UreiniStvo 'n apravništvo: Kolodvorsko ulioe itov. 15. ^ Urednikom ao moro govoriti v»»k dan od 11. do 12. uro. Rokopisi HO 118 vračajo. Inserati: *Mt»topna potlt-’™1* * kr., pri »»ifautnom popinji daj« •« fopuat. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za colo letoO gld., za pol leta 3 gld., 7.9. čotrtlota 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mo-sečno 9 kr. voč. Po pošti velja za colo leto 10 gl., ■a pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moieo 85 kr. Štev. 210. V Ljubljani v soboto, 8. novembra 1884. Tečaj I. V Ljubljani, 7. novembra. Teritorijalna vprašanja na ozemlji našega kontinenta so pač tako rešena, da ni misliti “acega brzega prevrata. Politikom ni več treba koncetrovati svojih naporov v to mer. Iz najodličnejših ust čujemo odločne izjave v tem smislu, in zato ni dvojiti, da bode stara Ev-J^Pa, dolgo časa obdržala sedanje svoje lice. državniki njeni obračajo vsled tega svoj pogled bolj na notranje zadeve dežel, katerim gospodujejo; socijalna bčda v notranjem, Sospodarstvene razmere doma in v dotiki z druzimi sosednimi silami so sedaj glavni predmet evropske politike. Za našo Monarhijo so vzhodne srednjemorske dežele ona sfera, na katero se naši merodajni krogi vedno bolj ozirajo in s katero nam je treba vedno bolj računati. Mnenje, da moramo ju-trove dežele pridobiti za naše kupčijske kroge, da je treba tako rekoč kupčijsko-političnega zasedanja tega ozemlja, pridobiva vedno več tal, in vprašanja, katera so stavili udje avstrijske delegacije te dni ministru zunanjih zadev, potrjujejo te naše besede. Odgovori K‘;ofa Kftlnokyja so jako jasno kazali, da je n3®8ova ekscelenca istega prepričanja, kakeršno sn>° ravno izrekli. Izjavil je, da je želeti kupčke pogodbe a cvetočo Grško; poudarjal je z energičnimi besedami potrebo dovršenja 01'ijentnih železnic in javno obdolžil Turčijo, da hoče stvar zavleči, da ni spolnila dane obljube. Treba bode počasno Porto pripraviti do tega, da bode dovršila dela, ki jih je slovesno prevzela v Conference a, quatre; minister sicer ni povedal, kaka bode ta presija, a toliko je razjasnil delegaciji, da avstrijska vlada natanko loči dolžnosti Porte in dolžnosti Njenega stavbenega podjetnika, barona Hirscha, s katerim je prišla zadnje dni turška vlada Po polnem navskriž. Kakor je znano, dala je Porta finančnemu baronu gled6 uže dozidanih l^g, idočih iz Soluna in Carigrada, nekov ^timatum, v katerem mu zažuga, da mora ojene pogoje takoj sprejeti, če ne, pa bode Listek. Stepni kralj Lir. ftu*ki spital Ivan Turgenev, poslovenil * ♦ + (Dalje.) XXI. »Vsaj vender Martin Petrovič ni v resici postal ribič?" spraševal sem samega sebe 111 se odpravil k ribnjaku, kateri je bil na strani vrta. Stopil sem na nasip, pogledal in sem ... ali Martina Petroviča ni nikjer v*deti. Odpravim se o bregu ribujaka — in |*aP08led skoro na njegovem koncu, pri malem ?.aUvu, zagledam sredi pohojenega in polom-Jenega bičja v porumenelem trstji neko ve-'kansko, sivo gromado. . • • Ozrem se na-j^nčneje: to je Harlov. Brezšapke, razmršen, v. Platneni suknji, ki je bila po šivu raztrgana, Skrčil je pod sabo nogč in nepremično sedel goli zemlji; sedel je tako nepremično, da ,e je o mojem prihodu mala povodna kljunača ,‘Va koraka pred njim vzdignila iz posušenega ter je vzletela nad vodo frfotaj e in vlada v 14 dneh vse one proge sekvestrovala. A pogoje, s katerimi mu je hotela izročiti gradenje pr6g, ki bodo vezale Avstrijo in ki so predpisane bile v Conference a quatre — te pogoje je Porta kar sama spremenila in zavrgla. Tako pomeša stare in nove zadeve in upa, da bode Avstrija pritiskala na barona Hirscha, vdati se zahtevam Turčije, da bodo potem vsaj te proge poprej dovršene, za katere se naša vlada po vsej pravici toliko zanima. Grof Kalnoky pa je poudarjal, da naša vlada strogo razločuje med zadevami uže prometu oddanih črt in novih, še le projektiranih pr6g. Vsled tega imamo pač pričakovati, da bode treba uporabiti mnogo spretnosti in mnogo energije, predno bode Turška sprevidela nekorektnost svojega postopanja gledč novih, nas se dotikajočih prGg, in predno bode hlapon drdral od naših mej doli v ju-trove kraje! Ko bodo te železnice dovršene, potem je upati, da ostane orijentalska trgovina stalno v naših rokah, da je nam promet v one kraje stalno osigurjen. To naše prizadevanje je pač naravno, posebno če vidimo, kako se prizadevajo druge velesile, stopiti v kupčijske zveze z južnimi kraji in jo potegniti v svojo sfero. Najnovejše v6sti nam poročajo o prevažnih korakih, ki jih dela Angleška, da si osiguri bregove Rudečega morja in ž njimi kupčijo Arabije in Vzhodne Afrike. Vse egiptovske garnizije ob morji umaknile so se angleškim in v Massauabu, v glavnem vhodu v Abesinijo, zapoveduje angleški guverner. Ako se Angleški posreči, da odstopi Mahdiju v imenu Egipta Sudan, bode pač ono ozemlje svobodno postalo le v tem obziru, da bode svoje pridelke moralo prodajati angleškim trgovcem in biti po polnem v kupčijski sferi britanskega kraljestva. Laška vlada si prizadeva dobiti večji vpliv v Tripolisu, Francoska je poleg Algiera zasedla Tunis in se poteza s Španjsko vred za večji vpliv v Maroki. Tako se je razdelil orijent. Avstriji pač ne more nihče oporekati, če se mirnim potom polasti južnih svojih mej, če gospodarstveno prodira proti jugu in vzhodu žvižgaj e. Uže davno torej se gotovo nič ni zganilo blizu njega. Vsa postava Harlovlja je bila tako čudna, da je moj pes nenadoma obstal, ko ga je bil zagledal, ter potisnil rep med nogč in zalajal. Harlov obrne nekoliko svojo glavo in ustavi svoje divje poglede na meni in mojem psu. Jako ga je spremenila brada, katera je bila sicer kratka, ali gosta, kodrava in v belih vrtincih, kakor ovčja volna. V pravi roki je držal konec droga za odico, drugi konec pa je lahno zibal na vodi. Sreč mi je prestalo biti; ali zbral sem svoj duh, stopil k njemu in ga pozdravil. On začne počasi utrinati z očmi, kakor bi se bil vzbudil iz spanja. — Kaj delate tukaj, Martin Petrovič, začnem jaz — ali ribe lovite? — Da . . . ribe, odgovori on s hripavim glasom in potegne k višku drog za odico, kjer se je na koncu vila en laket dolga nit — brez odice. — Vaša vrv se je utrgala, opomnim jaz, in v tistem trenotji zapazim, da ni bilo poleg Martina Petroviča ni vrča ni črvov. ... In kaj naj bi bil v septembru tudi vjel? ter si odpira nove žile za svojo kupčijo, za svoje blagostanje. V Nemčiji postaja klic po pričetku umno kolonijalne politike vedno večji, da se dobč novi viri za ljudsko blagostanje; tudi pri nas razširja se mnenje, da je treba energično pričeti kolonija]no politiko — seveda druzega lica, nego jo izvršujejo vnanje velesile: vzhod dobiti v svojo kupčijsko last in si tam osigu-riti bodočnost. Izjave grofa Kalnokyja so nam porok, da misli vlada vztrajno delovati v tem zmislu in tako odpreti avstrijskemu prometu novih, svežih virov. —a—. Bosenske razmere pred delegacijo. Med najvažnejša vprašanja, s katerimi se imajo baviti delegacije, spada vsekako položaj novo osvojenih dežel, Bosne in Ercego-vine. To je uprav kardinalno vprašanje avstrijske bodočnosti. Koliko milijonov se je potrosilo, da smo si pridobili te pokrajine, koliko očitanja smo morali prestati od „rojenih“ državnikov nemške opozicije, češ, vse to je gola potrata, deželi bodete ostali na veke pasivni, požrli nam bodo goldinar avstrijskega davkoplačevalca in kri avstrijskega vojaka! In vender uči povestnica, da so najbolj bistroumni avstrijski državniki in največji naši vladarji vedno si prizadevali, na to stran, proti jugovzhodu razširiti avstrijsko ozemlje! Ni čuda tedaj, da je delegacija z unetim zanimanjem čakala poročila skupnega finančnega ministra, kateremu je ob jednem izročeno vrhovno načelništvo bosenske uprave. Skupni finančni minister, gospod Kallay, je rodom Madjar, toda kot bivši zastopnik naše države v Srbiji je toliko časa živel med Jugoslovani, da se je po polnem privadil njihovemu življenju ter na drobno spoznal njih kulturne težnje in potrebe. Politična nadarjenost, s kojo se odlikuje madjarsko pleme navzlic mnogim drugim slabostim, se je tako rekoč utelesila v Kallayu. Poleg tega se je — Utrgala? spregovori on in se pogladi z roko po obrazu. No, to je vse jedno! In z nova je stegnil svoje odišče. — Ali si ti sinček Natalije Nikolajevne? vpraša me črez dve minuti, med katerimi ga nisem opazeval brez nekega skrivnega strahu. Dasi se je bil zelo posušil, zdel se mi je vender še zmerom velikau; ali s kakimi cunjami je bil oblečen in kako se je ves zanemaril! — Prav pravite, odgovorim jaz — jaz sem sin Natalije Nikolajevne B. — Ali je zdrava? — Moja mati je zdrava. Jako hudo ji je delo, ker niste prišli k nam, pristavim na to; tega nikakor ni pričakovala, da vi ne boste hoteli priti. Martin Petrovič povesi glavo. — Ali si bil ... tam ? vpraša me in pomigne z glavo v stran. — Kje? — Tam... na selišči? Nisi bil? Tjft pojdi. Kaj hočeš tukaj delati? Le hodi. Z mano se nimaš o čem pogovarjati. Tega ne maram. On umolkue. veliko učil in temeljito: najboljši dokaz temu je njegova srbska povestnica, katera je na prav dobrem glasu med strokovnjaki. Sam je prehodil vse okupirane pokrajine, sam se raz-govarjal z narodom, čegar narečje izvrstno um6, z lastnimi očmi se je prepričal o marsikateri nedostatnosti naše uprave, in energije ima dovelj, popraviti takoj, kar je zapazil neprimernega ali nerodnega. Da ne bi Kallay bil ob jednem „bosenski“ minister, poročilo njegovo bi moralo zanimati uže zaradi tega, ker malo kedo tako dobro pozna „Novo Avstrijo" kakor on. Minister govoril je odkrito in prosto, brez oratoričnega lišpa, ne da bi pretiral ali hvalisal. Takoj v uvodu svojega govora je kon-statiral, da se je tekom zadnjih let sicer gotovo marsikaj na bolje obrnilo, da pa bode upravi naši v zanemarjenih deželah mnogo boriti se z obilimi zaprekami. V šestih letih se ne da zboljšati, kar se je bilo pokvarilo tekom dolgih stoletij. Posebno nevarno za položaj okupiranih pokrajin je roparstvo; vender je priznavati, da je letos mnogo manj bilo roparskih napadov, da so se roparske druhali veliko prej razpršile in z manjšim naporom nego prejšnja leta ter da je v prvič tudi prebivalstvo sodelovalo pri tem početji. — Važno je vtem oziru zlasti razmerje naše k sosedni Črni Gori. Minister naglaša, da je vedenje črnogorske vlade zlasti v zadnjem času nam nasproti po vsem pravilno in lojalno, kar seveda tudi vpliva na po-mirjenje bosenskega prebivalstva in na zmanjšanje roparskih čet. Potem preide minister Kallay na železnico iz Mostara v Metkovič ter pravi, da se bode ta prOga vsaj do 15. junija 1885 prometu izročila. Ko ga je pozneje delegat Dumba interpeloval o bosenskem železničnem omrežji, dejal je, da se za sedaj sicer ne more še resno misliti na uresničenje takih daleč segajočih namenov, toda da je on sam za-se uže izdelal nek načrt. V prvi vrsti bode po njegovem mnenji trebalo, zvezati Sarajevo z morjem. To se bode zgodilo, ako se železnica iz Metkoviča preko Mostara nadaljuje do bosenske stolnice; ker pa le manjše morske ladije prihajajo do Metkoviča, bode treba, to pr6go zvezati z Gravozo, dubrovniškim pristaniščem. Druge železnične črte bode izvesti proti Črni Gori in severni Albaniji z jedne, proti zapadni Srbiji z druge strani. Gledč bosenskih gozdov je minister Kallay poudarjal, da je sicer jako veliko gozdnega areala zlasti v Bosni, toda da je vse v silno slabem stanu. Prebivalstvo je vajeno, brezobzirno pustošiti gozde; ako se ne bode energično postopalo proti tej razvadi, ne bode v 15. do 20. letih nobenega gozda več. Za sedaj se je ustanovila deželna gozdna komisija, katero podpirajo posebne okrajne komisije. Le-te imajo nalog, na mestu se uveriti o zemljiščnih razmerah, pravno stran bode potem deželna komisija razsodila. V dveh okrajih se je delo uže pričelo, in toliko se — Ti se še klatiš okrog s puško? V mladih letih sem letal tudi jaz tako okrog. Ali moj oča... o, kako sem ga jaz spoštoval! Ne, kakor dandanes. S korobačem me je oklestil — in dovelj je bilo! Nisem se potem več klatil! In kako sem ga spoštoval... oj! . .. da! Harlov zopet umolkne. — Ne ostajaj mi tukaj — začne znova. Tj& na selišče pojdi. Tam gre zdaj gospo- darstvo od rok, da je veselje. Volodka . .. Tu mu za trenotje zaostane glas. — Volodka izvrstno zna. To je možak! Ali tudi zverina! Jaz nisem vedel, kaj naj bi rekel. Martin Petrovič je govoril jako mirno. — Tudi moji hčeri si oglej. Saj se vender spominaš, da sem imel dve hčeri. Tudi onedve sta izvrstni gospodinji... Jaz pa sem se postaral, ljubi moj; šel sem stran ... v pokoj, veš. (Lep pokoj! mislil sem si in pogledal okrog.) — Martin Petrovič! spregovorim nenadoma. — Vi morate gotovo k nam priti. lehko uže danes reče, da te naredbe jako ugajajo prebivalstvu. Kataster za vso deželo bode gotov do junija prihodnjega leta. Takoj potem se bodo napravile zemljiške knjige; dotične osobe, katerim bode izročen ta posel, so uže designirane. Tudi rudarstvo bosensko veselo napreduje; zlasti veliko je mangana, chroma in antimona. Železo nahaja se v izobilji; kadar bodo dodelane železnice in druga občila, nadejati se je, da se bode rudarstvo še bujneje razcvitalo. Ljudskih šol v okupiranih deželah je sedaj 140, izmed katerih je 64 splošnih, 76 pa jih pripada posameznim veroizpovedanjem. Učencev imajo vsega skup 8745, učiteljsko osobje broji 151 učiteljev, 49 učiteljic; med temi je 132 izprašanih učiteljskih močij. V tem oziru bi se lahko uže več bilo storilo, da ne bi zaviralo pomanjkanje primernega osobja. Vender utegne učiteljišče, katero se je otvorilo v Sarajevu, skrbeti za potrebni učiteljski zarod. Vrlo napreduje gimnazij v glavnem mestu; do sedaj obstoji iz petih razredov, na katerih se poučuje 164 učencev. Tudi gledč vspehov novačenja konstatuje minister, da so se razmere na bolje obrnile. Letos je bilo potrjenih 1222 mož, med njimi 562 pravoslavnih, 401 mohamedancev in 259 katoličanov. To se skoro po polnem vjema z numeričnim razmerjem posameznih konfesij v deželi, ter je ob jednem dokaz, da se je prebivalstvo sploh uže udalo vojniški dolžnosti, katera je s prva tolike homatije bila pro-vzročila. Budgetni odsek je s priznanjem odobril jasno poročilo gosp. Kallaya, in kako bi tudi ne? Saj se po njem razvidi, da se nove naše pridobitve lepo razvijajo, ter da je logika fakt na laž postavila one pesimiste, kateri so Bosni in Ercegovini odrekali vso gospodarstveno bodočnost ! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Odbori avstrijske in ogerske delegacije marljivo nadaljujejo svoja posvetovanja, tako da je upati, da bodo odbori do vtorka svoje delo svršili. Potem se pričn nadleguje gostov tor naj zapusti gostilniške Prostore. To je bilo preveč rečeno prosjaku, pal J® »kakor tiger besen“ na gostilničarja ter ga zgrabil za vrat, hotoč mu morda „ kakor petelinu, vrat zaviti." Gostje so odtrgali napadalca od plena. Policija ga je potem odvela s soboj. — (Odpočiti) so si včeraj nokoliko hoteli P°d kozolcem Jaka M., Marija St. in Janoz U. Spanja pravičnega jo spal Janez U., Jaka in Ma-riJa pa sta navidezno stiskala oči. Ko pa je Janez najbolj trdo spal, tedaj pa jo posegla sospalcev dolgoprsta roka v Janezov žep tor mu izmuznila ? Rld. donarja in robec. Policija jo prijela Jako 'n Marijano ter ja izročila sodniji, vsaj ne tajita tatvino, le menita, da je bilo malo menj denarja v Mošnjičku. — (Ukradeni) so bili vdovi M. V. v Travniških ulicah včeraj zvečer štirje robci, vredni okolo 1 gld. 50 kr. — (Občinska volitev.) Pri volitvi no-yega občinskega zastopa za občino Št. Lampreht (okraj litijski) je bil županom izvoljen Valentin Vozelj, občinskimi svetovalci pa Janez Cirar, Josip Jurjevec in Janez Vrtačnik. — (Surovost.) Kajžar Janez M. iz Plešivice (okr. ljubljanski) si je dne 2. t. m. privoščil Preveč opojno pijače; bil jo pijan, da so je opotekal , zaradi tega jo dolal 131otni dočak Dr. opazko o pijanci. To jo „sladkoga vinca“ polnoga moža ujezilo, vzel je kolec ter porednega dečaka tako neusmiljeno pretepel, da so ga morali prenesti v ljubljansko b61nico. — (Otvorenjo galerije slik v Zagrebu) vrši se danes. Slovesnost vršila se bode dva dneva. Kakor znano, podala se je v Zagreb tudi deputacija iz Ljubljano. Natančnejše poročilo nam jo obljubljeno. — (V celovškem mostnom odboru) jo stavil nekov odbornik do predsednika prošnjo, naj skrbi za to, da se bode damam v gledališči v Parterji zaukazalo, da morajo med predstavo vzeti Pokrivalo z glave, da ne bodo ovirale zadaj sodečim razgled na oder. Predsednik se je izjavil, da toče, uražujoč obstoječe navade, skrbeti za to. — (Meso je cenejše) postalo v Trstu, kajti tam naselil se jo nov mesar, nekov Podujo ter odprl mesnico, kjor seka meso po nižjih cenah. Vsled tega bili so primorani dozdanji mesarji znižati svoje cono, in to provzročilo jo v njih hudo jezo na novega tekmovalca. V slednjih časih moral je čuti Poduje mnogo pretilnih besedij. Prediranjem zvečer prišlo je več mesarskih pomočnikov v Podujevo mesnico ter so dejali, da hotč Počakati gospodarja, se v6 da bi mu ne bili pri- Jaz sera se bil priril prav k njemu ; ali Pri ti zadnji besedi sem nehotč skočil na Hog6. — Kaj vender pravite, Martin Petrovič! — Pravim ti, da te ubijem: poberi se! ? divjim vzdihovanjem in rjovenjem vzdigal se je Harlovu glas iz prsi, ali glave ni več obrabi in neprestano je gledal jezno naravnost Pred sebe. — Primem te in vržem s vsemi tvojimi norimi svžti v vodo — — potem boš ^nal, kaj se pravi stare ljudi dražiti, ti mlečnozobec! — »Znorel je!“ tako mi šine v glavo. Pogledam ga še trdneje in se po polnem Prestrašim: Martin Petrovič se je zajokal!! ^lza za solzo mu je kapala z vejic po licih, ?jegov obraz pa je kazal po polnem divji l2raz. . . . — Poberi se! zakriči še enkrat name — a'cer te ubijem, kakor je Bog tu, da se bodo ^Saj drugi znali varovati! Tresel se je na vsem telesu in režal kakor ^rjasec; jaz zagrabim puško in zbežim. La-•!aj« se spusti za mano moj pes. Tudi on se Je bil preplašil. Ko sem se vrnil domov, nisem se v6 da mftteri niti z eno besedo povedal, kaj sem jazno stisnili rokd; policija je nekatere zaprla. Predvčeranjem zbralo se je zopet pred mesnico več mesarjev, kateri so opasno pretili tekmovalcu. Tudi izmed teli jo nekaj prijela policija; do zdaj je teh razgrajalcev zaprtih uže 6 mesarjev, jeden težak in jeden kovač. To pa ne preplaši Poduja, marveč namerava ustanoviti drugo mesnico. — (Iz Trsta) se poroča, da je k ta-mošnji policiji prišol mlad rokovičar z Dunaja ter se skosano izpovedal, da je svojemu gospodarju na Dunaji izmaknil 40 gld. v ta namen, da si ogleda nekoliko svet, srčno je želel videti jedenkrat Jadransko morje. Zdaj mu je pošel denar. Zdaj mu je pošel denar. Policija oskrbela je temu ljubeznivemu potovalcu prosto stanovanje v policijskem zaporu. — (Kaznjenec ušel.) Iz Trsta se poroča, da je predvčeranjem v kriminalnem zaporu zaprti kaznjenec Anton Mangoni pobegnil, ko je imol opraviti z nabasavanjem slamnatih blazin v Via Seminario. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Budimpešta, 8. novembra. V odseku za vnanje zadeve v ogerski delegaciji označil je K&lnoky razmere v Albaniji zelo slabimi. Zopet se pojavljajoči, opetovano nastopajoči upori proti vladnim organom vender niso dogodki, kateri bi mogli imeti opasne posledice. Minister konečno ponavlja znane izjave o železniških zvezah v trgovinskih razmerah k Greciji ter govori o Lloydu. Carigrad, 8. novembra. Armenski pa-trijarh Narses je umrl. Našli so mrtvega v postelji v istem trenotji, ko je patrijarliatno svetovalstvo definitivno demisijo vzprejelo in razpravljalo o volitvi začasnega naslednika. Rim, 7. novembra. Včeraj so v provin-ciji Ferara obolele tri osebe in jedna je za kolero umrla; v provinciji Napolj je pet oseb obolelo in tri umrle. Pariz, 7. novembra. V tonkingskem odseku potrdil je Jules Ferry, da je Anglija obljubila svojo pomoč pri poravnanji konflikta s Kitajsko; ker pa Anglija do zdaj Kitajski ni še dala oficijalnega poročila, tudi slednja tega zavrniti ni mogla. V parlamentnih krogih je razširjena verodostojna vžst, da so se pričela neposrednja francosko-kitajska pogajanja. Pariz, 7. novembra. Vkupno je v Parizu izza treh dnij 21 oseb obolelo in izmed teh 13 umrlo za kolero. Pariz, 7. novembra. Časniki poročajo, da so od srede do včeraj do 4. ure popoludne v b61nici St. Antoine štiri osebe za kolero umrle. Nadalje se je konstatiralo sedem bolnikov, izmed teh so trije umrli, v bolnici Tenon, sumnjiv slučaj v bolnici Necker in v mestu so umrle štiri osebe za kolero. Policijski predstojnik Camescasse je ves dan obiska-val okužene hiše. videl: ali ko sem se sešel se Suvenirjem — izdal sem mu vse, vrag si ga vedi, zakaj. Ta gnusni človek se je o moji povesti tako razveselil, hohotal se je tako grdo in celo skakal, da bi ga bil skoro pretepel.; — Ah! da bi ga bil jaz videl, pravil je ter se zalival od smehu — kako se je ta malik, ta Všed Harlus, zaril v blato in sedi v njem . . . — Hodite k njemu tjit k ribnjaku, ako ste tako radovedni. — Da; in če me ubije? Mene je Suvenir jako razjezil in kesal sem se svoje nevestne klepetavosti . . . Žitkov, kateremu je Suvenir povedal mojo povest, gledal je na vso stvar s po polnem drugačnega stališča. — Treba se bo obrniti na policijo, tako sklene on; — morda pa bo tudi treba poslati po oddelek vojakov. Njegova slutnja, da bo treba vojakov poklicati, se ni vresničila; — ali v resnici pripetilo se je nekaj nenavadnega. (Dalje prihodnjič.) Telegrafično borzno poročilo z dnž 8. novembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih................81 • 20 » > » » srebru..................82‘30 Zlata renta.......................................108‘55 5% avstr, renta...................................96'35 Delnice n&rodne bank«............................... 868’ — Kreditne delnice.....................................291 • 70 London 10 lir sterling...............................122-60 20 frankovec......................................... 9 • 705 Cekini c. kr...................................... 5'79 100 drž. mark.......................................69-90 Tiijof. Dn6 6. novembra. Pri Maliči: Schadek, Weitzenmuller, Guschitz in Lowy, potovalci, z Dunaja. — Schuldes, potovalec, iz Brna. — Richter, potovalec, iz Gradca. — Gospe Fichtenau in Rom iz Nov. Mesta. Pri Slonu: Schonau, operetni pevec; Fiala, modistka; Ivan in Ljudevit Tissen, Zilzer in Fischer, trg. potovalci, z Dunaja. — Hajek, bankovni disponent. iz Prage. — Kovačič, trgovec, iz Karlovca. — Veit, trgovec, iz Koroške. — Pufitsch z obiteljo iz Žab-nice. — Burger, belež. soproga, iz Kočevja. — Bress-lauer, lesotržec, iz Kostanjevice. — Lokar iz Ajdovščine. — Hejrovsky, polkovnik, z obiteljo, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Minkow, trgovec, iz Berolina. — Schaffer, želez, paznik, s soprogo, in Derkovits, zasebnica, iz Pulja. Pri Avstr, carji: Hottič in Očenašek, zemlj. posestnici, iz Siska. Služba okrajnega ranocelnika. Služba* okrajnega ranocelnika v Cerknici je izpraznjena. Cerkniški ranocelnik dobi iz okrajne bla-gajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld. ter dalje priboljšek 100 gld. iz blagajnice cerkniške občine. Prosilci za to službo naj vložijo svoje dokumentirane prošnje do 25. novembra 1884 1. pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci dn6 4. novembra 1884. Pace. Ljubljanski nazidni koledar za notice za leto 1885 na trdem papirji po 2 5 ]cr. Ljubljanski nazidni koledar za leto 1885 na trdem papirji po £20 Icr. Razpečevalcem dovoljuje se popust ali rabat. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova resni trg št. 2. Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. It. v. Kleinmayr & Fel Bamlerc-ova knjigarna v Ljubljani. V dan 20. novembra je srečkanje loterijnega posojila mesta Barlette pooblaščeno in zajamčeno s kraljevim odlokom za zgradbo novega pristanišča. Porožtva: Posojilo to podaje poroštva prve vrste, kakor: I. Jedno hipoteko na imenje mesta Barlette v znesku 20 milijonov; II. hipoteko na vse redne In izredne dohodke; III. zaklade v znesku 325 000 lir letne rente tako dolgo, da se poplača posojilo. ______________________________ II Vsak dobitek Je garantiran priSenšl z manjino 30 frank, do najvlijeg-a zneska 3 milijonov. Vrhu tega Je vsakemu dobitnika vselej zagotovljeno poplačo-vanje zastavljene vsSte; dalje se za vsako obllgaoljo nazaj pla6a po 100 frankov, ln sloer 30 frankov za garan-tovanl lSz ln 70 frankov za nazajpla2e-vanjo plačane vsSte. Obligacije mesta Barlette so posebnim načinom tak6 uredjene, da pripade nd-nje glavni dobitek, ker vsaka obligacija tudi potem, ako je zadela jednega ali več dobitkov, neprestano pri vseh daljših srečkanjih konkurira, ki trajejo do umrtvenja tega posojila, a sicer tako, da je vsaki obligaciji možno, zadeti 300 dobitkov, ki obsezajo vsoto 5 milijonov frankov. 4 srečkanja na leto: dne 20. febr., 20. maja, 20. avgusta, 20. novbr. v kojih bo 140 000 lozov izžrebanih, ki segajo do vsote 30 milijonov med njimi razni dobitki po 2 milijona, 1 milijon, 500000, 250000, 100000 itd. Dobitki izplačujejo se v gotovini v dan izžrebanja v vseh delih sveta z največjo diskrecijo. Cena izdavanja: Na lastnika glaseče ao definitivne originalno obligacije, ki pri dobitkih 106. izžrebanj konkurirajo, vso natančne določbe v francoskem, vlaškem in nemfikem jeziku obsezajo in imajo podpis občinskega zastopništva mesta Barlette, prodajejo se proti gotovini po 70 frankov = 85 ffld. av. v. Iste obligacije prodajejo se tudi za vrednost 100 frankov = 50 gld. av. v. e pravico, da ae nA-nje vplačuje tim-le načinom : 10 frankov = 5 ^1(1. av. V. pri subskripciji obligacij in ostali znesek 90 frankov = 45 gld. av. v. v 18 obrokih po 5 frankov = 2 fcld. 50 kr. av. v., plačilne prvi teden vsaccga meseca, pričengi z dnčm 1. januvarijem 1885. 1. Kupec neposredno konkurira pri dobitkih gori omenjeuih in naslednjih izžrebanjih jednakim načinom in z istimi pravicami, kakor bi bil isti tekoj ves znesek plačal. Kupec ima pravico, jeden ali več obrokov — kakor to njemu bolj godi — naprej plačati, nasprotno pak i mi formelno obljabujomo, kupcu te emisije ali izdave dovoliti rabat 10 frk. = 5 gld. av. v., če poplača po polnem ves znosek do dnd BO. junija 1885. Vsak kupec prejme kot premijo jeden biljet turinske loterije (žreb dnč 25. novembra) z glavnimi dobitki 300 000 frankov in drugimi 6000 dobitki po frankov 100 000, 50000, 20000 itd. Nij ga ni v Italiji ni v vsej Evropi loterijnega posojila, hi bi se moglo meriti s posojilom mesta Barlette, kajti ono je jedino, hi ima ogromno število dobithov, jedino, hi podaje največje in trajne dobitne šanse, ter je konečno najboljše med vsemi posojili zaradi svojih solidnih in ncovržljivih poroštev a koristi'j, hoje podaje lastnikom teh obligacij. Gori omenjene obligacije možno je kupiti z vsacega kraja na svetu, ker se, ali vpošlje znesek po poštnem mandatu, ali pak dotično vsoto vroči v bankovcih, rentnih odstrižkih ali poštnih znamkah. Prosi se, vsaki vpošiljatvi priložiti 50 centimov = 25 kr. av. v. za retour-troSke. — Na prošnje gledž izvestjij od strani onih naročevalcev, ki so si naročili obligacije j)rotij)oStnipovze^ Banka Croce Frferes vpošlje brezplačno peti dan po izžrebanji izkaz izžrebanih številk ter dobitnikom to naznani. Prosi se tudi vsak kupec, naj naznani, hoče li, da se mu dobitek, kojl 1e nanj izžreban, objavi v zaprtem pismu ali po irzojavkl, se vi da na njegove troške. Prosi se tudi, naznaniti, ali se mu izplača znesek na mestu njegovega bivališča ali pak, če mu je ljubše, po to vsoto osobno priti. S temnažnanjam?svoJ!m^ospo3om jentom, da je Italija uže 15 dnij po polnem prosta vsake epidemične bolezni ter so vsled tega odpravljene karantene, kar svedoči, da se grometrazvi^asrojim^jjiotpmjkot^^ Prodaja tvajeTTrcčera dn6 17. novembra 1.1. pri banki Groce Freres de fen Marius v Genovi, 32, Piazza San Giorgio (Italija). Hod pošte v Italijo znaša 36 ur. Umrli so: D n 6 6. novembra. Marija Povdis, delavka, 801., Kravja Dolina št. 11, starostno opešanje. V civilni b61nici: Dne 7. novembra. Janez Schwarz, ključaničar-ski pomočnik, 28 1., plučnica. Protikataralične salicilne kroglice izdelovane po G. Piccolijl, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bol«sti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr. Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti. (106) 15—2 A. Mayerjeva ♦ trgovina: Biva | steklenicah v Ljubljani priporoča izborno iz pivovarne bratov Koslerjev ♦ v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. ^ Cena ’/io Ht. steklenici ... 16 kr. ♦ » 6Ao * » ... 12 » 7 Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se T pa najceneje vračunavajo. (66) 12 T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦$♦♦ >o o u o o .§ ■§> r—H O u 0 1 CO 3 rt g S to-« S > 333 O C» rt sf '°a o. o rt • •S* »6 . (M . O O trea •AOU 'l V zakup se dajete graščinski gostilni v Leskovi Dolini in Go-majnici na Notranjskem. Ponudbe do dnč 10. decembra 1.1. gozdarskemu in upravniškemu uradu v Šneperku pri Starem Trgu na Kranjskem. Račune, nakladne iste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih cenah tiskarna Kteinmayr & Bamberg v Ijubljani. J. pLMta;, Mar jri ,pri zlatem sammp' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem MarijacelJske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, ur&k, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodon, bitje aroa, zabaaanje, gliste, bolezni na vranlol, na Jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., I tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. f|W Svitrilo! Opozarjamo, da se tiste latlnlte Marijaoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trgaitfe po d.r. ^CallčTa. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi,'pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-116u“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. 2 PMA=ZEUIRl TROPFEir NUR ECHT BEl APOTHF.KER TRNK0CZY LAISACH t STljCK 20* J8djutyn*rf«, Zahvala. (116) 9- Gospodu pl. Trnkoczy-Ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim sc na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 60 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. VaSej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fian T-a.gr, posestnik v Šmariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kaželj, hripavost, vratobul, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (]>orsclt) najboljSs vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne^ otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohranjanje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust 1 steklenica 60 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Skatuljah it 21 kr.; jeden zavoj s 6. Skatuijami 1 gold, 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoji Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij e. Tiskat* in zalagata Ig. v. Kleinmajrr & Fed. Bamberg v Ijubjjani.