Pri Moščenicah pričakujejo dolgo pločevinasto kačo V Bazovici se je začela prireditev Zgodovinanarava; danes bogat program /7 Sanacija odlagališča na Malnišču še pred koncem leta Primorski Integracija ni le pojem za mirovnike Aleksija Ambrosi Goriška pokrajina se žal lahko »ponaša« z enim izmed trinajstih italijanskih centrov za identifikacijo in izgon priseljencev. Center, ki od odprtja ustvarja nesoglasja in je nedvomno hudo breme za teritorij, je bil vsiljen z vrha, njegova prisotnost pa je še toliko bolj nerazumljiva zato, ker je na Goriškem nezakonitih priseljencev in pribežnikov relativno malo. Podoba tujcev, ki izhaja iz študije observatorija za socialne politike goriške pokrajine, je - resnici na ljubo - popolnoma drugačna, saj govorijo podatki o mladih in delovnih ljudeh, ne pa o prestopnikih in kriminalcih, ki jih je treba zapirati. Srednja starost tujcev, ki živijo na Goriškem, je približno 32 let, medtem ko je povprečna starost ostalega prebivalstva 46 let. Znano je, da so mlade generacije motor družbenega razvoja. Večina priseljencev je moških, v naše kraje pa v glavnem prihajajo, da bi našli zaposlitev. S tem v zvezi gre omeniti, da je gospodarska kriza najhuje udarila ravno po tujih delavcih, saj se je njihovo število v seznamih brezposelnih v lanskem letu skoraj podvojilo. Izguba službe še posebno prizadene tiste priseljence, katerim so se v novi domovini pridružile žene in sinovi, ki so ob koncu lanskega leta predstavljali čez osem odstotkov celotne šolske populacije na Goriškem. Ob golem podatku, da število tujcev narašča - v štirih letih so prešli s 6.760 na 10.486 - nudi torej študija marsikatero informacijo in priložnost za razmislek o njihovem življenju in o težavah, za katere se še premalo zanimamo. Tujci nam ostajajo »tuji«, čeprav gre pogosto za naše sosede, sošolce ali sodelavce in kljub temu, da sta njihova in naša usoda neizbežno povezani. Vzemimo primer tržiške ladjedelnice, ki sama ustvarja pol goriškega bruto domačega proizvoda in ki bi brez priseljencev ne razpolagala z vso potrebno delovno silo. Omeniti gre tudi področje zdravstva: zna se zgoditi, da bosta goriška oz. trži-ška bolnišnica ohranili porodnišnico - in torej pomembno storitev za vse občane - tudi zato, ker so priseljenci prispevali k rahlemu porastu števila rojstev. Da naša starajoča se populacija priseljence »krvavo« potrebuje, pove tudi podatek, da je lani med 25 novimi člani krminskega krvodajalskega združenja bilo kar 16 šestnajst priseljencev. Dokazov o tem, da beseda integracija ni le pojem za mirovnike, je torej še in še. dnevnik SOBOTA, 7. AVGUSTA 2010 Št. 185 (19.892) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € JAPONSKA - Ob 65. obletnici eksplozije atomske vojne Predstavnik ZDA prvič na slovesnosti v Hirošimi Prvič tudi zastopniki Velike Britanije, Francije in generalni sekretar ZN TRST - Včeraj začetek kolesarske ture Na kolesih za mir Pobuda mirovniških organizacij v okviru Tedna za mir - Zaključek v ponedeljek v Avianu TRST - S trenutkom tišine v spomin na 140 tisoč smrtnih žrtev prvega napada z atomskim orožjem v japonskem mestu Hirošima se je včeraj ob 8.15 v tržaški Rižarni začela kolesarska tura Mir na kolesu. Tridnevno, 200 ki- lometrsko kolesarjenje od Trsta do ameriške vojaške baze v Avianu so si v okviru Tedna za mir zamislili člani združenja Blaženi graditelji miru v sodelovanju z mirovniškima organizacijama Omizje za mir FJK in Odborom za mir sožitje in solidarnost Danilo Dolci, ki so želeli obeležiti spomin na tragedijo ob 65. obletnici ameriškega bombnega napada na japonski mesti. Včeraj so mi-rovniki prikolesarili v Gorico. Na 5. in 14. strani HIROŠIMA - V Hirošimi so včeraj z zvo-njenjem zvonov ob 8.15 po lokalnem času (1.45 po srednjeevropskem), ko je pred 65 leti ameriški bombnik B-29 odvrgel atomsko bombo, obeležili spomin na tragedijo, ki je zahtevala okoli 140.000 žrtev. Slovesnosti so se prvič udeležili ameriški veleposlanik, delegaciji VB in Francije ter generalni sekretar ZN. Udeležba ameriškega veleposlanika naj bi odprla pot obisku predsednika ZDA Obame, sicer pa je izzvala tudi nekaj polemičnih odzivov. Na 11. strani Corecom in FJK: mreža RAI3 bis bo ostala Na 3. strani Negativno o gradnji plinske elektrarne Na 5. strani Fernetiči: nov obcestni zid buri domačine Na 6. strani Walter Godina o divjih V • V• I • VI I • prašičih in škodi Na 6. strani Po trku v Štandrežu mlad Goričan na oddelku za oživljanje Na 12. strani Na goriškem Travniku cvetlična korita in klopi Na 13. strani Igor Kocijančič o Boru in Stadionu 1. maj Na 17. strani ITALIJA Berlusconi pripravlja »protiofenzivo« RIM - Premier Silvio Berlusconi, ki ga je razkol z vodjem poslanske zbornice Gianfrancom Fini-jem močno oslabil, sedaj pripravlja strategijo za rešitev svoje desnosre-dinske vlade. Gre za nov vladni program v štirih točkah, s katerim želi preveriti možnost sodelovanja s fi-nijevci, pa tudi z drugimi sredinskimi silami, in to v parlamentu, kjer naj bi program vezal na zaupnico. Če bi načrt propadel, naj bi prišlo do predčasnih volitev. Demokratska stranka pa medtem ponovno predlaga prehodno vlado brez Berlusconija. Na 4. strani PALERMO - Spomini pokojne založnice Elvira Sellerio je spoznala navezanost družine Daneu na Opčine in Opence PALERMO - Pred kratkim umrla založnica Elvira Sellerio (na sliki) je prijateljevala s pisateljem Leonardom Sciascio in je dobro poznala potomce družine Daneu, ki se je z Opčin svoj-čas preselila na Sicilijo. Založba Selle-rio je leta 2003 izdala knjigo »I Daneu-Družina antikvarjev«, ki jo je napisala Alessandra Lavagnino. Koristno bi bilo, da bi to dragoceno in zanimivo knjigo prevedli v slovenščino. Elvira Sellerio je izdala tudi knjige o eksodusu Italijanov iz Istre ter roman La frontiera (Meja) reškega pisatelja Franca Veglianija, po kateri je Franco Giraldi posnel istoimenski film. Na 3. strani 2 Sobota, 7. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / OKOLJE - Kumulativni vplivi predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu Italija naj bi do jeseni predstavila dokončno študijo Prihodnji mesec novo srečanje med Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo o uplinjevalnikih? LJUBLJANA - Italija intenzivno pripravlja študijo vseh kumulativnih vplivov predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ter za plinovod od terminalov do plinskega omrežja, so sporočili s slovenskega ministrstva za okolje in prostor. Študijo naj bi italijanski javnosti, prav tako pa Evropski komisiji in Sloveniji, Italija predstavila jeseni. Kot so ponovno opozorili na ministrstvu, je Evropska komisija Italiji jasno povedala, da brez poznavanja in upoštevanja kumulativnih vplivov na okolje vseh predvidenih energetskih (in drugih) projektov na okolje v Tržaškem zalivu ter brez poznavanja morebitnih kumulativnih čezmejnih vplivov na okolje, odločitve o začetku investicij ne morejo in ne smejo biti sprejete. To velja za vse energetske, prometne in druge načrtovane projekte na obeh straneh meje, tako v italijanskem kot v slovenskem morju ter obalnem območju. "Temu razumevanju Evropske komisije se vlada Slovenije s pripravo zgoraj omenjenega scenarija velike slike severnega Jadrana pridružuje in k enakemu razumevanju vabi tudi Italijo," so izpostavili na ministrstvu. Neformalne pogovore o scenariju velike slike severnega Jadrana in njegovega obalnega območja sta že začela predsednika slovenske in italijanske vlade. Dokument naj bi dodatno spodbudil intenzivnejše pogovore med Italijo in Slovenijo o skupnem trajnostnem razvoju tega območja in seveda tudi reševanje problema predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem pa bo to prvo poglavje bodoče morske in pomorske strategije celotnega Jadrana in njenega obalnega območja, ki ju morata Italija in Slovenija skupaj z vsemi državami jadranskega bazena pripraviti v skladu z zakonodajo Evropske unije že v nekaj letih. Slovenija pa še vedno čaka povabilo Evropske komisije na novo oz. drugo srečanje med Evropsko komisijo, Italijo in Slovenijo, ki je bilo dogovorjeno že na prvem srečanju v januarju in preliminarno planirano v začetku maja in je zdaj predvideno v septembru. Slovenija pričakuje, da bo Italija na tem srečanju predstavila rezultate študije o kumulativnih vplivih na okolje predvidenih plinskih terminalov, kar bo osnova za konkretne dogovore z Evropsko komisijo o nadaljnjih korakih in za nadaljnja prizadevanja Slovenije na tem projektu. Na ministrstvu za okolje pa so ponovno zatrdili, da obstoja dokumenta, ki naj bi po navedbah nekaterih medijev govoril o dogovoru slovenske in italijanske strani glede energetskih in prometnih projektov v severnem Jadranu, ne poznajo. (STA) Slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarnic in njegova italijanska kolegica Stefania Prestigiacomo arhiv SPLETNA ANKETA PD »Slovenija ne razmišlja o uplinjevalniku v Kopru« Slovenija ne razmišlja o gradnji plinskega terminala v Kopru. V to je prepričana večina obiskovalcev spletne strani Primorskega dnevnika, ki je odgovorila na vprašanje, ali Slovenija resno razmišlja o uplinjevalniku na območju Kopra. 52 odst. anketirancev je mnenja, da Ljubljana o tem sploh ne razmišlja, 33 odst. pa meni, da Slovenija tako ali drugače resno misli na terminal, ki mu lokalna skupnost nasprotuje, začenši z županom Borisom Popovičem. Ugibanja, da Koper načrtuje uplinje-valnik so se pojavila v tržaških medijih po zaslugi vladnega podtajnika na okoljskem ministrstvu Roberta Menie. Koprski župan je to možnost zanikal, župan Trsta Roberto Dipiazza pa ostaja prepričan, da bo Koper prej ali slej dobil plinski terminal. Ali mislite, da Slovenija resno razmišlja o gradnji uplinjevalnika v Kopru? 33 % 52 % 13 % 2 % 38 - Da 15- Ne vem 3- Me ne zanima ■ ■ i ■ ^ ■ _ www.primorski.eu 59 - Ne Li SLOVENIJA - Predlog Za starostno pokojnino 65 let za oba spola LJUBLJANA - Socialni partnerji so v četrtek zvečer prejeli predlog novega pokojninskega zakona z vsebino po dosedanjih pogajanjih. Do konca avgusta bo čas za pripombe. Če te ne bodo konstruktivne, bo vlada predlog v začetku septembra pripravila za obravnavo v DZ, napoveduje vladna stran. Po predlogu bo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti ne glede na spol. Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe oziroma ženska, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe. Vendar pa se bodo novi pogoji uveljavljali postopno, predvideva besedilo. Sindikati predlogu nasprotujejo in v primeru sprejetja takšne vsebine napovedujejo naknadni zakonodajni referendum. (STA) DEŽELA - Skoraj devet milijonov evrov za protipožarno varnost Kras boljše zaščiten pred požari Ukrepi zadevajo petnajst občin v tržaški in goriški pokrajini - Sodelovanje civilne zaščite in organov javnega reda PALMANOVA - Deželna uprava je skupaj z deželno civilno zaščito pripravila zelo razvejan protipožarni načrt za tržaški in goriški Kras, posebne ukrepe načrtujejo tudi v občinah Gra-dež in Lignano. Skoraj devet milijonov evrov vreden projekt sta včeraj v Pal-manovi predstavila deželni odbornik Riccardo Riccardi in direktor civilne zaščite FJK Guglielmo Berlasso. Dežela noče, da se ponovijo dogajanja iz poletja leta 2003, ko so Kras prizadeli veliki požari in povzročili veliko okolj-sko in ekonomsko škodo. V enajstih tipično kraških občinah bodo na novo uredili ali posodobili 90 kilometrov gozdnih poti, ki bodo po novem lažje dostopne gasilskim vozilom. V tržaški občini bodo obnovili 14,5 km poti, v Zgoniku in v Nabrežini po 10 kilometrov poti, ostale posege pa načrtujejo po vsem kraškem teritoriju, vključno z Dolino (8,5 km novih gozdnih ali protipožarnih poti). Gasilci in občinske enote civilne zaščite bodo dobili finančna sredstva za nakup nove opreme, zlasti v slabo dostopnih krajih pa bodo zgradili zbiralnike za vodo ter podobne strukture. Deželna civilna zaščita, kot je poudaril direktor Berlasso, v boju proti požarom računa na boljše sodelovanje ne le z gasilci, temveč tudi z lokalno policijo in z gozdno stražo. V bistvu bo treba okrepiti komunikacije med temi službami, ki so na Krasu dobro organizirane in razpolagajo z izkušenim ter izvežbanim osebjem. Več protipožarne pozornosti bo treba v bodoče posvetiti Lignanu in Gradežu, kjer imajo precej gozdnatih površin, razpolagajo pa s pomanjkljivimi protipožarnimi službami. Tudi na območju teh dveh obalnih občin bodo uredili gozdne protipožarne poti ter namestili naprave, s katerimi bo mogoče gasiti požare tudi z morsko vodo. Deželna civilna zaščita bo v Gradežu v prihodnjih dneh tudi odstranila drevesa, ki so jih poškodovala zadnja neurja. Včerajšnja novinarska konferenca deželnega odbornika Riccardija v Palmanovi Interes za učenje slovenščine v sobotnih šolah v ZDA in Kanadi narašča LJUBLJANA - Interes za učenje slovenščine v ZDA in Kanadi narašča, trenutno tam sobotne šole slovenskega jezika obiskuje približno 550 učencev, je na novinarski konferenci po koncu seminarja za učitelje slovenskega jezika, ki poučujejo v ZDA in Kanadi, dejala višja svetovalka Zavoda RS za šolstvo Danica Motik. Sobotne šole slovenščine v ZDA in Kanadi nastajajo na pobudo Slovencev in potomcev Slovencev, ki najdejo posameznika v svojem okolju, ki je pripravljen prevzeti nalogo učitelja slovenskega jezika. Ljudje, ki poučujejo v sobotnih šolah, niso nujno poklicni učitelji, imajo pa možnost pridobiti določene strokovne usmeritve in izobraževanja. Ena izmed takšnih oblik, ki jim pomaga pri izobraževanju, je seminar v Sloveniji, ki se ga je letos udeležilo 12 učiteljev iz ZDA in Kanade, je pojasnila Motikova. Povedala je tudi, da je med pomembnimi cilji seminarja tudi ta, da učitelji pridejo v Slovenijo, kjer imajo stik s slovenskim jezikom in ljudmi. Udeleženci seminarja se tudi seznanijo z gradivi, ki jih lahko uporabljajo za poučevanje, ter kako ta gradiva uporabljati. V ZDA se sobotnih šol slovenščine udeležuje približno 250 učencev, ki jih poučuje 25 učiteljev. V Kanadi pa je približno 30 učiteljev in 300 učencev v sobotnih šolah slovenskega jezika, je še dodala Motikova. Udeleženka seminarja, učiteljica slovenskega jezika v Kanadi Fran-cesca Končar je dejala, da se je za poučevanje odločila, ker so generacije Slovencev izgubile stik s slovenščino in slovensko kulturo. Ker je bilo zanimanje za učenje slovenščine nekaj časa zelo veliko, so sobotne šole potekale tudi ob sredah. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dejal, da se v Sloveniji zavedamo, da je ohranjanje jezika pomembna stvar, ter da v vsaj nekaterih delih sveta narašča interes za učenje slovenskega jezika. Dodal je, da je interes za učenje povezan z neodvisnostjo Slovenije. V prometni nesreči pri Kopru umrl motorist KOPER - V bližini Kopra se je včeraj nekaj pred 7. uro zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 29-Ietni motorist iz okolice Kopra. Nesreča se je po navedbah koprskih policistov zgodila v križišču za Sermin, usoden pa je bil padec voznika in trk ob cestni robnik. Mladenič se je po navedbah koprskih policistov s kolesom z motorjem iz Bertokov vozil proti Ankaranu. V križišču za Ser-min je zapeljal preblizu desnemu robu vozišča, zadel ob robnik in nato padel. Odpeljali so ga v bolnico v Izolo, kjer je umrl. V Ljubljani več tujih gostov LJUBLJANA - V Ljubljani je v letošnjih prvih šestih mesecih prenočilo 313.666 turistov, kar je 6,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Turizma Ljubljana. Julija pa je v prestolnici prenočilo 64.011 turistov oz. 22 odstotkov več kot v lanskem juliju. Po podatkih državnega statističnega urada pa je prestolnico v obdobju od januarja do maja obiskalo 114.138 turistov, kar je 3,5 odstotka več kot lani v istem obdobju. V vseh namestitvenih zmogljivostih so ustvarili 221.899 nočitev, to pa je šest odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V povprečju so tako turisti v Ljubljani ostali 1,9 dneva. Po številu nočitev so na prvem mestu Italijani, sledijo jim Nemci, na tretjem mestu gostje iz Velike Britanije, na četrtem Srbi in petem Avstrijci. Sledijo gostje iz ZDA. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 7. avgusta 2010 3 TELEVIZIJA - V FJK bomo na digitalni sistem prešli med 6. in 16. decembrom letos Corecom in Dežela FJK: Mreža RAI3 bis bo ostala Zagotovila družbe Rai Way - Informativne pobude v deželnem okviru - Težave krajevnih televizij TRST - Mreža RAI3 bis, preko katere so bili doslej vidni televizijski programi italijanske državne radiotelevizije RAI v slovenskem jeziku, bo tudi s prehodom na digitalni sistem, do katerega bo v Furlaniji-Julijski krajini prišlo med 6. in 16. decembrom letos, še naprej delovala. Tako so na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu Deželnega odbora za komunikacije Corecom v Trstu zatrdili predstavniki slednjega in Dežele FJK, ki so se sklicevali na srečanje, ki so ga imeli preteklega 29. julija s predstavniki družbe Rai Way, ki skrbi za digitalizacijo programov. Po zagotovilih omenjene družbe se bo mreža RAI3 bis znašla v sistemu multiplex 1 (RAI Mux 1) skupaj z mrežami RAIL, RAI2 in RAI3. Drugače je bila tiskovna konferenca, na kateri so govorili predsednik in podpredsednik odbora Corecom Paolo Francia in Giancarlo Serafini ter načelnik tiskovnega urada deželne vlade FJK Guido Baggi, posvečena v prvi vrsti stopnji napredovanja v postopku prehajanja z analognega na digitalni sistem v naši deželi. Do digitalne televizije ima v FJK dostop že 72 odstotkov prebivalstva, kar presega vse-državno raven, odbor Corecom in deželna uprava FJK pa si bosta vsekakor prizadevala, da bo prebivalstvo čim bolj informirano in bo ob prehodu na digitalni sistem imelo čim manj težav. Prehod bo v FJK postopen: prvi bodo prišli na vrsto nižinski predeli, katerim bodo sledili še hriboviti. Stekla so že srečanja z gorskimi skupnostmi in nekaterimi župani, v sodelovanju s stanovskimi gospodarskimi organizacijami pa je prišlo do oblikovanja etičnega kodeksa in cenika, pri čemer bo sredi septembra na spletni strani Dežele na voljo seznam in-štalaterjev, ki bodo k temu pristopili. Že s 30. julijem pa je stekla pobuda, v okviru katere bodo prostovoljce civilne zaščite usposobili za konkretno pomoč zlasti starejšim občanom, ki se ob prehodu na digitalni sistem ne bodo popolnoma znašli (npr. pri iskanju programov itd.). Z oktobrom oz. novembrom bo na voljo tudi posebna zelena številka, medtem ko so za določene sloje prebivalstva predvidene tudi olajšave za nakup dekoderja. Drugače so spričo prehoda na digitalni sistem še posebej zaskrbljene krajevne televizijske postaje, to pa zaradi dejstva, ker naj bi se njihove frekvence pokrivale s tistimi, ki sta si jih v evropskem okviru zagotovili Slovenija in Hrvaška. Ministrstvo za komunikacije je sicer zagotovilo določeno število primernih frekvenc, stvari pa naj bi bile glede tega dokončno jasne v septembru. (iž) Mreža RAI3 bis, preko katere gledamo slovenske televizijske programe RAI, bo ostala, zagotavljajo pri Corecom in deželni upravi FJK (na sliki oddajnik na Karkošu v Benečiji) ŠTEVILO ČLANOV Zelo ostre polemike med ezuli TRST - V lokalnih občilih in spletnih straneh je v teku zelo ostra polemika med ezulskima zvezama Unio-ne degli istriani in Venezia Giulia-Dal-mazia. Prvi predseduje Massimiliano Lacota, drugo vodi Lucio Toth (na tržaški ravni Renzo Codarin). Polemike so se razvnele okrog tržaškega srečanja predsednikov Italija, Slovenije in Hrvaške, nadaljujejo pa se okrog števila članov obeh organizacij. Lacota se stalno sprašuje koga in koliko članov zastopata Toth in Coda-rin in zase govori, da ima 29 tisoč članov. ANVGD na svoji spletni strani ugotavlja, da se Lacota nanaša na članstvo združenj istrskih družin (skupaj jih je 18), ki so tudi formalno povsem samostojne od UI. Toth navaja, da ima ANVGD 7.511 članov, ki redno plačujejo članarino, ter dodaja, da je njegova organizacija letos počastila spominski dan na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre na 252 prireditvah širom po Italiji, Lacota pa je imel 10. februarja le štiri spominske pobude. PALERMO - Nedavno umrla založnica je poznala družino antikvarjev V trgovini družine Daneu je Elvira Sellerio poslušala zgodbe o Opčinah in Opencih Pokojna Elvira Sellerio s pisateljem Andreo Camillerijem in (spodaj) Ančka, Lily, Margit, Ivanka in Antonio Daneu leta 1902 (iz knjige I Daneu-Sellerio 2003) PALERMO - Vsako leto, ko se je približeval božič, je Leonardo Sciascia v Pa-lermu obiskal gospo Ančko Daneu. V njeni starinarni je iskal božična darila za svoje najdražje, vedno pa se je končalo, da je našel tudi nekaj zase. V trgovino pisatelj ni zahajal samo zaradi daril, hodil je tudi zaradi gospe Ančke, s katero se je pogovarjal o knjigah in književnosti, marsikaj pa je njun pogovor nanesel na Opči-ne, kjer se je začela zgodba družine Da-neu, ene najbolj znanih in priznanih družin sicilskih ter italijanskih antikvarijev. Trgovino s starim pohištvom in starimi predmeti v palači Santa Ninfa na korzu Vittorio Emanuele v Palermu je redno obiskovala tudi nedavno umrla Elvira Sellerio, založnica in rafinirana intelektualka. Njena založba se je uveljavila predvsem s knjigami Sciascie in Andree Camilleri-ja (»očeta« policijskega komisarja Mon-talbana), širši italijanski publiki pa je odkrila tudi neznane literate (npr. Gesual-da Bufalina), ki so danes uvrščeni med uradno šolsko čtivo. Elvira Sellerio je pred sedmimi leti izdala knjigo Alessandre Lavagnino I Daneu, ki je izpopolnjena izdaja knjige z enakim naslovom o openski družini, ki je izšla nekaj let prej. V Neaplju rojena pisateljica je zgodbo sicilske veje openske rodbine Daneu napisala na osnovi pisem in pričevanj gospe Ančke, rojene v Pa-lermu leta 1891 in tam umrle leta 1976. Njen oče Vincenzo (Vincenz v knjigi) je na Sicilijo z Opčin prišel leta 1881 z ženo Ito Žvanut z Lozic v Vipavski dolini. Knjiga I Daneu ni samo družinska saga, temveč je tudi zgodba openske družine, ki se je uveljavila v tako različnem okolju in tam postavila korenine, ne da bi pozabila na svoj izvor. Knjiga Alessan-dre Lavagnino zasluži prevod v slovenščino in morda se bo našel kdo na Op-činah (mogoče v sklopu društva Tabor), ki bo prevod promoviral ali pa ga predlagal kaki slovenski založbi. Založba Sellerio je v svojih znamenitih »plavih knjigah« izdala tudi roman Una valigia di cartone (Kovček iz lepenke) Nelide Milani, ki je morda najlepša pripoved o eksodusu Italijanov iz Istre. V Palermu so tudi ponatisnili dela Rečanov Enrica Morovicha in Franca Veglianija, ki je s svojo znano La Frontiera (Meja) zelo nazorno predstavil obmejno večkulturnost in večjezičnost. Franco Giraldi, v Komnu rojeni režiser, je na osnovi Veglianijeve knjige posnel istoimenski film z Rauolom Bovo, Omerom Antonuttijem, Giancarlo Giannijem in našo Mirando Caharija. S.T. 4 Četrtek, 5. avgusta 2010 ITALIJA POLITIKA - Po razkolu s Finijem Berlusconi pripravlja protiofenzivo Program v štirih točkah za preveritev vladne večine Alternativa naj bi bile predčasne volitve - Bersani za prehodno vlado brez Berlusconija RIM - Premier Silvio Berlusconi, ki ga je razkol z vodjem poslanske zbornice Gianfrancom Finijem močno oslabil, sedaj pripravlja strategijo za rešitev svoje desnosredinske vlade. Gre za nov vladni program v štirih točkah, s katerim želi preveriti možnost sodelovanja s fini-jevci, pa tudi z drugimi sredinskimi silami, in to v parlamentu, kjer naj bi program vezal na zaupnico. Če bi načrt propadel, naj bi prišlo do predčasnih volitev. Program v štirih točkah predvideva reforme na področju davkov, pravosodnega sistema, razvoja juga in federalizma, za uvedbo katerega se posebno zavzema Severna liga. Ukrepe naj bi v prihodnjih tednih ob sodelovanju ostalih ministrov dokončno oblikovala minister za gospodarstvo Giulio Tre-monti in njegov pravosodni kolega Angelino Alfano. Berlusconi naj bi sicer načrtoval tudi reorganizacijo svoje stranke Ljudstvo svobode. Zamenjal bi lahko v korupcij-ski škandal vpletenega koordinatorja stranke Denisa Verdinija. Na čelo stran- ke naj bi se namesto njega povzpela pravosodni minister Angelino Alfano ali ministrica za izobraževanje Maria Stella Gelmini. Premier se zaradi napetih razmer za zdaj tudi ne namerava odpraviti na poletne počitnice. »Vse poletje bomo delali. Berlusconi se bo osebno ukvarjal z razmerami znotraj stranke,« je povedal njegov tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti. Fini, ki se mu je ob razkolu z Ber-lusconijem, s katerim sta pred letom in pol skupaj ustanovila Ljudstvo svobode, pridružilo 34 poslancev in 10 senatorjev, je medtem zanikal, da dela na oblikovanju zmernejše desnosredinske stranke, ki bi bila alternativa Ljudstvu svobode. Dogovor z več sredinskimi strankami, na podlagi katerega so se v sredo v poslanski zbornici skupaj odločili, da se pri glasovanju o zaupnici državnemu podsekretarju na pravosodnem ministrstvu Giacomu Caliendu vzdržijo, še ni temelj za »tretji pol«, je poudaril Fini. Glede na javnomnenjsko raziskavo instituta Spincon bi novo desnosredin-sko stranko, ki bi nastala okoli Finija, na volitvah volilo 6,6 odstotka volivcev. Z drugimi zavezniškimi sredinskimi strankami bi lahko skupaj zbrale 13 odstotkov glasov. Medtem Berlusconijevo Ljudstvo svobode glede na anketo lahko računa na 30 odstotkov glasov, kar je sicer 7 odstotkov manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah aprila 2008. Opozicijska Demokratska stranka pa bi se morala zadovoljiti s 25,4 odstotka glasov. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani je medtem včeraj v intervjuju za dnevnik La Repubblica izrazil upanje, da se bo Italija po 16 letih končno lahko »osvobodila« Berlusconija. Prvi korak v tem smislu naj bi bila prehodna vlada, ki bi jo lahko vodil tudi sedanji gospodarski minister Giulio Tremonti. Bersanijeve besede so izzvale ostro reakcijo ministra Alfana, po oceni katerega ni sprejemljivo, da bi vlado sestavljal, kdor je bil na volitvah poražen, sicer pa je sekretarja Demokratske stranke napadel, češ da uporablja besede »polne nasilja«. Silvio Berlusconi ansa www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali mislite, da bo razkol med Berlusconijem in Finijem privedel Italijo do predčasnih volitev? O Da O Ne O Ne vem RAČUNSKO SODIŠČE - Poročilo Krajevne javne uprave se vse bolj zaskrbljujoče zadolžujejo RIM - Krajevne javne uprave se zaskrbljujoče zadolžujejo. Tako ugotavlja računsko sodišče v poročilu za leti 2008 in 2009, ki ga je v teh dneh posredovalo parlamentu. Skupni dolg italijanskih občin je dosegel 62 milijard evrov, skupni dolg pokrajin pa 11,5 milijarde evrov. Ob tem se je leta 2008 v primerjavi z letom poprej število krajevnih javnih uprav, ki izkazujejo proračunski primanjkljaj, povzpelo s 63 na 82. Zadolženost občin in pokrajin povprečno bremeni vsakega državljana za 1.300 evrov. Če bi redne prihodke krajevnih uprav vzeli kot nekakšen njih bruto domači proizvod, potem bi bila zadolženost občin 120-odstotna, zadolženost pokrajin pa 114-odstotna, se pravi obakrat blizu državni. Sicer pa računsko sodišče na splošno ugotavlja, da se je v skladu z notranjim paktom javnofinančne stabilnosti občutno upočasnilo višanje rednih izdatkov občin in pokrajin. Poročilo računskega sodišča govori tudi o javnih financah deželnih uprav. Med drugim ugotavlja, da so se vse dežele s posebnim statutom držale omejitev notranjega pakta javnofinančne stabilnosti, z izjemo Sicilije. Od deželnih uprav z navadnim statutom pa je pakt spoštovalo 12 dežel, medtem ko ga niso spoštovale Apulija, Kampa-nija in Molise. Zdravstvo je sektor, ki zahteva daleč največ sredstev deželnih uprav: zanj gre 73 odstotkov vseh njihovih izdatkov. Sicer pa se je rast zdravstvenih izdatkov upočasnila, saj je leta 2009 bila le za 04 odstotka višja kot leto poprej. ISTAT - Industrija poskočila Gospodarstvo v drugem četrtletju z 0,4-odstotno rastjo RIM - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej okrepil za 0,4 odstotka in tako ponovil dinamiko iz prvega četrtletja. Na letni ravni se je italijansko gospodarstvo okrepilo za 1,1 odstotka, je v predhodni oceni sporočil italijanski državni statistični urad. Kot je v sporočilu za javnost zapisal statistični urad, se je v drugem trimesečju povečala rast v industriji in ter-ciranem sektorju, upadla pa je dodana vrednost v kmetijstvu. Analitiki ugotavljajo, da okrevanje italijanskega gospodarstva spodbuja predvsem izvoz, pri čemer so italijanski izvozniki v zadnjem času s pridom izkoristili padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem in nekaterimi drugimi svetovnimi valutami. Analitiki sicer pričakujejo, da se bo rast BDP v drugem delu leta nekoliko upočasnila. Italijanska vlada za celotno letošnje leto napoveduje 1,1-odstotno rast četrtega največjega evropskega gospodarstva, medtem ko centralna banka pričakuje enodstotno povečanje BDP. Statistični urad je včeraj objavil tudi podatke o gibanju industrijske proizvodnje v juniju. V primerjavi z majem se je po trenutnih podatkih okrepila za 0,6 odstotka, v drugem četrtletju pa je bila v primerjavi s trimesečjem poprej za 2,2 odstotka višja. Na letni ravni se je proizvodnja junija okrepila za 8,2 odstotka, v prvem polletju pa je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 5,5 odstotka. NESREČA - Včeraj dopoldne zaradi prehitre vožnje Iztiril vlak v predmestju Neaplja: 1 mrtev in 40 ranjenih NEAPELJ - V Neaplju je včeraj iztiril vlak, pri čemer je izgubil življenje en potnik, okoli 40 pa je bilo poškodovanih, med temi eden hudo. Umrl je 71-letni Giuseppe Marrotta iz Neaplja, ki je v nesreči izgubil obe nogi, resno ranjen pa je 25-letni Vincenzo Scarpati iz kraja Torre del Greco pri Neaplju, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje bolnišnice San Giovanni Bosco. Regionalni vlak Circumvesuviana, ki je prihajal s priljubljene turistične de-stinacije Sorrento, je okrog 11. ure iztiril v vzhodnem neapeljskem predmestju Gianturcu. Po navedbah neapeljske županje Rose Russo Jervolino, je strojevodja po vsem sodeč nenadno močno pospešil hitrost na odseku, na katerem bi moral voziti največ 20 kilometrov na uro. Zakaj je to storil, ni jasno. Ni izključeno, da ga je obšla slabost. To bo skušala ugotoviti sodna preiskava. Sicer pa je tudi minister za prevoze Altero Matteoli imenoval posebno preiskovalno komisijo. Punca ga pusti in on ubije prvo mimoidočo MILAN - Drevored Abruzzi v Milanu je bil včeraj okrog 8 ure zjutraj prizorišče srhljivega krvavega dogodka. 25-letni Ukrajinec Oleg Fedčenko je s pestmi na pločniku blizu svojega doma dobesedno pokončal 41-letno Filipinko. Mladenič je do nedavnega delal kot zidar, sicer pa je ljubiteljski boksar. Posebno nenavaden je bil povod tragedije: Ukrajinca je dva dni prej pustila punca in on se je divje znesel nad nič hudega slutečo žensko, na katero je naletel, ko je besen zapuščal svoj dom. Še en mrtev v zaporu BRINDISI - V noči na petek si je 43-letni tunizijski priseljenec vzel življenje v zaporu v Brindisiju. Obsojen je bil zaradi posesti orožja, svojo kazen pa bi odsedel maja 2012. V trenutku obupa se je obesil s svojo majico. Po podatkih Observatorija za mrtve v zaporu je letos to že 112. mrtev v italijanskih zaporih, sicer pa 40. zapornik, ki si je vzel življenje. V zadnjih 10 letih je v italijanskih zaporih umrlo 1.710 ljudi, 596 od teh zaradi samomora. K temu veliko prispevajo slabe življenjske razmere v njih, zlasti pre-obljudenost. EVRO 1,3176 $ -G,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgusta 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 6.8. 5.8. ameriški dolar japonski jen 1,3176 113,14 1,3184 113,66 ruski rubel 39,3500 60,8200 8,9281 39,3010 60,8970 danska krona 7,4515 7,4513 0,82930 švedska krona 9,3800 7,8775 9,3823 7,8765 češka krona 24,755 1,3830 24,750 1,3820 estonska krona 15,6466 278,65 15,6466 279,68 poljski zlot 3,9870 1,3358 3,9831 1,3508 avstralski dolar 1,4356 1,9558 1,4464 romunski lev 4,2460 3,4528 4,2562 3,4528 latvijski lats 0,7083 0,7083 2,3091 islandska krona 290,00 1,9734 290,00 hrvaška kuna 7,2255 7,2260 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 6. avgusta 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,29531 0,42406 0,63831 0,13000 0,17333 0,23333 0,649 0,900 1,149 ZLATO (999,99 %%) za kg 29.119,68 € -241,68 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. avgusta 2G1G vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,84 INITEDIII IDr»DA 3 £»") -0,92 -2 16 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,92 15 63 +2,63 +1 56 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,42 +0,15 TELEKOM SLOVENIJE 238,54 94,09 +0,71 +2,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 24,02 DELO PRODAJA - CTni +0,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,69 -9,98 ISTRABENZ - -ISTRABENZ - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - MIWA PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADr»\/AI Mir A CA\/A 17,99 +2,68 PROBANKA - - CAI 1 IC 1 II IDI 1 AM A SAVA ' TERME ČATEŽ 152,48 -1,82 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 17,83 +2,16 -0,89 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. avgusta 2G1G -1,G2 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,16 89,87 15 3 -1,69 -0,09 -1 03 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,952 -0,95 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,01 4,057 +0,78 -1,93 EDISON ENEL ENI 0,932 3,83 1634 -0,37 -1,60 FIAT FINMECCANICA 10,21 -0,37 -0,97 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,57 15,55 -0,29 -1,58 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,56 1153 -1,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,16 -0,43 -0,40 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,9 6,97 1 86 -0,61 -0,92 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,62 1313 -0,64 +2,84 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,72 -0,83 -0,72 -1 73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,54 6,3 1 03 -0,63 TENARIS TERNA 15,03 -4,29 -5,05 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,2 0,11 +0,47 -1,15 UNICREDIT 8,28 2,07 -0,72 -0,36 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,80 $ +G,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. avgusta 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 831,07 3.286,61 +1,29 +0,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.874,63 -0,10 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 252,77 1.486,01 -0,35 -1 25 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.384,76 -0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.555,18 2.269,14 -1,12 -1 04 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.112,31 1.153,01 6.259,63 -1,20 +0,04 -1,17 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.332,39 3.716,05 2.498,10 +0,62 -1,28 -1 66 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.999,1 2.779,34 +0,17 -1 42 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.642,12 2.995,06 21.678,80 2.658,39 18.143,99 -0,12 -0,38 +0,58 -1,43 -0,16 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu MIR - Ob 65-letnici atomskega napada na Hirošimo Kolesarska tura miru iz Rižarne proti Gorici 40 kolesarjev na pobudi mirovniških organizacij - V Rižarni sta jih pozdravili odbornici Hrovatin in Turco S trenutkom tišine v spomin na 140 tisoč smrtnih žrtev prvega napada z atomskim orožjem v japonskem mestu Hiroši-ma se je včeraj ob 8.15 začela kolesarska tura Mir na kolesu. Tridnevno, 200 kilometrsko kolesarjenje od Trsta do ameriške vojaške baze v Avianu so si v okviru Tedna za mir zamislili člani združenja Blaženi graditelji miru v sodelovanju z mirovniškima organizacijama Omizje za mir FJK in Odborom za mir sožitje in solidarnost Danilo Dolci, ki so želeli obeležiti spomin na tragedijo ob 65. obletnici ameriškega bombnega napada na japonski mesti. Tura na kolesu se bo namreč zaključila v ponedeljek, 9. avgusta, ob 11. uri, ko je ista usoda doletela še mesto Nagasaki, kjer je življenje izgubilo 80 tisoč ljudi. Na seznamu žrtev ameriške atomske bombe je doselj skupno 269.446 umrlih, saj jih je veliko umrlo tudi zaradi izpostavljenja sevanju. Ob 8.15 se je v Rižarni zbralo kakih štirideset kolesarjev iz vse Italije, žensk in moških vseh starosti, med njimi celo štiričlanska družina. Za štart v tržaškem taborišču so se odločili, ker velja ta za simbol nedolžnih žrtev. Podporo so nositeljem ideje o razorožitvi oz. ukinitvi jedrskega orožja izrazili tudi odbornici občin Zgonik Mirovniki so na pot krenili iz Rižarne (levo), ustavili pa so se še na Velikem trgu (desno) kroma in Dolina Monika Hrovatin in Tatjana Turco, medtem ko jih je na Velikem trgu ob 9.30 pričakala pokrajinska odbornica Adele Pino. Tu so kolesarji postali za kratek čas in občane opozorili na atomske tovore v tržaškem pristanišču, saj marsikdo ne ve, da je tržaško pristanišče po 2. svetovni vojni postalo vojaško nuklearno pristanišče, tako kot Koper. Mirovniki hkrati pozivajo, naj Trst izbrišejo iz seznama jedrskih pristanišč. Predstavnicam oblasti so prireditelji izročili pismo župana Hirošime Ta-datoshija Akibe, ki si prizadeva za svet brez atomske bombe. Z njim je bil letos edini tudi generalni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon, ki se je med drugimi udeležil spominske slovesnosti v Hi-rošimi - v svojem posegu je poudaril, da je edina zdrava pot za varnejši svet ukinitev jedrskega orožja. Karavana koles je včeraj nadaljevala svojo pot proti Sesljanu, kjer jih je pričakal devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, od tod pa jo mahnila mimo Štarancana še v Gorico oz. Novo Gorico. Danes bodo obiskali Krmin, Čedad, Videm in pot zaključili v Zuglianu pri združenju Balduc-ci, ki se bori za pravice priseljencev. MIR NA KOLESU - Razočarana Turcova Čakanje pred zaprtimi vrati Rižarne Pri organizaciji včerajšnje krajše slovesnosti v Rižarni ob priliki pobude Mir na kolesu, ki jo v okviru Tedna miru prirejajo mirovniške organizacije Omizje za mir FJK, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci ter Blaženi graditelji miru, je prišlo do nepričakovane nevšečnosti, na katero nas je opozorila dolinska odbornica za kulturo Tatjana Turco. »Začetek prireditve je bil predviden ob 8. uri. .Šele po polurnem čakanju podpisane, nekaterih novinarjev, sil javnega reda in skupine interesentov pred zaprtim glavnim vhodom, so nas slučajno obvestili, da se je znotraj Rižarne program že začel in na sporedu so bili že razni pozdravi in nekateri nastopi.« Turcovo namreč preseneča dejstvo, da je bil ob tako pomembnem in doživetem dogodku, ki je bil uradno napovedan in na široko promoviran po vsem območju, glavni vhod na prizorišče zaprt in torej vstop javnosti onemogočen. Sobota, 7. avgusta 2010 APrimorski ~ dnevnik 5 IMENOVANJE Pristanišče: Pokrajina odklanja Dipiazzo? Predsednica Pokrajine Maria T. Bassa Poropat pravi, da bo moral biti novi predsednik pristanišča strokovna in izkušena osebnost, ki ni nujno, da je doma iz Trsta. Če sodimo po njenih besedah, pokrajinska uprava torej ne bi podprla morebitne kandidature tržaškega župana Roberta Dipiazze za novega predsednika pristaniške oblasti, kot se že nekaj časa ugiba v političnih krogih. Mandat sedanjega predsednika pristanišča Claudia Bo-niciollija zapade konec leta, Di-piazza pa bo sedel na županskem stolu do prihodnje pomladi. Bassa Poropat predlaga ostalim lokalnim upravam (Trgovinski zbornici ter Občinama Trst in Milje) soočenje o kandidaturah in novo metodo za izbiro predsednika pristanišča. V danih pogojih je vsekakor malo verjetno, da bo italijanska vlada podaljšala mandat Boniciolliju, čeprav bi to lahko naredila za šest mesecev, v pričakovanju tržaških občinskih volitev. Predsednica pokrajinske uprave popolnoma podpira načrt bančnega koncerna Unicredit, ki med drugim tudi določa »spojitev« pristaniških uprav Trsta in Tržiča. Bassa Poropat je prepričana, da bi projekt Unicredit predstavljal veliko razvojno spodbudo za našo pokrajinsko stvarnost in za vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino. OKOLJE - Stališče deželnega spomeniškega varstva za Furlanijo-Julijsko krajino Negativno mnenje o plinski elektrarni Družba Lucchini Energia bi jo hotela graditi pri Žavljah blizu načrtovanega uplinjevalnika kot alternativo za lokacijo na območju škedenjske železarne - Hudo pomanjkljiva dokumentacija Območje načrtovane gradnje žaveljskega uplinjevalnika kroma Spomeniško varstvo za Furlanijo-Julijsko krajino, ki deluje v okviru italijanskega ministrstva za kulturne in okoljske dobrine, je izdalo negativno mnenje o načrtu za gradnjo plinske elektrarne z zmogljivostjo štiristo megavatov, ki bi jo družba Lucchini Energia kot alternativo lokaciji na območju škedenjske železarne želela zgraditi pri Žavljah v neposredni bližini načrtovanega kopenskega uplinjevalnika družbe Gas Natural. Kot je v svojem dopisu ministrstvu zapisal vodja deželnega spomeniškega varstva arhitekt Luca Rinaldi, je območje, ki predstavlja alternativno lokacijo za gradnjo elektrarne, se pravi območje morebitne gradnje žaveljskega uplinjeval-nika, za katerega je ministrstvo že izdalo pozitivno mnenje, unikum, vendar, opozarja, to predpostavlja pogoje, katerim ni bilo zadoščeno. Od tod negativno mnenje spomeniškega varstva glede lokacije, poleg tega pa arh. Rinaldi opozarja tudi na hudo pomanjkljivo dokumentacijo glede zelo velikega vpliva, ki bi ga na okolje imela taka gradnja, saj naj bi pri tem celo spremenili podobo obale. Vest o negativnem mnenju spomeniškega varstva za FJK o plinski elektrarni je včeraj sporočila okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational, ki opozarja tudi, da je načrt za gradnjo elektrarne pod vprašajem tudi zato, ker ni bil podvržen obvezni čezmejni strateški okolj-ski presoji, pri kateri bi bila morala sodelovati tudi Republika Slovenija. Vsekakor pri Greenaction Transnational opozarjajo na tesno povezanost načrta za elektrarno z načrtom za gradnjo uplinjevalnika, saj bi brez slednjega plinska elektrarna bila popolnoma nepotrebna. Obstaja torej želja, menijo pri okoljevarstveni organizaciji, da v tržaškem pristanišču nastane velik energetski pol, ki bi bil vključen v že zasičeno industrijsko območje, ki pa je s svoje strani vključeno v urbani okvir. Šlo naj bi torej za »noro koncentracijo nevarnih obratov, ki bi tržaško mesto in Tržaški zaliv spremenili v eno od najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu,« kar bi povzročilo ogromno škodo obstoječim dejavnostim, kot so npr. turizem, trgovski promet in ribolov, poleg tega bi se tudi znižala vrednost nepremičnin. Le nekaj desetin metrov od bodočih obratov se nahaja glavni naftni terminal Sredozemlja, v krogu nekaj sto metrov pa se nahajajo številni obalni rezervoarji goriv in utekočinjenega kisika ter škedenjska železarna, opozarjajo pri Greenaction Transnational. 6 Sobota, 7. avgusta 2010 KULTURA REPENTABRSKA OBČINA - Cestno podjetje Anas namestilo cementne pregrade Tudi Fernetiči imajo svoj ... zid (ki je še poslabšal položaj v vasi) Dovoza s hitre ceste in z Opčin manj pregledna kot doslej - Protesti domačinov Fernetiči imajo od torka svoj ... zid. Ni sicer tako visok kot je bil Berlinski, a s svojim metrom 20 centimetri povzroča težave domačinom in voznikom, ki pripeljejo po hitri cesti in z Opčin na nekdanji mejni prehod. Zid na Fernetičih je namestilo cestno podjetje Anas, po zagotovilih odgovornih, da bi zadostili avtocestnim normam. Veliki, sestavljeni cementni bloki so bili postavljeni kot obcestni zi-dek ob izvozu hitre ceste v smeri proti Sloveniji, in sicer na desni strani takoj po nadvozu v dolžini kakih sto metrov, ter nato - po večjem presledku, ki omogoča vozilom dostop do parkirišča Bara G in trgovine konfekcije na desni strani ceste - vse do nekdanjega mejnega prehoda. Drugi cementni bloki so bili nameščeni ob cesti, ki pripelje z Opčin do ploščadi na Fernetičih, in sicer od konca obstoječe kovinske obcestne pregrade vse do stičišča s hitro cesto. Prav na tem območju povzroča nova cementa pregrada največ nevšečnosti. Vozniku, ki privozi z Opčin na Fernetiče in namerava nadaljevati vožnjo proti mejnemu prehodu, ovira pogled na desno. Avtomobilist le s težavo (beri: nategovanjem vratu) ugotovi, ali je pot prosta. Prihod vozil s hitre ceste na Fernetiče je težko opaziti. Prav tu si je samo dan po namestitvi cementnih blokov zgodila prometna nesreča, ki pa je - na srečo -osrečila le ... avtoličarja. Prebivalci Fernetičev so takoj po namestitvi cementnih blokov začeli nergati nad tem zidom nebodigatreba. Od padca meje si zaman prizadevajo, da bi se krajevne oblasti spoprijele s težavami, ki jih vsakodnevno pestijo (povečan tovorni promet, pomanjkljiva razsvetljava, nevarna hitrost, neurejen cestni prehod s hitre ceste proti Op-činam). Namesto da bi jim pristojne institucije vsaj omilile te nevšečnosti, jim je podjetje Anas navrglo novo nadlogo. Z nameščenimi cementnimi pregradami se je položaj na Fernetičih bistveno poslabšal, je včeraj ocenjeval upravitelj Bara G Marko Gregoretti. Zid je dejansko zaprl enega od dveh avtomobilskih dostopov do bara in bližnje trgovine konfekcije. Tudi izhod iz parkirišča (na hitro cesto proti Sloveniji ali v smer proti Opčinam) je manj pregleden kot je bil v obdobju »pred zidom«. Z novo prometno ureditvijo so nezadovoljne tudi sile javnega reda. Včeraj popoldne je izvidnica karabi-njerjev iz Nabrežine nadzorovala promet nasproti izhoda iz parkirišča bara G. Marešalo je ugotavljal, da je s sedanjo ureditvijo izvoz s hitre ceste res manj pregleden kot pretekli teden, ko so bile ob cesti nameščene nižje plastične belo-rdeče pregrade. Potrdil je tudi, da je prihod z Opčin na nekdanji mejni prehod sedaj bolj nevaren kot pred posegom podjetja Anas. Skratka: namestitev novih cementnih pregrad naj bi bila - kljub temu, da verjetno odgovarjajo predvidenim cestnim normam - povsem neprimerna. Po novicah, ki so jih posredovali nekateri prebivalci Fernetičev, naj bi podjetje Anas namestilo podobne cementne pregrade tudi na drugi strani nekdanjega mejnega prehoda, v smeri iz Slovenije proti vhodu na obvoz za hitro cesto in proti Opčinam. Domačini s tega območja so zaskrbljeni, saj jih je že sedanja prometna ureditev močno prizadela. Z novo, s cementnim zidom, bi se njihov položaj (predvsem tistih, ki imajo na tem območju svoje trgovske dejavnosti) še bolj poslabšal. Zato ni čudno, da so začeli krajani zbirati podpise proti sedanji vsiljeni ureditvi, da bi s protestom prisilili cestno podjetje Anas, naj se odloči za ljudem bolj prijazno rešitev. M.K. Cementni zid ob cesti, nova nevarnost na Fernetičih kroma MUZEJ REVOLTELLA - Poletna pobuda umetniške čaše Gola deklica zrla v vitovsko Predstavitev petih belih avtohtonih sort vina, kraških sirov in ekstradeviškega olja Levo: gostje in umetnine so prisluhnili zgodovinskemu vinskemu ekspozeju Stefana Cosme (desno); spodaj: sommelier Claudio Donat je skrbel za umetniške čaše kroma Srebati domače rujno vince v družbi prelestne gole deklice ni vsakdanja, običajna stvar. Kaj takega »oživlja žile, srce razjasni in oko«, bi lahko zapeli s Prešernom. Namig na umetnika besede ni naključen, saj je tudi prelestna lepotica, Ženska v kopeli, izraz umetnosti. Giovanni Battista Crema jo je upodobil daljnega 1905. leta. V četrtek je v 5. nadstropju muzeja Revoltella zrla s slike v goste drugega srečanja umetniških čaš, prireditve, ki z domačimi vinskimi kapljicami bogati muzejsko poletno ponudbo. Gostov je bilo tudi tokrat, vdrugič po večeru, namenjenemu kraški penini, mnogo. Presenetljivo več nežnega kot moškega spola, kar bi napovedovalo dosego nekakšne ženske vinske enakopravnosti. Večer je bil namenjen predstavitvi domačih avtohtonih belih sort vina, in na tem področju je bilo žensko zmagoslavje popolno: pet predstavljenih vin, vsa (imensko) ženskega spola: Grgi-čeva malvazija, Boletova glera, Lupinčeva stara brajda, Kocijan-čičeva brežanka in Zidaricheva vitovska. Njihov zgodovinski okvir je naslikal Stefano Cosma, raziskovalec starega tržaškega vinskega časa. Ta nesojeni vinski Pirjevec je pokukal kar nekaj stoletij nazaj in nakazal že takrat bogato vinsko tradicijo na Tržaškem, pri kateri je imel svoje prste vmes tudi sam baron Pasquale Revoltella (kot pobudnik povrtninskega društva najprej, nato še kot ustanovni član tržaškega kmetijskega društva). Besede o lepi vinski preteklosti je potrdila vrhunska kapljica sedanjosti. Najprej Grgičeva istrska malvazija (letnik2008), ki se po celoletnem zorenju v sodih pretaka v steklenice, iz teh pa v kozarce in grla. Ta obred se je pod taktirko sommeliera Claudia Donata v umetniški obliki obnovil tudi v tržaškem muzeju. Bole je svojo glero, neposrednega sorodnika prosekarja, označil kot arhaično vino posebne arome. Lupinc je v svoji stari braj-di združil vitovsko, malvazijo in tokaj (sedanji friulano). Kocijančič je zadnja leta obnovil brežanko, tudi mešanico, po izvoru seveda iz Brega, ki pa so jo v Ljubljani in v takratnem nemškem svetu poznali že v devetnajstem stoletju in celo Vodnik ji je zapel pesniško slavo. Po Lupincu je praprovški enološki kot zastopal Zidarich s svojo vitovsko, ki ji vinski besedni puristi pridajajo izraz garganja. Počasno srebanje vinske zlatnine je podkrepila pokušnja domačih sirov kmetije Darie Pernarcich, od mehkega sira do sira z bezgovim cvetjem in poltrdega, 6-mesečnega sira, domačo proizvodnjo pa je zaokrožila pokušnja krajevnih ekstradeviških olj. Tako so proizvajalci iz teritorija skupno ponudili svoje pridelane umetnine v tržaški hiši umetnin na brezhibnem promocijskem večeru. Brezhibnem? Skoraj. Kajti: majhno pomanjkljivost je bilo ven- darle opaziti. Med umetninami Vita Timmla, Carla Sbisaja, Gior-gia De Chirica, Maria Sironija, Ignacia Zuloage Zabalete, Gon-zala Bilbaa y Martineza, Carla Carraja in drugih osemnajstih likovnikov ni bilo niti ene na vinsko tematiko: s kako trto, grozdom, sodom, steklenico ali, vsaj, kozarcem. Še dobro, da so obline 105-letne prelestne gole Cremove deklice spominjale na ... umetniško čašo. M.K. WALTER GODINA Divje prašiče bodo lovili ob naseljih Tudi letos se poljedelci in vinogradniki pritožujejo nad nevzdržnim razmnoževanjem divjih prašičev, ki s srnjadjo povzročajo na poljih veliko škodo. Pogrešajo pa odškodnine. Kot smo že poročali, je za slednje pristojna tržaška pokrajinska uprava. Za kmetijstvo je pristojen podpredsednik Walter Go-dina. Kmetje se vsako poletje pritožujejo, slika pa se ne spremeni. Pokrajina Trst ima zelo omejena pooblastila, dejanske odločitve sprejema Dežela. Izplačevanje odškodnin je v osnovni pristojnosti deželne uprave, mi pa smo pooblaščeni za preverjanje škode in porazdelitev sredstev, ki prihajajo iz deželne blagajne. Koliko je denarja? Trenutno je 20 tisoč evrov, škoda pa presega 200 tisoč evrov. Kaj naj naredi Pokrajina? Večkrat sem govoril z deželnim odbornikom za kmetijstvo Claudiom Violinom, a dokler ne bodo oni spremenili predpisov in nam dodelili več sredstev, bo naš sklad na žalost nezadosten. Nekateri kmetje, ki so vložili prošnjo za odškodnino, pa se pritožujejo, da se Pokrajina sploh ni odzvala. Žal. Razjezil sem se, saj bi morali kmetom odgovoriti vsaj s pismom. Pred dnevi, ko sem se vrnil z dopusta, smo imeli v pristojnem uradu sestanek na to temo. Pregledal bom prošnje, kaže pa, da bomo z razpoložljivimi sredstvi krili od 23 do 30 odstotkov škode. Kako bo v prihodnje? Še slabše. Dežela je pravkar spremenila zakon: vnesla je nove kriterije, po katerih bo za določitev odškodnin odločilnega pomena gozdnata površina, ne pa število prašičev ali dejanska škoda. Tržaška pokrajina je najmanjša v Italiji, kar pomeni, da bomo prejemali še manj sredstev. Bo torej število hektarjev edini parameter? Da. Deželnega odbornika sem večkrat pregovarjal, Kmečki zvezi in Coldirettiju pa sem predlagal, naj skupaj nastopita in zahtevata od Dežele več denarja za odškodnine. Pokrajina Gorica deli prispevke za ograje, električne pastirje in druge pripomočke za preprečevanje škode. Kako je v Trstu? Dobro veste, da 80% Krasa sodi v program Natura 2000 oz. v evropska zaščitena območja. Zaradi številnih omejitev ni tako enostavno postaviti električne pastirje. Po drugi strani pa tudi za to primanjkujejo sredstva. Vemo, kakšna je ekonomska slika. Denarja ni, najprej pa moramo skrbeti za šole, ceste in podobne prioritete. Zaenkrat je tako. Kaj pa odstrel? V dogovoru z zavodom ISPRA (višji zavod za zaščito in raziskovanje okolja, op. nov.) bomo izvedli izreden plan odstrela. Ustrelili naj bi dodatnih 50 divjih prašičev, in sicer na naseljenih predmestnih območjih. Lov je razširjen do 150 metrov od hiš, vedno pa morajo biti prisotni pokrajinski lovski čuvaji. Na žalost je teh samo pet, imajo pa še druge naloge. Videli bomo, kaj se da narediti. Aljoša Fonda / TRST Sobota, 7. avgusta 2010 7 BAZOVICA - Tridnevna prireditev Zgodovinanarava V spoznavanju kraške gmajne in krajevne kulinarične dediščine Predstavitev knjig Livia Poldinija in Stanislava Renčlja - Odprtje razstav v Bazovskem domu V Gospodarski zadrugi v Bazovici se je včeraj na pobudo tržaške pokrajinske uprave začela tridnevna prireditev Sto-rianatura-Zgodovinanarava, ki želi v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti predstaviti Projekt za ovrednotenje kraške gmajne na območju Bazovice. Pokrajina želi v sodelovanju z bazovskimi organizacijami ovrednotiti po eni strani naravne značilnosti in raznolikosti kraškega teritorija, po drugi pa njegove kvalitetne avtohtone proizvode. V objemu narodnih noš so včeraj za-donele slovenske pesmi domače moške vokalne skupine Lipa pod vodstvom Anastazije Purič in ubrane melodije harmonikarja Marka Manina, ki so odlično uokvirile včerajšnjo predstavitev knjig Rastlinske raznolikosti tržaškega in goriškega Krasa botanika Livia Poldinija in Okusi Krasa agronoma Stanislava Renč-lja. Poldinijevo delo je uvedla gozdna straža Anastazija Purič, ki je opozorila, da gre za sad 40-letnega opazovanja našega prostora in koristna pridobitev za spoznavanje njegovih značilnosti. Prof. Pol-dini se je sicer v svojem posegu osredotočil le na kraško gmajno in na njeno biot-sko raznovrstnost, s tem, da se je zaustavil pri njeni vegetaciji oz. človeškim in klimatskim vplivom nanjo skozi čas. Poslušalcem je s fotografijo in besedo predstavil današnjo podobo gmajne, kjer prevladuje neurejena goščava (izstopata hrast in cer), nizko grmičevje ruja in brinja ter neurejene travnate površine. O Renčlju in njegovemu pisanju je nato spregovoril agronom Mario Gre-gorič. Okusi Krasa je prikaz našega prostora skozi prizmo kulinarike, v njej izstopa izjemna gastronomska kultura in dediščina, ki ostaja živa, saj živi z ljudmi, je dejal avtor. Med listanjem po knjigi lahko bralec zasledi tehnološke postopke pridelave suhomesnate hrane in naleti na podroben opis sestavin kakovostnih specialitet. V pisanju se avtor posveča tudi gospodarskemu dogajanju na kmetih od osmic do žganjekuhe, pridelavi medu, teranu - posebnežu med vini, dišavnicam in začimbam, mleku, kruhu, polenti in še marsičem. Dogajanje se je nato pomaknilo v Bazovski dom, kjer so odprli dve razstavi Življenje na vasi: nekdanja orodja in tradicije, ki jo je uredil Srečko Rože, in mikološko razstavo - gobe združenja Bre-saola iz Trsta. Današnji program je zelo pester in bogat. Medtem ko bodo pri kalu ob 10. uri vzgojitelji študijskega centra Melanie Klein poskrbeli za otroške delavnice, bo Srečanje je uvedla moška vokalna skupina Lipa (zgoraj), v Bazovskem domu pa so nato slovesno odprli razstavi o nekdanjem življenju na vasi kroma v Gospodarski zadrugi beseda tekla o Projektu za ovrednotenje kraške gmajne. Ob 11.30 bo na sporedu ogled pašnika in svečano odprtje zavetišča za živali, medtem ko bo ob 15. uri na vrsti simpozij Primer raznolikosti: kraška gmajna. Pri Bazov-skem kalu bo ob 18.30 predstavitev dre-surnega jahanja v priredbi Kobilarne Lipica, ob 19. uri pa je za sprehajalce vseh starosti na voljo dvourni nočni ogled učne poti Ressel. Po 20. uri pa bo čas za glas- bo, za katero bo pri kalu poskrbel Hišni ansambel Avsenik s tržaškim harmonikarjem Markom Maninom. Mladi glasbenik žanje uspeh za uspehom in nastopa tako v Italiji kot v Sloveniji in Avstriji, kjer je navezal tesne stike in je začel sodelovati s priznanimi protagonisti na-rodnozabavne scene (sodeloval bo na 5. Avsenikovi mednarodni glasbeni delavnici v Begunjah, zatem bo na vrsti večdnevna turneja po Južnem Tirolskem). (sas) Pridržanje zaradi I • ■ v* v prodaje grama hasisa V torek popoldne se je na barko-vljanski obali trlo kopalcev. Med njimi so bili tudi karabinjerji v civilu, ki so opazovali dogajanje, da bi preprečili morebitne kraje. Opazili pa so ležečega 42-letnega Tržačana, ki je 45-letniku na sosednji brisači izročil gram hašiša in v zameno dobil 10 evrov. Po predaji celofana z rjavim »koščkom« so karabinjerji 42-letni-ka aretirali, sledila je hišna preiskava. Na njegovem domu so zasegli še štiri grame hašiša in tri grame druge snovi (še niso gotovi, za kaj gre). Kupca so kot porabnika hašiša prijavili prefekturi, aretiranca, ki so ga pred leti že zasačili pri prodaji droge, pa so po noči v priporu izpustili. Spolzko cestišče Včeraj popoldne in zvečer je bilo na tržaških cestah več prometnih nesreč, ki so jim botrovale mokre ceste ter neprilagojena hitrost. Po nesreči pri bencinski črpalki na Drevoredu Campi Elisi (ob 19. uri) so ponesrečenca zaradi raznih udarcev prepeljali na Katinaro. Vodne rastline in hortenzije Danes in prihodnjo soboto, 14. avgusta, bo v mestnem botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti 2 ob 10. in 12. uri voden ogled vodnih rastlin in poznih hor-tenzij z osebjem združenja Cittaviva. Za informacije sta na voljo telefon 040360068 in naslov elektronske pošte or-tobotanico@comune.trieste.it. TriesteLovesJazz: drevi predzadnji koncert V okviru festivala TriesteLovesJazz bo drevi ob 21. uri na Trgu Hortis predzadnji koncert, ki ga bodo oblikovali duo Alessandra Franco (glas)-Alek-sander Ipavec, skupina Imagens Quartet in kvartet Marca Castellija. Drevi se začenja Barcolissima Drevi se v barkovljanski pineti začenja že tretja Barcolissima, prireditev, ki jo prireja agencija Flash z občinskim od-borništvom za razvoj (s podporo Fundacije CRTrieste). Do nedelje, 15. avgusta, se obeta pester spored zabavnih in glasbenih večerov, ki bodo popestrili poletno bivanje v mestu. Od Trga 11. septembra do vodometa bodo posejane raznorazne stojnice, ki bodo mimoidočim ponujale domače speciali-tete, etnične oz. tesarske izdelke in še marsikaj. Veselo pa bo tudi v večernih urah, ko bodo na sporedu glasbene pobude, srečanja v iskanju novih talentov, nastopi tržaških non in lepotni defile-ji. Seveda pa ne bo manjkalo zabave tudi za otroke in družine ter za turiste. Če se zaustavimo pri glasbenih večerih, naj opozorimo na nastop skupin Super Up, Magazzino Commerciale, Dora Lee, City Caos, Acustic Trio, Seventy Pure, Max Pezzali &883 Tribute - koncerti se bodo pričeli ob 21. uri. Najbolj praznično bo nedvomno prihodnjo soboto, ko bo na sporedu svetlo presenečenje. Na morju pred vodometom bo poletelo 300 razsvetljenih balonov. Več informacij je na voljo na spletni strani www.barcolissima.it. Obvestilo vinogradnikom Dlužba deželnega zavoda Ersa za varstvo vinske trte svetuje, glede na vremenski potek, škropilni poseg proti pe-ronospori in oidiju najkasneje do ponedeljka. Služba sicer opozarja, da grozdje ni več podvrženo napadom teh glivic, je pa pomembno zavarovati liste, da se zagotovi trti redno delovanje fotosinteze in s tem doseže optimalno zorenje grozdov. Proti peronospori bomo uporabili sredstva na osnovi bakra, proti oidiju pa močljivo žveplo. Pravobranilec na dopustu Občina Trst sporoča, da bo urad državljanovega pravobranilca od 9. do 16. avgusta zaprt. Klice na telefonsko številko 040-6754600 bodo vsekakor posneli. SESLJAN - Jutri Obalna straža spodbuja varnost na morju V sesljanskem pristanu bo v nedeljo navzoča tržaška obalna straža, ki se bo v okviru programa za varnost na morju »Mare sicuro« srečala s kopalci, jadralci in drugimi ljubitelji morja. Osebje tržaške pristaniške kapitanije bo razlagalo, kako moramo pravilno uporabljati opremo na športnih in drugih plovilih, spregovorilo bo o sistemih za reševanje v vodi in podobnih temah. Delili bodo tudi informativno gradivo, ki ga je pod okriljem ministrstva za okolje pripravilo vodstvo italijanskih pristaniških kapitanij. V brošurah so navedena pravila za varno kopanje in plovbo ter morebitne nevarnosti. Osebje bo seveda odgovarjalo na vprašanja. Pristaniška kapitanija obvešča, da je za obvestila v zvezi z nevarnostmi na morju aktivna brezplačna »modra« telefonska številka 1530. PADRIČE - V domu leralla pripravili slavje ob godu zavetnikov Maša, sejem in loterija Stavba doma je postala škofijska - Priznanje dolgoletni kuharici Zofiji Goicia, ki se poslavlja - Družabnost in fotografska razstava Tudi letos smo v Domu za starejše občane Ie-ralla na Padričah dostojno praznovali svoja zavetnika sv. Joahima in sv. Ano, Jezusove stare starše. Praznovali smo v ponedeljek, 26. julija, popoldne, slavje pa je ob ugodnem vremenu potekalo na velikem vrtu, okrašenem s cvetlicami in raznobarvnimi zastavicami (na sliki). Ob 17. uri smo imeli mašo, ki jo je daroval škofijski generalni vikar msgr. Pier Emilio Salvade v spremstvu diakona g. Tranija in ob somaševanju štirih duhovnikov, gostov tukajšnjega Doma. Mašnik je pred pridigo izročil pozdrave gospoda nadškofa in domačega župnika g. Žarka Škerlja, po maši pa je stopil pred mikrofon predsednik Doma dr. Dario Rinaldi, ki je povedal nekaj vesti o Domu, v glavnem to, da je tudi stavba postala škofijska. Nato je povabil pred mikrofon dolgoletno kuharico Zofijo Goicia, ki se poslavlja od Doma. Zahvalil se ji je za skrbno delo - že prej se je zahvalil za pomoč vsem, ki kakorkoli skrbijo za goste Doma. Za njim se je kuharici zahvalila tudi direktorica s. Primizia in ji poklonila dar v priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo. Nato je g.a Zofija spregovorila nekaj besed v italijanščini in slovenščini; zahvalila se je in zatrdila, da pušča kuhinjo dobrim naslednicam. Potem so nam razdelili zelo okusno in obilno večerjo. Medtem je igral ansambel Lady Laura, na sej- mu so prodajali pobarvane izdelke risarske delavnice Doma v prid misijonom in ponujali srečke za loterijo, katere izkupiček je namenjen kritju stroškov za obisk Barcolane, kamor peljejo nas goste vsak oktober na barko in na ogled jadrnic, ki tekmujejo na regati. Števil- ni obiskovalci so si lahko tudi ogledali razstavo fotografij iz življenja v Domu. Po večerji so izžrebali dobitnike nagrad loterije, nato smo se odpravili vsak na svojo stran, preživeli pa smo res prijetno popoldne. Nada Martelanc 8 Sobota, 7. avgusta 2010 KULTURA DIJAŠKI DOM - Tradicionalno poletno središče za otroke iz vrtca in jasli Z igro in prijatelji v objemu poletnih dni Vzgojiteljicam Dijaškega doma priskočijo vsako leto na pomoč mlade prostovoljke iz Novega mesta V Dijaškem domu se tudi med poletjem ves čas nekaj dogaja. Že teden dni po koncu šolskega leta so se v domu na primer začeli tudi poletni centri za otroke iz vrtca in jasli, prava pomoč vsem tistim staršem, ki delajo. Živo poletno bivanje v družbi sovrstnikov se bo nadaljevalo vse do septembra oz. do začetka novega šolskega leta. Malčkov iz vrtca, se pravi od 3. do 6. leta starosti, je vsak teden kakih 15, zanje pa skrbita 2 vzgojiteljici in dve pomočnici, prostovoljki iz Novega mesta. Tržaški Dijaški dom namreč že vrsto let sodeluje z Društvom za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta, tako da se je med njima ustvarila trdna vez, ki vključuje vsakoletno poletno prakso mladih novomeških prostovoljk v Trstu. Otroci se v poletnem centru posvečajo raznoraznim dejavnostim, najraje pa imajo igre na vrtu in v tamkajšnjem bazenčku oz. peskovniku. Seveda je program dejavnosti elastičen, saj je zelo odvisen od vremena, ki je bilo letos večkrat sitno in muhasto. Enkrat tedensko se odpravljajo na izlete -z barčico so bili že v Miljah, obiskali so botanični vrt, Vidalijevo kmetijo v Bazovici in podobno. Posebno mesto pa so si seveda zagotovile pravljice, ki jih otroci izredno ljubijo, enkrat tedensko pa malčki preizkušajo svoje kuharske sposobnosti. Malčki so se veselo nastavili našemu fotografu kroma Drugače se mali gostje vsak teden posvečajo eni temi, ekologiji oziroma reciklaži na primer, tako da so spoznavali kako lahko spet uporabimo papir in steklenice, doslej pa so se že poglabljali v temo morja in kmetij. Dolgočasijo pa se nikakor ne, saj strižejo, rišejo, lepijo, barvajo, skratka dajejo duška svoji bajni domišljiji. Ravno toliko povpraševanja je bilo za poletno središče otrok iz jasli -teh je tedensko od 16 do 20. Tri vzgojiteljice in nekaj novomeških prostovoljk se jim posvečajo od jutra do popoldanskih ur. Vzgojiteljice so nam po- MILJE - Od 10. do 1 5. avgusta Praznik prijateljstva Pestra ponudba proizvodov in glasbe iz Slovenije, Avstrije, Furlanije in Hrvaške V Miljah bo od torka, 10. avgusta, do nedelje, 15. avgusta, zaživel Praznik prijateljstva, ki ga prirejajo miljske občina in pustne skupine v okviru pobude Milje pod zvezdami. Da bo to pravo virtualno čez-mejno potovanje, so novinarje včeraj opozorili prireditelji v tržaški kavarni Tommaseo. V središču mesteca bo lahko namreč vsakdo segel po eno-gastronomskih specialitetah in pa po glasbi iz celotnega evroregijskega območja, saj se bodo v Miljah namreč zbrale glasbene oz. folklorne skupine s Hrvaškega, iz Slovenije, Avstrije, s Furlanije in iz naših koncev dežele. Ravno tako obširna bo tudi enoga- stronomska ponudba, ki bo zaobjemala sladice, pivo, suhomesnate izdelke, koroška vina, polento in friko. Opozoriti velja, da bo ob tej priložnosti Mandrač zaprt za promet od 20.30 do 23.30. Obiskovalci se bodo torej lahko mirno sprehajali od stojnice do stojnice, kjer jim bodo proizvajalci ponudili italijansko pivo, avstrijski specialni speck in krajevne proizvode, degustacijo tipičnih slovenskih sladic, kozarček hrvaških vin, furlansko polento in friko, hrvaški surov pršut in še domač pečen pršut s hrenom. Prireditelji želijo ovrednotiti sugestivni miljski Man-drač, na obisk privabiti čim več turi- stov ter jim ponuditi svojevrsten stik s sosednjimi kulturami in tradicijami. V torek, 10. avgusta, bo ob 20.30 nastopil orkester trobil italijanske skupnosti iz Buj (Hrvaška), v sredo pa godbeno društvo iz Fagagne (Furlanija), v četrtek bo na sporedu pravo presenečenje, v petek pa bo na vrsti godba iz Marezig (Slovenija), v soboto bo čas za godbo iz Obervel-lachta (Avstrija), v nedeljo pa še za domačo skupino Guggenband Muja. Pa še to: poskrbljeno bo za brezplačno parkirišče na Trgu Calin-terna. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.carneval-demuja.com. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 7. avgusta 2010 KAJETAN Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.25 -Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 18.31 Jutri, NEDELJA, 8. avgusta 2010 MIRAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje C, zračni tlak 1008,3 mb raste, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 22,2 stopinje C. [I] Lekarne Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino vedale, da so to za malčke predvsem počitnice, torej prosta igra na vrtu in na igralih ter čofotanje po bazenčku, ko je sončno vreme. V primeru dežja pa se malčki v domu posvečajo risanju in ustvarjanju, poslušanju pravljic, petju ter počitku po okusnem kosilu. Imajo pa se zeloooo radi. (sas) SobotA, 7. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - 18.45 »The last station«; V poletni areni 21.00 »L'uomo nell'ombra«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pan-dorium - L'universo parallelo«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il solista«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 -La grande fuga«; 16.15, 18.45, 21.30 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 17.00, 19.00, 21.00 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.10 »L'uomo che verra«; 18.15, 22.15 »The box«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il solista«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.10, 19.40, 22.00, 0.20 »Superžur«; 16.30, 21.00 »Zadnji gospodar vetra«; 18.30, 23.00 »Kot noč in dan«; 15.20, 17.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 11.25, 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 13.00, 16.50, 19.05, 21.10, 23.20 »Odrasli«; 13.45, 18.20, 20.30, 22.50 »Ulični ples 3D«; 20.50, 23.50 »Izvor«; 13.20, 18.40, 21.00, 23.25 »Kot noč in dan«; 11.50, 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.45 »Zadnji gospodar vetra - 3D«; 12.00, 17.00, 19.10, 21.30, 23.50 »Superžur«; 12.30, 16.10, 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.20 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 19.00 »Svet igrač - 3D sin-hro«. LJUDSKI VRT - 21.15 »E complicato«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorium - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time of darkness«; 18.20, 20.15 »Solomon Kane«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.00 »City island«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Toy story 3 - 3D«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Il solista«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Solomon Kane«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Gli amori folli«. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opči-ne - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik TRST 9 Sobota, 7. avgusta 2010 KULTURA v nedeljo, 8. t.m., ob 10.30 voden ogled razstave v spremstvu avtorja V. Vabljeni! J SAGRA na PROSEKU Danes ob 20.30 ples z ansamblom VENERA Kalamari in specialitete na žaru TPK sireha^^ prireja tradicionalno KARAMALAD0 od 6. do 8. avgusta 2010 DANES, 7. avgusta: Ples z ansamblom "OLD STARS" jutri, 8. avgusta: Ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. M Izleti FESTIVAL TREH TREBUHOV prva izdaj Športno igrišče Primorec - Ti-ebče 6., 7. in avgusta Vsak večer glasba v živo ITERGESTINI folk glasba in glasba iz 70.-?0. let Specialitete na žaru. a ZADRUŽNI PAŠNIK V BAZOVICI vabi svoje člane, vaščane in vse ostale na otvoritev zavetišča za živali na pašniku pod hribom »Kokoš« danes, 7. avgusta 2010, ob 11.30 od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. IZLET NA FESTIVAL VINA V VRBNIK na otoku Krk in na odkrivanje Narodnega parka Plitivčkih jezer organiziramo 28. in 29. avgusta. Prijave in vse potrebne informacije na tel. št.: 3402741920 (Mirela). 9 Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni Deželnega šolskega urada, Ul. SS. Martiri 3 v Trstu, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu v Trstu. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. □ Čestitke Danes moj tata MIRAN rojstni dan ima. Vse najboljše mu Julija želi in 40 poljubčkov podari. To voščilo naj v Praprot poleti, kjer MIRAN KANTE 40. rojstni dan slavi. Na fešto hitimo vsi, da sla-vljencu nazdravimo in voščimo še nešteto takšnih dni. Iskreno mu čestitamo Miloš, Marina, Sara in vsi, ki ga imajo radi. Dragi MIRAN! Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko ti praznuješ svoj 40. rojstni dan. Veliko zdravja, sreče in veselja, to ti iz vsega srca želijo Veronika ter Sonia s Fabiom. Poljubčkov 100 na vsako stran podarjamo ti nono FRANCO za rojstni dan. Srček naš pa ti želi še nešteto srečnih rojstnih dni. Jana, Peter in Štefan. Iz Doline v Žavlje in na Koroš-če danes gre voščilo. SILVANA in LUCIANO OIO slavita 50-letnico poroke, KATJA in SANDRO LISJAK pa 25-letnico. Vsem še mnogo let v zdravju, spoštovanju in zadovoljstvu želimo. Dani in Nerina z druži- Ü3 Obvestila SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro danes, 7. in v nedeljo, 8. avgusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-ramalado. Danes, 7. in v nedeljo, 8. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER (Bazovica št. 224, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. V prostorih poteka razstava fotografa Umberta Tognollija »Jama Skilan 5720 JK«. SKGZ vabi v nedeljo, 8. avgusta, ob 10.30, v dvorano Giubileo, Nabrežje 3. novembra, 9 v Trstu, na voden obisk likovne razstave Klavdija Palčiča Prehajanja v spremstvu avtorja. VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi k Sv. maši, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici Sv. Lovrenca na Je- zeru. Slovesno somaševanje bo vodil č. g. Anton Bedenčič, škofov vikar za Slovencev Trstu. Obredu bo sledila družabnost. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Bohinjski Bistrici, da bo v nedeljo, 8. avgusta, avtobus odpeljal ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 9. do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih pre-ganjencev) bo zaprt od ponedeljka, 9., do ponedeljka, 23. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 9., do petka, 20. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt od 9. do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 13. do 20. avgusta zaprti. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od 9. do vključno 16. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramar-ski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 0404529907; tpkcntsirena@libero.it. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena odbojki, ritmiki in košarki. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa na sport.bor@gmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 0 Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom m. Aleksandra Švaba, v sodelovanju z Združenjem za Križ in Pokrajino Trst, v sklopu festivala »Open door - Gledališča v gledališču 2010«, bo uprizorila operno komedijo v treh dejanjih Ermanna Wolf Ferrarija »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Predstave: danes, 7. avgusta, ob 21. uri v Gradežu na trgu pred Baziliko; v nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri v Vidmu v Palači Morpurgo in v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri v Doberdobu. RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, bo odprta do 17. avgusta. Ogled je možen vsak dan med 10. in 12. uro ter od 17. do 21. ure. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM stanovanje ali hišo v najem na Opčinah. Tel. št.: 349-6105385. PODARIM male psičke, 2 meseca stare, 3 samčke in samičko. Tel. št.: 0400645027. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. ö Poslovni oglasi PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 3202113860. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040-200882. PRODAM 6 MLADIČEV Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Na razpolago od septembra dalje. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040-228989, 3455087930. PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 3395811776. PRODAM Matematika 1, l lgebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154 Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ - PADRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 KMEČKI TURIZEM ŽAGAR je odprt v Bazovici. Vabljeni! [d Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. Tel.: 040281153. DEAN ima odprto osmico na Kontove-lu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040 -229180. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 prvič odprl osmico. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-3934871. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Med-ja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. OSMICO sta odprla Grozdana in Edo v Repnu št. 18. Tel. 040 -327472. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040 - 211454. V KRIŽU PRI BLJANVH je Silvano odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel.: 040220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 329-1540629. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Prispevki Jutri (8.8) bi praznoval 90. rojstni dan naš ljubi mož in oče Ivan Ukmar. V njegov spomin darujejo Vojka, Sonja in Drago 60,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Franca Komarja darujeta Desanka in Vojmir Tretjak 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici rojstva staršev daruje Zmago 50,00 evrov za Društvo Edinost. V spomin na Anico Cibic darujejo Boži, Lori, Maila in Andri 50,00 evrov za SDD Jaka Štoka. V spomin na drago teto Anico Cibic daruje Marijan z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel in 50,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel. 10 Sobota, 7. avgusta 2010 KULTURA VIDEM - Gostovanje SMG Amado mio P. P. Pasolinija v izvirni in občutljivi interpretaciji Ivana Peternelja in Blaža Šefa »Amado mio je hrepenje, želja, nedosegljivo, telesnost, strah, nevarnost, prepoved, obup, užitek v trpljenju, gon življenja.« Tako Ivan Peternelj, režiser in eden od interpretov, o predstavi, ki jo je na osnovi avtobiografskega romana Pier Paola Pasolinija pripravilo Slovensko mladinsko gledališče v sodelovanju z gledališčem ŠKUC (besedilo uprizoritve je nastalo po prevodu Pasolinijevega romana, prevedel ga je Milan Štefe, izdala pa založba ŠKUC). Zelo zanimivo zastavljeno uprizoritev, v kateri interpreta pripovedujeta v slovenščini, pogovarjata pa se v italijanščini, so uvrstili tudi v program videmskih poletnih prireditev. Muhasto vreme je v torek predstavo z dvorišča palače Morpurgo pregnala na oder gledališča Palamostre, na katerega so se posedli tudi gledalci. V Furlaniji imajo Pier Paola Pasolinija, ki je bil izredno navezan na materino »malo domovino«, prav- zaprav za svojega. Nedvomno je bil to vzgib, da so v goste povabili ljubljansko gledališče, ki je izvirno in obenem tenkočutno prikazalo Pasolinijevo prebujanje homoseksualnosti in njegov odnos do mladega Nizjutija, v ozadju pa je zarisana zaljubljenost mlade Dine (v resnici je šlo za Pino Kalč), ki hoče takrat še mladega Pier Paolo »rešiti pogube«. S Peterneljem, ki igra Pasolinija, nastopa prav tako prepričljivi Blaž Šef, ki se pojavlja v vlogah njegovih ljubimcev. Predstava je razgibana, tako jezikovno zaradi prepleta dveh jezikov, kot tudi uprizoritveno: zanimiv je izbor glasbe, za to je poskrbel Mitja Vrhovnik Smrekar, interpreta pa tudi lepo zapojeta, režiser pa je imel veliko domislic, med najbolj posrečenimi je predvajanje odlomka iz filma s slovito Rito Hayworth, medtem ko poje Amado mio, »ekran« pa sestavljata beli srajci igralcev, predanih ljubljenju. BENETKE - Sodobna glasba Vstopnice za mednarodni festival so že na voljo v predprodaji Začela se je predprodaja vstopnic in abonmajev za koncerte in ostale dogodke 54. Mednarodnega festivala sodobne glasbe v Benetkah, ki se bo odvijal od 23. septembra do 2. oktobra. Umetniški vodja znamenitega bienala Luca Francesconi se je z letošnjo vezno temo dotaknil fascinantnega lika Don Juana. »Don Giovanni e l'uom di sasso« je naslov programa, ki bo obsegal 27 praizvedb na 31 koncertih, s katerimi bodo izvajalci in skladatelji raziskovali globine evropskega mita v simbolični razsežnosti dvoboja med telesom in dušo, med mejo smrti in hrepenenjem po večnosti. Francesconi je definiral Don Juana kot ikono modernega časa, ki odpira nešteto kulturnih povezav na raznih področjih, saj je lahko tudi simbol boja med minljivostjo izkušnje in trajnostjo zapisanega dokumenta, a tudi med hitrostjo tehnološkega razvoja in možnostjo ohranitve solidnih vrednot, med živo krvjo Don Juana in statično večnostjo njegovega kamnitega gosta. Težko bi s takim naslovom lahko prezrli Mozartovo operno mojstrovino, na kateri bo slonela nova opera-inštalacija »Don Giovanni a Vene-zia», s katero se bo festival pričel v sugestivnem okviru Palače Pisani. Na dvoriščih, pod ložami in v dvoranah palače bo zaživel mozaik glasbenih, scenskih, vizualnih in gledaliških prizorov s prepletanjem različnih zgodovinskih obdobij od 18. stoletja do današnjih dni v režiji Abbiatijevega nagrajenca Francesca Michelija. Alternativne per-cepcije glasbenega dogodka v vizualno-glasbenih izvedbah bodo zaznamovale tudi premiere treh komornih oper Mattea Franceschinija, Cesara Ca-mareroja, Hannesa Seidla in Daniela Kotterja v sklopu projekta evropske mreže ENPARTS. Človeški glas bo vodilni element tega razmišljanja o minljivosti in trajnosti, kot bodo potrdili koncerti skupine Neue Vocalsolisten Stuttgart, zbora Accentus/Axe 21 in zbora Latvijske-ga državnega radia. Razni dogodki bodo potekali v znamenju poklona Brunu Maderni in Francu Donatoniju. Med protagonisti festivala bodo ensemble Intercontemporain, ki ga je Boulez ustanovil leta 1976, orkester Veronske Arene, kvartet Arditti a tudi švedski skupini tolkal in pihal iz Glasbene akademije v Malmöju. Orkester gledališča La Fenice in nov orkester Mitteleuropa pa bosta zastopala povezavo s teritorijem. Nemški skladatelj Wolfgang Rihm bo 30. septembra prejel zlatega leva za življenjsko delo in simfonični orkester italijanske radiotele-vizije bo kot vedno protagonist koncerta v po-klon nagrajencu. 2. oktobra se bo festival zaključil s tretjo izvedbo glasbenega hepeninga Exit, ki je priporočljiva in redka izkušnja za vse, ki želijo preizkusiti hipnotično, večurno tavanje v labirintu glasbenih spodbud, katerega gost bo tudi skladatelj Sylvano Bussotti. Osrednj program koncertov bodo kot vsako leto dopolnjevale dodatne možnosti poglabljanja mnogih aspektov sodobne umetnosti v obliki inštalacij, performansov, laboratorijev. Podrobne informacije o programu in o predprodaji so na voljo na spletni strani www.labien-nale.org. Letošnja novost je dnevna vstopnica za obisk dveh dogodkov v istem dnevu. Učenci kon-servatorijev, akademij, višjih šol in univerz imajo pravico do vstopnic po znižani ceni. (ROP) TOMIZZEV DUH Cantando gloria al paron Milan Rakova Se no saria La Repubblica, The Guardian, Primorski, La Voce, e Glas Istre; mi gnanca no legessi i giornai. Ma cossa el ciacola, 'sto qua, dira qualche democrata; cossa ga de far i giornai mon-diali co'i giornaletti de le minoransse, po? Zajno cu špjegati; Primorski i La Voce (kako i još malo dornali na svitu) pišu po starinsku, ad usum publicum; ča je novega u svitu, ča doma, ča tišti lju-de koji hi štiju. A sve drugo u medijsken je samo jedan žalosni karneval, di maškarani dornališti pišu uno ča pjaža parona! Cussi che'l giornalismo moderno ghe sofia de drio al paron, Presidente o Possessante che sia. Piše Goran Vojnovic u Dnevniku (ste opazili morda, da vse manj citiram za vas Delo, kdo ve zakaj?...), kako poput slavnog split-skog »Ferala« vsi kritični mediji gredo v maloro, med njimi tudi zelo cenjene južnoslovanske e-no-vine beograjskega kolumnista Petra Lukovica. Zašto je tako? Zato što sistem »sistematično uničuje vse, kar se mu noče podrediti ... Policisti so na letališču pri Italijanu v spodnjicah in žepih našli skritih 12 tisoč evrov Telekom Slovenija bo zaradi "nevzdržnih" razmer na domačem trgu s septembrom podražil storitve Dnevnikova stava Dr. Sandra Bašic Hrvatin vidi sicer mogoč izhod v mediju, katerega lastniki bi bili novinarji sami, a dejansko ni treba iti ne vem kako daleč, da vidimo, da tudi skozi ta zasilni izhod pridemo v slepo ulico ... Pravzaprav bi lahko rekli, da so e-časopisi že ves čas svojega obstoja 'pred gašenjem' ... Politika svojo moč zlahka udejanja celo pri zasebnih podjetjih, ko jim vrata na javnih razpisih, natečajih in podobno odpira ali zapira tudi glede na to, pri kom oglašujejo. Pričakovati, da bi se politika nekoč sama od sebe vzdržala in se sa-moomejila tudi takrat, ko ji to ni v neposrednem interesu, je seveda precej naivno, ko pa taiste politike ne ustavijo niti jasne in nedvoumne zakonske omejitve. Boriti se proti vse bolj pogubnemu vplivu politike na novinarstvo oziroma bolje rečeno medije, ki še temeljijo na novinarstvu, je zatorej v precejšnji meri sizifovsko delo in tega se lastniki medijev še kako dobro zavedajo. »... Ne grizi ruku koja te hrani«, se je reklo uzdavna, i tako je došlo da kad propadamo rabi »trovarssi l'altro signore« (bi reka Krleža za nas Hrvate, ča smo stolitja iskali suoje kralje po Na-poliju, Bieču eli Pešti...), i to je deštin medijskega moderniteta; brižni mediji, brižni dornališti, dižgracijani štitelji ča nas štiju, sve te naše ma-karonade i fanafronade i makakade i monade. Listam ovih dana stranicu za stranicom; sve sama ledereca, di se pije i ji i tanca, Severina gre u politiku (če ne veste, »Seve« je kako Mina croata, daj...), ča ubuci za afetr-beach (če ne veste; dopo bagno, ob sedmih (zvečer) ne greš doma, ampak na drink in extasy na plaži. I to kakova jeziva novica; cjepivom zarazili štiri dojenčka z meningitisom! Ma mati muoja mila, ča je to došlo na ta svit? Ča, nadlajuje Vojnovic: »Dobri, še bolje pa prijateljski odnosi s politiko se medijem vse predobro finančno obrestujejo, da bi jih lastniki v obstoječem sistemu želeli ogrožati s kakšno pretirano skrbjo za javni interes ali doslednim spoštovanjem novinarske etike. In zaradi vsega tega se žal ne morem znebiti občutka, da gredo novinarji, ko se v boju proti lastnikom po pomoč zatekajo k njihovim političnim kameradom, v resnici le okoli riti v varžet. Vse bolj v strahu se namreč sprašujem, kje bo na koncu končalo to naše novinarstvo, če bo kulturno ministrstvo tudi tokrat, kot domala pri vseh svojih reševanjih javnega interesa v kulturi in medijih, obtičalo nekje na pol poti«. I ča sad delati? Molati? Krepati? Niš ne pisati? Ne štiti niš? Gave capi 'desso perche digo che ghe vol leger solo Glas Istre, Primorski e La Voce? Roba anticha, porvinciale, minoritaria, locale, out-of-fashion, o cossa so mi, po. Perche quando i media i te scrivi o parla quel che pensa e parla el Paron (del Governo, della Dita), i medii no i te servi piu? Vero (by Frassica)? Pie-na sad kapin koliko srice iman u živlienju, pi-šuci za muoje regionalne medije, jedine koje šti-jen, plus Repubblica i Guradian), zato ča u njima iman ča proštiti almeno za uvi naš bejati mi-krokozmos, koji kako da se pur ne da velenati i tošigati i slipiti i držati za munjenega, magari Veliki Meštri delaju sve ča moru da bi nas vie-zali u jaram medijske »korektnosti«. Alora, kako reču u Riki - »krepat ma ne molat!«. Z Vojnovicen se ne slažen samo u jenen; it's not the end, my friend! Seveda lahko obupamo vsi skupaj, ma, mogoče prej poskusimo nekaj narediti za se, novinarji? To kaj nam priporoča dr. Bašic Hrvatin, a ne? Ako pka ne gre, a ki nas drži kuco, ki nas more frmati ako se le-vamo van, na pjacu?! A ča smo mi Uvaženi Ceh tipo fora-me-ciamo, pka mormao biti »objektivni« u smislu da se NE bavimo politikom, da NE gremo u nijednu organizaciju, da samo JAVLJAMO ča druig reču, a za suoj pensir da MUČIMO? Tako nas puti zapadnjačka ideologija društvenih stupova; mi smo izvan ona tri stupa društva, i moramo biti stup koji samo po-dupire odražava stvarne stupove? Ma va in malora va, ma »va la, va la macaco, va la con le tue belle«! Ne dajmo se u nji-hovu brazdu, ne puštimo hi da nas popeštaju kako i črve, ne dajmo njin gušta! I lako je suoje pravice iskati, lako i lipo - ako smo kapaci potpri-ti; samo to je naš žurnalistički, književnički pčproblem, moj dragi i pametni i skrupulozni Gorane - biti psram izgubiti svoje privilegije i honorare. Za me i za te, i ima nas na hiljade (i skoro na tisuce!), koji živimo peroleterski od svojih deset prstiju, to i nije neko herojstvo, a ne, isprsiti se prsima u plotune kretenizama, treba samo malo ohrabriti struku, porfesiju, mettier, ceh, treba im stalno tumačiti da nemaju što izgubiti, jer smo vec izgubili sve; ostali smo samo mi sami sa sobom i čiteteljem, jednako oča-janim, pa, dovraga, mrdnimo malo dupetom! LAHKA GLASBA - No Borders Music Festival Ob Belopeškem jezeru bo jutri zapel Mario Biondi Mario Biondi velja za enega najbolj uveljavljenih pevcev svetovne soul in jazz scene. Si-cilski ustvarjalec, doma iz Catanie, ta čas pro-movira svoj tretji album IF, v sklopu poletne turneje »Spazio Tempo Tour Estate 2010« pa bo jutri nastopil tudi v Furlaniji-Julijski krajini. To bo njegov edini poletni koncert v severovzhodni Italiji. Italijanski jazz pevec »s črnskim glasom« bo jutri nastopil ob zgornjem Belopeškem jezeru v Kanalski dolini in tako zaključil petnajsti glasbeni festival No Border, ki ga že tradicionalno prirejajo na Trbižu in okolici. Nedeljski koncert se bo na šarmantni lokaciji ob vznožju Julijcev pričel ob 17. uri. Vsi, ki bi radi prisluhnili zvezdi »black music«, bodo morali za karte odšteti 40 evrov. Vstopnice so še na voljo na običajnih prodajnih mestih Azalea Promotion, kupiti pa jih bo mogoče tudi na koncertnem prizorišču. Za vse, ki ne ljubijo sprehodov, so organizatorji poskrbeli tudi brezplačen avtobusni prevoz od parkirišča v Beli peči do jezer. Ob slabem vremenu bo jutrišnji koncert v športni palači na Trbižu. V tem primeru je pričetek predviden ob 21.15. / SVET Sobota, 7. avgusta 2010 1 1 JAPONSKA - Na slovesnosti prvič predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije V Hirošimi v navzočnosti jedrskih sil obeležili 65. obletnico tragedije Udeležba ameriškega veleposlanika Roosa sprožila tudi nekaj polemičnih odzivov HIROŠIMA - V Hirošimi so včeraj z zvonjenjem zvonov ob 8.15 po lokalnem času (1.45 po srednjeevropskem), ko je pred 65 leti ameriški bombnik B-29 odvrgel atomsko bombo, obeležili spomin na tragedijo, ki je zahtevala okoli 140.000 žrtev. Slovesnosti so se prvič udeležili ameriški veleposlanik, delegaciji Velike Britanije in Francije ter generalni sekretar ZN. Atomska bomba je pred 65 leti Hi-rošimo, mesto na zahodu Japonske, povsem uničila. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Ob letošnji slovesnosti so na spominsko obeležje v Hirošimi dodali imena tistih, ki so umrli lani zaradi izpostavljenja sevanju. Teh je bilo 5501. Na seznamu žrtev ameriške atomske bombe je sedaj skupaj 269.446 umrlih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tragedije so se v spominskem parku blizu območja, kamor je padla atomska bomba, spomnili z zvonjenjem zvona miru in minuto molka. Zupan Hi-rošime Tadatoši Akiba je ob tem izjavil, da "nujnost prepovedi jedrskega orožja vedno bolj pronica v našo globalno zavest". "Glas velike večine postaja prevladujoča sila za spremembe v mednarodni skupnosti," je dodal. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki se je kot prvi vodja svetovne organizacije udeležil slovesnosti, pa je poudaril, da se je potrebno premakniti z "ničelne točke", to je kraja eksplozije prve atomske bombe, na "globalno ničlo" - svet brez orožja za množično uničevanje. "To je edina zdrava pot za varnejši svet. V jedrski senci bomo živeli, dokler bo jedrsko orožje obstajalo," je še dodal Ban. Povedal je tudi, da ga je na pot iskanja miru v svetu pognala njegova lastna izkušnja iz korejske vojne, ki se je bila med letoma 1950 in 1953. "Eden izmed mojih najbolj zgodnjih spominov je, kako sem po blatni poti hodil v gore, za mano pa je gorela moja vas. Od takrat sem svoje življenje posvetil miru. To me je danes pripeljalo sem," je dejal. Včerajšnje slovesnosti so se sicer udeležili predstavniki 74 držav, med njimi prvič tudi treh jedrskih velesil -ZDA, Velike Britanije in Francije. Ameriški veleposlanik na Japonskem John Roos je v izjavi ob obletnici tragedije zapisal, da "moramo zaradi prihodnjih generacij še naprej sodelovati in tako uresničiti svet brez jedrskega orožja". Roosova udeležba naj bi po mnenju številnih tlakovala pot za obisk ameriškega predsednika Baracka Oba-me v Hirošimi, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Doslej ni tega kraja obiskal še noben aktiven ameriški predsednik. Ze sama udeležba Roosa pa je sprožila mešane odzive. V Hirošimskem združenju za odpravo jedrskega orožja so bili tako mnenja, da je do tega prišlo prepozno. V Tokiu so medtem udeležbo predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije pozdravili, saj naj bi to kazalo na spremembo odnosa teh jedrskih sil do odprave jedrskega orožja. Atomski bombi nad Hirošimo je pred 65 leti sledila še bomba nad Nagasakijem, kjer je zaradi neposrednih posledic napada umrlo 80.000 ljudi. Je pa jedrsko orožje po drugi strani pomagalo k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne. Japonska je namreč že 15. avgusta 1945 brezpogojno kapitulirala, s čimer se je po kapitulaciji Nemčije v Evropi vojna končala tudi na Pacifiku. (STA) Slovesnosti se je udeležil tudi ameriški veleposlanik Roos ansa V Franciji začeli odstranjevati nezakonita romska naselja SAINT-ETIENNE - Francoska policija je včeraj v skladu z napovedjo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozy-ja izpraznila nezakonito romsko naselje v mestu Saint Etienne v osrednjem delu Francije. Policisti so območje naselja blokirali ter novinarjem in aktivistom za človekove pravice preprečili, da bi spremljali akcijo. Po podatkih različnih združenj za pravice Romov so iz naselja med akcijo, ki se je začela zgodaj zjutraj in končala okoli poldneva, deložirali okoli sto ljudi. Kot je pred dnevi napovedal francoski notranji minister Brice Horte-feux, naj bi v treh mesecih uničili ali zaprli okoli 300 nezakonitih romskih naselij po vsej državi. Svet ECB znova brez sprememb obrestne mere FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerajšnjem zasedanju pričakovano ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Po ocenah večine poznavalcev naj bi cena denarja v območju evra še lep čas ostala na tej ravni, najverjetneje celo globoko v naslednje leto. Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. (STA) RUSIJA - V državi, zlasti v njenem evropskem delu, divja več kot 500 požarov Moskvo prekril doslej najhujši smog, na letališčih so morali odpovedati več letov MOSKVA - Rusko prestolnico je sredi obsežnih požarov, ki se že dva tedna bliskovito širijo po državi, včeraj zajel doslej najgostejši smog. Zaradi tega so morali na moskovskih letališčih odpovedati več letov, gost dim, ki se širi tudi v domove in urade, pa ovira tudi železniški promet, poročajo tuje tiskovne agencije. Vidljivost v Moskvi, ki šteje več kot deset milijonov prebivalcev, je včeraj dosega zgolj nekaj metrov. Smog, ki so ga povzročili okoliški požari, povzroča kašelj, vsebnost strupenih plinov, kot je ogljikov monoksid, v zraku pa je štirikrat višja od povprečja, ponekod pa celo 20-krat višja. Tudi zdravim ljudem so zato svetovali, naj ostanejo doma. Smog povzroča težave tudi v letalskem prometu. Na moskovskem letališču Domode-dovo je bila včeraj zjutraj vidljivost le 400 metrov, kar je pol manj kot običajno. Zato so morali preložiti oz. preusmeriti 16 letov. Na letališču Vnukovo je bila vidljivost okoli 500 metrov, a za zdaj tam letov niso odpovedali. Bolje je na letališču Šeremetjevo, kjer je bila vidljivost 1,6 kilometra. Težave smog povzroča tudi ruskim železnicam. Vlaki bodo zaradi slabe vidljivosti na svoje približevanje železniškim prehodom ali postajam opozarjali z glasnimi piski, strojevodje pa bodo po lastni presoji tudi upo-časnjevali vožnjo. Sicer je tudi včeraj v Rusiji, predvsem v njenem evropskem delu, divjalo več kot 500 požarov, je sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. Požari, ki so jih zakrivile rekordno visoke temperature in suša, so doslej terjali 50 smrtnih žrtev in uničili okoli 2000 domov, pa tudi povsem opustošili neko vojaško oporišče. Oblasti si prizadevajo omejiti nadaljnjo škodo, zaradi česar so iz ogroženih vojaških objektov začele premeščati strelivo. Še vedno je ogrožen tudi glavni ruski jedrski raziskovalni center v kraju Sarov okoli 500 kilometrov vzhodno od Moskve, od koder so že odstranili eksplozivni in radioaktivni material. Ogenj okoli Sarova poskušajo zajeziti tudi z letali, helikopterji in celo roboti. Proti ognjenim zubljem se ob pomoči prostovoljcev in vojakov bori okoli 10.000 gasilcev, kar pa po mnenju nekaterih ni dovolj. Razmere se še ne umirjajo, saj se bodo temperature po napovedih tudi konec tedna gibale okoli 38 stopinj Celzija. (STA) VELIKA BRITANIJA - Pakistanski premier na obisku Cameron in Zardari obljubila enotnost v boju proti terorizmu ZDA - Obveščevalne službe LONDON - Britanski premier David Cameron in pakistanski predsednik Asif Ali Zardari sta skušala na včerajšnjem srečanju blizu Londona pomiriti spor glede britanskih trditev, da Pakistan izvaža terorizem. Kot sta obljubila, bosta London in Islamabad okrepila sodelovanje v boju proti terorizmu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zardari je pred včerajšnjim srečanjem napovedoval, da bo Camerona soočil z njegovimi izjavami, da "posamezni elementi" v Pakistanu podpirajo "izvažanje terorizma". Te nedavne izjave britanskega premiera so namreč sprožile diplomatski spor med državama. A tako pakistanski kot britanski voditelj sta včeraj po pogovorih v premierovi podeželski rezidenci Chequers izkazovala enotnost. Kot sta dejala, je vez med Pakistanom in Veliko Britanijo nezlomljiva. Cameron je pri tem sprejel povabilo, da kmalu obišče Islamabad. "To je prijateljstvo, ki se ne bo nikoli zlomilo, ne glede na to, kaj se zgodi," je po pogovorih dejal Zardari. "Nevihte bodo prišle in odšle, Pakistan in Velika Britanija pa bosta ostala skupaj in se z vsemi izzivi soočila," je dodal. Cameron je po drugi strani dejal, da želi na "absolutno ključnem področju boja proti terorizmu" okrepiti partnerstvo Londona z Islamabadom. Dodal je, da sta z Zardarijem govorila o "nezlomljivem odnosu med Veliko Britanijo in Pakistanom na podlagi naših skupnih interesov". "Skupaj želimo delati na boju proti terorizmu," je še poudaril. "Naj gre za zaščito sil v Afganistanu ali zaščito ljudi na ulicah Velike Britanije, to je glavna prednostna naloga moje vlade," je še dodal britanski premier. Do okrepitve sodelovanja v boju proti terorizmu in nasilnem ekstremizmu bo po napovedih premiera in predsednika prišlo na srečanju zunanjih ministrov obeh držav, ki se bosta sešla v oktobru. Zardari se sicer na turneji po Evropi mudi v času, ko njegovo domovino pestijo najhujše poplave v zgodovini. Ker kljub temu ni prekinil turneje, je v domovini deležen glasnih kritik opozicije in prebivalstva na prizadetih območjih. Zardari se bo v Veliki Britaniji mudil še v soboto, ko se bo udeležil shoda njegove Pakistanske ljudske stranke. Na turneji se z Zardarijem mudi tudi njegov sin Bilaval. (STA) Asif Ali Zardari in David Cameron ansa Jamesa Clapperja za prvega vohuna WASHINGTON-Ameriški senat je v četrtek zvečer soglasno potrdil upokojenega generala zračnih sil Jamesa Clapperja za novega direktorja obveščevalnih dejavnosti v ZDA, ki ima teoretično pod seboj vseh 16 vohunskih agencij ZDA. Teoretično zato, ker ne nadzira njihovega proračuna, agencije pa delujejo bolj ali manj samostojno. Položaj nacionalnega direktorja obveščevalnih dejavnosti so v ZDA ustanovili po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Eden od razlogov za uspeh teroristov Al Kaide, ki so s strmogla-vljenimi ugrabljenimi potniškimi letali v New Yorku, Washingto-nu in Pensilvaniji ubili skoraj 3000 ljudi, je bilo pomanjkanje sodelovanja med ameriškimi obveščevalci, ki si niso pravočasno delili informacij. Komisija, ki je preiskovala okoliščine terorističnih napadov, je priporočila takšno nacionalno agencijo, ki jo je kongres potem oblikoval leta 2004. Clapper bo na položaju zamenjal prav tako upokojenega admirala Dennisa Blaira, ki je odstopil po sporih z direktorji nominalno podrejenih agencij. Med drugim se je prepiral z direktorjem Cie Leonom Panetto o tem, kdo bo nadziral in vodil vohune na ameriških veleposlaništvih v tujini. (STA) 1 2 Sobota, 7. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - V evropskem uradnem listu razpis za izbiro izvajalca del Sanacija odlagališča še pred koncem leta Poseg se bo zaključil v petih mesecih - Na podlagi karakterizacije bodo lahko vložili prošnjo za dodaten denar Eden izmed najbolj perečih okolj-skih vozlov, ki tarejo sovodenjsko občino, se končno rešuje. V evropskem uradnem listu je bil včeraj objavljen razpis za izbiro podjetja, ki bo izdelalo ka-rakterizacijo in poskrbelo za sanacijo odlagališča na Malnišču. Na sovodenj-ski občini so povedali, da se bodo dela začela pred koncem tekočega leta, trajala pa naj bi pet mesecev. »Specializirano podjetje, ki ga bo med prijavljenimi na razpis izbrala tehnična komisija, bo moralo najprej analizirati material, ki je nakopičen na Malnišču, in zemljo pod njim. Na podlagi rezultatov karakte-rizacije bo podjetje sklenilo, če opraviti pravo sanacijo ali pa poskrbeti le za vzpostavitev prejšnjih okoljskih razmer. Izbira bo odvisna od količine in vrste onesnažujočih snovi, ki se nahajajo na območju odlagališča. V primeru strupenih in nevarnih odpadkov bo treba izvesti sanacijo, ki je dražja, drugače pa bo dovolj, da podjetje območje očisti in na njem ponovno vzpostavi naravno stanje,« je povedal odgovorni pri sovodenjskem tehničnem uradu Paolo Nonino. Izklicna cena za izvedbo posega je 353.851 evrov, podjetja pa imajo do 22. septembra čas, da se prijavijo na razpis. Nato bo komisija odprla kuverte in začasno imenovala zmagovalca dražbe, do dokončne dodelitve del pa naj bi prišlo okrog 15. novembra. »Dela se bodo začela pred koncem leta, trajala pa bodo pet mesecev,« je povedal Nonino in pristavil, da bodo na podlagi rezultatov karakterizacije na pristojne ustanove naslovili prošnjo po dodatnem prispevku, s katerim bodo izvedli še drugi del sanacijskega posega. Problem odlagališča v Sovodnjah je izbruhnil leta 1997, ko je podjetje Ecological Service najelo zemljišče na Malnišču, ki je bilo last podjetja Ne-viera iz Neaplja. Podjetje Ecological Service je na kraju začelo odlagati velike količine odpadkov, ki bi jih moralo reciklirati (gre za ostanke zmletih avtomobilov in druge materiale), v resnici pa je po treh mesecih šlo v stečaj in dobesedno izginilo. Na kraju je pustilo 11.400 kubičnih metrov odpadkov, ki skupno tehtajo 6.500 ton. Analize so Odlagališče čaka na sanacijo že od devetdesetih let bumbaca ugotovile prisotnost onesnažujočih snovi v koncentraciji, ki presega dovoljene vrednosti (svinec in kadmij) in prisotnost drugih zdravju nevarnih spojin (PCB). Lastniki zemljišča, ki bi morali poskrbeti za sanacijo, so se dolžnosti izognili, zato je občina pred leti s pomočjo pokrajine poskrbela za začasno rešitev, ki bi preprečila pronicanje strupov v zemljo in v podtalnico, ali v bližnjo strugo Vipave. Odlagališče je namreč na dvorišču nekdanje papirnice na bregu Vipave, na območju, ki je ob visokem vodostaju izpostavljeno nevarnosti poplav. Aleksija Ambrosi TRŽIČ - Pogrešana 81-letnice • VII niso našli Včeraj se je na Tržiškem nadaljevala iskalna akcija za Olgo Giacomelli, 81-letnico iz Turjaka, ki je v ponedeljek izginila iz oddelka Rsa bolnišnice San Polo. Tržiški karabinjerji, ob katerih so v prvi fazi iskalne akcije priskočili na pomoč tudi prostovoljci civilne zaščite, so se osredotočili na območje okrog bolnišnice, predvsem na kanal De Dottori. Olga Giacomelli se namreč rada sprehaja ob Soči in ni izključeno, da se je v trenutku zmedenosti odpravila v kraj, ki se ji je zdel bolj domač. Glede na to, da je ženska izginila že pred štirimi dnevi, so družinski člani zelo zaskrbljeni, saj se bojijo tragičnih posledic. Prijavo je vložila hči 81-letnice, Gloria Serravalle, ki je v ponedeljek dopoldne kot običajno obiskala svojo mater v bolnišnici. Giacomelli-jeva, ki je bila umirjena in nasmejana, se je s hčerko sprehodila po oddelku, nato pa se je zaradi utrujenosti vrnila v svojo sobo in legla na posteljo. Serravallejeva je odšla domov, okrog 17. ure pa se je vrnila v bolnišnico San Polo. 81-letnice ni bilo v sobi, bolniška sestra pa ji je povedala, da je njena mati izginila. »Iščemo jo že dve uri,« je povedalo osebje oddelka. Za Giacomellijevo, ki je bila pred nedavnim žrtev prometne nesreče in je v slabem zdravstvenem stanju, se je od ponedeljka izgubila vsaka sled. Pred nekaj tedni je že odšla iz bolnišnice, našli pa so jo po 24 urah v okolici Ronk. Do prvega poskusa bega je sicer prišlo že takoj po vstopu v bolnišnico, ko so Giacomellijevo našli v prvem nadstropju. Ziberna na čelu konzorcija Rodolfo Ziberna je bil z včerajšnjim soglasjem skupščine imenovan za predsednika konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola. V upravnem svetu je bil na podpredsedniškem mestu potrjen Marco Grusovin. Iz avtomobila ukradel sedeže V noči na četrtek je neznanec vlomil v avtomobil znamke Nissan, parkiran na enem od parkirišč v Novi Gorici. Iz njega je ukradel prednja sedeža in ročko prestavne ročice ter s tem povzročil za dobrih tisoč evrov škode. (nn) Saro: Večja varnost v CIE Senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro je notranjega ministra opozoril na problem varnosti v centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču. Sklicuje se na julijske nerede s pobegi tako v Gradišču kot tudi v sorodnem centru v Milanu. »Ti dogodki so alarmni zvonec, ki ga ne smemo prezreti, tako zaradi škode na strukturi kot tudi zaradi varnosti sil javnega reda, ki delajo v centru,« pravi Saro, ki predlaga okrepitev nadzora v obdobjih, ko prihaja do izgona priseljencev iz države. Sveti Lovrenc na Vrhu Jutri, 8. avgusta, bo na Vrhu tradicionalno praznovanje sv. Lovrenca. Slovesna maša s procesijo bo ob 10. uri, obred bo s petjem spremljal pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Jazz v podgorskem parku V okviru poletnega niza Note v mestu bo nocoj ob 20.30 v Attemsovem parku v Podgori nastopil jazzovski ansambel goriške glasbene šole. Nocoj tombola za otroke V okviru praznika sv. Roka v Podturnu bo drevi ob 21.30 tombola za otroke, ki jo prirejajo goriški krvodajalci. Vsak otrok bo brezplačno prejel dva listka, glavna nagrada je kolo. Baklada v Tržiškem zalivu V Tržiškem zalivu bo danes človekoljubna baklada (start ob 19.45 iz Sesljana), med katero bodo zbirali prispevke za hospic Via di Natale v Avianu. S svojimi plovili se je bodo udeležili tudi člani slovenskih navtičnih klubov Sidro in Čupa. Lagunamovies v Gradežu V okviru festivala Lagunamovies bodo danes ob 21. uri na nabrežju Sauro v Gradežu predvajali posnetke o mestu ob laguni izpred petdesetih let iz fonda Giuseppeja Caresse. Izpraznjene naprave za videopoker v tržiškem krožku altran Tatovi izpraznili naprave za videopoker V noči med četrtkom in petkom je bil bar športnega krožka Romana v Tržiču ponovno tarča tatov. Le-ti so izpraznili naprave za videopoker, ob tem pa so tudi ukradli dnevni zaslužek lokala, ki je bil že drugih tarča tatov kljub temu, da se nahaja v bližini policijskega komisarjata in poveljstva ka-rabinjerjev. Medtem ko so tatovi pred petimi meseci v baru v Ulici Valentinis povzročili pravo razdejanje, saj so uničili vrata in videoigrice, so se tokrat vedli drugače. Vrata so po vsej verjetnosti odprli s ključem, uničili pa so le ključavnico ene naprave za videopoker, v kateri so bili ključi vseh ostalih. Razvidno je torej, da so tatovi dobro poznali lokal in navade upravitelja. Izginilo je namreč tudi 150 evrov dnevnega zaslužka, ki ga je upravitelj skril v zadnjih prostorih bara. Preiskavo o tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj, vodijo karabinjerji. ŠTANDREŽ - Prometna nesreča v noči na petek Po trku na oživljanju 19-letni Goričan M.M. utrpel hude poškodbe - Po trčenju s tovornjakom od njegovega avtomobila Fiat uno ostala le skrotovičena pločevina Na oddelku za oživljanje goriške bolnišnice se zdravi 19-le-tni Goričan M.M., ki je doživel hudo prometno nesrečo v noči med četrtkom in včerajšnjim dnem. Mladenič je nekaj minut čez polnoči z avtomobilom tipa Fiat uno vozil po Ulici San Michele iz Gorice proti središču Štandreža. Nekaj metrov pred bančnim zavodom Banca di Cividale-Kmečka banka je izgubil nadzor nad vozilom in zavozil na drugo stran cestišča. Z nasprotne strani je v istočasno pripeljalo tovorno vozilo znamke Iveco; upravljal ga je 41-letni ruski državljan S.B., ki ima že več let bivališče v Gorici. Moški je skušal s tovornjakom zapeljati v desno, toda njegova prizadevanja, da bi se izognil trku, so bila zaman. Fiat uno je čelno trčil v tovornjak in ostal ujet pod njegovimi sprednjimi gumami. Trk je prebudil stanovalce sosednjih hiš, ki so skupaj z voznikom tovornjaka takoj klicali na pomoč. Prihitelo je osebje službe 118, ki je mladeniča izvleklo iz skrotovičene pločevine s pomočjo goriških gasilcev. 19-letnik je doživel več poškodb, zaradi katerih so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Na zdravljenje so ga sprejeli v oddelku za oživljanje; utrpel je hude poškodbe, njegovo življenje pa vsekakor naj ne bi bilo ogroženo. Na kraju nesreče so posredovali tudi agenti goriške prometne policije, ki preverjajo dinamiko. Na podlagi meritev, ki so jih opravili po nesreči, so policisti ugotovili, da se je voznik tovornjaka skušal izogniti trku; kot rečeno je zapeljal čim bolj na desno, kljub temu pa se ni uspel izogniti avtomobilu, ki ga je zaneslo proti sredini cestišča. Po nesreči so imeli gasilci kar nekaj dela, da so povlekli skrotovičeni avtomobil izpod tovornjaka, nato pa so še očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje. TRŽIČ - Demokratska stranka Tudi Facebook za izbiro županskega kandidata Čez približno deset mesecev bodo Tržičani izbrali svojega novega župana in občinske svetnike. Politične sile so seveda že na delu, saj iščejo prave strategije in kandidate ter sestavljajo volilni program. Tržiški krožek Demokratske stranke je na zadnjem zasedanju dal mandat tajniku Paolu Frisenni, naj do septembra določi ime županskega kandidata, ki bo nadomestil Gianfranca Pizzolitta. Le-ta namreč zaključuje že drugi mandat, kar pomeni, da ne more ponovno kandidirati za mesto tržiškega župana. Frisenna je napovedal, da bo začel pogovore z upravitelji in ob- činskimi svetniki, pri izbiri županskega kandidata pa namerava izkoristiti tudi nove tehnologije. Kateri županski kandidat je občanom najbolj všeč, bodo testirali preko socialnega spletnega omrežja Facebo-ok, če bo kandidatur več pa bodo znotraj stranke izvedli primarne volitve. Kandidata bodo nato prestavili političnim zaveznikom. V zvezi s politično situacijo v Tržiču je včeraj posegel tudi tajnik UDC Lorenzo Oggianu, ki je poudaril, da občinska svetnika Giuliano An-tonaci in Antonello Murgia nista člana stranke Pier Ferdinanda Casinija. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. avgusta 2010 1 3 TRŽIČ - Danes spet gost promet na avtocesti Pri Moščenicah pričakujejo dolgo pločevinasto kačo Pri Moščenicah danes pričakujejo dolgo pločevinasto kačo. Z avtocestnega podjetja Autovie venete so sporočili, da so za današnji dan pripravili več ukrepov za omiljenje težav zaradi dolgih kolon turistov, ki se odpravljajo na morje v Slovenijo in še predvsem Hrvaško. Na avtocestnem podjetju pričakujejo, da bo danes vsaj toliko avtomobilov, kot jih je bilo prejšnji teden, če že ne več. Zaradi tega so povečali število uslužbencev, ki bodo pripravljeni za posege na avtocesti v primeru mehanskih okvar avtomobilov, polna zasedba pa bo seveda tudi na sedežu avtoceste, kjer s pomočjo vi-deokamer in radijskih zvez nadzorujejo promet. Podjetje Autovie venete bo danes v stiku tudi s slovensko družbo za avtoceste Dars, saj bodo v primeru potrebe av- tomobile iz Vileša preusmerjali po avtocesti proti Sloveniji. Na počivališčih Baz-zera, Piave, Limenella in Arino v Padovi so namestili velike ekrane, ki bodo voznike opozarjali na morebitne zastoje, pri cestninski postaji v Vilešu pa bodo delili zgibanke v italijanščini in angleščini, s katerimi bodo turistom pojasnili, kod nadaljevati pot proti Sloveniji in Hrvaški. »Ukrepi, ki smo jih pripravili, bodo nedvomno pripomogli k lajšanju težav zaradi zastojev, nedvomno pa predstavljajo le paliativ,« ugotavlja predsednik družbe Autovie venete Emilio Terpin. Kdor se v julijskih in avgustovskih vikendih odpravlja na pot, bi moral upoštevati navodila na velikih ekranih in se izogniti kolonam z nadaljevanjem vožnje po krajevnih prometnicah. Turistom nudimo vse po- trebne informacije že pred Benetkami, tako da imajo kar nekaj časa, da premislijo alternativno pot,« poudarja Terpin in ugotavlja, da italijanski turisti ne radi zapuščajo avtoceste, potem pa se jezijo zaradi dolgih kolon. »Za rešitev težav zaradi zastojev pri Moščenicah bomo morali poseči v dveh fazah; v fazi študije je povečanje števila izhodnih voznih pasov, srednje-dolgoročno pa bo nedvomno treba pomisliti na prestrukturiranje cestninske postaje,« poudarja deželni odbornik Riccardo Riccardi. Prejšnji konec tedna so bili za zastoje krivi tudi tovornjaki; včeraj popoldne jim je bila vožnja prepovedana, opolnoči pa so se lahko odpravili na pot. Prepoved prometa za tovorna vozila bo ponovno stopila v veljavo danes ob 7. uri. Pri Moščenicah tudi danes pričakujejo zastoje altran GORICA - Včeraj namestili nova cvetlična korita in kamnite klopi Na Travniku hitijo z delom Postavitev urbane opreme ni še dokončna - Z včerajšnjim dnem tudi voda v podolgovatem vodnjaku pred prefekturo Župan Ettore Romoli se je včeraj o urbanističnem urejanju trga in ulic menil s trgovcem iz Raštela Beniaminom Ursicem pri novem cvetličnem koritu (levo); v vodnjak pred prefekturo vlivajo vodo (spodaj levo); s tovornjakom so pripeljali cvetlična korita in oleandre (spodaj desno) Na goriškem Travniku hitijo z delom; potem ko so pred koncem julija odprli cesto pred cerkvijo sv. Ignacija, so v zadnjih dneh začeli z nameščanjem drogov za javno razsvetljavo in druge urbane opreme. Včeraj so na Travnik pripeljali osem kamnitih klopi, ki so jih postavili sredi trga, in štirinajst cvetličnih korit, v katerih so posajeni oleandri. Dalje so dve veliki cvetlični koriti s poldrugim metrom premera namestili na stičišču med Rašte-lom in Travnikom, po eno pa v Ulico Garibaldi in Mazzini; zaenkrat so ta štiri cvetlična korita še prazna, v kratkem pa naj bi tudi vanje posadili oleandre. »Namestitev cvetličnih korit in klopi na Travniku ni še dokončna. Obnova trga je sicer pri koncu, toda na njem je še nekaj motečih elementov in ograj, tako da se bomo za dokončno postavitev urbane opreme odločili, ko bodo vsa gradbena dela zaključena,« razlaga goriški župan Ettore Romoli, ki si je včeraj popoldne ogledal Travnik in se pogovoril s tamkajšnjim trgovcem Beniaminom Ursicem. »V cvetličnih koritih posajeni oleandri, ki so nedvomno zelo primerne okrasne rastline, tako da smo s to izbiro nedvomno zadovoljni,« je pojasnil Ursic, sicer pa sta dve izmed omenjenih večjih cvetličnih korit nameščeni ravno pred njegovo trgovino. Župan je dalje razložil, da na- meravajo trg uradno predati namenu pred koncem septembra. V sredo je Romoli na Travnik pospremil predsednika deželne vlade Renza Tonda, na zadnjem srečanju z izvajalci del pa je le-te pozval, naj pohitijo z gradbenimi deli. Na občini računajo, da se bo opremljanje trga nadaljevalo tudi med avgustom, tako da zdaj naj ne bi prišlo do dodatnih zamud, ki so v preteklih mesecih in letih zaznamovale obnavljanje osrednjega goriškega trga. Včeraj so tudi vlili vodo v nov podolgovati vodnjak pred prefekturo. Po njem se bo voda pretakala z ene strani na drugo, vendar bo tok tako počasen, da bo skorajda neopazen. V bistvu GORICA Predor Bombi bo prenovila naveza iz Trevisa Naveza med podjetjema Edil-ramon in Geosistema iz kraja San Biagio di Callalta pri Trevisu bo prenovila goriški predor Bombi ter zgradila stopnišče in strukturo za vzpenjačo na grad. Občinski tehnični urad je prejel 85 ponudb za uresničitev gradbenih del, ki so vredna 2.439.000 evrov. Poseg naj bi skupno trajal poldrugo leto, vsekakor pa je župan Ettore Romoli od naveze podjetij zahteval, naj kot prvo poskrbi za uresničitev razsvetljenega prehoda za pešce v predoru Bombi, ki bi povezal Travnik s parkiriščem v Ulici Giustiniani, in sicer v pričakovanju, da bo dograjeno tudi parkirišče ob nadškofiji v Ulici Carducci. Na občini se obenem nadaljujejo srečanja, med katerimi snujejo načrt za poživitev in ovrednotenje prekvalificiranega mestnega središča, hkrati pa na njih določajo tudi kriterije za zagotovitev pomoči trgovcem, ki so jih gradbišča najbolj oškodovala. Med trgovce bodo tako porazdelili 60.000 evrov, dodatnih 126.000 evrov, ki jih bosta zagotovila delno občina in dežela, pa bo šlo za turistično promocijo mestnega središča. bo vodnjak deloval podobno kot bazeni, saj je pod zelenico ob robu Ulice Roma nameščena naprava s črpalko, ki bo vodo črpala, jo prečistila in ji dodala klor. Vodnjak bo sugestiven predvsem v večernih in nočnih urah, saj so pod vodo nameščene svetilke, njihova svetloba se bo odbijala ob rob vodnjaka v zrak. Na Travniku so že pripravljeni tudi trije podstavki za zastave; v pričakovanju, da bodo na trg pripeljali še drogove, so na podstavke začasno namestili tri kovinska cvetlična korita, in sicer enaka tistim, ki so že nekaj časa v Ulici Garibaldi in na trgu pred županstvom. (dr) »QUI GORIZIA« Revija ni občinska »Qui Gorizia«, kamen spotike »Publikacije "Qui Gorizia" ni izdala goriška občinska uprava, predvsem pa je ni uresničila z denarjem davkoplačevalcev, saj bo vse stroške z distribucijo vred poravnal zasebni izdajatelj.« Občinska uprava iz Gorice je včeraj naslovila na naše uredništvo zahtevo po objavi izjave, s katero zanika nekatere trditve, ki so izšle v sredinem komentarju na prvi strani našega dnevnika z naslovom »Ko potok izkoriščajo za zavajanje«. »Občinska uprava pojasnjuje, da v nasprotju s tem, kar je zapisal novinar v komentarju, ki je izšel na straneh vašega časopisa, periodika "Qui Gorizia" ne izdaja goriška občina, kakor lahko vsakdo ugotovi, če prebere podatke, ki so objavljeni v njem, temveč S.E. Servizi Editoriali s.r.l. Publikacije zato ni uresničila občinska uprava z denarjem davkoplačevalcev, saj bo vse stroške, z distribucijo vred, plačal zasebni izdajatelj, ki tovrstne založniške pobude izvaja tudi v drugih občinah Furlanije-Julij-ske krajine in Veneta. Vloga občine je bila omejena na pošiljanje sporočil za javnost in fotografij, tako kot to počenja vsak dan v okviru odnosov z mediji, tudi s krajevnimi, vključno s Primorskim dnevnikom. Opozarjamo tudi, da se novinar v svojem pisanju nanaša na peto številko revije "Qui Gorizia", ta pa ohranja od vsega začetka isto zasnovo, ki pred tem ni bila tarča podobnih kritik. Kar zadeva kritike na račun potoka Korna, želimo spomniti, da so se vsako poletje na straneh krajevnih časopisov, vključno s Primorskim dnevnikom, pojavljale polemike in protesti zaradi smradu, ki je izhajal iz Korna. Sedaj pa, ko se - prvič - to ne dogaja več, kar je posledica posega župana Ettoreja Romolija, se tega ne samo ne izpostavlja, ampak nanj letijo celo obtožbe, da širi laži in da ni rešil tudi problema onesnaževanja, pri čemer se pisec izogiba vsaki omembi preteklega dogajanja okrog čezmejne čistilne naprave, o čemer bi lahko res marsikaj povedali.« Tako se glasi občinsko sporočilo. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. I Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski 1 4 Sobota, 7. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Skupina mirovnikov na kolesu obiskala razne občine in Novo Gorico Sporočilo miru tudi čez mejo Župane in krajevne upravitelje so pozvali, naj se skupaj s prvim občanom iz Hirošime odrečejo vojnam in nasilju Mirovniki med postankom na skupnem trgu obeh Goric, med njimi sta Marko Marinčič in Matej Arčon bumbaca Skupina štiridesetih mirovnikov na kolesu je včeraj ponesla sporočilo miru v razne občine goriške pokrajine in tudi čez mejo v Novo Gorico. Blaženi graditelji miru so popoldne prispeli iz Trsta v Štaran-can, kjer sta jih gostili združenji »Tenda per la pace« in Benkadi; poleg tamkajšnjega občinskega odbornika Diega Morettija jih je pričakal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je nato skupaj z njimi kolesaril do Gorice. »Skupino mirovnikov je vodila Lisa Clark, Američanka po rodu, ki je predstavnikom krajevnih uprav izročila spomenico, v kateri župan iz Hirošeme poziva svoje kolege, naj se pridružijo združenju Mayors for Peace,« pravi Marinčič in pojasnjuje, da omenjena organizacija združuje župane z vsega sveta, ki so se odrekli vojnam in nasilju. Po postanku v Štarancanu so mirovniki obiskali Ronke, kjer jih je pričakala odbornica Marina Cuzzi, v Zagraju jih je sprejel odbornik Nevio Delbello, v Gradišču odbornica Linda Tomasinsigh, v Sovodnjah pa podžupan Slavko Tomsič. Zatem so kolesarili skozi Gabrje v Miren in po kolesarski stezi do Transalpine - Trga Evrope, kjer jih je pričakal novogoriški podžupan Matej Arčon. Sinoči so se udeležili mirovniškega večera v spominskem parku, v ponedeljek pa bodo svoje kolesarjenje zaključili pred ameriškim oporiščem v Avianu, kjer bo mirovniška manifestacija. GORICA - Lokostrelci Na območju bivše smodnišnice lov 3D na umetno divjad Z lokom in puščicami bodo ciljali na medveda, lisico, gamsa, divjo svinjo, na sovo uharico ... - k sreči na umetne živali iz sintetičnega materiala. V Gorico se je namreč priselilo društvo Il Falcone Arcoclub, ki je imelo sedež v Zdravščinah, a je našlo boljše pogoje za delovanje v Gorici. Odbornik za šport Sergio Cosma jim je ponudil območje opuščene smodnišnice v Ločni-ku (Ulica Eroi) s priporočilom, da ga uredijo. Uradni prevzem novega sedeža bo jutri z začetkom ob 9. uri, ko bo nekaj desetin lokostrelcev (tudi iz Slovenije in Madžarske) z lovom na umetne živali tekmovalo za trofejo 3D. Dogajanje bo odprto publiki. FARA - Brandolinov poziv deželi »Poleg izhoda tudi protihrupne pregrade« »Z zadovoljstvom sprejemam na znanje, da bodo sklicali omizje v zvezi s ponovno vključitvijo izhoda pri Fari v načrt za novo avtocesto Gorica-Vileš.« Tako poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je v zvezi z izhodom pri Fari pred dnevi vložil svetniško vprašanje. »Deželni odbornik Riccardo Riccardi bo moral upoštevati tudi zahteve občin Sovodnje in Fara v zvezi z gradnjo protihrupnih pregrad, predvsem pa bo moral premisliti, kako rešiti težave zaradi povečanega prometa na krajevnih cestah,« poudarja Bran- GIORgIO dolin in opozarja, da se gradnja avtoceste kot take še ni pričela. »Do- BRANDOLIN slej so zgolj premikali cevi plinovoda, zdaj pa upamo, da se bo gradnja čim prej začela in nadaljevala brez zastojev,« poudarja Brandolin. kroma PISMO ZA POLETTA Predsednik se je zahvalil Prijateljevanje z Napolitanom Silvino Poletto fotok.d. Ne zgodi se ravno vsakomur, da prejme zasebno poštno pošiljko državnega poglavarja. To je včeraj doletelo Silvina Polet-ta, častnega predsednika goriške sekcije združenja partizanov VZPI-ANPI, in je znamenje tovariškega odnosa med sedanjim predsednikom republike Giorgiom Napo-litanom in Polettom, ki ga minevanje časa nikakor ni zrahljalo. Na sedež VZPI-ANPI v Gorici je poštar včeraj dostavil kuverto z imenom Gior-gia Napolitana na prednji strani. V njej je bil krajši dopis, ki se začenja »Caro Poletto« in nadaljuje s prijateljskim, zasebnim tonom. S pismom se mu zahvaljuje za knjigo Roberta Covaza »Gorizia al tempo della guerra - Memoria di Silvino Poletto "Partigiano Benvenuto"«: »Zahvaljujem se ti za knjigo, ki obravnava še žgočo temo dogajanja na italijanski vzhodni meji od fašizma do vojne, od odporništva do povojnega časa. Našel sem tudi lep spomin na naša srečanja in skupno delo, v letih petdeset, v direkciji KPI,« je zapisal Napolitano. »Predsednikovo pismo je priznanje vsem nam, ljudem z meje, ki delamo za Evropo narodov,« pravi Poletto, ki je z Napolitinom sodeloval v obdobju 195863, ko je bil funkcionar KPI na rimskem sedežu stranke v Ulici Botteghe Oscure. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino ¿i Čestitke Novoporočencema MARTINI in EVGENUželimo veliko ljubezni, sreče in medsebojnega razumevanja, koš poljubčkov pa jima pošiljajo mali Patrik in vsi z Bukovja. Danes se vzameta EVGEN in MARTINA. Vso srečo jima želi vokalna skupina Sraka. Dragi nono LUČO, za tvoj praznik ti iz vsega srca želimo veliko zdravja in lepih dni - Valentina, Erik in vsi, ki te imamo radi. S Izleti SPDG organizira 15. in 16. avgusta nezahtevno ekskurzijo na Črno prst in Rodico; za informacije in prijave Marta (048122164). □ Obvestila GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »City Island«. Dvorana 2: 18.30 - 20.30 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Il solista«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Solomon Kane«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Gli amori folli«. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481882876 ali na naslov tecnico@com-sa-vogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecni-co1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v po- bude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo med 9. in 21. avgustom zaprta. Možna bo izposoja in vrnitev knjig v prvem in drugem nadstropju palače Werdenberg med 10. in 12.30 od ponedeljka do sobote; informacije na www.isontina.librari.beniculturali.it ali na bs-ison@beniculturali.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu zaprti od 9. do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra bodo spet delovali s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. VIDEMSKA UNIVERZA obvešča, da bosta v avgustu goriška sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz in v hiši Lenassi v Ul. IX Agosto odprta od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro in bosta zaprta med 9. in 15. avgustom. Hiša filma na Travniku in sedež v Ul. Nizza bosta v avgustu zaprta, knjižnica palače Alvarez bo med 23. avgustom in 3. septembrom odprta med 9. in 13. uro, zaprta bo med 9. in 20. avgustom. Sedež v Krminu bo zaprt do 31. avgusta. SKD HRAST prireja počitniški kamp za mlade od 11. do 17. leta starosti v koči Sv. Jožefa v Žabnicah od 19. do 23. avgusta. Prijave do 11. avgusta po tel. 347-4433151 (Klaudio). Osmrtnice, sožalja, čestitke, oglase v okvirčku in male oglase (proti plačilu) Naročila sprejemamo le po telefonu, faksu ali elektronski pošti, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 sobota od 10.00 do 13.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; informacije asdsovodnje@libero.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti Nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji. Zadnji dan bomo poskrbeli za presenečenje. Vpisovanje in informacije na tel. št. 339-3853924 (Ema-nuela) ali e-mail: erimic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE organiziramo dne 9. oktobra celodnevni izlet. Informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah na tel. št. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica, namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, ves dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481 531445 - 534549 (faks), na info@kclbra-tuz.org ali na spletni strani www.kclbra-tuz.org pod kategorijo gledališče. H Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu in SKD Hrast vabita na operno komedijo »Il Campiello« pod vodstvom dirigenta Aleksandra Švaba, ki bo v občinskem parku v Doberdobu v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri. V primeru dežja se predstava prenese na torek, 10. avgusta, ob isti uri na istem kraju. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi na Orgelski koncert v ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah; nastopili bodo Mirko Bu-tkovič in Eva Dolinšek (orgle), Ana Co-tič (violina) in Elisabetta Moretti (violončelo). Mali oglasi PRODAM KNJIGE »Kemija za gimn. 1«, »Slov. književnost«, »Slov. slovnica in jez. vadnica«, »Pregled slov. slovstva«, »Kristjan in sv. pismo«, »Kaj verujemo 3«, »Book and Bookmarks«, »Around and about Britain and the states«; tel. 340-0030154. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Gemma Rina Manzan vd. Soranzio s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Massimo To-massoni iz bolnišnice na pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 /¿Primorski r dnevnik "tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 Sporoča, da bo od 1.8. do 31.8.2010 urad v Gorici zaprt. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: oglasi@tmedia.it Faks: 048132844 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. avgusta 2010 15 SLOVENIJA TA TEDEN Sanje številnih špekulantov Vojko Flegar V najbolj turistični prekmurski občini Moravske Toplice spreminjajo okoljsko-prostorski načrt, da bi lahko »razvojno« pozidali 150 hektarov prvovrstnih kmetijskih zemljišč. »Dejstvo je,« pravi moravski župan Franc Cipot, »da zdravilišču Terme 3000 in termalnemu kopališču Sončni park Vivat, ki sta nosilca turistične in zdraviliške dejavnosti v občini, zmanjkuje prostora za nadaljnji razvoj.« Na zahodu Slovenije ni nič drugače. Tudi tam imajo za kakovostni razvoj turizma premalo zemljišč. Vsaj in gotovo jih nimajo (dovolj) za golfišči na Obali in v Lipici, čeprav sta že dolgo v občinskih razvojnih načrtih. Kot še marsikaj v marsikateri slovenski občini, morda še posebej v letu, ko bodo lokalne volitve in se je treba pred volivci izkazati s kar najbolj smelimi razvojnimi načrti. Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, tako poudarja, da so apetiti županov po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč izjemni, ministrstvu pa jih praviloma uspe zbiti za dve tretjini. Mestna občina Ljubljana, na primer, je z novim prostorskim načrtom v zazidljiva spremenila slabih 600 hektarov zemljišč, prvotno pa jih je nameravala več kot dvakrat toliko. Manj razvite občine imajo razmeroma še krepko večje potrebe: poleg že omenjenih Moravskih Toplic so med takšnimi še, recimo, Murska Sobota, Lendava, Destrnik ... , vse občine, ki so od Ljubljane nekaj stokrat manjše, imajo pa »samo« dva do trikrat manjše potrebe po spreminja- nju kmetijskih zemljišč v zazidalna. Da za uvodoma omenjeno se-čoveljsko golfišče že leta ne morejo pridobiti potrebnih soglasij iz Ljubljane, torej s kmetijskega in okolj-skega ministrstva, kaže verjetno vsaj deloma pripisati medsebojnim spletkam treh obalnih županov, medtem ko je širitev lipiškega igrišča doslej vedno trčila predvsem ob varstvenike kulturne in naravne dediščine. A vendarle bi bilo tudi ko gre za Lipico težko reči, da so veljavnih prostorski načrti, ki določajo namembnost zemljišč, resna ovira za tiste, ki želijo graditi na njivah ali vrtovih. Po letu 2003, ko je bilo spreminjanje namembnosti zemljišč občutno sproščeno (med drugim z ukinitvijo posebne takse), je Slovenija po ugotovitvah kmetijskih strokovnjakov vsak dan (!) izgubila sedem hektarov obdelovalne zemlje, glede na statistiko torej povprečno kmetijsko gospodarstvo dnevno. Pa očitno še ni dovolj. Kmetijsko ministrstvo bi po novih občinskih prostorskih načrtih moralo odobriti pozidavo dodatnih 14.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Če bi sešteli vse zahtevke občin po pozidavi kmetijskih zemljišč v nastajajočih novih občinskih prostorskih načrtih bi, kot je nedavno za Dnevnik dejala dr. Anka Lisec, docentka s področja katastri in upravljanje nepremičnin na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, »ugotovili, da jih je toliko, kot da bomo imeli leta 2020 več kot pet milijonov prebivalcev.« Povprečna cena kmetijskih zemljišč v zadnjih treh letih je po podatkih državne geodetske uprave znašala nekaj manj kot dva evra za kvadratni meter, medtem ko je povprečna cena nezazidanega zemljišča za gradnjo presegla vrednost 65 evrov, razlike med posameznimi deli majhne Slovenije pa so osupljive. V Ljubljani, denimo, je kmetijsko zemljišče v povprečju vredno skoraj štiri evre za kvadratni meter, kar je več kot v kmetijskem Pomur-ju, kjer stane manj kot evro za kvadratni meter; na drugi strani pa v Ljubljani kvadratni meter zazidljivega zemljišča v povprečju stane več kot 300 evrov, petkrat več od slovenskega povprečja in dvajsetkrat več kot stane kvadratni meter zazidljivega zemljišča v gospodarsko primerljivo nerazvitem Pomurju. V takšnih cenovnih razmerjih in razlikah pa verjetno tiči javno sicer znan, a slabo raziskan razlog velikemu številu sprememb namembnosti zemljišč. V Pomurju lahko sprememba namembnosti kmetij -skega zemljišča lastniku prinese 30-kratnik vloženega denarja, v Ljubljani celo 75-kratnik: tisoč kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča je namreč vrednih »le« 4000 evrov, tisoč kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča pa 300.000. Kupiti kmetijsko zemljišče in ga prodati kot zazidljivo so zato sanje številnih špekulantov, a nimajo vsi izmed njih zveze z župani oziroma občinsko oblastjo, ki lahko za to poskrbi. Da je k tako množičnemu spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč toliko kot razvojni načrti občin prispevala tudi korupcija, pa do nadaljnjega ostaja nedokazana teza. TABORNIKI RMV - Od 19. julija do 2. avgusta Taborniško življenje je letos zaživelo v Rušah Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice so se v ponedeljek srečno vrnili z dvotedenskega taborjenja, ki so ga letos priredili v Rušah, nedaleč od Maribora. Šestnajst dni, od 19. julija do 2. avgusta, so na travniku tik ob Lobnici taborili mladi vseh starostnih kategoriji. Veliko je bilo predvsem najmlajših, ki so šele prvič spoznavali taborniško življenje. Starejši člani vodstva so v Ruše dospeli že v petek, 16. julija, in postavili večje taborne objekte (kuhinjo, štabne šotore in jambor), v ponedeljek, 19. julija, pa so se z avtobusom pripeljali vsi ostali. Prvi teden je pod platnenimi strehami spalo preko sedemdeset tabornikov, drugi teden pa več kot šestdeset. Kljub oddaljenosti so tabornike obiskali tudi starejši člani organizacije; med vikendi so na taboru tako prešteli skoraj sto taborečih. Pristno taborniško življenje je takoj zaživelo. Potem ko so postavili vse taborne objekte, so slavnostno s himno odprli letošnji dvotedenski tabor. Prvi teden so tipične taborniške aktivnosti -nabiranje dračja in drv za večerne ognje, pevske vaje in kopanje v reki - popestrili raziskovalni dan, bivak, tematski dan (za dan so bili vsi taboreči vodne živali) in proga preživetja. Višek drugega dela taborjenja pa je bil prav gotovo slavnostni ogenj, ki so ga taborniki prižgali v sredo, 28. julija. Po uspešno opravljenem izpitu je mlajše taboreče, ki so prvič preživeli na taboru dva tedna, čakal slavnostni trenutek: obljuba, skok čez ogenjček ter poljub zastave. V taborniško družino je letos pristopilo 11 novih članov. Čeprav je program drugega tedna nekoliko prekinilo muhasto in deževno vreme, so taborniki uspeli izvesti načrtovan izlet na slap Šumik, izlet v vas in glasbeni popoldan. Večerni ognji, ki so si sledili skoraj vsak drugi dan, so prispevali k popolnosti taborniškega čara štajerskih noči. Sedaj čaka tabornike krajši počitek, v začetku septembra pa bodo spet aktivni v sklopu proslav v spomin na bazoviške junake. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Varnost v prometu Za nekatere se počitnice šele prav začenjajo. Zagotovo si večina letoviščarjev išče zlasti sprostitve, prijetnega vzdušja in brezskrbnosti. Mogoče pa je za tiste, ki imajo otroke, to pravo obdobje za dejavnosti, za katere si čez leto ne morejo privoščiti dovolj časa. Ena izmed njih je usposabljati otroka za varnost na cesti, kar mu bo nedvomno koristilo, ko se bo začel pouk, razen če ne nameravajo, kot mnogi, biti otroku za taksista vse do višje srednje šole ali do njegove polnoletnosti, ko bo lahko sam vozil avto. Kako naj torej normalni starši čim boljše pripravijo otroka, da bo njegova pot v šolo varna? Sodobne ceste so zaradi gostega in nediscipliniranega prometa nevarne. Italijanski avtomobilski klub je v tiskovnem sporočilu za lansko leto objavil, da se število prometnih smrtnih nesreč otrok (do 15. leta starosti) v Italiji veliko počasneje zmanjšuje kot pa v ostalih predelih Evrope, še zlasti v Franciji, Švici, na Portugalskem in v Sloveniji, kjer je takih smrtnih primerov najmanj, saj se je njihovo število zmanjšalo za nad 11 %. V Italiji pa le za 4%. Letno namreč tam umre 130 otrok. Ko so lani prikazali podatke raziskave evropskega združenja za varne prevoze je izstopala številka 18.500 smrti otrok v zadnjem desetletju na cestah 27 držav EU, skoraj toliko pa je bilo ranjenih. Največ teh nesreč je bilo v naseljenem okolju (65%). Vsaj polovica otrok, ki so umrli v vozilih, ni bila privezana, kakor to narekuje zakon. Od 57 umrlih otrok v prometnih nesrečah v Italiji za leto 2009 se jih je 38 vozilo v avtomobilu, 14 je bilo pešcev in 5 otrok na kolesu. Na cesti je torej nevarno za vozila, kolesarje in pešce. V Sloveniji se sedaj govori o obveznih tečajih varne vožnje, o tečajih torej, ki jih voznik opravi po vozniškem izpitu zato, da bi bolje poskrbel za svojo varnost za volanom. Že otroka je treba učiti, kako bo na cesti varen kot udeleženec v prometu. Vaj, s katerimi otrok utrdi svoje znanje o varnem gibanju v prometu je cela kopica. Veliko pa je odvisno od tega, v kolikšen vzor so mu njegovi starši. Otrok se uči s posnemanjem: bolje je nakazati, kako se nekaj počne, kakor pa le pridigati, kaj naj kdo dela in kako naj se vede. Zlasti majhni otroci bolje razumejo nazoren prikaz kakor pa zgolj besede. Kaj to pomeni? Otrok bo posnemal starše, ko bodo npr. prečkali cesto: tako tiste, ki bodo to storili na odrejenem prehodu ali ob zeleni luči na semaforju, kakor tudi one, ki ne bodo spoštovali obveznega prehoda in jim bodo barve na semaforju deveta briga. Odrasli bi morali že s svojo hojo po pločniku pridobiti navado, da hodijo po notranji strani pločnika, ko pa so z njimi otroci, je njih mesto ob stavbah, odrasli pa jih ščitijo proti cestišču. Če je že treba prečkati cesto, kjer ni zebrastega prehoda ali semaforja, morajo starši svoje otroke učiti, naj počakajo ob cesti toliko časa, dokler niso povsem prepričani, da ni nobenega vozila od nikoder. Tudi ko je se-maforskem prehodu zelena luč, je pomembno, da so otroci pazljivi, da pogledajo levo in desno preden stopijo na cesto: vse preveč je namreč vozniških "lisjakov", ki ne spoštujejo dogovorjenih pravil in prepovedi! Otrok se prilagaja na učenje glede na svojo starost. Tri do štiri leta star malček se lahko privaja na prva prometna pravila: povedati mu moramo, da se pri rdeči luči moramo ustaviti, da moramo pogledati levo in desno preden gremo čez cesto. To povemo vsakič, ko smo pri semaforju ali ko moramo čez ulico. Ko je otrok večji, pet do sedem let star, navadno že pozna nekatere poti: pot do pekarne ali do sladoledarja... Učiti ga moramo, da gre tja sam in varno. Prve poti bodo starši diskretno nadzorovali, kasneje pa bo otrok sposoben iti sam, ko se bodo starši z opazovanjem prepričali, da vse počenja, kakor so ga naučili. Pri sedmih ali osmih letih lahko otrok prehodi že daljšo pot. Naučiti ga je treba tudi že pravilno prečkati cesto in mu dovoliti (ter mu zaupati), da se sam orientira v predelu, ki ga dobro pozna. Pri tem je zelo pomembno, da se otrok odpravi na pot pravočasno: če se nekomu preveč mudi, ne bo tako pazljiv, kot bi moral biti. Kolo, ki je bilo v začetku otroku le za zabavo, lahko postane pri desetih letih uporabno prevozno sredstvo. V nekaterih državah podeljujejo po šolah že sistemsko vozniško dovoljenje za kolesarje -po primerni pripravi. Pri nas so te zadeve še vedno nekoliko sporadi-čne in sad morebitne dobre volje posamične šole in sodelovanja z avtomobilskimi klubi. Otrok naj ne kolesari brez čelade. Morebitno sprenevedanje staršev, ki si čelade ne postavijo na glavo, ko so na kolesu, je lahko povsem negativen in večkrat zelo nevaren vzor. Ko otrok odrašča postaja uporabnik avtobusnih, tramvajskih ali drugačnih javnih povezav. Učiti ga je treba pravilno razbirati mestni načrt, poiskati ulico in podobno. Ko smo na počitnicah v tujem mestu in uporabljamo podzemno železnico, je za otroka koristno, če z nami spoznava smeri, cilje in poti. S tem uri svoj čut za orientacijo. Trinajst- ali štirinajstletniki že čutijo vpliv hormonov in se morajo na nek način »viškati« tudi s kolesi, deskanjem in podobnim. Varnost jim je deveta briga. Upirajo se čeladam, ščitnikom za kolena in komolce, prometnim jopičem in podobnemu. Starši ne smejo odnehati in morajo na vsak način dopovedati svojim otrokom, zakaj je zaščita potrebna. Italijanski klub ACI ima posebne programe za prometno vzgojo odraslih in otrok. Pri tem posveča nekaj nasvetov za starše. Otroci so neizkušeni in še nezreli tudi v prometu, tako da se na nekatere situacije odzivajo drugače od odraslih. Že dejstvo, da so manjši, jim daje na razpolago različen in bolj omejen pogled na situacijo. Tako npr. se ne zavedajo, da je za prvim morebiti skrito še drugo vozilo. Prav zaradi pomanjkanja izkušenj tudi niso sposobni pravilno oceniti hitrosti vozila, ki se približuje, ali časa, ki je potreben, da se vozilo ustavi, če zavira. Velikokrat niso pozorni na promet, ker se zatopijo v igro. Včasih zato, ker zamujajo v šolo ali ker so že v neposredni bližini doma. Skratka otrok zaznava, ocenjuje in razmišlja drugače ter se zaradi tega tudi vede drugače kot odrasel človek. Tega bi se morali zavedati vozniki. V času, ko se je razpasla med starši navada, da otroka vozijo z avtomobilom, kamor je to potrebno kakor tudi tja, kamor to ni, je zelo pomembna ugotovitev ACI: pri otrocih, ki se zelo zgodaj učijo uporabljati cestno povezavo peš ali s kolesom, v spremstvu odraslega, ki jih uči in jih popravlja, ko nekaj storijo narobe, ter jih sproti opozarja na morebitne nevarnosti, se prej in bolje razvije sposobnost za varno soudeležbo v prometu in so za to bolje izurjeni. Seveda je je nujno, da so razlage pravil otrokovi starosti primerne, da jim odrasli razložijo, zakaj pravilo obstaja in da se prepričajo, da je otrok vse to razumel. Zgled je temeljnega pomena, sicer bo otrok s težavo razumel, da odrasli, ki ga uči, da ne sme čez cesto z rdečim semaforjem, sam to počne. (jec) 1 6 Sobota, 7. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Diamantna liga v Stockholmu Tyson Gay prvič premagal Usaina Bolta Prvi poraz Jamajčana po dveh letih -100 metrov pretekel v 9,84, Bolt v 9,97 STOCKHOLM - Enajsta etapa atletske diamantne lige v Stockholmu je ponudila zanimiv sprinterski dvoboj, v katerem je glavni protagonist postal Američan Tyson Gay. Prvič v karieri je ameriški tekač premagal Jamajčana Usain Bolta, športnega superzvezdni-ka, ki je doživel prvi poraz po dveh letih. V teku na 100 m je Američan Tyson Gay razdaljo pretekel v času 9,84, olimpijski in svetovni prvak ter svetovni rekorder (lani je v Berlinu razdaljo pretekel v 9,58) Jamajčan Usain Bolt pa je bil drugi z 9,97. Tretji je bil Richard Thomspon (10,10) iz države Trinidad - Tobago. Sedemindvajsetletni Gay iz Le-xingtona v Kentuckyju (28 let bo dopolnil pojutrišnjem) je že v kvalifikacijah dosegel najboljši čas (10,01), v finalu pa je po odličnem startu obdržal prednost vse do ciljne črte. Bolt (v kvalifikacijah 10,10) je skušal razdaljo zmanjšati, a kljub njegovim hitrim korakom, mu naskok ni uspel. »Slabo sem startal. Nisem nepremagljiv in to sem danes (včeraj op.a.) dokazal. Zdaj se moram ponovno zbrati,« je po prvem porazu pojasnil 23-letni Bolt. Zmage se je seveda veselil Gay, vendar je podvomil, da je Bolt res tekel maksimalno. Za sprinterja je bil to tretji dvoboj: maja 2008 v New Yorku in lani v Berlinu je bil hitrejši Jamajčan, tokrat pa je slavil zmago Tyson Gay (na levi) je na tretjem dvoboju premagal Jamajčana Usaina Bolta (desno) ansa Gay. Četrti dvoboj bo na vrsti že čez tri teden: 27. avgusta se diamantna liga seli v Bruselj. V Stockholmu so sicer pričakovali še lepšo sprintersko poslastico, saj so napovedovali troboj med Jamajčanom Asafo Powellom, rojakom Usainom Boltom in Američanom Tysonom Gayem, vendar je Powell zaradi poškodbe odpovedal sodelovanje na tekmi. V Stockholmu je nastopila tudi novopečena evropska prvakinja Blan-ka Vlasic. Hrvatica je v skoku v višino zmagala s skokom 2,02 m. KOŠARKA Poraz Slovenije VITORIA - Slovenska košarkarska reprezentanca je na pripravljalnem turnirju v Vitorii v Španiji izgubila proti Litvi s 84:86 (23:21, 38:40, 63:67). Slovenci so dobro igrali v obrambi, nepreciz-ni pa so bili v metih iz razdalje. Najboljši strelec je bil Goran Dragic z 21 točkami. PLAVANJE - Evropsko prvenstvo na Madžarskem Še šesta medalja NOGOMET Prandelli izbral Cassana in Balotellija MILAN - Na priprave na torkovo prijateljsko tekmo v Londonu proti Slonokoščeni obali je italijanski selektor Cesare Prandelli vpo-klical kar nekaj novincev. Skoraj popolna revolucija bo v napadu. Na »mundialu« je bil le Quagliarella. Ob njem so bili tokrat izbrani še Bo-riello, Balotelli, Rossi in Cassano. Tokrat ne bo Gilardina. Vratarji: Marchetti (Cagliari), Sirigu (Palermo), Viviano (Bologna); branilci: Antonini (Milan), Astori (Cagliari), Bonucci (Juventus), Cas-sani (Palermo), Chiellini (Juventus), Lucchini (Sampdoria), Molinaro (Stoccarda), Motta (Juventus); zvezni igralci: De Rossi (Roma), Laz-zari (Cagliari), Marchisio (Juventus), Montolivo (Fiorentina), Palombo (Sampdoria), Pepe (Juventus); napadalci: Amauri (Juventus), Balo-telli (Inter), Borriello (Milan), Cas-sano (Sampdoria), Quagliarella (Na-poli), Rossi (Villarreal). KOLESARSTVO Bole skupno še vedno na drugem mestu OSWIECIM - Slovenski kolesar Grega Bole je bil tudi v šesti etapi kolesarske dirke po Poljski med najboljšimi, a ostaja brez etapne zmage. Po dveh drugih mestih je tokrat zasedel tretje mesto, za zmagovalcem etape Nizozemcem Baukejem Mol-lemo (Rabobank) je zaostal sedem sekund, v sprintu večje skupine pa ga je premagal še Švicar Michael Albasini. V skupnem seštevku dirke pro toura je kolesar iz Begunj še vedno drugi, za vodilnim Ircem Danielom Martinom (Garmin), ki je v šesti, 228 kilometrov dolgi etapi s šestimi vzponi prve kategorije, izgubil dve sekundi, zaostaja osem sekund. KAKA' - Zdravnik Marc Martens, ki je operiral levo koleno brazilskega nogometnega zvezdnika Ka-kaja, je dejal, da je bila kariera Kajaka ogrožena, ker je poškodovan nastopal na letošnjem svetovnem prvenstvu in ni bil pravočasno operiran. DO LETA 2015 - Nemški nogometni reprezentant Thomas Müller je imel veljavno pogodbo z Bayer-nom iz Münchna do leta 2013, včeraj pa jo je predčasno podaljšal do leta 2015. Müller je «produkt» Bayer-nove nogometne šole, v minuli sezoni pa je z münchenskim klubom osvojil obe domači lovoriki in nastopil v finalu lige prvakov, kjer je nato klonil proti Interju.Dvajsetletni napadalec je zablestel na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, s petimi goli in tremi podajami je bil izbran za najboljšega strelca na prvenstvu, obenem pa je bil tudi najboljši mladi igralec. LIBERTADORES - Nogometaši brazilskega Internacionala so se navkljub porazu na povratni tekmi proti domačemu tekmecu Sao Pao-lu z 1:2 uvrstili v veliki finale pokala libertadores, južnoameriške različice evropske lige prvakov. Internacional se bo v finalu pomeril z mehiškim moštvom Guadalajara Chivas, ki je v polfinalu izločil Universidad de Chile. STRELCI - Slovenska strelska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Münchnu na ekipni tekmi z velikokalibrsko puško leže na 300 metrov zasedla 11. mesto (1770 krogov). V tej neolimpijski strelski disciplini je slavila Velika Britanija (1792) pred Avstrijo (1791) in Francijo (1790). BALATONFURED - Blatno jezero je Italiji dalo še šesto medaljo v daljinskem plavanju. Tokrat, v ekipni preizkušnji na 5 kilometrov, so »azzurri« osvojili srebrno medaljo. V postavi Simone Ercoli, Simone Ruffini in Rachele Bruni (na posnetku ANSA na zmagovalnem odru) so skozi cilj preplavali v času 59:55,6. Boljši od italijanske trojke so bili zasluženo plavalci Grčije (59:03), na tretje mesto pa so se uvrstili Rusi (59:59,5). Tekmovanja v daljinskem plavanju se bodo končala jutri. Danes bodo na najdaljši razdalji 25 kilometrov plavali moški, jutri pa se bodo na enako razdalje podale še ženske. V sinhronem plavanju je bila včeraj na sporedu ekipna preizkušnja. »Azzurre« so pred današnjim finalom, po tehnični vaji, četrte. Zbrale so 91.000 točk. Phelpsu še 50. naslov SAN DIEGO - Večkratni olimpijski in svetovni prvak Michael Phelps je z zmago na 100 m delfin na plavalnem prvenstvu ZDA v Irvinu osvojil še rekordni 50. naslov ameriškega prvaka, ob tem pa je prepričljivo dosegel tudi najboljši izid sve- ta to sezono (50,65). Najboljši izid sveta je uspelo doseči tudi svetovni prvakinji Rebecci Soni na 100 m prsno (1:05,73). Kajakašice zlate, kanuisti srebrni LEIPZIG - V ekipnih preizkušnjah slalomskega evropskega prvenstva za mladince in mlajše člane, ki ga gosti nemški Markkleeberg, sta za veselje v slovenskem taboru poskrbeli ekipi mlajših članic v kajaku in članov v kanuju. Urša Kragelj, Eva Terčelj in Nina Slapšak so postale evropske prvakinje, Benjamin Savšek, Jure Lenarčič in Anže Ber-čič pa so bili drugi.Za pravo navdušenje vseh članov slovenske ekipe so v Markkleebergu, kraju v bližini Leipziga, poskrbele kajakašice Urša Kragelj, Eva Terčelj in Nina Slap-šak, ki so z neverjetno finalno vožnjo prišle do naslova evropskih prvakinj. Drugouvrščene domačinke so Slovenke, ki so progo pred prvenstvom na treningu skupaj odpeljale le dvakrat, prehitele za skoraj štiri sekunde. Veselje ob koncu tekme je bilo neizmerno, prav tako pa ni manjkal niti tradicionalni kopalni obred nosilcev kolajn. NOGOMET - Evropska klubska pokala prekiniti pot Palerma v evropski ligi Juventus v Gradcu, Napoli-Elfsborg - V LP Sampdoria z Werderjem NYON - Maribor je v včerajšnjem žrebu na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu dobil tekmeca v zadnjem kvalifikacijskem krogu za evropsko ligo. Slovenski podprvak, ki je pred tem izločil madžarski Videoton in škotski Hibernian, se bo pomeril s Palermom. Furlanski predsednik sicilskega kluba Maurizio Zam-parini je »svoje« že obvestil, da ne smejo podcenjevati slovenske ekipe. »Slovenija, ki ima le poldrugi milijon ljudi (recimo dva op. ur.), se je uvrstila na svetovno prvenstvo,« je dejal Zamparini. Prva tekma bo 19. avgusta v Palermu, povratna teden dni pozneje (26.8.) v Mariboru. Turinski Juventus bo v zadnjem krogu kvalifikacij igral proti avstrijskemu Sturmu iz Gradca (prva tekma v gosteh). Svojega tekmeca ima tudi Napoli. Prva tekma proti švedskemu Elfsborgu bodo prvo tekmo igrali ob vznožju Vezuva. V zadnjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov bo Sampdoria imela težko nalogo. Za uvrstitev v fazo skupin najbolj prestižnega evropskega klubskega tekmovanja bo morala premagati nemški Werder iz Bremna. Prva tekma bo 18. avgusta v Nemčiji, povratna pa 24. avgusta v Genovi. Francoski prvoligaš Auxerre, moštvo slovenskega reprezentanta Valterja Birse, se bo v zadnjem krogu kvalifikacij pomeril z Zenitom iz St. Peterburga. ki ga trenira Spalletti. Pari zadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov: Salzburg - Hapoel Tel Aviv; Rosenborg DK - Koebenhaven; Basel - Šerif Tiraspol; Sparta Praga - Žilina Partizan; Anderlecht Young Boys - Tottenham; Braga - Sevilla; Dinamo Kijev - Ajax. PREISKAVA - Belgijsko državno tožilstvo je objavilo, da devet nogometašev prve lige preiskuje v zvezi s prirejanjem izidov v sezoni 2004/05. Skupno je policija doslej zaslišala 31 oseb, od tega je devet igralcev nastopalo v prvi belgijski ligi. Policijo zanimajo predvsem tekme Liersa, Sint-Truidena, FC Bruxellesa in La Lou-vierja. Belgijska policija je začela preiskavo, potem ko je neka internetna stavnica Betfair prijavila visoka vplačila na tekmo La Louviere - Sint-Truiden (3:1), odigrano leta 2005. / ŠPORT Sobota, 7. avgusta 2010 17 NAŠ POGOVOR - Predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič »Pri lastništvu Stadiona bo treba najti ustrezno rešitev« Razbremenilo bi društvo - Stadion 1. maj primarna ustanova? Obudili naj bi atletsko sekcijo Igor Kocijančič je pred približno enim letom prevzel predsedniško mesto tržaškega športnega združenja Bor. Takrat je širšo javnost presenetil nepreklicni odstop članov dotedanjega glavnega odbora. ŠZ Bor je edino naše športno društvo, ki deluje v tržaškem mestnem središču. Prav zaradi tega je Borovo poslanstvo še tolko bolj pomembno za celotno narodno skupnost. Pred enim letom ste prevzeli vodenje športnega združenja Bor. Kako bi ocenili dosedanje stanje pri Boru? Letošnja bilanca jamči in dokazuje, da obstoj ŠZ Bor in Stadiona 1. maj ni pod vprašajem in to brez izredno ambicioznih načrtov. To nas še najbolj bodri pri našem delu, tako da smo za bodočnost optimisti. Pri vašem posegu na rednem občnem zboru ŠZ Bor ste povedali, da ste morali v letošnji sezoni v glavnem pokriti vse stare dolgove. Velja. Do konca sončnega leta 2009 pa smo se potegovali in borili, da bi dobili novo bančno posojilo, s katerim smo razbremenili člane prejšnjega odbora in postavili temelje za novo delovanje. To nam je uspelo šele zadnje dni decembra, tako da smo postali operativni šele letošnjega januarja. Dejansko smo uspeli pokriti vse dolgove, za katere smo vedeli in zdaj krijemo še tiste dolgove, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. To nas nekoliko ovira pri načrtovanju prihodnosti. Prav zaradi tega smo se morali odpovedati nekaterim nakupom in investicijam, ki smo jih predvidevali. Predvsem za naš fitness center. Kakšni so vaši načrti za naprej? V glavnem je načrt že zarisan. Dolgoročno predvidevamo nove gradbene posege, saj nujno potrebujemo nove slačil-nice in urade za potrebe vseh Borovih klubov in sekcij. Druga postavka je, finančno cenejša, vsekakor nelahka, pridobitev novih sil, otrok, ki bi se pridružili Borovemu delovanju. Kaj pa športni objekti, v kakšnem stanju so? Vsi športni objekti so potrebni popravil. Za silo smo popravili streho, čeprav bo treba srednjeročno v celoti obnoviti strešno kritino, na katero bi tudi postavili fo-tovoltaične panele. Načrtujemo tudi nekaj dodatnih parkirišč, ki bi jih proti plačilu dali na razpolago stanovalcem bližjih blokov. Ta posel je precej donosen in je prava doza kisika za našo blagajno. Povpraševanje je kar visoko. Nepredvideno breme je tudi obnova košarkarskega parketa. Tako pač zahteva novi pravilnik košarkarske federacije. Čimprej pa se bo treba posvetiti tudi balonu, saj struktura ni v najboljšem stanju in v več krajih grozi infiltracija vode. V vašem posegu ste omenili tudi, da bi lahko Stadion 1. maj postal ena od primarnih ustanov slovenske manjšine in bil zaradi tega tudi deležen prispevkov. To sem v svojem poročilu poudaril, čeprav je Bor športno združenje, kot jih je toliko drugih. Bor je vseeno poglavje zase, saj mi smo eno redkih združenj, ki tudi upravljamo naš športni center, medtem ko se ostali poslužujejo občinskih centrov. Pred časom sem na to že opozoril obe krovni organizaciji. Če drži vse kar je bilo povedano na programski konferenci in na zadnjih kongresih, bi moral biti Stadion 1. maj, če že ne ŠZ Bor, deležen posebne pozornosti. Veliko se tudi govori o lastništvu Stadiona 1. maj. Upam, da bomo čimprej dobili ustrezno rešitev, ki bi nas precej razbremenila nekaterih nepotrebnih stroškov. Lastnik Stadiona je ... Družba SIS. V družbi SIS (Societa im-pianti sportivi S.R.L.), če se ne motim, ima ŠZ Bor 39% delež, Tržaška Matica 37%, KD Slavko Škamperle za 12% in nek zasebnik 3%. Mi iščemo tako rešitev, ki bi jamčila, da tudi z novim lastnikom Stadion 1. maj ne postane nepremičnina, ki bi bila tržna. Drugič, da bi imeli sedanji člani SIS-a še naprej možnost vplivanja na odločitve in na upravljanje objekta. Kdo pa naj bi postal novi lastnik Stadiona 1. maj? Člani SIS-a smo se obrnili na družbo Dom, s prošnjo naj preveri, ali se da dobiti ustrezno rešitev za Stadion 1. maj. Borov športni center (desno) je potreben nekaterih nujnih popravil. Na sliki zgoraj predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič kroma Ali je 1. maj še vedno športno središče vseh tržaških Slovencev? Prav gotovo je. Dodatno smo še pridobili, saj na 1. maj danes zahajajo tudi italijansko govoreči Tržačani, ki obiskujejo fitness in se poslužujejo nogometnih igrišč. Stadion 1. maj se lahko še dodatno razvija, saj imamo še mnogo neizkoriščenih potencialov. Na primer? Prizadevamo si, da bi znova obudili tudi Borovo atletsko sekcijo, ki ne deluje že nekaj let. Upam, da bo do tega prišlo čimprej. V predsedniškem poročilu ste še povedali, da vas skrbi pomanjkanje otrok pri Borovih mladinskih ekipah. Kako pa kot društvo gledate na neza-nemarljiv odstotek italijansko govorečih otrok, ki sestavljajo vaše mladinske ekipe? Pozitivno je, da so se nam pridružili. To pa je proces, ki ga je treba upravljati. Italijansko govorečim otrokom, staršem in ostalim uporabnikom našega centra je treba pač obrazložiti naše poslanstvo in našo funkcijo. S tem seveda ne bomo poslovenili teh ljudi in jim ne bomo nič vsilili. Prav gotovo pa bodo slednji gledali na Slovence v Italiji z drugačno lučjo. V smislu integracije je to velik dosežek. Jan Grgič NOGOMET V sredo v Križu Vesna proti Triestini (18.00) Kriška Vesna, ki bo priprave na novo sezono v promocijski ligi začela v ponedeljek (ob 19. uri v Križu), bo že v sredo igrala prijateljsko tekmo proti tržaškemu B-ligašu Trie-stini, ki se končuje prvi del priprav na prvenstvo. Slednje se bo namreč začelo že 22. avgusta, ko bo tržaška ekipa na Roccu gostila Albinoleffe. Že v soboto, 14.8., pa bo Triestina igrala tekmo državnega pokala v gosteh proti Crotoneju. Sredina prijateljska tekma med Vesno, ki jo bo vodil novi trener Novica Nikčevič, in Trie-stino bo v Križu, začela pa se bo ob 18. uri. Vesna in Triestina se v zadnjih sezonah že tradicionalno srečujeta pred začetkom sezone. Za ekipo tržaškega kluba je srečanje v Križu ponavadi prvi nastop na Tržaškem, pred domačim občinstvom. Tudi tokrat bo tako. Za »sparring partnerja« Vesno bo sreda le tretji dan priprav, medtem ko je Triestina v Ra-vascletu odigrala že celo serijo prijateljskih tekem. BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Mak in Sokol že v finalu Na dobri poti za uvrstitev v polfinale je tudi Gaja - Hud boj za še zadnje razpoložljivo mesto Balinarji Sokola in Zarje ODBOJKA - Zamenjava na klopi Sočo bo treniral Vojko Jakopič GORSKI TEK - Jutri V Žabnicah 17. alpska štafeta Svetih Višarij V Žabnicah v Kanalski dolini bo jutri 17. alpska štafeta Svetih Višarij. Tekači bodo startali ob 9.30. Prvi se mora povzpeti na Svete Višarje (1770 m, 6,470 km, 943 metrov višinske razlike), drugi član štafete se bo z vrha spustil proti Žabnicam, tretji pa bo na 7,4 km dolgi proti v vaškem središču še pritekel do cilja. Letos se bo vsak posameznik odločil tudi za samostojno tekmovanje »Long Lauf« (okrog 20 km). Zainteresirani se bodo lahko na svetovišarski tek vpisali tudi jutri pred začetkom tekmovanja. ANTONIO ROSSI - V ponedeljek bo italijanski olimpijec v študentskem domu v Guminu ob 11. uri gost mednarodnega laboratorija komunikacije. Soča, sovodenj-ska članska odbojkarska ekipa, ki bo v prihajajoči sezoni igrala v deželni C-ligi, ima novega trenerja. To je Vojko Jakopič, ki je v Sovodnjah že treniral v sezonah 2000/01 in 2002/03. Trener iz Avč pri Kanalu, ki ima dolgoletne izkušnje tudi v višjih slovenskih ligah, bo prevzel mesto dolgoletnega trenerja Lucia Battistija, ki se je s klubom sporazumno dogovoril za prekinitev treniranja. Battisti zapušča člansko ekipo Soče po sedmih sezonah: »Vsekakor pa bo stal še naprej ob strani klubu,« poudarja predsednik Soče Fabio Tommasi, »Zahvaljujemo se mu sicer za dolgoleten profesionalni odnos in mu želimo veliko sreče na nadalnji trenerski poti.« Kje bo treniral Lucio Battisti, še ni znano. Pred manj kot mesecem dni so pri Slogi napovedali, da je med kandidati za treniranje prve moške ekipe (med kandidati je tudi Ivan Peterlin), vendar pri vzhodnokra-škem klubu še niso določili, kdo bo trener. Priprave bodo sočani začeli 30. avgusta. Igralski kader ostaja v primerjavi z lanskim nespremenjen. Bližamo se zaključku rednega dela zamejskega balinarskega prvenstva. Ekipe bodo igrale še eno ali dve srečanji. Po tem kolu sta si tako Mak kot Sokol priborila pravico nastopa v finalu. Po vsej verjetnosti bo tretji polfinalist Gaja, za četrtega pa poteka oster boj. Na najboljši poti je Kras, ki je doslej izboril tri remije, a ga v zadnjem kolu čaka težak obračun z gajevci. Teorične možnosti imata tudi Kraški dom in Primorje (1 točka), ki morata do konca igrati še dve srečanji. Najvažnejše srečanje prvega povratnega kola je bilo v Nabrežini, kjer sta se srečali Sokol in Zarja. Bazovci so se skušali nabrežinskim vrstnikom oddolžiti za poraz, ki jim je bil dodeljen na domačem igrišču. To jim sicer ni uspelo (3:5) in tako že dve koli pred koncem, tudi matematično odrezani od polfinala. Za lanske finaliste je to nedvomno hud udarec. V posamičnih disciplinah sta si ekipi razdelili točki. Micheli je v igri v krog s povprečnim izkupičkom premagal Kostelica in Bonin je bil med posamezniki boljši od Bagozzija, Mervic in Ceper sta bila nato boljša od Hrovatina in Vršeja (13:8). Odločilno točko za zmago pa je po vsej prej kot dobri igri dosegla trojka v postavi Lorenzi, Pertot in Ne-grini, ki je izenačila (11:11) proti Gregoriju, Pečarju in Križmančiču. V Samatorci je Kras proti Poletu računal na obe točki, a kmalu bi se lahko zgodilo, da bi ostal praznih rok.Poletovci so že vodili s 4:0 (Pavlin je premagal tokrat nerazpolože-nega Tenzeja, povprečni Doljak pa je moral gladko kloniti Capitaniu. Krasu se je slabo pisalo potem, ko je openska trojka (Kramar, Obad in Ra-busin) že vodila s 6:0. Na srečo so domačini (Romagna, Živec in Kante) pravočasno uredili svoje vrste in srečanje obrnili v lastno korist. Že prej sta bila uspešna tudi Milič in Skupek proti nedoraslima Viscontiju in Ma-rii, tako da sta se morali ekipi zadovoljiti z delitvijo točk. V A skupini pa se nadaljuje mrtvi tek Maka, ki je s 6:2 premagal Nabrežino. Izidi, skupina A: Mak - Nabre-žina 6:2.Lestvica: Mak 6, Nabrežina in Primorje 1. Skupina B: Kras - Polet 4:4. Lestvica: Gaja in Kras 3,Polet 2. Skupina C: Sokol - Zarja 5:3. Lestvi-ca:Sokol 6, Zarja in Kraški Dom 1. H Obvestila AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; za informacije asdsovodnje@libero.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). ZSŠDI obvešča, da bo od ponedeljka, 9., do petka, 13. avgusta, goriški urad zaprt. FC PRIMORJE sestavlja ekipi cicibanov in mladih cicibanov. Zbirališče danes, 7. avgusta. Za podrobnejše informacije pokličite Roberta. Zuppina na tel. št. 329-6022707. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. avgusta 2010 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je poročala o imenitnem srečanju društva Sokol, ki je potekal v Gorici. »Sokolska ideja je slavila pravi triumf, a tisoči gostov so se mogli uveriti, kako velika laž je tisto »italijanstvo« Gorice. Po mestu je vladalo do tretje ure popoludne bujno in slikovito vrvenje. In to je bilo slovensko življenje prek in prek. Govorilo se je po ulicah le slovenski prek in prek. Ves božji dan ga nisi opazil nikjer Italijana, niti čul italijanskega glasu. Goričani so nam zatrjevali, da je bilo slavje »Lege Nazionale« prava mizerija v primerjavi s sokolskim praznikom. Naši so nastopali samozavestno, dostojanstveno, mirno in trezno. In ker so se Italijani, ne vemo kam poskrili in si niso upali na beli dan - kaj še, da bi se bili drznili kake provokacije - tudi ni bilo ni-kakih incidentov. Tržačanov je došlo s posebnim vlakom kakih štiristo. Mej njimi kakih osemdeset Sokolov v kroju, okolo šestdeset Sokolic in blizu toliko moškega naraščaja. Vhod v mesto je nudil prav divno sliko, da se je občinstvo kar naslajalo na tem nenavad- nem prizoru. Vse je hvalilo tudi našo fanfaro, najla-skaveje pa so se izjavljali o disciplini in redu, ki ga je držal tudi ženski oddelek in moški naraščaj. Ob tretji uri popoludne se je jel pred telovadnico v ulici sv. Ivana razvrščati sprevod. In bil je to zares veličasten sprevod, v katerem je korakalo do osemsto Sokolov. V sprevodu je svirala prvaška sokolska godba. Na čelu so korakale staroste. Prva za njimi je bila idrijska župa s standardom na čelu. Došlo je veličastno število, do stod-vajset Sokolov v kroju. Sprevod se je pomikal iz ulice sv. Ivana po Corsu. Nagromadjeno občinstvo je navdušeno aklamiralo Sokole in z mnogih hiš so metali cvetje nanje. Na koncu drevoreda je bil prirejen lep in velik slavolok, s katerega galerije so dekleta sipala cvetje na sokolske vrste. Diven prizor se je nudil očesu, ko se je vsa ta sokolska armada razvrstila z vojaško točnostjo po telovadišču. Občinstvo se kar ni moglo nagledati, ob vsakem nastopu je vihralo navdušenje telovadcem v priznanje.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh se je vršilo zborovanje, na katerem je pokrajinski tajnik Zveze kovinarjev FIOM obrazložil delavcem točke nove vsedržavne delovne pogodbe za to stroko, ki je bila podpisana v Rimu. »Govornik je ocenil vsebino pogodbe ter podčrtal uspehe, ki so jih delavci dosegli s svojo vztrajno borbo, obenem pa je poudaril, da niso bile dosežene vse zahteve kovinarjev. Pri tem je navedel vzroke in poudaril, da morajo kovinarji še bolj utrditi svojo enotnost, da bodo lahko v prihodnosti dosegli večje uspehe. Ko je omenil vztrajno in odločno borbo vseh italijanskih kovinarjev za novo delovno pogodbo, je poudaril, da je prav ta borba prispevala k utrditvi sindikalne zavednosti mnogih delavcev. Po poročilu pokrajinskega tajnika se je razvila diskusija, nato pa so delavci odobrili dosedanje delovanje sindikata in se obvezali, da bodo v vseh obratih pojasnjevali svojim delovnim tovarišem določbe no- ve delovne pogodbe in utrjevali enotnost, ki je prišla do izraza v borbi za sklenitev nove delovne pogodbe. V obratih CRDA so v teh dneh priprave za volitev notranjih komisij. Zveza kovinarjev FIOM je med volilno kampanjo razdelila mnogo letakov, v katerih poudarja, da splošne razmere našega mesta in industrije narekujejo dolžnost skupnega in energičnega nastopa vseh delavcev, da branijo svoje pravice do dela ter obstoj in nadaljnji razvoj tržaške industrije. FIOM poudarja, da je že nagovarjala sorodno sindikalno organizacijo na skupen nastop v perečih vprašanjih, toda zaman. Sindikalna organizacija kovinarjev CISL se sicer pritožuje zaradi sedanjih razmer v tržaški industriji, toda pravi, da jih začasno ni moč rešiti in da razmere silijo sindikalno organizacijo in delavce na pozicije defenzive. Stališči sta torej precej različni, kar je povsem umevno spričo značaja dveh sindikalnih organizacij.« FILMI PO TV Nedelja, 8. avgusta, Rete 4, ob 21.30 Fantozzi Režija: Luciano Salce Igrata: Paolo Villaggio in Anna Mazzamauro Že 35 let star film je prvi iz dolge serije, ki opisuje pustolovščine gospoda Fantozzija. Osebnosti, ki je nastala na odru genovskega gledališča v interpretaciji Paola Villaggia in se nato zapisala v zgodovino tudi z dvema romanoma, ki sta kmalu postala bestsellerja. Najbrž najbolj hudomušno delo serije Fantoz-zijevih filmskih prigod je tudi odprta kritika italijanske družbe sedemdesetih let. Pri opisu posameznih skečev pa je prepoznaven navdih velikih imen svetovne literature, kot je denimo Gogolj. Torek, 10. avgusta, La 7, ob 21.10 Jefferson in Paris Režija: James Ivory Igrata: Nick Nolte In Greta Scacchi Med letoma 1784 in 1789 je v Parizu kot ameriški veleposlanik služboval tudi Thomas Jefferson, kasnejši predsednik ZDA. Njegovo evropsko obdobje je bistveno zaznamovalo bodoče vodenje Bele hiše, saj mu je omogočilo, da je pobliže spoznal prebivalce in navade Stare celine. James Ivory je s filmom prvič obelodanil francoska leta vidnega ameriškega politika in pri tem tudi razkril obstoj Jeffersonovega sina, ki se je rodil v Parizu. Petek, 13. agusta, Rete 4, ob 21.10 Il dottor T e le donne Režija: Robert Altman Igrajo: Richard Gere, Laura Dern, Helen Hunt in Farrah Fawcet Očarljivi Richard Gere pooseblja v Altmano-vem filmu zdravnika Trevisa, ki se z veliko zavzetostjo posveča najrazličnejšim ženskim težavam. Pod drobnogled neprizanesljive kamere padejo tako ženske, ki vidijo edino rešitev svojih težav v psihologiji, take ki ljubijo druge ženske, take, ki zaupajo usodi in mislijo, da jim bo ta prinesla boljšo bodočnost, pa spet take, ki se vdajajo pijančevanju in so le v družbi kozarca zares srečne. Četrtek, 1B. avgusta, Lal, ob 21.1C I soliti ignoti Režija: Mario ^/j Jik . i v Monicelli »»VW - Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Sal-vatori Monicellijev celovečerec je nastal leta 1958. V njem lahko občudujemo najvidnejša predstavnika italijanske kinematografije zadnjih petdesetih let. Tokrat nastopata skupaj, v vlogi obupanih prijateljev, ki jima ne preostane drugega, kot da se prelevita v enkratna roparja... Petek, 13. avgusta, Canale 5, ob 23.3 Full Monty Režija: Peter Cattaneo Igrajo: Robert Carlyle, Mark Addy In Tom Will-son Šest brezposelnih moških se odloči za nenavaden način, s katerim bodo služili denar. Nastopili bodo namreč kot striptizerji, le z eno vidno razliko - slekli se bodo do konca. Nora angleška komedija je predvsem dokaz, da se lahko tudi v trenutku obupa potegne na dan notranjo moč, s pomočjo katere se šest prijateljev tudi reši. Sobota, 14. avgusta, Rai 3, ob 02.30 LLImbalsamatore Režija: Matteo Garrone Igra: Ernesto Mathieux Film, ki je prinesel mlademu rimskemu avtorju celo vrsto nagrad in dokaj nepričakovan uspeh pri širšem občinstvu, je zgodba o petdesetletnem Peppinu. Človeku, ki je svoje življenje preživel anonimno in si uspel zagotoviti nekaj slave samo s pomočjo dokaj svojevrstnega hobija. Vse se je odvijalo po ustaljenem tiru, dokler ni nekega dne spoznal Valerija. Visokega natakarja, čigar čar ga je popolnoma prevzel in v katerega se je kmalu tudi zaljubil. A kaj, ko so bile Valeriju všeč predvsem ženske... (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SKALA V MORJU ZASTAVA NA VODORAVNI PREČKI DROGA MESTO V UMBRIJI GRŠKI BOG PASTIRJEV POTISK OTIS REDDING IT. ZAVAROV. DRUŽBA MLEČNI IZDELEK NASLON PRI STOLU ARABSKI 2REBEC NOR. PISATELJ HAMSUN JU2NI SADE2 POČELO TAOIZMA ŠP. IGRALKA SASTRE AZIJSKA DR2AVA Z GL. MESTOM TEHERAN NAŠA RAVNATELJICA PADOVAN TINA TURNER RAVAN V JU-2NI AMERIKI POSEBNI ELEMENT REKA V OSREDNJI AZIJI TR2. POGREBNO PODJETJE BAJKA AMERIŠKI FILMSKI IGRAUC IVAN ČAMPA PRAVOKOT. PROJEKCIJA UMETNI PREKOPI OČRT, BESED' NI PRIKAZ ALBERTO LATTUADA BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAS ZBOROVODJA (IGNACIJ) RASTLINSKA BODICA TOPILO ZA LAKE AM. PROFESIONALNA KOS. LIGA IVAN LENDL SLOVENSKI BALETNI PLESALEC IN RE2ISER (IKO) KILOMETER TR2ASKO ŠPORTNO DRUŠTVO LEDENI MO2JE NEKDANJI KOŠARKAR OLIMPIJE (BORUT) ITALIJANSKA POROČEVALKA AGENCIJA MARA SAMSA URADNA LISTINA, SPIS, ZAPIS PEŠPOT POITALIJAN-ČEN PRIIMEK URŠIČA ITALO SVEVO ABRAHAMOV IN SARIN SIN ANGLEŠKA PLOŠČ. MERA UKRAJINSKI ŠAH. VELEMOJSTER (VASIUJ) PRISTAŠ NEKD. CRAXIJEVE STRANKE PREMETENEC OČESNA BOLEZEN NAŠE DRUŠTVO UPOKOJENCEV MEL GIBSON GRAFIČNA DEJAVNOST VRHUNSKI ŠPORTNIK PORAZ V BOKSU KEM. ZNAK ZA TELUR KOFI ANAN IMENSKI SEZNAM ALI SLOVAR, KATALOG IME PREBIVALCA PO KRAJU STOPNJA, RED, VELJAVA ITALIJANSKO MOŠKO IME OBČINA V FJK, DEL . ROJALE SLOVARČEK - BEL = očesna bolezen • REANA (del Rojale) = občina v vldemskl pokrajini • TARIM = reka v Aziji • UNIPOL = Italijanska zavarovalna dru2ba • VAN = jezero v Turčiji 1 2 3 4 S 6 7 8 9 ■ ■ lO 11 12 13 ■ 14 iS 16 17 18 ■ 19 VODORAVNO: 1. odličen španski teniški igralec (Rafael); 6. italijansko mesto z dirkališčem formule 1; 7. zavoj, paket; 8. lepa španska balerina (Carolina); 9. japonska oblika budizma; 10. grška muza ljubezenskega pesništva; 13. masa brez samoglasnikov; 14. središče vrtenja; 15. nemški pisatelj in novelist (Theodor); 17. dol očeni del, znesek; 18. pastor brez soglas-nikov; 19. klanec v sredi. NAVPIČNO: 1. evropska drŽava; 2. ljubiteljstvo, nepoklicna dejavnost; 3. kronska, državna posest; 4. otok v Malem Sundskem otočju v Indoneziji; 5. nekdanji odl ičen poljski nogometaš; 11. velika slaščica; 12. Turek, Otoman; 16. ostalo na začetku in koncu. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Štandrež 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 20.35 Variete: Da da da 6.20 Nan.: Un posto tranquillo It., '03, r. L. Manfredi, i. L. Banfi, N. Manfredi) 8.20 Nan.: La casa del guardaboschi 9.05 Aktualno: Settegiorni 9.55 Aktualno: MyRai 10.05 16.55 Vremenska napoved 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 10.55 Dok.: Dreams Road 2009 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 20.00, 23.40 Dnevnik 14.00 Aktualno: Linea blu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 16.10 Dok.: Overland 12 - Nel cuore dell'Africa Nera 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: Il commisario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Dnevnik in športne vesti 21.20 Film: Una luce dal passato (dram., r. A. Gowariker, i. S. Khan, G. Joshi) 23.45 Aktualno: Premio Persefone (r. W. Croce, v. M. Placido) 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Cinematografo Speciale V^ Rai Due 6.00 Dok.: Dal Pacifico all'Atlantico alla scoperta del Costa Rica 6.20 Aktualno: Tg2 Mizar, sledi Tg2 Eat Parade 7.00 Nan.: Freddie 7.40 Nan.: Le cose che amo di te 8.00 9.00, 13.00, 20.30, 23.15 Dnevnik 8.20 Nan.: La complicata vita di Christine 9.05 Nan.: Il diario di Bindi 9.30 Nan.: Chiamatemi Gio 10.05 Nan.: Tutti odiano Chris 10.25 Risanke 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Capotavola 12.10 Nan.: Il nostro amico Charly 13.25 Variete: Sereno Variabile Estate 14.00 Nan.: One tree hill 15.30 Nan.: 90210 16.55 Aktualno: Stracult pillole 17.15 Aktualno: MyRai 17.25 Film: L'amore e un sogno meravi-glioso (dram., ZDA, '07, i. E. Cot-trell) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.55 Film: La valle delle rose selvatiche - Il vaccino del cuore (dram., Nem., '07, i. T. Wedhorn) 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Private practice 22.35 Nan.: Brothers & sisters 23.20 Aktualno: Tg2 Notizie 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Rai educational - Crash storia 8.00 Aktualno: Rai educational - D Live 8.30 Aktualno: Rai educational - Lam-pi di genio in Tv 8.55 Film: La nipote Sabella (kom., It., '58, r. G. Bianchi, i. T. Pica) 10.30 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti-manale 12.45 Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Film: Casanova farebbe cosi (kom., It., '42, i. E. De Filippo, P. De Filip-po) 15.50 15.55 17.25 20.00 20.20 21.05 23.00 23.20 0.20 10.30 11.00 11.30 13.00 14.05 15.55 17.55 18.55 19.35 19.45 21.30 23.20 Dnevnik L.I.S. Kolesarstvo: Gran Premio Citta di Camaiore Film: Non rubare... se non e stret-tamente necessario (kom., ZDA, '76, i. G. Segal) Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch 2 Film: Eccezzziunale... veramente -Capitolo secondo... me (kom., It., '05, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuo-no, S. Ferilli) Deželni dnevnik Dok.: Un giorno in pretura Nočni dnevnik ► Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Nonno Felice Nan.: La figlia del Maharajah (It./Nem./ZDA, '94) Aktualno: Week end in Italia Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia Nan.: Suor Therese Nan.: Psych Aktualno: Correndo per il mondo Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Renegade Film: Criminal intent Nan.: The Unit Canale 5 9.05 11.00 13.00 13.40 14.30 15.45 17.45 20.00 20.30 21.20 0.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Film: L'amore in gioco (kom., ZDA, '05, r. B. in P. Farrelly, i. D. Barry-more, J. Fallon, J. Kehler) Dnevnik - Kratke in morske vesti Nan.: Un ciclone in famiglia 3 (i. M. Boldi, B. De Rossi) Nan.: Anna e i cinque Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la Domenica - Estate Variete: Ciao Darwin 4 Nan.: Damages O Italia 1 6.15 7.00 7.55 10.50 11.35 12.20 12.25 13.05 13.40 14.10 15.05 16.00 17.00 17.55 19.00 19.15 Nan.: La tata Nan.: Beverly Hills 90210 Risanke Nan.: Baywatch Aktualno: Tv Moda Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - kratke in športne vesti Nan.: Til Death - Per tutta la vita Film: Hot shots! 2 (kom., ZDA, '93, r. J. Abrahams, i. C. Sheen, L. Bridges) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in morska napoved Film: Due gemelle a Londra (kom., ZDA, '01, r. C. Shapiro, i. A. in M.K. Olsen) Dnevnik - kratke vesti Variete: Il codice Casanova Nan.: Mr. Bean Film: Il maggiore Payne (kom., ZDA, '95, r. N. Castle, i. D. Wayans) 20.10 0.35 Dnevnik - kratke in morske vesti 21.10 Film: Il mondo perduto - Jurassic Park (fant., ZDA, '97, r. S. Spielberg, i. J. Goldblum, J. Moore) 23.45 Film: Predator 2 (groz., ZDA, '90, r. S. Hopkins, i. K.P. Hall, D. Glover) 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 Dokumentarci o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Aktualno: A casa del musicista 13.10 Aktualno: Seguiamo quei due 13.20 Variete: Serestate in citta 14.00 Aktualno: Qui Cortina 14.10 Aktualno: Hard Trek 15.15 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.15 Aktualno: Dai nostri archivi 20.05 Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Horse crazy - Piccoli cowboy 22.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Se tu vens 23.55 Aktualno: Incontri al Caffe de la Versilliana LA 6.00 7.00 9.35 10.20 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 20.00 20.30 21.30 23.25 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Film: I magnifici tre (kom., It., '61, i. U. Tognazzi) Aktualno: InnovatiON Nan.: Il tocco di un angelo Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: 6 simpatiche carogne - Uno scacco tutto matto (kom., It./Šp., '68, i. E.G. Robinson) Nan.: Il ritorno di Missione im- possibile Odbojka: Grand Prix, Južna Koreja - Italija, neposredni prenos Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Dok.: Vivo per miracolo (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 8.40 Oddaja za otroke 9.20 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.50 Čez planke: Bosna in Hercegovina (pon.) 13.00 17.00, 21.55 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.30 Film: Praznični dan 15.55 Sobotno popoldne - O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne - Poletni Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Gledamo naprej 20.05 Film: Zguba 21.30 Prvi in drugi 22.30 Legende velikega in malega ekrana 23.35 Film: Bitka za Ljang (pon.) 1.50 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 07.08.1992 (t Slovenija 2 6.30 1.25 Zabavni infokanal 8.35 Skozi čas 8.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 07.08.1992 9.30 Primorski mozaik (pon.) 10.00 Dok. serija: vrnitev svetopisemskih nadlog (pon.) 11.20 Film: Emil in detektivi (pon.) 13.10 Zimski spomini: Vancouver 2010, smučarski skoki na veliki skakalnici, posnetek 14.50 Vrhunci SP v nogometu: Argentina - Mehika, posnetek iz Johan-nesburga 16.20 Vrhunci SP v nogometu: Nemčija - Anglija, posnetek iz Mangaunga 17.55 Ljubljana: nogometna tekma Prve lige, Olimpija - Maribor, prenos 19.55 Vittoria: košarkarski turnir, Litva - Slovenija, prenos 21.50 Slovenski magazin 22.15 Posnetek koncerta: No Doubt live 23.10 Sobotno popoldne Koper 13.45 14.00 14.20 16.05 16.30 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.15 21.00 22.10 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Film: Idealen par Zoom - vsestranska ustvarjalnost Avtomobilizem Globus Arhivksi posnetki Brez meje Vremenska napoved 0.05 Primorska kronika 21.55, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Potopisi Srečanje z... Jazz koncert Arhivski posnetki športnih prenosov Tv Primorka 11.30 12.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.10 19.30 19.45 20.00 21.00 22.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 0.00 Videostrani Videonovice za gluhe in naglušne Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) Kultura: Uprizoritev romana Pod svobodnim soncem na Studencu (pon.) Izzivi mladih (pon.) Monitor Duhovna misel Tedenski pregled Primorski tednik (pon.) Celovečerni film: Kifeljci (komedija) Najstniški fens 2010 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kvartet salzburških komornih solistov in Carlo Torlontano; 11.10 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Viktor Eržen - Dragocena ovratnica - radijska veseloigra (režija A. Rustja); dežurna glasba; 19.25 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Koperground, predstavitev; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuo-ri; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luoghi e sa-pori; 22.00-23.00 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz spo- redov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Glasbena medigra; 20.30 Festival Radovljica, prenos; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. avgusta 2010 VREME 19 i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA o 10/21 KRANJSKA G. N. GORICA 12/27 GRADEC 13/23 CELOVEC O 13/22 O TRŽIČ 12/23 0 12/22 S. GRADEC CELJE 13/24 O MARIBOR 012/23 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 O KRANJ O LJUBLJANA 14/24 POSTOJNA O 10/22 KOČEVJE K° . N. MESTO 15/23 o ^^ ZAGREB 15/24 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, le dopoldne bo lahko nekaj več oblačnosti. V hribih bo spremenljivo do občasno pretežno oblačno z možnostjo kakšne popoldanske plohe. Zvečer se bo vreme izboljšalo. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Dopoldne se bo delno razjasnilo, ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Popoldne bo spremenljivo oblačno, nastale bodo posamezne plohe.Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj C, na Primorskem do 27 stopinj C. J Območje nizkega zračnega pritiska se pomika proti vzhodni Evropi.Nad našo deželo bo od severovzhoda dotekal vlažen zrak.V nedeljo se bo vremenska fronta pomikala preko Nemčije in Avstrije in bo^plazila Alpe z nekoliko povečano nestabilnostjo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 19.25 Dolžina dneva 15.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 18.31 Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje nekoliko toplejši, a še vedno razmeroma vlažen zrak, zato bodo še možne popoldanske plohe. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh občasno še pojavljale z vremenom povezane težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.45 najnižje -62 cm, ob 10.28 najvišje 35 cm, ob 15.46 najnižje -14 cm, ob 21.28 najvišje 48 cm. Jutri: ob 4.16 najnižje -67 cm, ob 10.54 najvišje 41 cm, ob 16.24 najnižje -20 cm, ob 22.06 najvišje 49 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 2 2000 m............9 1000 m .......... 17 2500 m............6 1500 m .......... 12 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. O GRADEC 13/26 M TOLMEČ O 11/24 TRBIŽ O 10/23 o 9/22 KRANJSKA G. ^ VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 ČEDAD O 16/27 CELOVEC O 12/24 O TRŽIČ 12/25 O KRANJ o 11/24 S. GRADEC MARIBOR 012/25 M. SOBOTA O 13/26 CELJE 13/26 O PTUJ O 7n O LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 15/26 N- MESTO 15/25 18/28 13/29 OU/24 JZ KOČEVJE ¿» > trstO c-V, o _ 21/27 - O ^ PORTOROŽ O V ČRNOMELJ 14/28 REKA 18/29 OPATIJA ZAGREB 15/27 O )UMAG PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo jasno ali zmerno oblačno. V hribih bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme, popoldne pa bo spremenljivo z možnostjo kakšne plohe ali nevihte, ki bo verjetnejša v Alpah. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri bo večinoma sončno, popoldne bo v gorskem svetu možna kakšna nevihta. V ponedeljek bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo krajevne plohe. \ OKVIRJI ON vet to 2 V avgustu smo odprti! V TRSTU (20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096