STRAŽA
■OMISI POUTIČM LIS ZA SLOVENSKO U00S80
PoAuma piovana v gotovini.
rSIWaa“ rahaja v pondeljek, sredo m ptofe llredBištro in upravništvo je v MarflMMty-Koaoika cesta štev. 5. Z uredništvom a§ more govoriti vsak dan samo od 11. to 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne Ti il ito Neaiaprie reklamacije so poštnine prosto Telefon interurban štev. 113.
60. itev.
Maadbop, dno 24. m*ja 1939,
Letnik XIV.
Po genovski konferenci.
Genovska konferenca je bila prva odkritosrčna razprava v evropskem političnem življenju. Zastopniki 34 držav so odkrito, drug drugemu v lice priznavali svoje težnje, zlasti gospodarsko stanje svojih držav. Vsi so morali priznati resnico, da so vse države, pa naj imajo dobro ali slabo valuto, v težkem gospodarskem položaju in da tako ne sme in ne more iti naprej. Nadalje so spoznali, dat se Rusija ne more eliminirati iz svetovne in evropske politike. Pred konferenco tega spoznanja ni bilo in brez nje bi tudi ne moglo zavladati. Rusija je zopet stopila v stike s, svetom in ti stiki se ne bodo dali več pretrgati. Rusko vprašanje je na evropskem dnevnem redu in na njem bo tudi ostalo. Rusiji so šli nasproti eni z namenom, da se okoristijo, drugi pa, da Jo zapletejo v svoje mreže izkoriščanja in nadvlade. Anglija je šla v resnici na konferenco za visokim političnim ciljem splošnega miru v prvi vrsti seve radi svoje in šele v drugi vrsti radi obnove splošne svetovne trgovine. Francija je odšla s konference, kakor je prišla. Napram Rusiji še vedno zastopa stališče, da bi bilo trebalo samoniklo državo, ki noče poznati nobenih zmagovalcev in premagancev, pustiti najmanj v blokadi, če se že ne da pripraviti proti njej kake nove ofenzive. Na poti proti Rusiji bi hotela Francija izvršiti še popolno podjarmljenje ali «strangulacijo« Nemčije, kakor jo je nameravala že leta 1918, ko sta jo Wilson in Lloyd George zadržala'. To je prva in glavna želja ,, Francije, ki pa v Genovi ni našla ne pomoči ne odmeva Narodnim zahtevam, da se vojne strasti morajo poleči, sé je pridružilo tudi mnogo državnikov na konferenci in protivojna politika je dobila viden znak v razkolu med antanto.
Velika antanta je pokopana, razšlo se je zavezništvo, zmagoslavje se je razpršilo, in sicer vse to po zaslugi francoskega ministrskega predsednika Poincaréa, ki je iz diktatorskega kapitalistično-imperijalističnega stališča odvzel Franciji nekdanjo veliko gesto idej ter jo zamenjal z grabežljivo in oboroženo pestjo zmagovalca, ki grozi in vpije celemu svetu: vrni in plačaj, ki zna pestiti in tlačiti, grabiti plen, ne zna pa saditi in graditi v novi dobi in novih razmerah.
Izkušnje svetovne vojne zahtevajo nov red za Evropo in s tem novim redom se današnja Francija ne more sporazumeti, zato jo pa izigravajo Lloyd George, Rathenau in Cičerin, ki predstavljajo dve tretjini Evrope.
Nemci, ki so prišli v Genovo, cla zastopajo novo, republikansko Nemčijo ,so popolnoma novi ljudje, ki se niso kazali v nekdanji carski Nemčiji. Nova Nemčija ima celo vrsto novih, zelo sposobnih ljudi in njih miren in trezen nastop v Genovi v primerjavi z nastopanjem francoske delegacije vzbuja domneve, da so se nekdanji cesarski Nemci z militaristično oholostjo in prusko nadutostjo zopet pojavili in sicer sedaj v francoski vladni politiki. Vodja nemške delegacije Rathenau je nad vse trezno in mirno razlagal položaj Nemčije v okvirju evropske in svetovne politike. Njegove izjave so prepoje ne novega duha. Značilen in velevažen je ta njegov izrek: Upnik dolžnika ne sme tako potlačiti in potolči, da postane nesposoben za plačevanje dolgov.
Upnik, ki ubija, je Francija. Bila in tlačila je Nemčijo, pa je le ne more ubiti. Francija, ki ne pozna druge politike, kot oboroženo z osvojevanjem in maščevanjem, take politične nakane tudi Nemčiji pripisuje in od tod njen paničen strah pred nemško «revanžp«, misli namreč, da se Nemčija samo v maščevalne svrhe obnavlja in preurejuje.
Zapadni velekapital in imperijalizem je slikal Rusijo kot neko pošast, Rusija je pa prišla v Genovo ne samo kot politična stvarnost, temveč tudi kot politična moč prve vrste.. Delegacija sovjetske Rusije je bila izborno pripravljena, sestavljena in popolnoma poučena o vseh, tudi o najtajnejših zadevah vseh držav. Vedno je zadela v živo in izborno poznavajoč vse trike stare diplomatane šole, je s svojim prožnim, svežim duhom in, s svojo izredno bistrostjo presenečila ves svet. čičerki je prvovrstni diplomat in tudi drugi ne zaostajajo za njim. Ruska delegacija, ki ni izključeno komunistična, se je pokazala v vsakem oziru složna in smotrena. Med ruskimi zastopniki je bil na primer tudi profesor Ključnikov, ki živi ves čas v Parizu, ki ni boljševik, temveč pripada ruskim inteligentnim emigrantom, ki •so začeli v zadnjem času agitacijo za vrnitev v Rusijo in za sodelovanje z sovjetskim režimom. Ruski delegati so iz posvetovalnih sob prihajali tudi pred javnost in tako je na primer Rakovski, rodom Bolgar hodil predavat na genovsko univerzo, dokler niso Francozi iz strahu pred komunistično agitacijo začeli proti temu protestirati. Rakovski se je mirno uklonil, češ, nočem vam kratiti mirnega spanja, agitacija se bo pa vseeht* razširila ter vas vse zagrnila.
Svet se je razdeli! na veliko skupino, ki je za sporazum in ki odgovar ja narodnim zahtevam in želji mi -roljubja in novega evropskega reda in pa malo, okrog Francije, ki osamljena zastopa vojno politiko ter pozna samo lažnjivi, oboroženi mir. V tej mali gruči so države male antante in pa Belgija in celo te države ne
vse enako in brezpogojno. Danes so, bogzna, kje bodo jutri in tudi danes so okrog Francije samo po državnikih, ki pa ne odgovarjajo narodnemu razpoloženju. — Pi va skupina se narodu sama približuje, druga se bo p.i morala približati.
.....• rncjnsTOtrTfi*'”*1 ,WII|MWllimniniinn
Naš militarizem.
Med srbsko opozicijo se svita. Pod naslovom «1.300,000.000 dinarjev« piše beograjski «Nedeljni Glasnik« prav značilno o strašnih izdatkih za vojsko. —-T udi Francija reducira. Od 51 tisoč državnih uslUžben cev, ki bodo radi varčnosti odpuščeni to leto, pa izhaja velika večina iz delokroga ministrstva vojne in mornarice, pri nas se pa pri vojski prav nič ne varčuje in ne reducira, nasprotno, izdatki in osobje raste od dne do dne. Finančni odbor je prav hitro izglasoval za vojsko proračun od ene milijarde, tristo milijonov dinarjev.
Pravijo, da šteje vojska 108.000 mož, potem bi' odpadlo na vzdrževanje enega vojaka letno 12.000 dinarjev, ali mesečno 4000 kron. — Recimo, da drugače ni mogoče in da mora ta država — brez šol, brez bolnišnic, brez cest in železnic — v resnici imeti zaprtih 108 tisoč mož po kasarnah, odtrgati jih od dela ter k temu ogromnemu deficitu narodne delavne moči še pridjati finančni deficit od 1.300,000.000 dinarjev. Pa če bi se tudi na noben način ne dalo znižati veliko število stalne vojske, imamo vendar pravico zahtevati od vojne administracije vsaj to, da bodo sinovi davkoplačevalcev temu primerno živeli, ker država za njih plačuje.
Od tega smo pa zelo daleč. Celo častniki in zdravniki se pritožujejo, da primanjkuje v vojski milo za pranje in da je vsled tega strašna nesnaga in vsepovsod polno uši. Zdravstvene razmere so pod vsako kritiko, pri vsem tem je pa vojna administracija neprekosljiva, ker ni podvržena nobeni kontroli in ker je nedotakljiva ceto od strani parlamenta.
Pogin rekrutov, eksplozije, katastrofe, afere pri voj -iin. nabavah — vse to ne sme vzbuditi niti suma v modrost, s katero upravlja in gospodari z ogromno svoto ene milijarde in' tristotisoč dinarjev. Varčuje se samo pri prosveti, pri invalidih, civilnih uslužbencih in na vseh drugih straneh, ki ne predstavljajo niti sile niti izdatne pomoči vladnih strank.
Tako srbski list opozicije, v vladnih listih pa čitamo vse kaj drugega. O vojski se često razpravlja, kdo bo postal general, kdo bo pri raznih komisijah in paradah, samo o tem se nikdar ne govori, da naša mladina v vojski propada, ker za prehrano in drugo pre -skrbo ne dobi niti tretjine od tega. kar ji po raznih proračunih pripada.
Pred kratkem smo v beograjskem «Balkanu« celo či tali, kaki reveži da so — oficirji. Patrijotični člankar pravi, da ne morejo živeti. Obleka mnogo stane, kroj se večkrat menja, razne parade so na dnevnem redu, re -prezentirati je treba, — plače so pa tako nizke. Kaj vojak z raztrgano ušivo obleko, brez perila, ob neužitni «čorbi« in plesnjivem kruhu, general, pukovnik, major, to so reveži, toliko bi morali reprezentirati, pa ni dovolj rienarjal
Vojak je lačen in raztrgan, v vsaki garniziji je nekoliko obrtnikov potlačenih in uničenih, ker jim vojaški erar noče plačati raznih nabav, celo oficirjem zdi plača prenizka, kam gredo vendar milijarde, ki se s tako naglico izglasujejo v finančnem odboru ter s tako silo izmolzejo iz bednega ljudstva?! — Ne vprašuj! — Naš militarizem je visoko nad javnostjo in nad parlamentom, obrne se pa'z vso silo tudi proti vsem, ki si upajo tirjati odgovorov in računov.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Bučni in nadepolni glasovi o amerikanskih posojilih so se polegli. Zadnjič onjavljena izjava amerikan-ske vlade je gospodom zaprla sapo. — Klubi se vneto pripravljajo na proračunsko debato. Seje parlamenta bodo najbrž odgodene na po Binkoštih in v tem času bo dovršeno poročilo finančnega odbora o proračunu. Debata se v političnih krogih pričakuje z veliko napetostjo, ker ne bo samo finančnega, temveč tudi političnega značaja. — Vlada bo o predlogu angleškega predsednika Lloyd Georga, ki se nanaša na rešitev jadranskega vprašanja med Italijo in našo državo, končno-veljavno sklepala, kakor hitro se vrne naša delegacija iz Genove. Gospod Pašič je pa še pred svojim odhodom nasvetoval kolegom, naj se ne prenaglijo s svojim sklepom, ima torej «vremena«, sicer se pa cela zadeva vodi zelo zagonetno in tajno, kakor je v beograjski zunanji politiki sploh navada. — Kraljeva poroka bode menda odgodena. Vlada o tem ničesar ne objavi, pa tudi ne oporeka temu, kar pišejo razni listi iz svojih «zanesljivih vii'ov.« Kot povod za odgoditev se navaja zdravstveno stanje princeze Jelene, sestre bodoče jugoslovanske kraljice. Kralj se je v soboto odpeljal, listi so pisali, da potuje naravnost v Bukarešto, sedaj, ko se je vrnil, pa pravijo, da je samo nekaj časa spremljal ro-
munskega princa Pavla, ki je odšel sedaj sam v Bu~ ( ka rešto.
BOLGARIJA.
Nemiri niso tako resni, kakor se je prvotno razglašalo po listih. Narod samo izganja Wranglovo soldatesko ter izpopolnjuje samo to, kar je vlada že poprej odredila proti ruskim beguncem, ki nočejo spoštovati bolgarskih zakonov in ki bi v svojih organizacijah radi predstavljali nekako suvereno silo v državi. Položaj j se lahko poostri samo vsled izpadov domačih reakei-I i0I_iar-iev’ k’ so se zvezali z Wranglovci proti zemljorad j niški vladi. Vodja vseh šovinističnih strank Tudor Aleksandrov, ki organizira tudi komite na našem o-zemlju, ali takozvane makedonstvujušče, je Wranglovce : podprl in če ne bo odjenjal sedaj, ko je narod stopil na I plan, se lahko razvname tudi oster boj proti domači re-\ akciji.
MADŽARSKA.
Po madžarskih mestih se prirejajo veliki shodi, kjer se ostro napadajo točke mirovnih pogodb. V Keč-keinetu je na takem shodu govoril ministrski predsednik grof Bethlen ter povdarjal, da je treba narod obvarovati okov, katere mu nalaga trianonska mirovna pogodba. Madžarski narod mora začeti boj zoper vzroke in vire gospodarske bede.
Po genovski konferenci.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je po svojem povratku iz Genove izjavil v nekem razgovoru o genovski konferenci: «Garancijska mirovna pogodba je najvažnejše, kar se je doseglo v Genovi. Btdjševiki so po svoji dolgotrajni izolaciji prišli v stik z zapadni-mi silami in so se sedaj prepričali, da svojih načel drugim narodom ne morejo vsiliti. Cena kreditov, katere zahtevajo zase, je priznanje načel mednarodnih od noša j e v. O ciljih Rusov je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da ne dvomi o odkritosrčni in iskreni želji in volji ruskega naroda po miru. Vsi evropski narodi, tudi francoski, zahtevajo mir.«
Samo da oblastniki nočejo miru, kakor pri nas in v drugih državah, ki se oklepajo francoske vojne politike.
rn'iiBiTiirrnuTurm irr i	whwiiiib mini —i'
Beležke.
Nezadovoljstvo radi razdelitve na oblasti. Iz vseh pokrajin prihajajo izjave nezadovoljstva radi delitve ' na oblasti in posebno lepo in veselo je to, da ravno I prvaki, ki so se toliko vnemali in trudili za parcelaci-
I jo, stavljajo sedaj, ko bi se imela izvršiti, razne pred-! loge in proteste s pozivi na kolitične, zgodovinske, go-j spodarske in še druge interese. Nezadovoljni so v j črni gori, kjer bi vsak od peščice vladnih pristašev ! najrajše imel ves oblastni aparat radi raznih profitov S v svoji hiši, nezadovoljni so v Dalmaciji, kjer demo-’ kratski poslanec venomer sestavlja razne spremeinbne S predloge in v Vojvodini so sami vladni ljudje dvignili ! prapor enotnega Banata. Bečkereški veliki župan Joca j Bogdanov je te dni sam presedoval shodu, kjer je dr. j Mihajlovič, istoiako «državotvorna« in zanesljiva ose-I ba, sestavljal in predlagal proteste na vlado proti raz-I delitvi Banata, ki bi iz političnih, gospodarskih in pro-> metnih interesov moral ostali enoten. — Lep Babilon s« j si zgradili vladinovci, v praksi enotna in edinstvena I uprava malo drugače izgleda, kol pa na papirju.
Novi generali. Z veliko važnostjo in vnemo se raz-: pravlja v vojaških in tudi v vladno političnih krogih,
! ki so tesno zvezani z vojsko, o tem, kdo bo vse postal general povodom kraljeve poroke. Belo in črnorokci so j se kolikor toliko zedinili glede svojih generalskih kan-! didatov. Vojni minister jih bo mnogo predložil, na iz-I datke in narodna bremena se naš militarizem itak ne ozira, in vrhu tega se bodo generalski čini še uvedli tam, kjer jih dosedaj ni bilo. Srbski zakon o ustrojstvu vojske namreč ne pozna vojaških sodnikov in zdravnikov v generalskem činu. Vojni sodniki in zdrav-! niki lahko dosežejo najvišjo čast pukovnika, sedaj se je pa vojno ministrstvo odločilo, da po francoskem vzoru uvede tudi generalski čin v vojno sodnijski stroki. Povodom kraljeve poroke dobimo torej tudi nekaj vojno-sudskih generalov.
Naši fantje-vojaki imajo v Srbiji — pravi raji
— To je ugotovila posebna «komisija« samostojnežev, ki nočejo zasledovati general Zečevičevih krivic, pač pa obiskujejo srbske kasarne, da potem poročajo, kako ! je našim fantom nad vse dobro pri vojakih. Včerajšnje «Jutro« ima «izvirno poročilo« iz Beograda, ki pravi, da sta obiskala samostojna poslanca Majcen in Dobnik vojake v Kragujevcu ter ugotovila, da se jim prav izborno godi, da imajo točno in dobro hrano, snažna ležišča, izborno telovadnico in bogzna, kaj še vse. Sa-mostojneži so torej našim fantom proglasili srbske kasarne za pravi raj, kjer se s' smehom in ogorčenjem zavračajo trditve, da se našim fantom slabo godi, —-mi pa upamo, da naši fantje-vojaki teh samostojnih obiskov in proglasov ne bodo pozabili, temveč čvrsto obdržali v spominu in primerni zahvali!
Tako je pri nas! Pred nedavnim časom smo poročali, da so obsojeni komunistični poslanci: Filip Filip®-«'
1
J!
vič, Salaj in Kovačevič v zaporih oboleli in so jih radi bolezni prepeljali v beograjsko bolnišnico. A v bolnišnici jih niso dali v kake posebne oddelke, ampak so jih vsporedili med sifilitike in jim odkazali najbolj umazana in zanemarjena ležišča. Te pomilovanja vredne žrtve sedanjega brezpravnega režima pa so se le nekaj dni lečile v bolnici, ker sedaj so jih že zopet prepeljali v zapore — menda iz bojaznosti pred prekucija-mi v Bolgariji. Na genovski konferenci je zahteval ruski komisar, za zunanje zadeve čičerin od našega zunanjega ministra Ninčiča, da mora naša vlada prenehati s preganjanjem komunistov in odpustiti kazen vsem onim, ki so bili obsojeni pod pretvezo soudeležbe pri atentatu na kralja. Ako bo naša vlada izpolnila ravnokar omenjene pogoje glede komunistov, bo dovolila tudi Rusija povratek našim državljanom. Cisto pravilno, ker naše vladinovce se samo lahko ukroti z grožnjo: zob za zob.
Povspešitev političnih procesov je odredilo ministrstvo pravde ter izdalo sodiščem po južni Srbiji nalog, da takoj začnejo z razpravami. V to svrho naj se odgodijo privatne in manj važne pravde. Po južni Srbiji so ječe namreč polne «političnih zločincev« po raznih obznanah in izjemnih zakonih, ljudje že mesece in mesece trpijo po strašnih ječah in jvečina niti ne ve, česa je obdolžena. — To bi lahko minister že davno odredil, da se je sedaj spomnil, mora imeti tudi svoj poseben vzrok: ali hoče vso krivdo zvaliti na demokratski rovaš, sebi pa pridobiti nekaj simpatij, ali ga je pa strah ljudskega ogorčenja, ki bi si lahko vzelo vzgled po Bolgariji.
Dnevne novice.
Še celo sedanji vladi je zamrzela Hribarjeva kleče-piaznost. Naš pokrajinski namestnik Hribar se je hotel vladi ter kralju prav posebno prikupiti na ta način, da je na dovoljen ter nedovoljen način zbiral daro ve po Sloveniji, da jih pokloni kralju ob priliki poroke. Te darove so zbirali po Hribarjevi zapovedi razne demokratske organizacije. Bolj petičnim SHS državljanom v Sloveniji pa je pisal gospod namestnik pisma, v katerih je tirjal od njih v znak dinastične udanosti kar po stotisoče kot dar na oltar kraljeve poroke. S to zbirko za kraljev poročni dar je hotel gospod Hribar povzdigniti sebe in si iztisniti kako posebno odlikovanje, a je dosegel še pred poroko s svojo preveliko kleče-plaznostjo ravno nasprotno od nameravanega. S Hribarjevo zbirko poročnih darov se je bavil celo ministrski svet in izdal komunike, v katerem daje posebna navodila, kako in v katere svrhe se smejo zbirati darovi. Črno «nehvaležnost« napram namestniku Hribarju pa je pokazal rumunski svatbeni odbor, ki je proti „udeležbi g. namestnika pri ožjih svatbenih svečanostih. Ali z drugimi besedami: Za ves trud, katerega je imel g. namestnik z dovoljenim in nedovoljenim nabiranjem svatbenih darov še na svatbo niti povabljen ne bo! Kaj tacega pa g. Hribarju gotovo niti sanjalo ni!
Vladni komisar mestne občine za Ljubljano. Kakor znano, je vlada po batinaškem receptu sedanjega režima razpustila zbornico ljubljanskega mesta in odstavila tudi župana dr. Periča pod pretvezo uzakonitve novega občinskega volilnega reda. Komisarijat nad ljubljansko mestno občino je seve poverjen demokratu dr. Bogomilu Senekovič, ki je v soboto prevzel vodstvo ob činske uprave.
Minister Pucelj skrbi za svojega zeta. V poljedelskem ministrstvu je imenovan kabinetnim šefom v činu načelnika drugega razreda Miloš štibler, ki se je pred kratkem poročil s hčerko ministra Pucelja. Pucelj se je torej hitro pobrigal za svojega žlahtnika.
Demokratje in slabostojni pogoreli. Od Sv. Vida nad Valdekom nam poročajo: Za nedeljo, dne 21. maja napovedan shod demokratske stranke se je izjalovil. Špindler, kateremu se je pridružilo par samostojnežev je ž njimi vred pogorel. Hotel je govoriti, toda vrli pristaši naše Kmetske zveze so mu naštevali venomer toliko «vročih«, da ni mogel priti do besede. Moral je oditi z veliko blamažo. Popihali so jo tudi samostojneži s prav dolgim nosom. Naši somišljeniki pa so vzklikali «Živijo Korošec, živijo Kmetska zveza!«
Reforma. Na zahtevo Rima se je zdaj izvedla že dolgo nameravana reforma minoritskega samostana v Ptuju. Glavne točke reforme so: povrnitev k prvotnim redovnim pravilom, zopetna uvedba redovne skupnosti, obvezna redovna obleka v samostanu in izven samostana; vsakdanji skupni zbor. Dosedanjim udom se je dalo na razpolago: ali ostanejo v samostanu in se pridružijo novim sobratom, ki so prišli iz Dalmacije, ali pa prestopijo k škofijski svetni duhovščini. Ob enem se izločita iz reda župniji Sv. Vid pri Ptuju in Sv. Trojica v Halozah, tako da ostane s samostanom združena samo domača župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju. Tekom časa se namerava uvesti v samostanu zopet novi-cat, kakor je bil nekdaj v tej hiši; seveda bo treba prej celo hišo popraviti. Hiša nasproti samostanu, ki se je postavila z redovnim imetjem za stranke se proda. — Dosedaj so sprejeti med škofijsko duhovščino čč. gg. p. Franc Vajda, p. Benedikt Čirič, p. Bernardin Šalamun, p. Ludovik Rantaša, p. Juvenal Pihler.
Komisija radi rekrutske tragedije. Te dni je bila v Valjevu sekcija parlamentarne komisije, za preiskavo krivde v general Zečevičevi aferi. V komisiji je bil od prečancev in opozicije poslanec Jugosl. kluba dr. Šim-rak in pa socijalist Etbin Kristan. Komisija si je ogledala pehotno in topniško posadko ter valjevsko bolnišnico. Člani komisije so govorili z vojaki iz različnih krajev. Takoj po prihodu je v valjevski bolnišnici u-mrlo 28 vojakov iz Bosne in vsi preostali sedaj soglasno obtožujejo mostarsko vojaško komando, ki se ni bri-
i gala za zdravje vojakov ter je pustila, da so po več dni : ležali brez oskrbe v napol razpadlih barakah. Druga i sekcija komisije je odpotovala v Skoplje. — Obiski ta-! kih komisij so seveda napovedal® in dobro pripravlje-j n i. Tem potom se mnogo zločinov nad našo mladino ne bo dalo dognati. Take inšpekcije so nam že iz avstrijskih časov dobro znane. Nesnaga se prikrije, vojakom . se pa zabiči, kako morajo govoriti; gorje, kdor ne ubo- j ga! Mrtvi ne govorijo, živi se pa udajo, da bi jim pozneje ne bilo še hujše. Komisije ne zadostujejo za odpra-I vo neznosnih razmer v naši vojski.
!	' Javnosti v pojasnilo. Kakor so poročali sobotni ljub-
ljanski listi, je stopila zadeva obstoja trgovskih in obrtnih šol v kritičen stadij. Po naredbi vsega ministrstva z dne 15, junija 1921, objavljeni v «Uradnem listu« št. 79-1921, in po posebnem pravilniku prosvetnega ministrstva, so bili določeni prejemki posameznim nastavnikom za njih preko merni pouk. Ti honorarji so bili izplačani do dne 31. dec.
! 1921. Izplačevanje omenjenih nagrad se vrši ves čas redno na srednješolskih zavodih, ki so podrejeni prosvetnemu ministrstvu. Od 1. januarja naprej, torej že nad štiri mesece ni prejelo učiteljstvo na trgovskih šolah kakor tudi na teh niški srednji šoli nagrad za nadure in vnanji profesorji in učitelji pa sploh nobenega plačila za svoje delo. Vse intervencije merodajnih oseb v Ljubljani, kakor tudi posredovanje poslancev so ostale brez uspeha. Učiteljstvo strokovnih šol je vsled tega sklenilo opustiti vse nadure. Ker prekinejo s poukom hkrati tudi vse vnanje učne moči, bode odslej odpadel pouk v mnogih najvažnejših predmetih popolnoma ali pa se bo precej skrčil. Ako se zadeva ne uredi v bližnjih dneh, prèti vsem učencem in učenkam gori omenjenih šol nevarnost, da ne bodo izprašani iz posameznih učniii predmetov in da vsled tega ne dobe letnega izpričevala. Nadaljnja posledica bi bila, da izgube vsi ti u-čenci in učenke celo leto, s čemer ne bo prizadeta le mladina, ampak še prav posebno starši. Že itak redki učitelji trgovskih strok pa zapuščajo nehvaležni stan nastavnikov trgovskih šol in prevzemajo službe, ki jim nudijo za njih delo najmanj dva- do trikrat boljše prejemke. Iz navedene ga je razvidno, v kakšni nevarnosti se nahaja naše strokovno šolstvo, katerega obstoj in razvoj ni samo v interesu trgovskega in obrtnega stanu, ampak je od pravilne in pravočasne njegove rešitve odvisna cela vrsta drugih vpra sanj gospodarskega in socijalnoga značaja. Kam nas bo do vedlo neprestano množenje nepotrebnega duševnega proletarijata z ustanavljanjem in vzdrževanjem tolikega števila gimnazij in ženskih učiteljišč, prepotrebno strokovno šolstvo pa se izroča poginu! Apeliramo na poslance vseh političnih strank, kakor tudi na Trgovsko zbornico, na Društvo trgovskih gremijev in na ostale merodajne faktorje, da se takemu postopanju, ki zamore škoditi ugledu naše državne uprave in ki ogroža eksistenco velikega števila u-čencev, napravi konec.
Državotvorni patrijotizem JDS učiteljev. JDS učitelji razpošiljajo vabila na svoja okrajna učiteljska zborovanja na državne stroške kot «službene«, poštnine proste zadeve. Teorija in praksa, besede in dejanja, so dve različne stvari. Kaj ne, gospodje patrijoti za plačilo!
Naš župan umrl. Od ST. Križa pri Ljutomeru nam poročajo: Dne 20. t. m. je umrl vmariborski bolnici v najlepši moški dobi župan iz Logarovec Jožef Rep. Zatisnil je oči po dolgotrajni iri zelo mučni bolezni — raku v goltancu. Z rajnim Repom je izgubila KZ svojega zvesto neustrašenega člana, križevska župnija vrlega kristjana, domača hiša pa skrbnega očeta in gospodarja. Rajni zapušča žalujočo vdovo in tri nepreskrb-ljne otroke. Truplo blagopokojnega so prepeljali iz Maribora k Sv. Križu in so ga tamkaj izročili materi zemlji na slovesen način in med obilno udeležbo. Žalujoči rodbini Repovi naše sožalje, rajnemu pa večni mir!
Dr. Milan Rojc — odžagan? Zagrebški poslanec demokratske stranke dr. Milan Rojc je nedavno objavil v «Slobodni Tribuni« ciklus člankov, v katerih se je izrekel za razdelitev države na legislativno avtonomne pokrajine. Članki so izhajali pod zaglavjem: «Za bolju budućnost naše kraljevine«; (sedaj izhajajo tudi v ljubljanski «Jugoslaviji«). «Nediscipliniranost« demokratskega «avtonomista« je zagrebške batinaše tako razkačila, da so izdali v zadnji seji odbora mestne organizacije poseben komunike, v katerem ga pozivajo na izvedbo konsekvenc. Lepa «demokracija«, ki onemogoču-je pametnim in stvarnim pristašem delovanje v javnem življenju.
Izžrebani porotniki v Mariboru. Za drugo redno porotno zasedanje, ki se prične dne 12. junija, so bili izžrebani kot glavni porotniki in sicer iz političnega okraja Maribor sledeči: Brus Matija, posestnik v Plintovcu; Dobaj Franc, trgovec v St. Juriju ob Pesnici; Dogonik Jožef, posestnik v Gačniku; Dolajš Franc, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; Donko Mihael, posestnik v Vukovskem dolu; Fran-geš Franc, posestnik v Bohovi; Frangeš Jernej, posestnik v Bohovi;' Glaser Anton, posestnik v Bistrici pri Rušah; Gorjup Peter, posestnik v Jurjevskem dolu; Hlade Matija, posestnik v Gornji Sv. Kungoti; Jerič Alojz, veleposestnik v Počehovi; Knechtl Karl, posestnik v Ciglencih; Kraner Ivan, posestnik v Kamnici; Karner Jožef, posestnik v Rošpohu; Klasinc Franc, posestnik v Hotinji vasi; Kralj Andrej, trgovec s senom v Slov. Bistrici; Mulec Krane, posestnik v Dragučovi; Paluc Alojz, posestnik v Spodnjem Dupleku; Predan Valentin, posestnik v Planici; Šantl Anton, posestnik v Spodnjem Jakobskem dolu; Visočnik Karl, posestnik v Pohorju; Verdonik Andraž, posestnik v Lobnici; Zel Alojz, posestnik in župan v Ciglencih; Žnidarič Peter, posestnik v Dragučevi in žitnik'Maks, posestnik v Limbušu; iz političnega okraja Ptuj:	Cuš Mihael, posestnik v
Mezgovcih; Janžekovič Krane, želar v Gorišnici; Kelemina Andrej, posestnik v Grabah; Kostanjevec Simon, pos. in župan v Muretincih; Kukovec Anton, posestnik v Ra-goznici; Kovačec Janez, posestnik v Mostju; Meško Jožef, posestnik v Sosedski; Rakuša Matija, mizar v Hajdinu in Sever Ivan, posestnik v Frankovcih; iz političnega okraja Ljutomer: Dunaj Franc, posestnik v Cezanjevcih in Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru. — Nadomestni porotniki: Jančar Franc, hotelir; Jaš Maks, trgovec; Kurnik Franc, fotograf; Nekrep Josip, tesarski mojster; Ogorevec Franc, orožniški straižmojster v pokojti; Rèìsmah Friderik, hišni posestnik; Segnila Julij, posestnik žage; šepec Marko, tr-
; govec in Tavčar Janko, trgovec z lesom, vsi v mestu Mariboru.
Kredit za oficirje. Kredit'za nove oficirske paradne uniforme povodm kraljeve poroke je baje odbit. Naj—
; prej je bil določen na dva milijona, potem so se pa dol-’
! go prerekali, da je to premalo in sedaj so se le iztreznili,
1 ter kredit odbili. Mogoče so ga samo na videz odbili, v resnici in prikrito bodo pa gotovo tudi oficirjem prispevali z lepimi zneski k posebno sijajni paradi.
Kolonizacija. V Beogradu je dovršena konferenca šefov agrarnih uradov, ki je redigirala tehnični plan kolonizacije. Določeno je to-le: 1. Naseljevanje se bo Vi bodoče vršilo samo za stalno in zemlja se bo delila brezplačno ali pa na odplačevanje, v zakup se pa ne bo več dajala, ker se je izkazalo, da zakupniki nimajo prave vneme za pravilno obdelovanje in izrabljanje, tako da zemljišča propadajo. 2. Naseljenci bodo dobili svoje dele šele potem, ko bo končno dovršena razdelitev; hiš in njiv na kompleksih, ki ne bodo potem nikdan več podvrženi novim delitvam. 3. Predno se naseljenci doselijo, bodo postavljene lesene hišice, dobavljene iz Nemčije, tako da vsak pride že na gotovo in da ne bo v skrbeh, kam bi se dal pod streho. 4. Naseljenci ene kolonije naj bodo po možnosti iz islega kraja, da se bodo med seboj bolje razumeli in 5. se bo naseljevanje vršilo tudi z ozirom na zdravstvene in klimatične razmere tako, da se v malarične kraje Makedonije n. pr. ne bodo pošiljali hribovci.
Ugledni lopov — zasačen pri delu. V Novem Sadu vzbuja veliko senzacijo vlom v galanterijsko trgovino Henrika Vogel, še večjo pa oseba vlomilca. Trgovec Vogel je prišel v soboto proti eni uri, ko so vse trgovine zaprte domov in slučajno je krenil še poprej v svojo trgovino, kjer je v veliko začudenje zagledal nekega človeka pred svojo Wertheim-blagajno. Stopil je bližje ter spoznal v nenavadnem gostu svojega soseda — uglednega trgovca in lastnika kinopodjetja Leopolda Rezerja, ki je v mestu znana in ugledna oseba. Na vpra šanje, kaj tu dela, Rezer ni dal odgovora, temveč je SKusal pobegniti, Vogel ga pa je zgrabil ter poklical policijo,^Rezerja so takoj zaprli in policija je prišla do prepričanja, da je ta človek, ki je tako dolgo igral vlogo uglednega meščana ter prav razkošno živel, nevaren ' zločinec in da ima najbrž tudi druge zločine v Novem Sadu na vesti. Lani je bilo vlomljeno v Vogelovo trgovino, kmalu na to pa v Lustigovo banko in menjalnico, kjer je izginilo več stotisoč dinarjev v raznih tujih valutah. Ljudje se spominjajo, da je Rezer baš v tem času večkrat menjal dolarje ter posebno razkošno živel. Vse to je zaprtf Rezer tajil, ali pa molčal na vsa stavljena vprašanja in konečno ga je policija vzela s seboj, ter v njegovi navzočnosti začela hišno preiskavo. Policiji se je kmalu posrečilo, da izvleče na dan razno vlomilno prodje, Rezer je pa porabil priliko, zgrabil menda že pripravljeno steklenico cijankalija, jó izpit ter se zrušil na tla, kjer je v par minutah izdahnil.
Pozor pred goljufi! Glasom poročil, ki jih je sprejel naš konzulat v Švici iz Madrida, obstoja v Madrida mednarodna družba goljufov pod imenom «Etablise- ., mento novelty«, oziroma «International office novelty niundial artistica Madrid, Calle Feraz 13—15.« Ta družba razpošilja raznim privatnim osebam prospekte za prodajo raznobarvnih razglednic. Od naročnikov zah- : teva 15 frankov naplačila. Ko pa sprejme denar, ni o družbi nobenega glasu več. Ker je mogoče, da tudi tukaj poskusi svojo srečo, svarimo pred nakupom teh' . «razglednic.«
Glad v sarajevski državni bolnici. Sarajevska «Hrvatska Sloga« prinaša vest, da se je v sarajevski državni bolnici začelo pravo sestradovanje bolnikov. «Hrana« niti po kvaliteti niti po kvantiteti ne spada v pojm hrane, ker je vsako jedilo samo bledi falzifikat originala. Na primer se za par sto bolnikov potroši dnevno samo 2 kg masti in tako ni čuda, pravi list, da so bolniške juhe — čorbe nekake «čorbe čorbinih čorb.« Ker , take «dijete« nobeden bolnik ne prenaša, vlada med njimi prava lakota, od uprave se pa nekajgri močno debelijo. Pri taki hrani prihrani uprava mesečno 30—•
40.000	K in ti prihranki bodo zopet samo za one, ki se debelijo.
Radi poročnega daru kralju Aleksandru je tudi sarajevski mestni odbor na dolgo in na široko razpravljal1 Del članov je zahteval, da se ustanovi kaka dobrodelna inštitucija, drugi pa, da se osebno s posebno deputacijo izroči kralju Aleksandru kak dar. Največji patrijoti in državotvorci so bili za drugi način poklonitve, zmagali so pa vendarle prvi.
Pred občinskimi volitvami v Dalmaciji. Kruha Dalmaciji ne dajo, za glasove se pa že na vso moč pulijo vladne stranke. Razni načelniki, komisarji in pisarji gredo vsako nedeljo in tudi med tednom ven v vasi, da agitirajo za radikalijo in policaj demokracijo. Najživahnejša je agitacija v dubrovniškem okraju. Večina je za hrvatski blok in celo zemljoradniški shod dr. Leontiča se je prevrgel v pravo blokaško manifestacijo.
Kriza v beograjski mestni občini. Nasprotja med radikali in demokrati prav ostro odmevajo tudi v beograjske mmestnem odboru. Odbor ne more delovati, kep se danes od ene, jutri pa od druge strani nasprotuje in. ugovarja. Pričakuje se demisija občinskega predsednika in za njim tudi odbora.	“
Štrajk v Vranji. Kakor poročajo «Novosti« v Beogradu, so stopili v Vranji tobačni delavci v štrajk, dr- :\ žavna uprava jim je pa mesto kruha začela deliti zapor po zakonu «o zaščiti države.« Državna uprava upošteva draginjo samo pri vednem zviševanju svojih im ministrskih plač, delavske boje za golo in bedno življenje pa smatra za «protidržavna« dela.	j i
Čekovni urad ogoljufal za 2,300,000 dinarjev in pri-»
ijet. Pred nedavnim časom je ogoljufal uradnik zagrebškega čekovnega urada urad za 2,300.000 dinarjev in nat» pobegnil. Te dni pa je prejela zagrebška policija od dunajske brzojavko, da je aretiran v Celovcu na podlagi od zagrebške policije izdane tiralice Vojko Mi-kolji, ki je izvršil zgoraj omenjeno poneverbo. Vojko Mikulji si je kupil v okolici Celovca vilo in se je hotel tamkaj naseliti stalno, a bo sedaj izročen potom avstrijske policije zagrebški.
Ukraden ček od 250.000 K. V Zagrebu se je vršila te dni razprava proti poštnemu asistentu Maksu Golob, ki je ukradel iz priporočenega pisma ček na 250 tisoč K. V družbi z mladoletnima Josipom in Milanom Marušič je ček dvignil in vsi trije so si porazdelili med seboj stotisočake. Sodišče je prisodilo Golobu dve leti, a mladoletna Marušič sta dobila po osem mesecev zaporu.
Doživljaj trgovskega pomočnika iz Splita. Zagrebški policiji se je javil splitski trgoski pomočnik Ante Jožič in izpovedal sledeče: Dne 19. t. m. je odpotoval iz Splita v Zagreb, da nakupi raznega blaga. Od urada za prenočevanje tujcev mu je bila nakazana soba, v kateri je že bil trgovec Zeferin Budrovič, ki je tudi bival v Zagrebu radi aakupa blaga. Jozič pravi, da je imel v denarnici 113.000 K, od katerih je bilo 36.000 K njegova in last Budroviča,
76.000	K pa mu je dal splitski trgovec Ivan Trumbič z naročilom, da mu nakupi za to svoto blaga. Jozič izpoveduje, da je pokupil razne robe za 24.000 K. Ko se je te dni ob
12.	uri vračal iz kavarne proti odkazanem mu prenočišču, so ga obkolili štirje in ga podrli na tla. V borbi so mu iztrgali napadalci suknjo in on je celo izvlekel nož, da se ubrani, pa mu ni uspelo. Na tleh ležečega so napadalci o-ropali listnice z denarjem vred. Nato so ga lopovi pustili na tleh ter izginili. Mimo napadenega Jožiča ste prišli že kmalu za roparji dve elegantni dami, ki ste ga na tleh ležečega vprašali, kaj da je in kaj da se mu je zgodilo. Jožic jima je pojasnil svoj položaj in ju prosil, da stopite oni dve do policije. Dami ste izginili v noč, a policije ni bilo. Nato je Jožič zbral vse svoje še od strahu preostale moči in šel sam na policijo. O Jožičevi zadevi vodi policija pre iskayo.
Prijeta razbojniška banda. Policija v Brodu je aretirala razbojniško bando, ki šteje 18 članov. Tolpo so odkrili na ta način, ker se je njen vodja sprl s svojo ljubico, ki ga je prijavila policiji kot začetnika zločina, -id se je izvršil nad brodskim meščanom Mladenom Miha j lovič pred nekoliko meseci. Preiskava je dognala, da je ta banda izvršila od prevrata sem v okolici Broda veliko vlomov in tatvin. Te dni so našli na železni ški progi štiri mrliče, katere je povozil vlak, a so jih tolovaji najprej izropali, nato ubili, a konečno so jih vrgli na železniški tir. Preiskave proti tolovajski tolpi so v polnem teku.
Iz zasede ubit mladenič. Javljajo iz Velikega Bečkere-)k.a: Dne 18. t. m. se je izvršil na potu med Kumanom in Melenacom uboj nad 181etnim mladeničem. Mladenič je i-tne| doslej še neodkritega sovražnika, ki ga je ubil iz maščevanja. Počakal je na svojo žrtev v zasedi in ko se mu je približala, jo je ubil z udarci po glavi.
Smrtna nesreča na novosadskem letališču. Minulo sredo popoldne se je zgodil na letališču v Novem Sadu smrten slučaj. Poročnik Radovič se je spuščal z letalom na zemljo baš tamkaj, kjer so pešci ravnokar vežbali. Aparat se je spustil tako nizko, da je vojaštvu pretila smrtna nevarnost. Prestrašeni vojaki so se vrgli na zemljo, a ko so po odhodu letala zopet vstali, so opazili enega svojih tovarišev v krvi z napol odtrgano glavo. Nesrečnež je za nekoliko minut izdahnil.
Zopet požar na beograjskem kolodvoru. V noči od sobote na nedeljo je nastal požar v nekem magacinu ioeograjskega kolodvora. Vojak, ki je stal na straži, je še ob pravem času opazil dim in oddal je v znak alarma nekaj strelov. Priteklo je železniško osobje, ki je ogeni zadušilo, škoda pa le znaša kakih 10 tisoč dinarjev. Oškodovani so potniki na prtljagi in železniška uprava na raznih stvareh, shranjenih v magacinu. V Beogradu in po drugih južnih mestih se vedno kaj Smanie, ali pa eksplodira in to je tudi znak velike brezbrižnosti in pomanjkanja smisla za vrednost in varnost.
Zgodovinski zvon. Leta 1850 je daroval knez Alek -
sander JKaragjorgjevič leta 1848 novo zgrajeni cerkvi v Mrčajevcih v ljubičkem srezu zvon z napisom: «Priloži crkvi Mrčajevačkoj knjaz Srbije Aleksandar Karagjor-gjevič, za pokoj duše ocu Gjorgju i materi u 1850 godini.« Na drugi strani zvona pa je bil napis «liveno v Vršcu (1850), težina 650 oka.« Ta zvon je zaplenila okupacijska oblast 30. sept. 1916. Snemali so ga z zvonika italijanski vojni ujetniki, poleg katerih sta bita v zvoniku, ko so snemali zvon, dva vojaka Nemca. Ko so vrgli zvon z zvonika na tla, se je vsled udarca ob zemljo zvonik tako stresel, da sta padla za zvonom z zvonika ona dva nemška vojaka in obležala pri priči mrtva. Pri pogledu na mrtva dva Nemca niso hoteli italijanski ujetniki več v zvonik po drugi zvon. Madžarski oficir jim je grozil z revolverjem, a zaman, nobeden se ni upal več v zvonik in tako je ostal drugi zvon rešen do danes. Sedaj prosijo farani cerkve v Mrčajevcih, da jim naj kralj Aleksander podari drugi zvon mesto odvzetega iz leta 1850.
Proučevanje južnih krajev. V Skoplju je osnovan geografsko-etnografski odsek Geografskega društva v Beogradu za znanstveno proučevanje in spoznavanje južne Srbije. Na čelu tega odseka je dr. Sima Trojano-vič, vseučiliščni profesor.
Prvi avstrijski kancler umrl. Prvega in bivšega avstrijskega kanclerja dr. Mayrja je zadela 21. t. m. kap tako, da je bil pri priči mrtev.
Mramor v Srbiji. Tik železniške postaje Jovac, ki je med Jagodino in Ćuprijo, so odkrili več milijonov kubičnih metrov mramorja, ki se baje lahko primerja s — karar-skim.
Trgovina Anglije z Jugoslavijo. Londonski gospodarski list «Economist« prinaša redno poročila o trgovskih zvezah z drugimi državami ter prav dobro označuje titdi politične razmere, ki so povod boljše ali slabše trgovine. Po vesteh tega lista je v letu 1921 iz Jugoslavije vAnglijo uvoženo blago za 759.542 funtov šter-lingov, iz Anglije v Jugoslavijo pa za 1,073.041 funtov šlerlingov. Promet je bil nekaj časa večji kot 1. 1920, začel je pa naglo zopet padati. Po mnenju Angležev ta slaba trgovina ne izvira toliko iz visoke angleške valute, kakor iz gospodarskih zaprek v Jugoslaviji, iz visoke carine in prevelike vojske. To velja tudi za Madžarsko in Čehoslovaško, Bolgarija n. pr. pa prav dobro trguje tudi z Anglijo.
Naš parobrod v svetu. Iz Ròzarija (republika Uruguay) javljajo, da je prispel t jeka j iz Rio de Janeira trgovski parobrod «Mrav«, last družbe Oceania. Vsi častniki kot moštvo parobroda so Dalmatinci. Parnik «Mrav« je bil do avgusta minulega leta pod zavezniško kontrolo in je plul pod italijansko zastavo. Od lanskega avgusta pa je ukinjena zavezniška kontrola in od tedaj vozi ladja pod našo zastavo. Iz Anglije v Rio de Janeiro je pripeljal parnik premog, iz Rozarija v Evropo pa bo vozil pšenico in koruzo.
Mala ilustracija čeSko-ruskih gospodarskih odnošajev. «Prager Presse« piše, da je sovjetska misija naročila pri tvrdki Nesselberg v Moravski Ostrovi 18 vijakov za ruske železnice. Tvrdka, ki je vsled pomanjkanja naročil že mislila na odpust delavstva, bo sedaj uvedla intenzivnejše delo, ker morajo biti vijaki zgotovljeni v treh tednih. Sovjetska vlada bo plačala materijal takoj po sprejemu. Tako si pomagajo pametni Čehi, ki se ne ozirajo toliko na «francuske simpatije« kakor naši; oblastniki.
Bolgarski pesnik in pisatelj Elin-Pelin je proslavil dne 6. t. m. 251elnico svojega beleh'ističnega delovanja. Ob njegovi proslavi se je navduševala vsa kulturna Bolgarija, saj je Elin-Pelin za velikim. Vazorom danes najpopularnejši pisatelj bratske Bolgarije. Dimitr Ivanov (Elin-Pelin je njegov psevdonim) se je rodil v selu Bajlovo, nedaleč od Sofije, kjer je po dovršitvi 6. razreda gimnazije podučeval kot ljudslcošolski učitelj. Prvo zbirko svojih povesti je izdal leta 1904. Takratni naučni minister šišmanov je mladega pisatelja imenoval bibliotekarjem univerzitetne knjižnice. Sedaj deluje v narodni biblioteki. Proslave, ki se je vršila v narodnem gledališču v Sofiji,, so se udeležili: kralj Boris, ministri ter zastopniki vseh bolgarskih kul-
Ì turnih društev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 274—276, francoski frank stane 25.20—25.4u naših kron. Za 100
LISTEK.
Gladiatorji.
-	Druga knjiga. — Anteros.
(104. nadaljevanje.)
«Stojte, tovariši!« je grmel z mogočnim glasom in prekričal vse druge. «Kaj lajate name kakor čreda mo-loških psov*? — Kaj pravim, psov —. Ne! Mološki psi so čiste pasme in dobro vzgojeni, med nami tu pa je vsaj eden, kolikor jaz vem, ki je zloben zlikovec —. Ne —! Kakor klepetajoče stare babnice na trgu, tako se zaganjate vame. — Postava in navada —! Seveda, običaje moramo spoštovati in naše prisege se moramo držati. — Rufus, stari prijatelji Tolkokrat sva si stala z mečem v roki drug drugemu nasproti, tolikokrat v teh desetih letih, pa vendar si nisva rekla žal besede, nikdar si nisva bila sovražnika! Ti mene ne boš zapustil! Ti ne boš pripustil, da bi prišel stari Hirpin v sramoto in krivico!«
Rufus je preril svojo dolgo postavo skozi gladiatorje in stopil k Hirpinu. Počasna je bila njegova beseda, mirna, preračunana, premišljena. Rufusa so imeli tovariši za orakel* pravice in zdrave pameti.
«Obà sta na krivem potu!« je dejal premišljeno. «Dekle ni last nobenega izmed vaju! — Če bi se bil dogodek pripetil včeraj, bi imel seveda Hirpin pravico, jo vzeti s sehoj, kamor bi hotel. Toda prisegli smo, dobri prijatelji, in po naših običajih in postavah je plen last nas vseh!«
*	Mološčani so bili ilirsko ljudstvo v današnji južni
Albaniji, znano v vsem starem svetu po svoji sloviti pasjereii.	Ä .1»: i.,	^ ;
*	Preročišče. "i:J/
«Tudi jaz pravim tako!« je vzkliknil Euhenor zmagovito. «Plen je last nas vseh!«
In drzno je segel po pajčolanu, ki si ga je Mariamna med prepirom sramežljivo spet ogrnila, in ga ji je strgal z obraza.
Mariamna je zardela kakor škrlat pri tej žalitvi in jezno udarila z nogo ob tla, nato pa so jo solze zalile in z rokami si je zakrila lice zavedajoč se svoje onemoglosti.
Hirpin je zagrabil predrzneža za rame in ga pahnil, da je opotekajoč se odletel med tovariše. Brada mu je trepetala od jeze in pene so mu stopile na usta kakor divjemu merjascu, kador ga psi obkolijo.
«Roke v stran od nje!« je kričal stari veteran. «Postava ali ne postava — ena taka šala in sunem ti pedenj jekla med rebra, da boš imel dovolj! — Kaj —? Rufus in jaz, midva nisva prišla včeraj v družino! Jedla sva polku-hano meso in neslano lečo, ko je vas druge še mati dojila! — Povem ti, nekdaj je bil ta-le običaj: kadar so se gladiatorji sprli radi česarkoli — zaradi plače, plena ali prvenstva — so vzeli svoje kratke meče, pometali v stran svoje ščite in izvojevali zadevo med seboj paroma, dokler se niso pobotali. — Napravite^ krog, tovariši, postavite tegale drobnega Grka za pol meča od mene — in pokažem vam, kako smo poravnali prepir, ko je še Neron škrlat nosil!«
»Ne, ne!« je proseče segla vmes Mariamna in lomila roke v strahu in obupu. «Ne prelivajte krvi zaradi mene! Ubogo dekle sem! Nobenemu nisem storila nič žalega! Pustiti me! Usmilite se me, in pustite me, naj grem!«
Proti tej rešitvi spornega vprašanja pa so se od vseh strani oglasili ugovori. Rufus in še nekateri starejši gladiatorji bi jo bili res pustili oditi v miru. Nežna mladost ujetnice in njene solze so jih geriile. (
Toda Euhenor, Lutorij in drugi so se odločno uprli, Rufus bi bil sicer iz, srca rad pomagai svojemu staremu
avstrijskih kron je plačati 2.82—2.87, za 100 čehoslov. kron 530—532, za 100 nemških ma^ 90—92 in za 10ft laških lir 1442 jugoslovanskih kron. V Curiliu znaša
vrednost naše krone 1.85 centima (1 centim__1 vinar).
Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla zž£ 1 točko.
iz Maribora.
Dr. Koderman glede razlike med sedanjo in prejšnjo dobo. Pri Gor. Sv. Kungoti sta zborovala zadnjo; nedeljo dr. Kukovec in dr. Koderman. «Jutro« poroča, da je govoril dr. Koderman o razliki med prejšnjo in sedanjo dobo in se je o tem predmetu takole izrazil? «Poprej sta odločevala krona in visoki cerkveni in civilni dostojanstveniki, sedaj pa narod sam!« Ravno kar citiranih besed ni izustil dr. Koderman kot trezen, ker sicer bi moral znati, da ubogi narod tudi danes nima besede, ampak policaj demokratska klika, ki se rekrutira iz raznih advokatov in drugih ljudskih pijavk.
Pred prihodnjo mariborsko poroto pride, ako boda dotlej končane vse preiskave, 18 slučajev in sicer deset: umorov.
Čudno postopanje straže ob malem vežbališču vt Samostanski ulici. Vojaške barake ob malem vežbali— šču so prazne in jih uporablja vojaška uprava za «parenje uši.« A kljub temu, da so barake že do mala podrtije in prazne, so bolj skrbno zastražene kot kaka municijsko skladišče. Ako greš v mraku mimo ravnokar omenjenih barak, ne smeš po trotoar ju, ampak te nažene vojaška straža s trotoarja, da moraš mimo barak daleč na okrog, sicer bi te vojak še ustrelil, ker nahruli in ozmerja itak vsakega, ki noče takoj na povelje s trotoarja. Bojazljivost vojaške uprave za scvrte uši že presega vse meje in vzbuja v Večernih pasantih ravnokar omenjenih barak upravičeno ogorčenje. Ne zamerimo vojaku stražarju surovosti, pač pa višji vojaški oblasti, ki ima pri nas vedno čuječe oko le za malenkosti kot so podrapane barake in sparjene uši.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Otvoritev po-* krajinske obrtne razstave se vrši pred zaključkom ljubljau skega velesejma. Računati je s tem, da bodo vsi posetniki tega velesejma bodisi iz inozemstva in iz vseh delov naše države, obiskali tudi mariborsko- pokrajinsko razstavo. —-Prijavnice za pokrajinsko obrtno razstavo so se razposlale vsem obrtnikom, industrijalcem itd. ter se morajo najkasneje do 1. junija izpolnjene vrniti odboru. Vsi oni, ki bi slučajno še ne sprejeli prijavnic, se naprošajo, da nemudoma javijo svoj naslov odboru pokrajinske obrtne ražsta-veve v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Vse obrtnike ponovno opozarjamo, da je razstavni odbor znižal najemnino za prostore od 50 na 25 dinarjev za kvadratni meter, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležbo pri rzstavi.
Mariborsko krščansko-socijalno delavstvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m., izlet na Goro pri Št. Petru niže Maribora. Popoldne ob treh je v Marijini cerkvi kratka cerkvena pobožnost s pridigo. Po isti pa se vrši na prostem pred cerkvijo delavsko zborovanje. Člani in članice Jugoslovanske Strokovne Zveze ter vsi prijatejli kr-ščansko-socijalnega delavstva v nedeljo na svidenje na Gori.
Poselska zveza se udeleži v nedeljo, dne 28. maja, izleta Jugoslovanske Strokovne Zveze na Goro pri Sv. Petru niže Maribora. Članice so vabljene, da se v čim večjem številu istega udeleže!
Občni zbor Cecilijanskega društva za stolno in mestno župnijo Maribor se vrši dne 25. t. m. ob 11. uri v društveni pevski sobi v prestolnem župnišču. — Predsednik.
Mariborske Orlice uprizorijo v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri v dvorani JSZ (Splavarska ulica) dve dekliški igri. Vabljeni so vsi prijatelji dekliškega gibanja.
Odsek amaterfotografov SPD v Mariboru naznanja, da odpade napovedani izlet na Urško, ker se koča na tej gori otvori šele s 1. junijem in radi predpriprav za obisk Tu-ristovskega kluba «Skala«, kateri priredi propagandno turo na Pohorje na binkoštno nedeljo in pondeljek. Kakor doznavamo, obišče nas baje 200 gostov. Podrobnosti slede v kratkem.
.L.	......................... ■
tovarišu, pa ko so ga še enkrat vprašali za mnenje, je moral je tudi on priznati, da je po postavah in običajih »družine« pravica na strani Euhenorjevi.
Predlog, da bi se naj Hirpin boril z vsakim posamič I za dekle, je bil neizvedljiv, ker jih je vezala nova prisega.
Ko jih je namreč najel Hirpin za tisto noč, so morali pod ! prisego obljubiti, da pod nobeno pretvezo in na nobeno i izzivanje ne bodo začeli boja in prepira ,ne med seboj,
I ne s kakim nasprotnikom, dokler ne dobijo povelja od ; njega.
j Četudi se je kregal in je kričal in skrbno čuval svojo j varovanko, se je moral Hirpin končno vendarle vdati do-! kazom svojih tovarišev.
Hudo si je tri pošteni mečeborec svoje stare, razmišljanja nevajene možgane, da bi našel izhod iz zagate in rešil dekle, — glava ga je že bolela od samega ugibanja, pa ničesar mu ni prišlo na miesl-----.
Med tem pa je čas hitel naprej in vsako odlašanje je bilo nevarno. Ura se je bližala, ko je bilo treba začeti delo, ki so zanj bili najeti, in ko so se morali zbrati v tribunovi hiši.
Stari Hirpin je hotel pridobiti čas, potajil se je, čela se mu je ugladilo in navidezno dobrovoljno in zadovoljno je dejal:
:Naj bo! Stari Hirpin je gotovo zadnji, ki bi se stepel s svojimi tovariši in kršil postave in običaje družine zavoljo takihle bledih lic in Črnih oči. — Počakajmo, kaj bo rekel Hipija. Našli ga bomo v tribunovi hiši, in čas je že, da gremo tja! — Naprej, fantje! — Ne! Roke proč! Rečem ti še enkrat, Euhenor, dokler ne pridemo do Hipije, je dekle moje!«
j	prihodnjič).
--_________nffìnXSf	...
i. ? LX dill*
S3WMCA
24. maja (922.
OGLEJTE 81
izložbe in zalogo novodošlega manufakturne ga blaga kakor sukna, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic i t. d. in prepričajte se :o:
o resnično znižanih cenah v trg-ovini
Josip Karničnik, Maribor, GRAJSKI TRG I
Brezobveznot k nakupu še "nikogar ne sili
Arehe
Fredno si nabavite darila za
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, varižič* uhane?, in drugih 'nakitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah vinovi trgovini
R. BIZJAK
trgovina z zlatnino in srebrnine
Maribor, Gosposka ulica 11
POZOR!
Javliam vsem prijateljem d&lmatinskesa vina, da sem si
preskrbel važio množino
prvovrstnega dalmatinca
katerega razprodajam na drobno in debelo, in sicer v restavraciji in na vrtu po 10 Din., v kleti izpod pipe po 9 Din* ter nad 56 litrov po 6*50 Din. za iiter, franko na dom
Jamčim za pristno, naravno vino ter se priporočam za obilen obisk.	Poskusite, da se prepričate!
Loize Bratož, restavracija „Maribor“.
Velika zaloga vsakovrstnih
g >3 S §*•2,0
ff
S **-
M
- . “ B
p» <xJ ® ■
Š g o*S2 « ° h S
K » ,J3 «
0*5 j, >
Sl 2
S	^ o
t*	> (X
»
H
co »
<x>
u. >2 etf <&
Marmorni registi., ameriški ; 7 jspjetovih plohov lopne are stenski popra-
I črpalni sistem, krasen doneč, sl in ena up* pripravno za :<štuke» vàja aajsoìidneje tvrdka R. Biz-[ kolenico se takoj ceno proda, po 4 m dolgi Vse v najboljšem jas, Maribor, Gosposka ulica i Vprašati : Bètel, Maribor, Pod času posekanima prodaj. Naslov štev. 16.	38—30
mestom štev. 91	1 —3 217 v upravništvu.	222 OB3RI9nB3SMBKSREB9BBBHK!
Odda se večja količina-
prvovrstnega
2E&-
Slogo (laboranta) j,
išče ea takoj lekarna »pri Sv. I vGVI|iCnB
za dekleta, bete in rumene barve, ! 1—2 2I9 lepo delo, se ceno predajo' 'v Sodni ulici 23, Maribor. 2201
iz Splita.
JITROZID“
Marfler, Vetrlojska ulica štev. 30, I. nadstr.
nilfiilfiilliWIilTiilliiiriil!
Jutri, dne 25, maja fi. I., sa vrši
konjska dirka
na Teznu pri Mariboru
ob 14. uri 30 minut (pol 3. popoldne).
Poseben vlak vozi iz Maribora, glavni kolodvor, na Tezno ob 2. uri popoldne in se vrača v Maribor ob 6. uri 20 minut zvečer. — Povratni vózni listek samo
Maribor—Hoče.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Poziv
na suMripdjo II. emisifi delnic Zadružne gsspodarsiie lanke id, v Uubljann
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banko d; & v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
od K 24,000.000 - na K 41,000.000 -
iz zdajo 60.000 novih delnic pe l 400-— nom, vrednosti podi sledečimi pogoji :
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico
eno novo po ceni K 520-— za komad.
2.	Neootirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu
K 580— za komad.
3.	Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča- 14. junija 1922. Nove
delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922.
4.	Opcija, oz. subskripcija se izvrši :
pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d; d; v Ljubljani.
»	»	*	»	» podr. Djakovo,
»	»	»	»	»	»,	Maribor,
»	»	»	»	>	»	Sarajevo,
>	»	»	»	»	»	Split,
*	»,	»	»	»	»	Sombor,
»	»	>	e *	»	»■ Šibenik,
»	»	»	»	»	ekspoziture Bled,
»	>	Sveopće zanatliiske banke, d. d. v Zagrebu,,
»	»	»	»	» podr. Karlovac,
»	»	Gospodarske banke, d. d. v Novem Sadu.
5.	Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subsksdpeiji.
LJUBLJANA, dne 18. maja 1922.
IBBllBHHillilWSlHSlIlfflllSI ■
Upravni svat.
d e j* tel j in založnik: Konzorcij «Straže..
Odgovorni urednik: Vteou kuienjaL
3"i#fe Cirilova tiskara« r Sladboru,