Iitoj» T l> pratalka» im* . ».«1-uUla. at ceiaae*. UUaata. uaSar U. A.«l of Cou*r«M at March I. CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. 27. FEBRUARJA (FEB. 27). 1939 Bubeeriptioa |6.00 Yoarlf &TEV.—NUMBER 40 Accaptanoe for mallinr at special rate of poaUffa provided for la auction HOI, Act of Oct 6, 1917. authorised oa Juno 16. 1616, ... naznanila priznanje panskega fašističnega režima Zunanji minister Halifax ponovno naglasil solidarnost med Veliko Britanijo in Francijo in jiobljubil vojaško pomoč, če bo katerakoli država ogražala njene življenske interese. Zagotovilo je svarilo Italiji, ki zahteva koncesije v francoskih kolonijah. Fašistična vlada v Burgosu odklonila angleike pogoje za mir v Španiji PARIZ. 26. febr.— Konec ci-tlne vojne v Španiji Jo " la^i poročilo iz zanesljivih vi-,v. Voditelji lojaliatične vlada Madridu ao aa odločili za ka-lituiacijo potem, ko sta Fran-ija in Velika Britanija naznani da bosta formalno priznali ržim generala Franca kot legal-„ Špansko vlado. Dr. Juan Ne- rin, predsednik madrldske vta-e, je spoznal, da je nadaljnji d por nemogoč in se odločil za pitulacijo. I.ondon. 26. febr. jr- Sir Ro-ert Hodgson, reprezentant an-•leške vlade v Burgosu, je bil nstruiran, naj informira gene-,U Franca, da se je premie* Jhamberlain odločil za prizna-¡je španskega fašističnega režija. 1 Chamberlain bo formalno ob-estil parlament o priananjur prl-lodnji pondeljek. Premierjevo laznanilo bo nedvomno izzvalo roco debato v parlamentu, ker opozicij6, ki jo tvorijo labori-in liberalci, proti priznanju r&ncovega reiima, toda zname- Japonska ofenziva priKulingu Tokijska vlada odgovoril* na angleški protest Sanghaj, 25. febr. — Povelj-ništvo japonske armade je na-znanilo ofenzivo pri Kulingu, letovišču, v katerem se nahaja več tujcev, med temi nekaj ameriških državljanov. "Ofenziva 1e bila odrejena iz militaristlčnlh razlogov," se glasi naznanilo. "Japonska ne bo prevzela odgovornosti za tujcem povzročeno ¿kodo, ker so bili že v zadnjem novembru pozvani, naj se umaknejo iz Kulinga." Japonci hočejo .pregnati kitajske guerilce iz hribov pri Kulin-ru, ki nadlegujejo japonske če-e. Ofenzivo so 2e trikrat odloži-i, ker so ameriške in angleškt avtoriteta izjavile, da bodo sa • —■ —------- -----nv vvi w mm j mm . * .v, — i ja kažejo, da ho vašina podprla. Hrvate «Wkednino aa povzroča- Ihamberlaina in odobrila njego- 'o stališče. Pablo de Azcarate y Florez, panski poslanik v Londonu, j# č«raj konferiral z zunanjim mi-istrom Halifaxom, nakar je iz* .vil, da bo uredil de nekaj za-ev predno zapusti London. liondon, 25. febr. — Zunanji ninister Halifax je v zbornici rdov ponovil Chamberlainovo eklaracijo o solidarnosti med fcliko Britanijo in 'Francijo ►roti bloku Rim-Berlin-Tokio. alifax je dejal, da premierjevo gotovilo, da bo Velika Britani-pomagala Franciji v slučaju, bi katerakoli država ograižala •ancoske vitalne interese, pod irajo vse politične stranke. "Nekateri podcenjujejo premi* rjevo zagotovilo o angleški poloti Franciji," je rekel zuftanji ilnister. "Deklaracija je jasna n ne potrebuje tolmačenja. Vsi, i dvomijo v solidarnost Anglija Francije, »c bodo prepričali, je realna, ko bo prišle preiz- ušnja." Halifaxova izjava je bila sva-Jlo Italiji, ki še vedno dvomi, da o Velika Britanija priskočila na 0Tni* Franciji, če bodo Mussoli-lijeve čete v Libiji prekoračile «ejo in invadirale Tunisijo, franco kolonijo v Afriki. Ii'sriz, 25. febr. — Levičarska Lucija proti priznanju Franco-r^ima kot legalne španske je spravila premier ja Da no škodo bombardiranja lastni ne državljanov v Kulingu. Tokio, 25. febr. — Japonski zunanji urad je odgovoril na an gleški protest proti letalskemu napadu na železniško postajo v Hongkongu, da je bil napad "pomota". Japonske bombe so takrat ubile in ranile več civilistov in delom« razdejale postajo. Protest je v imenu svoje vlade izročil japonskemu zunanjemu ministru Robert Leslie Crai-gie, angleški poslanik v Tokiju. Zadnje vesti PARIZ. — Manuel Azana, predsednik španske republike, je sinoči zapustil špansko poslaništvo v Parizu in se odpeljal na švicarsko mejo. Z njim vred je odšel tudi španski poslanik v Franciji. Is Madrida prihaja veat, da se general Mlaja, vrhovni poveljnik rapubličannke armade, dr. Negrln, predsednik vlada, Julio del Vayo, zunamji minister in oatali lojalistični voditelji pripravljajo na odhod iz Španije. VARŠAVA__Grof C i a n o. Muaaolinijev zet in zunanji minister, je bil včeraj «prejet tu z velikimi ovacijami in med — hrupnimi demonstracijami Poljakov proti nemškim nacljem. PARIZ. — Več ko 3000 Italijanov je zapustilo Francijo na Muaaolinijev klic, naj ae vai Ha lijanl na Francoskem vrnejo domov. rtade >d'*rja v zuicato. O tem vpraša * vršila debata v nižj *n«»ki zbornici in od ta zavi 1 '"daljnja akcija francoske vla-f ¿« *e m^/nanils, da bo v •' •'lii priznala Francov režim. *,u>v ^ najbrž-padla na se-haladierjevega kabineta ji iK)ndeljek. fcpanl>, 25. febr. — jalistična vlade in ar-■ ' "koleni izdajstva Sevanja civilne vojne, ae , ?mora,i "Rovarjati pred fa-, lr'bunali. Tako se gla-fašističnega režima, * ^ objavljeno po konfe-" T>rezentantom angle-, 1 K M Hodgsonom In zunanjim ministrom -"»m. Hodgwn jt hoU! im#. ,in»tiviw, izjsvo. kaj ti vo-^ prikujejo od faši- Ogrska v protikomu-nističnem paktu Policija zaprla urade nacijske stranke Budimpešta, 25. febr, — Grof Štefan Caaky, ogrski zunanji miniater, je včeraj formalno naznanil, da se je Ogrska pridružila protikomuniatičnemu paktu, v katerem so povezane Nemčija. Italija In Japonska. Istočasno je ogrska vlada odredila razpust nacijske stranke. Policija je nato zaprla vse glavne urade stranke in konfiscirala imetje. Cez petsto voditeljev nacijske stranke je bHo aretiranih policijskih navalih na urade. Uradna izjava pravi, da podpis prot ¡komunističnega pakta ni naperjen proti sovjetski Rusiji ki je pred nekaj tedni pretrgal« diplomatične odnoftaje z Ogrsko in pozvala svojega poslanika v Budimpešti domov. Italija izgnala francoskega časnikarja Pariz, 25. febr. — Rome Pi non, francoski časnikar in dopisnik revije R«vue des Deux Mondes, Je bil ustavljen na svoji poti v Rim. ko je pi*korsči1 mejo In poslan nazaj. Italijanski« oblasti so ga abdoHile, da je v aeriji člankov obsodil itslijansk« intervencijo v ftpaniji. stične vlade, če se podajo Odgovor je bil. da ne morejo pričakovati nobene milosti. I Italijani zapuste francoski otok * ! ' Tajna seja članov . . francoskega < armadnega štaba k' Si .' * » * i . .j Ajacclo, Korzika, 25. febr. — Italijanski krogi na tem francoskem otoku, ki je pozorišče itali janske agitacije proti Franciji, so naznanili maano izseljevanje Italijanov, ki se prične prihodnji teden. Akcija je v soglasju z za-klučkom vrhovnega fašističnega sveta o repatriaciji italijan akih izseljencev. Italijanski kon zul na Korziki je že pozval itali-anske prebivalce, naj se pripravijo na odhod v Italijo. Vsi bodo poslani v Libijo, italijansko kolonijo v Afriki. Prva grupa Italijanov bo odpotovala iz Ajaccia prihodnj pondeljek. Tej se bo pridružila druga akupina iz pokrajine Ba-stia, nakar se bodo vsi ukrcal na parnik, ki jih odpelje v Leg-horn, Italija. Pariz, 25. febr. — Odbor na rodne obrambe, ki ga tvorijo vi-Moki vojaški in mornarični častniki, je sklical tajno sejo, da razpravlja o obrambi Francije in njenih kolonij. Poročilo iz Tu nisa, glavnega mesta Tunizije, francoska kolonija v Afriki, javlja aretacijo več Italijanov na obtožbo proti francoske agitacije. Upravitelj hotela, v katerem so imeli agitatorji svoje seje, je bi tudi aretiran. Daladier napovedal novo krizo Angleški pritisk na francosko vlado Paris, 25. febr. — Premier Da-adier je v avojem govoru v dr-žavni zbornici napovedal nove komplikacije v prihodnjih tednih n novo krizo, ki bo ogražala mir / Evropi, obenem pa je nazna^ nil, da bo njegbva vlada prizna-a španski fašistični režim prihodnji pondeljek. Sledila bo Ve-iki Britaniji, ki se je že oarekla za priznanje Francovega režima. 5remier je v avojem govoru priznal, da je pritisk angleške vlade igral veliko vlogo v odločitvi. Daladier je informiral zbornico, da je'senator Leon Berard, ki je bil poslan v Burgos, da ae pogaja s Francovim zunanjim ministrom Jordanom, že sklenil dogovor. Premier ni hotel pojasniti, kaj Francija pričakuje od španskega fašističnega režima v zameno za priznanje. Socialistični poslanec Georgea Izard je obdoliil Daladierja, da namenoma straši z novo krizo, da izsili odobritev svoje zunanje politike v zbornici. "Ako se bo v marcu pojavila nova mednarodd na kriza, tedaj bomo vedeli, da so jo povročiiiki agitirajo za priznanj« španskega fašistič nega režima," j« rekel Izard. ; ' » -f- Laboratorij univer- V- \ ' • ■ • ' , ze zaprt fašistom Učenjak obiskovalcev iz totalitarnih držav New York, 25. febr. -t Dr. P. VV. Bridgman, svetoznani fizik, je naznanil, da je labpratorij u-nlverze Harvard zaprt obiskovalcem Iz fašističnih držav. Izjavil je, de je on proti temu, da bi ti dobivali znanstvene informacije, katere bi potem zlorabljali. To je eden izmed vzrokov, zakaj je zaprl vrata laboratorij« fašistom. "Državljan fašistične države ni svobodna oseba,", je reke Bridgman. "On mora delati po navodilih hi biti aktiven poveod v intereeu evoje države. Name/ nI totalitarnih držav so v kon fliktu z nameni svobodnih dr žav. To je bilo že večkrat dokazano. Ustavitev znanatveneg« občevanj* s totalitarnimi država ml služi dvojnemu namenu. Po-a«mezniku Je dan« prilika do iz ražanj« mržnje napram fašlz mu in otežkočena Je zlorab« znanstvenih Informacij." . Bridgman je rekel, da podaja Izjavo na svojo lastno odgovor nost in ds U nima nobene zvez« s politiko univerze. HITELRJEV A VLADA IŠČE NOVE VIRE DOHODKOV Ogromni stroški nemškega oboroževanja NAPAD NA FRANCO-SKEGA PREMIERJA Berlin, 25. febr. — Nemški davkoplačevalci so bili ponovno pozvani, naj prispevajo več v državno blagajno za kritje stroškov oboroževanja. Hitlerjeva vlada je zvišala davke, naložila nove in preklicala nekatera davčne izjeme. Odredba, ki j« bila ,vkar uveljavljena, je naloti-dodatno breme davkoplače-Icem, zaeno pa so avtoritete namignile, da bodo iskale nada-jnje vire dohodkov. Odredba je odpravila davčne izjemščine za hišne služabnike n služabnice. Te so bile odrejene z namenom ublažitve brezpo' selnosti. Fritz Keinhardt, tajnik finančnega ministra, je naznanil, da bodo morali tudi oni, ki priapevajo v pomožni sklad na cijske stranke za omiljen je bede. plačati davek, ker se smatra tudi prispevek za dohodek. Od vzote, ki so jo Nemci prispevali v ta sklad, niso doslej plačevali dohodninskega davka. • . Hitlerjev tisk srdito udriha po onih, ki dvomijo v lojalnost članov Nemško-ameriške zveze. Tar ča napadov je zlasti kongreanlk Martin, ki je v svojem jfovoru v kongresu rekel, da je sleherni, ki se J« udeležil shoda nacijzk« oorganfsactje v New Yetku, Izdajalec ameriške demokracija in vlade. Deutsche Algemeine Zei tung je srdito udarila po sen* torju Pittmanu, ki Je v svojem govoru po radiu napadel total! tame države. O senatorju piše, da je vojni hujakač prve vrste. . Francoski premier Daladier Je bil ožigosan, ker je v svojem govoru pred člani Ameriškega klu ba v Parizu hvalil predsednika Roosevelt a kot največjega zagovorniki! miru in naglaAal prlja teljstvo med Francijo in Združenimi državami. Daladier je de jo), da Francija in Amerika sa sledujeta iste cilje. Hitlerjev tisk mu očita, da se je postavil na stran predsodnika Rooaeveltz in drugih visokih ameriških urad nikov, ki so silno aktivni v agi' taci J I, da uatvarijo sovraštvo proti Nemčiji. • Domače Smrtna nesreča v Springfield u Springfield, 111. — Dne 19. :'ebr. ae je pri avtomobilaki nesreči na meatu ubil mladi rojak John Furlan, star 24 let In ro-en tu. Zapušča mlado ieno, sedem ^ mesecev atarega sinčka, starše, sestro in druge sorodnike. — Dalje je v tej naselbini umrl Jos. Eerko. star 73 let in doma od Novega mesta. Bil jo star naseljenec v tem kraju in član društva 47 SNPJ. Tu zapušča ženo In pet tjinov. Milwauške novice. Milwaukee. — Zadnjp dni je 24 Slovencev in Hrvattf prejelo državljanski papir. — v W. Al-isu sta se poročila Jol Schneider in Mary Geboy. J- Ana Ko» privec je prejela žalostno vest, da je v St. Juriju pri Grosup-jem umrla njena mati Marija Tome v starosti 79 let. — Mike Pa vali v Sheboygan ii spet kandidira za aldermsna v 4. wardi. Calumetake veatl Calumet, Mich. — Pred nekaj dnevi je umrla Margareta Sunič (Žunič), stara 65 let in rojena okolici Crnomolja v Beli krajini. Tu je živela 46 let in zapušča tri sinove In štiri hčere, v Detroitu pa brata. Umrla Je v Ahmeeku pri svoji omoženl hče-ri. Mrtvega našli v tovarni Cleveland. — Dne 23. febr. eo v tovarni Cleveland Illuminating Co. našli hrvaškega delavca Tomaža Venoeka mrtvega Zjutraj je prišel zdrav na delo. toda kako je umrl, ni videl nihče. Ro jen je bil v Selnici In tu zapušča ženo, sina in štiri hčere. Nov grob v stavam kraj« North Chicago. — Frames Hodnik, članka SNPJ. J« prejela žalostno vest, da je 8, febr. v Stari Vrhniki umrla njena mati Marija Petkovšek, po domačo Remcova, stara 85 let, V Ameriki zapušča dva sinova In dve hčeri, v starem kraju pa hčer, brata in seatro. Vesela veat za HNPJ "Blaine. O. — Mike Smrdel, predsednik društva «13 SNPJ, je zadnje dni dobil hčerkb. To pomeni, da je mladinski oddelek HNPJ pridobil novo članico. Ce-stitket Veatl Ii Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 17. Jan. Je v Cordobi umrl Martin Movern, doma iz Dragomlje vasi v Beli krajini. Zapušča ženo. BALKANSKAZVE-ZA SE NASLONILA NA DEMOKRACIJE "Balkan za balkanska ljudstvaje geslo KONFERENCA V BU-KARESTI ZAKLJUČENA Dvanajst rudarjev ubitih v Franciji Montceau, Francija, 25. febr — Dvanajst rudarjev je bilo u-bitih in 13 težijo ranjenih v ek-spioziji. ki se je včeraj pripetila I v premogovniku v bližini tega ' mesta. P risar v m vojake, ki itrarijefce« taborišču pri ArgrHe^r-Meru. fraarija. v katerem drže laJaMaii* pobegnili laz mej». — Dalje Je umrla Anica Počkaj stara 16 let in rojena v Sbpl pri Trstu. Zapušča starše in bratca. — V Cordobi je tudi umrla Marija Francetič iz Prvačlne. Zapušča mota, tri ledne stareg« otroka, starše, brata in sestro. — Dne 5. Jan. so našli na železniški postaji rojaka Alojziju Mlača mrtvega, uatreljenega. Pri nJem so našli revolver, ven. dar ne gre aa samomor, temveč prej za umor iz ljubosumnosti, kajti Mlač Je bil ubit, ko aa Je vračal od svoje zaročenke. Htar je bil 35 let |n rojen v Preložah pri Lokvi. V Argentini Je bil 10 let In tu zapušča sestro In svaka Amerika varna pred napadi iz zraka Tri tj»oč letal zadottuje za obrambo |M ilrnrnm ■* Wa»liingto*. D. i1- 25, febr.— General H. H Arnold, načelnik IHalske sile, je izjavil, da Ama-rika potrebuje le tri liaoč Uijnih letal im obrambo proti tu JI državi ali kombinaciji držav, ki bl J o akuAala na|»astl iz zraka Amerika ims «e zdaj 2HM7 Mitih letal. * Število bajnih letal Je biio zdaj prvič objavljeno. Rooaevelt Je »«•davilo naalov II potftaaico kon-irrtMMi, naj dovoli 376 milijonov dolarjev za gradnjo novih bojnih Mal. Arnoldova izjava Je preae-netlla zagovornike Rooaeveltove- Relgrad. 25. febr. — Po zak- v Ijučenju tridnevne konference zunanjih ministrov držav Bal-kanske sveže v Bukarešti se razgovori nadaljujejo v Belgradu, (ar se smatra sa podaljšanje konf«^ence. Sukru Saradjoglu, turški zunanji minister. Je bil ainoči goat knesa Pavla, regen-u Jugoslavije, kar tolmačijo sa dokas prijateljskih 'odnošajev med Jugoslavijo in Turčijo. KonfeGenca v Bukarešti je bila uapešna, se glasi uradno nama ni lo. Države balkanske zvese so manifestirale enotnost in so* rodnost Interesov. Pokazala ao, da tvorijo silo. ki bo igrala veliko vlogo v evropski politiki, Bukarešta Rumunlja, 25, febr. -- Konferenca Balkanske svaze, ki jo tvorijo Jugoslavija. Rumunlja, Grčija In Turčija, ae je Izrekla za kooperacijo a demokratičnimi državami — Veliko Britanijo, Francijo in Ameriko. De# klaraclje predsednika Rooaevel-ta ao dobile ugoden odmev na Balkanu In to Je glavni vsrok{ da so se države Balkanske sveže izrekle sa sodelovanje z demokracijami. , Va» ta drŽave pa bodo morale vzdrževati še nadalje prijateljske odnošaje s Nemčijo In Italijo. V Berlinu In Rimu ao ellno občutljivi sa vsak pojav, ki se lahko smatra za neprijateljsko gesto napram nacljem in faši-atom, In tega se balkanske države savedajo. Turčija se lahko smatra sa prijateljico velikih demokratičnih držav; njena svsaa s Grčijo Je danea bolj trdna nego kdaj prej. Rumunija kaže simpatije napram Veliki Britaniji, čeprav se zaveda potrebe povečanja trgovine s nacljsko Nemčijo, ~„ I Nova jugoslovanska vlada, ki sicer naglaša, da ne bo revidirala sunanje politika, se bo morala tudi naaloniti na demokracije is razloga, ker Je «e Izrazila že-I jo po sporazumu s voditelji hrvaških avtonomlatov. Daal konferenca nI dosegla vsegs, kar se Je pričakovalo od nje. Je bila vseeno uspešns. Solidarnost držav Balkanake zvese Je bila po« novoo demonstrlrana v smialu gesla, ki ga Je stalno naglašal pokojni Kemal Ataturk: "Balkan sa balkanske narode in v slogi Je moč." Konferenca Je bila sekijučena deklaracijo o solidarnosti balkanskih držav, Uradni komunike poveličuje sklenjene dogovore z Bolgarijo |n Izraža željo, di ae tudi Bolgarija pridruži Balkanski sveži. Komuniks dalje naglaša potrebo kooperacije vseh balkattakih držav na podlagi popolne enakopravnosti. Rudarji vztrajajo v sedeči stavki llazieton, Pa., 25. febr. — Grupa 511 rudarjev Js "obaedela" premogovniku Wolfe (V>llier* Co. v Oneidl v znak proteata, ker jim družim ni plsčsla zaostale mezd? Kompanija Jim Je oblju-bila. ds bodo dobili plsčo, ako prekliče Jo M-dečo stavko, zs zsd-nji teden, toda dobila Je odgovor, d» zahtevajo plačil« tudi za dva tedna v januarju, katero Jim kompanija še dolguje. Rudarji se nahajajo v premogovniku 500 čevljev |nmI površjem. ga programa, da se oborožena sila v zraku poveča na 7000 bojnih letal v prihodnjih dveh letih. rSOSTITX PROSVETA TUB KM LIGHTEN MENT uuiiui m lajtnina suovsnsoa sa fourobmb js0hots » Glasovi iz I-i- _■■M nwlrih m ismmm wi" <»»mo <»■■>■> •• mm mi im, hjt • h im. •• tou. • fTje m mU M«. MT» « M IMS» muai far IIm U.iiM tut» 1 p#c y aar. Cht—— u4 ClMM flJ« (M MMtrte W.M M» r«. PROSveta M* 7-M ifc uvaàl* a«*. tttMf» ov m rtwuuln» Os tmm v «M •fMjs M primm «evettov* zunanja politika doslej zelo ugodna ta komunistične račune. Ti računi «o, kot smo ie rekli, da se Hitler zaplete v vojno t de-. mokratičnimi d rta vam i ns zapadu namaato a 1 naselbin Ni kolem v glavi Cleveland. — Nisem več delavec, tudi ne piaač, pač pa velik čltatelj vseh naprednih listov v Ameriki. Ker pri najlepšem soln-cu velika vrtina ljudi ne vidi, je totitak. da v človeški!» moiganih ni fcoles, ki bivodila raaum. To bi lahko čutil in tudi slišal vsak slepec. Na milijone denarja znosijo v božji hram, toda to je toliko jeakor bi stil kozarec vode v mor- Vprašanje Je koliko potrebuj*? človek ali družina proletarca za polteno preživljanje? Ako bi drufinski oče zaslužil vsaj $ 1600 na lato, bi te nekako šlo, toda še tega ni. V Proeveti in Proletareu čitam, da imajo ravnatelji nekaterih družb in velikih trgovin do $60,000 plače na leto ali pa še več. In to za nekaj podpisov na dan in kakšno zbadljivko.podlož-niku. Cltal sem, da je umrli papež v Rimu zapustil samo $330,000,000. Od kje ta vafcta? To je vprašanje vseh vpra*A»j> V kakšen namen toliko bogastvo? Ako se res kaj sveti v človeških možganih, bi bil odgovor, da je bil «sv. oče največji Itmozgovajec človeštva na zemlji. Zakaj ima katoliška cerkev 62 kardinalov, ogromno število nadškofov, škofov, kanonikov, dikanov In veliko armado vikarjev, župnikov In kaplanov in po vrtiu le polno sekt? Od kod živi ta ogromna masa posvečencev? In to brez vsakegs dela! Dan ima 24 ur. Vsi ti posvečenci Imajo vaak dan 20 do 23.6 ure prostega čaaa. Prodajajo same slepil ne be-sedt. Za cerkve ljudje žrtvujejo denar, delo In iopet denar. Gospodarji so škofje. Ti pa delaj, moli In trpi, po smrti pa z zrakoplovom v meglo sli pekel. To učijo. Trdijo, da je pod nami Kitajska, ini zemeljske oble pa pekel, ivl pekel ja v vseh vrstah rud-»v In premogovnikov. Tam je tisti pekel, brez ognja in žerjavi-e«. Ako bi ljudstvo pričelo misliti vsaj od temena do nosa, bi bilo veliko boljše ta delovne ljudi vset ga sveta Naj povem reanično zgodbo. Pri nas v Cerknem na Primorskem je dekpnoval Jože Jeram, pomagala pa sta mu dva kaplana ln včasih tudi kakšen vpoko-enl vikar. Lata 1886 je d$kan Jeram ustanovil pri naa prvi tfnlsl-on, ki se je potem ponavljal vsakih deset let. Pred farno cer-ivljo so postavili mizo ln stol. Tam je pridigal neki misijonar, (akor lem slišal, ao nekateri Jo-tali, drugi ae bolj resno držali, tmtjl pa so ae muzali, Nasprot cerkve čet trg ata bili dve gostilni. V eni teh jroattln nas je sede-o šest fantov, ki smo igral "cvik" ter Imeli liter Ipavca na miti. Ttdaj ml ni bilo še 18 let. čet deset let je bil zopet mial-Jon. Nisem bil doma, pač pa v svetu, toda slišal sem, da je par ženik tnorelo. ker ao poslušale misijonarja. To Je bil blagoalov ta tlite iinske in tudi ta druge norce. Bil pa sem doma v Cerk-nu, ko sta umrla vikar Novak It Novakov- In naš deksn, oba v 24 urah. Ko je bil dekan še na mrtvaškem odru. je prllel z Dunajl neke listine in odšel. Ni čakal pogreba. Kdo je telegrafično poklical tega nadporocrlika, ne vem. Vem pa, da je Ml dekan nekoč dobil zalo dekle z Dunaja, staro 16 let. Znsls je le nemški, toda v dveh letih se je naučila slovenščine, prsv za prav cerkljan» ako narečje. Po dekanovi smrti se je izvedelo, da so bili dotični oficir, njegov brat in tisto dekle —dekanovi otroci. Ko je dekle od žensk izvedels, kdo je njen oče, je znorela in je bila poslana v dunajsko norišnico. Izvedelo se Je tudi, da je bil dekan premožen in da je zapustil 70,000 goldinarjev — jaz jih nisem itel. Eden največjih kmetov, njegov žlahtnik, je dobil največ. Denar pa ni imel heska. Priporočam čitateljem, da se naroče na dnevnik Prosveto in tednik Proletarec. Andrew Obed, 5. ni dober voditelj. Jaz rečem to, • peljali svoje vloge ne kot na-da ne bo ne on in nihče drugi vadni delavci, ampak skoro bi O rudarskih razmerah Peoria, III. — Zdaj, ko Imam stalne počitnice, se bom še jaz oglasil. Zadnia dva meseca smo pridno koplu črni diamant ln g?, dobili /čim več na površje. Zdaj, ko je nekoliko zima pritisnila, je pa dela zmanjkalo in so nas poslali na površje ~ mene za vedno. Na cesti nas Je ostalo okrog 1&0 rudarjev, članov PMW. V krušni liniji Strica Sa ma jih bo torij toliko več. Kar se tiče drugih industrij, še ni tfcko slabo. Ampak za nas plešaste ni več proatora nikjer n bomo morali od zraka živeti. Zadnja veselica natega druš iva 489 SNIM je dobro uspela. Zahvalimo se Člknom društva 811, ker so nam pomagali do u-speha. Kot pride na zabavah do raznega pogovora, tako mi je tudi na naši nekdo omenil, kako b bilo lepo, če bi bili združeni in bi lahko večkrat kaj sličnega naredili ter se še bolj sprijaznili. Odgovoril sem, naj se tistim fca-hvali, ki vse zahteve odbijejo« V 86. številki Proavete sem <61-tal dopis br. Snoyja, ki se je dotaknil d opisni k ar ice Iz Illinoiaa. Na eni strani jo je pohvalil, na drugi pa pograjal. češ da j«'bi njen dopis le osebnost pvot Lewisu. Sicer pravi, da Leirla ne odgovarja njUlovim zabte vam, toda je za močno unijo. Jaz pravim, da ste le močn Levvisovl pajdaši. Kar on stori, to morate vzeti, ne glede če ste zadovoljni ali ne. jPri PMW je drugače. Nobena eksakutiva ali posamezni odbornik nam ne more nekaj vsiliti brez splošnega glasovanja rudarjev. Snoy pra vi, da bi bila enotna fronta naj boljša. Seveda bi bila. To tudi m zahtevamo, toda ne pod Lewi-som. Pravi, da je tudi pri naa nekaj narobe, ker sta Ozanich in Pearcy (spodletela. Povem, da Ozanich ni kandidiral v noben urad, ker po unijskih pravilih ne more biti v Istem uradu več ko dve leti. Pravi tudi, da Otanlch prosi eksekutivo, naj ga profla-si za mednarodnega predsednika. Toda to je bilo odrejeno do prihodnje konvencije, ko je bila za enotno fronto, dokler se Lewis ne odstrani. Kaj še nimate dovolj "trubelna"? Zakaj *a plačujete aseiment? Ali se ne znate sami bolje vladati in morate njega poslušati? Ni vse tako kakor Snoy piše; baš obratno je. S tem je prizadeta tudi Proeveta v IMnolaul ker je bolj naklonjena Lewisu kakor pošteni progresivni rudarski unuiji. Naj omenim, da ta spor ni bil nikdar naperjen proti stari rudarski uniji, marveč le proti starim utopistom in absolutistom kakor je Lewis, ki sam dela razdor med delavstvom v prid baronom. F. Franko, 489. ____________________________ PMW prollašena za med na rod - neki vojaški nadporočnlk, pobral no unijo. Snoy meni; da Ozanich Se o otvoritvi SND v Pueblu PueWo, Coto. — V slogi in združenju jeiinoč. S temi besedami je LouJs Korošec otvoril program, kateri se je izvajal 12. febr. na otvoritveni proslavi Nagradnega doma nad zadružno prodajalno. Peditavil je mestnega komisarja 6. J. Stumpf, ki ae je izrazil, kako ga veseli, da smo se Jugoslovani skupaj strnili in zgradili nekaj, kar bo v ponos nam vsem, posebno pa še mlajši generaciji. Nato je govoril Fr. Okoren, zastopnik JSKJ, ki je svojem 20-minutnem govoru Čestital puebltfki naselbini in obenem urglrtal nas, da delujemo še naprej v slogi ln dajemo zgled mlajši generaciji. Govoril je Peter Culig v imenu društev sv. Petra in Pavla JSKJ in za njim je nastopil predsednik KSKJ John Germ, ki je čestital k vzvišenemu delu, ki ga je napravila naselbina in obenem pozival, da ae obnašamo kot bratje in kadar pride do kakega nesoglasja» Izravnaj mo ga doma, ne pa bob-nati po vsej Ameriki^ Nato je govoril Frank Boltezar v imenu društva Orel št. 21 SNPJ in zadružne prodajalne. Zadnji je govoril F. Pechnlk v Imenu dramskega kluba Zore, pfevskega zbft-?a Slovenec ln samostojnega društva Pomoč. V sVojem kratkem govoru je omenil, kaj vse se da napraviti, ako je sloga in zaupanje med nitmi. Dan 12. febr. naj nam Ostane v spominu ne samo kot rojstni dan Abrahama Lincolna, ampak tudi kot praznik na šegi« dokončanega dela. Sledila je igra "Pri puščavni-ku." Takoj se je videlo, da skrbnemu nadzorstvu Rose Radovi cheve ni ušla nobena še tako mala stvar in igra je bila izpeljana prvovrstno. Igralci so Iz- mislil, da so profesionalci. Po mnenju občinstva je * bila igra prekratka in to je vselej, kadar se avdijenca poglobi v igro Ako je •igra slabo izpeljana, je vsaka predolga, torej to je zna menje, da «o vse osebe na Odru izvršile svoje vloge. Po igri sta nastopila s harmonikami Berni Kogovšek in Edward Jamnik, ki je tudi zapel '"Moje dekle je še mlada." Nastopila ata pevska zbora Slovenec in Prešeren. Vaak je zapel tri pesnti, nakar sta se oba zbora strnila in zapela "Morje Adrljansko." H koncu so prišli še igraki na oder in po čeli dvorani je zaorila "Hej Slovani." Med nastopom pevskih zborov je Rose Radovich deklamirala skladbo "Kanarček", ki jo je zložil, kot je iz nje razvidno, nek uradnik v Ljubljani. Zamislil ai je, koliko lepše in brezbrižnejše življenje bi imel človek, če bi se rodil kot ptič. Posebno zanimi va je zadnja kitica, ki se glasi "Človek nima kot ptič zastonj stano-rasjs, od rojstva do grpkdtji tenia.I Kanarékom kanarke sa žene Bat dal, ie. ljudem pa mnogokrat daje—kantlje.. Skratka, «e bi «danes še smel si prekriti "4M ia mesto Hoveka—kanarček postati, verujte—na vaje bi smuknil UkeJ—«s pomišljal si nič in—Itrc—blagoslovil človeško iivtjenfc kot—ptič. ;."•■« Ko je bil program končan smo se po večini razšli, le manjša grupa je ostala v pivnici do večerje. Po isti smo pa zopet skupaj prišli in rajali do pozne ure v pondeljek zjutraj. Videl sem rojake iz bližnjih In daljnjih naselbin. Celo iz New Mexice jih je bilo nekaj( Neka ko ob desetih se je pojavil met nami tudi br. Tomšič, ki je bi na potu domov s seje gl. odbora In tako nam bo 12. febr.^oBta v trajnem spominu no te samo zato, ker smo otvoril i dvorano, nmpak tudi zato, ker smo se izkazali, da smo pr'prav'jehi skupno delovati za blagor ¿loveštva, kajti prišel bo čas, ko ne bo nihče žel, česar ni sej al. Ta čas pripravlja zadružništvo. Frank Pechnlk, 21. Zemlfar-velikmski Zemljo bi lahko primerjali z velikani, torjem. Po nekem temeljnem fizikalnem"^ nu ae mora sila, ki jo razvija naša prem5 na ta ali oni način aopet javiti, kajti »¡L^ vesoljstvu neminljiva, noben nje del ge a *T izgubiti. V čem se kaže torej delo Ije? Lahko bi odgovoril, da se efekti njen* A kažejo v menjavi dnevov in noči, poletij T«da to bi ne bito pravilno, *er so le p^u? sončhega žarenja, ne pa zemeljskih sil ¿¡¡J Menjava dnevov In noči, «fcoletij in zimTB stavlja ie spremembne pojave zemelj^^ banj,-ne pa njihovih-učinkov v fizikalna J! sto.tttntfja moramčinkte avcuih fclbanj hitiuT ko Mi'«tKimitM«*/ Ihkor spo^-J nik v železniškem vozu spremembo briivj sa. Splošno menijo, da je pripisati mene pij. in oseke vplivom meseca. Toda ta dva pZ! je »mogofce* razložiti-- tudi brez luninega vdI* iz učinkov zemeljskega vrtenja okrog lastne« To vrtenje .povzroča med drugim tudi premi celin in morij» kajti zemeljska skorja ni otrd masa, kakor so menili nekoč, temveč nad h prožna in gibljiva tvorba. Iz Reolotfije vemo, da je bila razdelitev km nin in morij nekoč popolnoma drugačna, kar j mogoče razlagati s «tahrim premikanjem , meljske skorje zavoljo taemeljike toplote in t rede mase ki razvija spet podnebja ter « s tajanje lednih ddb, kar pripravlja na našima mičnici v teku tisočletij apet nove geološke pn obrate. ^ Neposredna posledica motornih storitev vrt če še zemlje so tudi dvigi in nižanje tal, ki j povzročajo premiki mas. TakSni učinki zem$ skih ail pa se kažejo tudi v notranjosti planet Ni nobenega ¡dvoma, da nastajajo zavoljo trej med zemeljsko površino in lemeljskim jed« potresni ter ognjeniški prijavi. Znanost jefl šla do prepričanja, da se morejo zemeljski t plota in žareče mase razvijati tudi iz dinaal nih učinkov ail ali pri aameljskem vrtenju! tej razlairi ni niti nujno potrsbno, da bi biki meljaka krogla nekoč 4ai*«a krogla, ki ae je| časi ohladila. Ta teorija ohladitve je din«j prilično zastarela. ■■■■¡fi Uspela maske rada Imperial, Pa. — Tukaj so zelor slabe delavske razmere. Veliko ljudi je brez dela, toda vseeno je bila velika udeležba na naš maškeradni veselici dne 11. febr. Prišli so iz vseh krajev od blizu in daleč. Maškar je bilo tudi veliko in nam je bilo žal, ker smo imele samo tri nagrade, katere so dobile najbolj pomenljive maske. Prvo nagrado sta dobili m rs. J. Janeshek in mrs. F. Lukan iz Mfdwayja, ki sta predstavljali Delo in Kapital; drugo nagrado sta dobili miss Angela Ces in mrs, Leonard iz Impértala, M sta predstavljali S?ÍPJ in bolniško strežnico; tretjo Je dobila mrs. Jeram iz Mocn Runa, ki je prestavljala Strica Sama. Ce Je Imela par, ne vem, ker nisem govoril t njo, ker je prej odšla. Imele smo tudi "cake wálk". Torto je dobila Ann Marie Ka-csur it McKees Rockaa. Bili smo vsi veseli, tisti, ki so dobili nagrsdó in tudi drugi, ker godbo smo imeli izvrstno, Joe Koračinovo, ki je igrala polke In valčke, da je vse plesalo, staro in mlado. Iskrena hvala v*_, ki tfe se udeležili naše veselica. Hvala vam za tako lep večer. 1 Dalje «s straaL) . PONDELJEK, 27. FEBRI as^ . IVV Tako so se nekdanja nazlrinja o nastajaj raznih zemeljskih pojavov, plime in oseke, ki nih in morskih tokov, zemeljskega magneti» premikanja celin, potreaaviin ofimjenišlrih H* hov temeljito prsdrtlgačila. Vsi ti pojavi, ft jim nekoč pripisovali različne vzroke, sedi pojasniti iz' zemeljskih gibanj in so podel motoričnega dela nafte premičnice. 1 m j , nt M. fc,, dn.li.1 ii . 1 ; , Gospodarski odsek Zveze narodov je pa kratkim obrnil pozornost javnosti na atiak» revnejših državah, na revščino, ki K je «n tovno krizo 'še stopnjevala. Preiskave v različnih državah so pokial da je eelo večji del civiliziranih narodov 4 hranjen. K temu je treba prišteti še neko! stranost v pretirani, klima avoj vzrok v ne* nosti mnogih narodov, francosko "mosottl ro" in nizko povprečnost v prehrani mnofftl rodov. Celo v deželi, kakor so Zedinjeaelfl ve, kjer hrano zelo previdno izbirajo, so m* veliko število preslabo hranjenih družin. TI v Veliki Britaniji, v sorazmerno dobro hrup deželi, je poraba mlaka manjša od p malne porabe in tudi poraba sadji vzporedno z mezdami. Norveška bi u državo potrebovala 8©y000 ton presnefi izdela ¿a pa za svoja potrebe le «286 too,* vica je pa ie pomešana t margarino. Nt K tovnem trgu prodaJajo pa norveško tretjino slabše od normnfaefa po konkur cenah. Mnogkn kmetom je kruh tri ' njih hrane. To je pa odločno preveč, is števamo slabo kakOvoet krtlha po vaseh, kratkim so V nekaterih daftalah dvignili mleka za šolske otroke. «Posledice so V Veliki Britaniji so delavci po tovarnah! 38 in eno «trtino milijona litrov mleka lani, ne da bi pri tem prodale manj mletoj karne. V norveški preatolnici dobijo^oti« šoli zastonj tako imenovani "Oslozajtrk. m dellco mleka, preano maslo, pšeničen krufcj polovico pomaranče, polovico jabolka ali Pji ga korenja, poleg tega pa še od sept«mW< marca primerno mnolino ribjega olja. rs j I, ,,,,1,, ,sLmI lah rred ar^tecimi i«» (Iz Proavete, 27. februarja 1919) Domače vesti. V Hlchmondu, Cal.J^ Hrvat Peter Bojak od lastnih rojakov jen za dva tisoč dolarjev. w Delavske vesti Rudarji v co»orad*k,h niklh Urnajo, da je mezda ailno padi«- Po svetovni vojni, Spartakovsko ji'^ Nemškem noče odnehati. — Mirovna tom^ ca počiva v odsotnosti Wilsons in Sovjetska Rusija. Baljšavilk* gubila Libavo in Vldavo ob Baltiški (Dal9s Is vrve komunistično dHrtatdro v RueW kratične driave prosijo Rusijo » meato da U Rusija prosila damokrst»^ ve! Računi ao, ds damokraeijs ^ nakar se bosta knmonfzem In fam^ razumela..« , _ Herman. Oba «U bila I r— ""i * februarja t apravljači ? — Na v*e je treba misliti pri kmetijah! 'Pravijo,1 tit *pa tam pri-_ pravlja tudi gostija. Predpust je """ ~ „i. Htraneh Zdaj t,UI ****** in tam Pesnice Ji Ob stranen ^ 0 voglednlkih, toda SloVCJUJC KM M V H10VBW SKIH GORICAH EtlHcarci hi modnimi bresti, Vih korenine segajo globoko A vodo in se med njimi skri-io ribe in raki, višje gori pa i jo pomladi žabe. V kras-, zavojih se zgublja med ur-iskimi bregovi ter med Strm-doli proti Mostom, kjer se nje med poljanskimi njivami, Itajočimi, da jih pomladi zaje z lukom in česnom, ki je za ljance edini večji dohodek. Po-, pa se stisne mirno v naročje jve, trudna in upehana od po-|katero je morala preleati. se Pesnica v zimskih dneh ilni, razlije čez obrežje ter Eplavi travnike, je po pesniški lini veselo. Drsalci vriskajo na }u, se vozijo po njem s sanmi, Irsalkami, nekateri pa kar po ilstih, kakor bi imeli telesne [bi se ne bali, da jih bodo pre-tnjali. Ali če pride povodenj košnjo, se je nihče ne vese-že zdaj, v zimi, prosijo kme* Boga, naj jih pomladi ne bla-slovi preveč z vodo, da bo seno da jim ne bo odplavalo ali oblatilo in postalo pomagač ivke in drugih živinskih totem času, ko leži nad Sk>-iskimi goricami sneg, ko vleče | od Svete Trojice burja, žviž-Ikrog hramov in zganja v hle-celo pse, je Pesnica Videti zasneženimi travniki kakor ina gaz, ob kateri se poziba zdaj ie po tihem. Ko bo v*« dogovorjeno, ae bo že kaj več ras-vedelo, kajti so ženske, ki se v zimskem času nimajo z ničemer drugim baviti, pa pač govorijo o ženitvah. Za one, ki so že oklica-ni, so sačeli krojači in šivilje izdelovati obleko, dekleta pa pletejo šopke in vence; traki za svatevčjake pa se dobijo v trgovini. Nekaj morajo imeti za klobuki, da jih poznaš, sicer bi bili videti navadni gostovanjščaki. Pred listjaki phejo dekle proso za koline. V tople suknje zavite stojijo na stopah, pritiskajo s nogo na "žrebca", ko ga pa spravijo v primerno višino, ga aunejo z nogo v stopo, kjer se dela zlata prosenca kaša. Sicer je treba stopo večkrat izprazniti, odsejatiod pšena mekinje in ga znova ogreti, zakaj le toplo proso se rado lušči, ali .vendar gre delo naglo naprej. Zdaj se pri neštetih hišah ču-je phanjcprosa, pri neštetih hišah sedijo za mizami ženske, ki prebirajo kašo, zakaj koline so strašne, če kaša ni čista. Po jutrih se Čuje od raznih strani cviljenje prašičev, ki jih v tem času koljejo. Zdaj je najprimernejše. Mraz je, špeh se dobro suši in koline vsaj nekaj dni ostanejo, v mlačnem vremenu pa takoj okisnejo. Otroci se mesar jen ja bojijo, toda nič jim ne pomaga. Očetje namreč pravijo« da se morajo mladi začeti vadi- o od mraza osmojene veje, kf ti dela, pa jih prisilijo, da morajo pri klanju- svetiti, ali pa držati krnico, v katero teče kri za godljo in za črne koline. Potem, ko je svinja zaklana, ko je že na škamlu in ji slačijo špeh, je nekoliko 4x>lj še, takrat deco mine ijo za počivališče krokarjem nicam, in na katerih se zdaj zdaj ustavi sraka, poreglja, se ■repenči ter brbra obreklji-besede proti vasem, ki so ji ranile zletavati na gumna, r se je tu in .tam vendar- še lo zrno. Voda, ki se ima zaliti svoji naglici in globini ge, da je ni prekril led, ki nad ribniki in mlakami, se sajeno zaletava v ovinke,, grize, odnaša rjavo prst ter naplavlja na mirnejša mesta, grana pridrvi do mlinov, r jo močne zajeze ustavijo ln prisilijo k mirovanju dokler pride ura, ko jo mlinarji prida jim goni mlinaka ko-Spuščajo jo skozi zapore v ki so napeljani nad ko-pod njimi in so koles-narejene tako, da jih potiskati naprej in od-od sebe. Vodi ni po vo-»otenje, oviranje njene pro-Ali pomagati si ne more, »e zaganja v lopate, da koles bolestno cvilljo. Mli-njene jeze vesele. Za-od moke hodijo ob zaje-Kledajo v vodo in se ji smeh-kskor bi jo bedrili, ona pa zmeni zanje, sakrijr a« a •n zdrvi po žlebu dalje, da čimprej rešila utesnjenosti »čutila svobodo, toda toliko »"»v je na Pesnici, da se od >ga do drugega skoraj niti ne uri. Po cestah se pomikajo številom. Kmetje vozijo na praha r,J. < a bodo pomladi lažje smo-n . vesel° Pokajo z biči. in se ogovarjajo, kakor roraz razmajal jezike. Hi-;|J® treba, hiteti! Cuje se, da Ponehal, po brozgi pa sa- u«\ "Pratik» kaže juž-J™«.^ rane, ne postajaj pri ^ dopoveduje gospodar PJ» Pe del. po svoje, kajti ¿l0Vek * rad pomeni tudi med tednom, ker je ¡■M (lf> nedelje cela več-* takrat je težko spre-■P' lepo besedo, ki bi ušla hodijo v skupinah. Takrat ■■1 ^kJetom lahko le po-JM-«iinlh šal „. gotovo ^ L -kako mu je pri J1. ^ čaa. Človek ni- * "i v korist ur biti p. monu i|c#r m t1'*" in vrt» P*^hitro bi kose i ^«{¿Kam bi hodili le- A S' ah-, aH-takrat je smrad v hiši. sad mine, ko so čreva spuščena, ožlemaina ter zrezana po meri za koline, kadar je meso nasoljeno, zloženo v Škafe in ko je špeh obešen. Takrat postane tudi veselejše v koči. Mesarji niso več togotni. Nekoliko okajeni se potakajo po hiši, nadevljejo klobase, ali pa stržejo žegnano sol na meso, ki ga bo treba po nekaj tednih stlačiti v tunje. Gospodinje se nasmihajo, pripovedujejo mesarjem, kaj vse so morale storiti, preden se je krmljenka tako zredila; zažavjene stoje pred ognjišči, nalagajo na ogenj, da bi mesarjem ne zmanjkalo tople vode ali česa drugega, gospodarji pa hodijo pridno v klet, kajti mesarji so žejni. Treznega mesarja in naglega pridigarja Še nihče ni videl. Na gnojivčth se kljujejo vra-ne. \Jezno kraka jo in vlačijo sem-tertje kose čreves in mesa, ki so ga mesarji vrgli na gnojišče. Mačk4 ae dobrikajo gospodinjam, drgnejo se po pragih, mijavkajo in nosijo repove pokonci, kakor bi hotele s svojo lepoto vzbuditi pri njih radodarnost, psi pa skačejo ta vranami, jih podijo z gnojišč ter se čudijo, čemu so ta dan tako kljubovalne: po drevju krakajo in opazujejo pse; ko pa se ti odstranijo, sedajo spet na gnojišče in brskajo za nesnago. Po nekaterih zidanicah se že pripravljajo k pretakanju vina. Treba je začeti, da bodo do pomladnega dela prekuhali tudi *rt»fte; kajti žganje ae pri delu pdtrebuje. Ob večerih se Čuje na *|?asi petje. Fantje, ki ne hodijo radi zgodaj leč, se sbero za vasjo, -potem pa gredo parkrat gori in doli in pojo. Živahnejši seve-thftudi vriskajo, zakaj pa ne bi, saj «o zdravi in mladi. Veselje je kafttor hrana, koristi Človeku na zunaj ifl'na znotraj. Se nekaj časa in aima bo vkraj. Treba bo prijeti sa plug in brano in vlagati v zemljo seme, da bo dalo hrano lačnim listam. Tako poteka v Slovenskih goricah zima, pestro in raznoliko, za vsakogar ima nekaj in kljub temu, da za trde, dela vajene roke v teh zimskih dneh ni preveč zaposlitve, teče zima vendar dokaj naglo. Malo bo še smeha, malo veselja, pa bo konec. . Ignac Koprivec. Iz Primorja Javne dražbe in stečaji Javne dražbe so že vsa zadnja leta posebno v Istri precej pogoste. Večinoma gredo na boben kmečka posestva ali njihovi večji in manjši deli zaradi davčnih zaostankov in le deloma zaradi presadolženosti prizadetih posestnikov. Kakor posnemamo iz letošnjih prvih pet številk uradnega biltena za tržaško in puljsko pokrajino, je bilo v prvi polovici preteklega januarja napovedanih v odju koprskega sodišča in na zahtevo koprske zadružne davka-je, 42 dražb. Na teh bo 104 po-nikom z Babičev, Bernetičev, anov, Diličev, Grintovca, Ku-njavcev, Kopra, Laborja, Loparja, Marezig, Planjave, Pomjana, Popetra, Sv. Petra, Rojcev, Ter-seča in Truške odprodanih 188 parcel. Njihovi skupni davčni zaostanki znašajo 38.106 lir. skupna dražbena vsklicna cena pa 89.649 lir. Davčni zaostanki segajo od minima 87.60 lire v primeru treh, posestnikov v Truškf do maksima 3960.60 lire v primeru dveh posestnikov v Kunjav-cih. V Kopru bo poleg teh na zahtevo iate davkarije prodana^ne-ka hiša z vzklicno ceno 10.200 lir. Zavod za zemljiški kredit is Verone pa je pognal na bobon v omenjenem času 4 posestnike v Kavranu in Vodnjaku ter nekega hišnega posestnika v Trstu. V Trstu je sodišče odredilo stečaj dveh trgovcev, Valentina Da-nielija in Alojzija VersagnassiJ*. Njuna lokala sta bila že zapečatena. DROBIŽ IZ PRIMORJA Trst. — Ladjo "Stockholm", ki se je pred kratkem potopila zaradi požara, so sedaj spravili nik površje in priželi z delom sa po^ polno obnovitev. Trst. — V Rovigu so pričeli graditi velik kanal, ki bo spajal Jadransko morje z gardkim jezerom. Kanal bo dolg 420 km in stal bo 400 miljonov lir. Trst. — Iz Mussolinijevega fonda je tržai^i prefekt podelil rojstveno nagrado 800 lir družini Jurišič za rojstvo dvojčkov. Trst. — Pred sodiščem je obsojen Milan Cok iz Lonjer, zaradi tatvine v škodo Marije 8 dičeve in Justa Glavine iz Loh-jerja, katerima je odnesel 100 odo.. 600 lir. Pred sodiščem je moral priznati še tretjo tatviao 40 Ur v škodo Ane Batičeve. Obsojen je bil na 1 leto in 1 mesec zapora in 4000 lir den. kazni. Trst. — Ker so odnesli is ladjedelnice sv. Marka večjo količino cina v vrednosti 12,000 lir, sta med drugimi prišla pred sodišče Msrij Brečevič in Perolia m. i Glasovi iz I ^ naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) Naš gospodinjski klub dobro napreduje. Ima že 60 članic. Vabimo še ostale žene in dekleta, da pristopite, ker več nas bo, več sabave bomo imele. - Torej pridite med nas. da se Skupaj zabavamo in pozabimo vsaj nekoliko čaaa na vsakdanje skrbi! Pravkar aem isvedela, da mora predsednik našega druitva 106 SNPJ Frank Augustin v bolnišnico na operacijo. Želim mu hitrega okrevanja. Mary Pollak. Joško ttCkvt lnndu Cleveland. — Kot razvidno iz poročil, nas bo te dni posetil Jožko Oven is Cfcicaga. V metropoli bo govoril na dveh shodih sa španske lojaliste, ki v centralni Španiji še stoje v sakopih in junaško umirajo za svobodno Španijo. Tako rekoč golih rok so se v Kataloniji morali umakniti v Francijo pred veliko fašistično premočjo. Prosvetna matica in JSF sta sklenili, da nesrečnih španskih lojalistov ne smemo zapustiti v njih tragični uri. Stati jim moramo ob strani in nuditi pomoč kolikor Je v naši moči. Vsled tega pride v Cleveland ir. nekatere druge naselbine Joško Oven. V Slovenskem delavskem domu na Waterloo bo govoril v petek zvečer, 8. maroa, v Slovenskem narodnem domu na $t* Clair ju pa v četrtek zvečer. Pridite na oba shoda vsi, ki simpatisirate s junaškimi španskimi bojevniki. Kdor še ni slišal Joškota Ovna, naj ne zamudi te prilike; tisti, ki ste ga le ališali, gotovo pridete. Fvank BarbM. Proti i,0Wi*u West Frankfort, III. — Malo odgovora bh Snoyjii. Leta 1938 je 86% rudarjev nastopilo proti Lewistr. Toda njegova blagajna je močna. Takoj vam je naložil vse polno davkov. Vsaka baraba je Imela pravico do pištole, samo 'da je bil na Lewfgovi strani. Bili ao tudi dobro plačani in so še danes. Ni dolgo, ko mi je edsn rekel: Meni je vseeno, če delam ali ne, ker |20 na mesec dobim vseeno. On je Anglež. Br,,8noy pravi, da so naše u-radnlke pometli, kar ne odgovarja resnlfcl. Pri PMW ne more biti noben uradnik v enem In Istem uradu več ko dve leti. Sele po dveh letih zopet lahko kandidira V isti urad. Br. Snoy pravi, da bo Ozanich zahteval mesto mednarodnega predsednika, kar ne odgovarja resnici. Osa-nich veruje v večino in dela, kar večina sklene. Zdaj dela v uradu v Chicagu zato, ker ga Je Green w postavil začasno. Radovedna sem, zakaj nekateri tako napadajo Osanicha? Ako boste še nadalje tako zagovarjali Le-wisa, ne bo dolgo, ko boste vki pod diktaturo. Besedo imajo tukaj samo tisti, katere on nastavi, pa naj bo pri lokalu ali pri delu. Br. Snoyja vprašam, kaj bo Lewis naredil z dvema organizacijama? Kontrakt zmeraj dela za zaprtimi vrati. Vae dis-trikte je razcepil zaae. Kaj ga potem hvalite in njegove "pay-rolerje"? Gertrude Madizer, 313. Filmi SNPJ v Penni Moon Run, Pa. — Članstvu SNPJ irt drugI javnosti v za-padni Pennl naznanjam, da se bodo po rasnih naselbinah s 1. ližnem Niicrt glede utrjenja Guama poražen Udarec Rooaeveltovi iji politiki nr«M> nek da petre» buje dvanajst delavk. Požar V gozdovih v čil ogromno škodo. u Avstralije. Ogenj je zahteval 60 čk»reških življenj In povsro- marcem pričele predvajati slike SNPJ. Z njimi bo prišel tudi gl. predsednik Vlncent Cainkar kot govornik In predavatelj. Slike bodo predvajane v sledečih naselbinah : 1. marca v Slovenskem domu v Plttsburghu, 2. <4 v Coverdalu, 8. ti V Prestu, 6, ti v Syganu, 7. U v Burgettstownu, 8. tt v Midwayju, 9. ti v Imperialu, 10. it v Strabanu. Nadaljnje naselbine bodo objavljene v prihodnjih izdajah Proevete. Članstvo je vabljeno, da si ogleda slike is starega kra* ja in od tukaj ter sliši predsednika Cainkar ja. J. Ambrofclch. Waahlngton, D. C., 26. febr; Nižja kongresna zbornica je z 206 proti 168 glasovom odkloni )a načrt sa utrditev otoka Gua ma in gradnjo letalske baze na tem otoku. Koalicija konservativnih demokratov in republl kancev je Ignorirala apele pri atašev Rooseveltove administracije, naj kongres dovoli pet mi« lijonov dolarjev za utrditev otoka. Poraz načrta je značilen, ker je glasovanje sledilo vroči debav ti, v kateri so nekateri kongres-niki srdito napadali zunanjo politiko Rooseveltove administracije. Opozicija, ki je kritizirala Rooseveltov dogovor glede prodajanja Ameriških bojnih letaf Franciji, je triumflrala. Proti utrditvi otoka Guama je protestirala tudi Japonaka. Argument opozicije Je bil, da si bo Amerika nakopala Jeso tokijske vlade, če bo utrdila otok, ki je oddaljen od Japonske le 1600 milj. Nacijška propaganda v inozemstvu Berlin, 26. febr. — Nacijška Nemčija namerava mobillslrati armado Študentov, ki bodo šli po vsem svetu in pojasnjevali "no* vo nemško mentalnost". Dr. Gustav Scheei, vodja itacijskih študentov, jt govoril o načrtu pred člani nemške akademije. VnI študentje, ki bodo poslani v irwP zemstvo, bodo skrbno Izbrani in instruirani, ds morajo vedno predstavljati nemško mentalnost. Sovjetska Rusija jači pomorsko eilo Moskva, 26. febr. isvestjs, uradno glasilo sovjetske vlade, poročajo, da je bila nova bojna ladja spuščens v morje ob obletnici ustanovitve rdeče srms-de. Kje je bila ladja zgrajena In spuščena v morj»,./iJeno late in lonaža — vse to Je Še tajnost M. P. Pronovski. mornsrlšnl komisar, piše v glasilu, da bo sovjetska Rusija kmalu imela tako mogočno mornarico, da se ne bo ustrašils nobenega aovinšiii-ka. A i Demonstracije poljskih študentov Policija preprečila , naval na nemilco poslaništvo Varšava, Poljaka, 26. febr. _ Več sto poljskih študentov ,je včeraj demonstriralo proti nacijski Nemčiji v Varšavi, kamor pride jutri grof Ciano, italijanski sunanji minister. V Pozna-nu so demonstrantje razbili šipe v oknih nemške knjižnice in po-alopju, ker je urad lista Posener Tageblatt, glasila nemške manjšine na PHjsksm. Demonstrantje so kričal*i "Proč s Nemčijo!" in "Zahtevamo, da naciji v. Gdanskem upoštevajo pravice Poljakov V' ' «II Demonstracije so sledile poročilu, da so naciji v Gdanskem izgnali 86 poljskih študentov s politehničnega učillšča pod pro-tekcijo nacijske policije. Pet poljskih študfentov jt bilo ranjenih. Odansko je bilo nemško mesto prtd svetovno vojno. Policija je preprečila naval, demonstrantov na urad nemške ga poslanika v Varšavi In areti rala sedemnajst Študentov, Ljudsko štetje na Ruskem Skoraj poldrugi milijon lju-Ijudl prešteva novjetake državljane Dne 17, januarja se je na vsem ogromnem ozemlju Sovjetske u-nlje začelo ljudsko štetje. Za to orjaško delo Je bila sestavljena posebna civilna vojaka 600,000 mož ln žena, Itevnih komisarjev in nadzornikov, ki bodo pride-I jeni 182,000 komisijam, kjer bo poleg njih poslovalo Še preko 800,000 drugih sodelavcev, no osobje Je i>red pol leta prejelo obširna in j>odrobna navodila o štetju, posečalo Je posebne večerne tečaje, da se Je popolnoma usposobilo za važni posel, letošnje štetje se je tedaj pri* previjalo zelo temeljito, osobito ns temelju nedavnih izkustev, Provesti bi se bilo moralo že pred dvema letoma in se je tudi izvedlo, kakor pa kaže, Ja bilo izvršeno površno In v naglici, tako da ga vlada smatra samo za gtneraino skušnjo za letošnje vaeobče štetje. Morda je za naše pojme nekoliko nerazumljivo, a-ko vlada trdi, da ao se bili tega posla pred dvema letoma polastili sovražniki aovjetov In da Je treba sedaj korenito popraviti rezultate omenjenih škodljivcev. Po nalogu sovjetske vlade mora letošnje štetje predvsem pokazati glolaiki zgodovinski preporod sovjetskih narodov, ki se je izvršil v drfavi v teku zad- Stavka avtnih delavcev končana Detroit, Mich., 26. febr. — Kratka stavka avtnih dela vet v tovarnah Chryaler Motor (Vi. in BriggM lfc»dy Co. Je bila kon-čsns. V stavki jt bilo |#izsdetth čez 10.000 delsu-ev R J Tho-mas, predsednik avtne unijt» jt isjavih da bo jurisdikcijski spor, ki je povzročil stavko, predložen rešitev federalnemu delavska-ms odboru. • njih pttlttk. Vlada hoče do korenin poznati ne samo sedanji položaj, marveč tudi dinamiko gibanja narodov, njihovo socialno in narodnosto pestrost, da bi nu temelju dobljenih podatkov sno-va organizirala induatrijo in po* ljedelstvo, promet, trgovinsko o-mrežje in zlasti nurodno obrambo. Dobljeni podatki bodo dali novo oanovo sa načrtno gospodarstvo in is njih se bo dalo sklepati na marsikako hibo, sa-stareloat In pomanjkljivost, kar se bo a statističnim materialom, strokovnjaško proučenim, dalu odpraviti in dati Javnemu življenju novega pogona. Tako ae glasijo navodila, ki števnim komisarjem podrobno raslagajo vidike, po katerih morajo poslovati. V njih pu je na kratko omenjano, da letošnja ljudsko štetje v Rusiji nI aamo notranja zadeva sovjetake uprave, marveč bodo njega ugotovitve tudi tujini pokasale razmah aovjatakih narodov v zadnjem desetletju, 'is-vastja" pravijo, da bo štatjt podalo prtkraano sliko polnokrv-nega življenja In dvignilo pred svetovno javnost celo vrsto modernih ruskih velemest, ki niso stara niti še deset ali- dvajset let, pa so kljub temu že važna torišča gospodarskega in kulturnega življenja v dotlej puatih, praznih in pasivnih pokrajinah. Moskovska "Pravda" piše, da bo štetje pokasalo, kako široka možnosti so odprte posamesnl-kom in njih posebnim sposobnostim, kako silno so narasle ljudske množice, ki s svojim delom množe narodno blagostanja, in koliko novih panog je sedanji ustroj odprl vsesplošnemu udej-stvovanju. V tem smislu st glasi tudi vsa reklama In agitacija za štetje v kinematografih in tisku. Vlada naglaAe, kako skrbno so bili izbrani štavni komisarji In nadzorniki. Več ko polovica Jih ima visokošolsko naobrasbo, druga polovica vaaj srednješolsko, pomožno osobje pa najmanj nižjo srtdnjo šolo. Četrtina štev-nega osobje so profesorji, 16% tvorijo dijaki unlvers In strokovnih visokih šol, dalje vodilni uradniki tovarn in kolhosov, ki so se posebrio obnesli kot orgs-Jiisatorjl. Obenem tisk opozarja na vse teškoče, ki jih bodo imeli števnl komisarji. Se večje tel-koče čakajo števno osobje v od-Ijminili krajih akrajnega severa, v puščavskih pokrajinah, v sibirski tajgi in v oddaljenih gorskih usseljih Altaja in Pamlrja. V teh krajih se Je ravno saradi izrednih težkoč štetje začelo že pred par meseci. Komisarjem Je na razpolago celo brodovje letal, ker bi s|rer v enem letu ne mogli opraviti svojega |K*ila. Časopisje Jt že (Milno zsnimivih podrobnosti o doživljsjih komisarjev in omenja zlasti vtliko razumevanje sovjetskih narodov za to veliko podjetje, ki ga nepoučeni smatrajo večinoma kot pripravo za nove davke in druga bremena, v čemer sr neuki ljudje menda rsa ne motlJo.*"!zvsstJa" poročajo o primeru, ki ga Je doživel števnl komisar v neki oddaljeni vasi aserbajdžanske republike. K njemu je pritekla 96 letna Mara Savakidze In mu vamelo Javile! "Bili ste pri nas davi In še niste mogli vedeti, kakšna velika sreča Je doletela našo hišo. Po vašem odhodu se nam jt rodil vnučtk. Se njega-zapišite med državljane!"—Vo Jutru. > PR08 VgTJT ■ iisaaacasa SIGRID VNDSET: «J E,NN Y # ROMAN ' tO "To je nekaj drugega. Jenny. Skušnje. ki tto plačilo za greh — naj me razume*, ne mini im greha v o r tod o k» nem smislu, temveč kot poaledico tega. da je človek ravnal zoper svoje boljše prepričanje — so zmerom bridke. No, vzlic temu menim, da so na vse zadnje te moje skušnje notranjega človeka v meni nemara vendarle v večji meri obogatile in poglobile, nego bi me mogla kaka manjša nezgoda — ko mi usoda le ni dovolila, doživeti veliko srečo. Ne-koč v življenju pa mi bo nemara dodeljeno to že v veliko večji meri — občutek imam, Jenny, da me mogoče te akuSnje povedo kdaj ie do pravega razumevanja tega, kaj je prav za prav smisel življenje —. Kar pa se tebe tiče, sem mislil s tem nekaj drugega. Dasi ae je tvoja sreča v ljubezni izkazala za nestalno, je bila vendar ves čas, kar je trajala, čista in brez greha — kolikor si polna zaupanja in brez zahrbtnih misli verovsla vanjo, ne da bi varala koga razen same sebe." Jenny je tiho molčala. Cel vihar ugovorov se je dvigal v nji, a temno je čutila, da je Gram ne bi mogel razumeti. "Ali se ne spominja** Ibsenovih besed: ln najsi sem s *kuto zajadral na dno, je bilo le krasno voziti —." "Oh, da se t| le hoče prežvekovati te trapaste besede, Gert. Lahko ti rečem, da imamo ml danes —. vsaj večina izmed naa — vse preveč čuta odgovornosti in spoštovanja do samih sebe, da bi priznavali ta rek. Kaj za to, če utonem in ae potopim na dno — poskusila bom, da niti z očesom ne bom trenila — samo če bom za gotovo vedela, da nisem sama zavozila svoje *kute na dno. Kolikor mi je znano, se najbolj*! pomor*čaki rajši sami vtope s svojo ladjo, če so zakrivili njeno pogubo." "MoJe mnenje je seveda to, da mora človek po navadi vse nev*ečnosti pripisati samemu sebi — vsaj v zadnji Instanci." Gram se je nasmehnil. "Da pa je po večini prav tako zmožen zajemati celo duhovne vrednote iz svoje nesreče —." "8ogla*am, kar se tiče prvega. Tudi zadnjega. A samo tedaj, če nesreča ni obstajala v tem, da bi človeku zmanj*ala spoštovanja do samega sebe." "Ali, Jennycs mala — tako hudo pa res ne sme* jemati te stvari. Saj si vsi razdražena In. pikra. Da, saj se spominjam, kaj si dejala o-flj dan, ko je Helge odpotoval. Ali, za božjo voljo, dete, menda vendar ne bo* reano misli-Is, da mora*, vsako zaljubljenoat že v kali za-du*iti, če že od prvega trenutka dalje ne more* jamčiti za to, da bo to Čuvatvo trajalo do smr-tl, preneslo vse zoprnosti, zmožno vseh žrtev — dojelo in kskor v neki viziji razumelo o-sebnoat ljubeznivega bitja, razsvetlilo njene najakrivnostnej*e globine, tako da je vsako kesnej*e razočaranje Izključeno?" "Pač," je rekla Jenny burno. "81 že kdaj sama občutila kaj takega?" je vprašal Gert Gram tiho. "Nisem, pa kljub temu vem. — Zmerom sem vedela, da bi moralo biti tako. Ko pa sem prekoračila že avoje osemindvajseto leto in sem bila *e zmerom stara devica, ko sem zahrepenela po tem, da bi vzljubila in bila ljubljena ter Je pri*el Helge In ae zaljubil vame — tedaj sem položila v stran vse svoje zahteve do sebe in svoje ljubezni ter vzela to. kar sem pač mogla dobiti — seveda do neke mere v dobri veri. Bo že *lo tako, sem al mislila — o, gotovo pojde — tiatega notranjega zaupanja in gotovosti, da pojde. ker ne more drugače — pa vendar niaem imela — Povedala ti bom. kaj mi Je moj prijatelj Heg-gen nekega dne dejal tu. On zaničuje ženake odkrito in pošteno — in nima pravi Me, me nimamo spo*tovanja do samih sebe, rssen te-ga pa smo tako lene, da se nikdar ne odločimo resno, da bi pričele same kovati svoje življenje in svojo srečo, s tem, da bi delale in se borile. Ni tihem se me vse vdajamo upanju, da bo pri-Ael kak mo*ki in nam poklonil srečo, tako da bomo rešene vseh naporov. Najžcnskejše med nami, ki jim roji po glavi samo brezdelje, li*p m zabava, s* obesijo na vrat tistemu mo*kemu, ki jim lahko oskrbi t<> v najobilncj*! meri. Ce l»a je med nami katera, ki čuti res po človeško in ki stremi za tem. da bi bila malo čvrstej*i in finej*i človek, ter se resno prizadeva to, se tudi ta v svoji podzavesti vendarle nadeja, da ji bo pri*el kak mo*ki pol poti naproti in ji s svojo ljubeznijo pomagal lažje priti do cilja. Nekaj časa že delamo — čisto po*teno in v redu. Tudi veselje do dela imamo. Čisto na skrivaj pa le pričakujemo neke vse večje radosti, nego si je moremo priboriti s svojim pošte-nim prizadevanjem, nečesa, kar naj bi nam padlo v naročje kot darilo —. Nikdar in nikoli se ne povzpnemo ženske do tega, da bi nam delo nudilo najvižje zadoščenje." "Pa misli*, da delo samo mo*kemu zadošča kdaj? Nikdar ne!" je rekel Gram mirno. "Gunnarju na primer že. Lahko se zanese* na to, da bo on zmerom vedel odkazati ženskam pravo mesto v svojem življenju — kot neki brezpomembni zadevi." Gram se je zasmejal. "Koliko pa je prav za prav star ta tvoj prijatelj Heggen? — Ze zavoljo moža samega u-pam, da bo sčasoma pričel malo drugače gledati na to tako odločilno stvar v življenju." "Jaz pa ne," je rekla Jenny burno. "In u-pam, da se bom tudi ssma navadila kdaj odkazati pravo mesto tem ljubezenskim brklja-rijam —." • "Strela jasna, Jenny.saJ govori*, skoraj bi rekel, kakor razume*, pa vem, da si veliko pametnej*a." Gram se je tegobno nasmehnil. "Ali naj t| povem par besed o tem, kar vem o ljubezni jaz, moja mala? Ce ne bi veroval vanja, kako bi potem mogel imeti le trohice vere v ljudi — in v same-v ga sebe? — Ali res ne more* razumeti, Jenny* — da, bože mili, kaj nemara res mislil, da se samo vam ženskam zdi življenje nesmiselno in se čutite v srcih zmrzle In prazne, če nimate ničesar drugega, kar, bi ljubile, razen svojega dela — samo tega izžarevanja samega sebe — ničesar drugega, na kar bi se mogle zanažatil Ali meni*, da je kje na svetu du*a, ki ne bi poznala ur, ko zdvomi o sami sebi? Ne, dete moje, nam vsem Je potreben drug človek, pri katerem lahko takorekoč naložimo, kar imamo najboljžega, svojo ljubezen in svoje zaupanje — in glej, ta banka mora biti taka, da se lahko zanašamo nanjo. Ce ti rečem, da Je bilo vse moje življenje od moje poroke dajje pravi pekel, niso to prehu-ttjn da s de besede. |n da sem na vse zadnje kljub vsemu vzdržal, je deloma za to, ker sem izhajal iz misli, da opravičuje Rebekina ljubezen na neki način njo aamo. Vem, kaj ona zdaj občuti: neko nizkotno in airovo veaelje nad svojo močjo, da me muči In ponižuje — ljubosumnost, zagrenjenost — neko nakazo, ki se je rodila. Is prevarane ljubezni. Ali ne razume*, da vidim jaz v tem neke vrste zado*čenje za svoj čut pravičnosti? To je en vzrok moje nesreče. Varal sem Jo, ko sem sprejel njeno ljubezen, brez namena, da bi jI vračal vso ljubezen, s skrivnim preudarkom, dati jI nekaj drobtinic, neko bera*ko mi!o*člno namestu ljubezni — med tem ko mi je ona sama dala, najbolj*e kar je Imela. Ce pa življenje tako neusmiljeno kaznuje vsa-ko pregreho zoper svetost ljubezni, je to za-me dokaz, da je to najsvetejže v življenju, in da bo življenje tega, ki ostane zvest svojemu hrepenenju -po ljubezni, poplačalo z najčistejšo in najkrasnejšo blaženostjo. Nekoč sem ti pravil o ženski, ki sem Jo vzljubil, ko Je bilo že prepozno. Ona me je ljubila že iz najinih otroških let — ne da bi bil kdaj pazil ali se menil za to. Ko Je slišala, da sem se oženil, Je vzela drugega, ki se je rotil, da ga bo s tem rešila in dvignila. Da, vem, ti se rogaš takim reševalnim poskusom. Ali povem ti, dete, da ne moreš soditi prej, dokler ne boš videla kdaj moškega, ki si ga ljubila is vse svoje duše, v objemu druge, tako da se ti bo tvoje življenje zazdelo brez vsakršne cene. in dokler ne boš slišala izgubljene človeške duše, ki te bo prosjačila, da Jo otml njenega nevrednega življenja. No, Helena je bila nesrečna in jaz takisto. Sešla sva se opet, se razumela In se sporazgo-vorlla. To sicer ni bilo tisto, ksr rszumejo ljudje pod srečo — p« vendar —. Oba so naju vezale spone, ki se jih nisva 4pal* raztrgati. (Dalje prihodnjič.) Pokvarjen stroj Inženir llamilton. šef labora-torija ene največjih tvornk za »troje, Je dejal pri kosilu svoji ženi: "Lidija, nocoj me ne pričakuj doms ob nsvadni uri. V tvor-nicl imam neko delo. Preizku-siti moram neki stroj. Poprav-Ijala sva ga skupaj s konstruktorjem, ps si lahko misliš, da me zanima, kako bo funkcioniral. Ti poskusi bodo trajali morda več dni. ker je treba računati s iM-pred\ idenlmi ovirami . . Lidija Je pozorno sledila mo-te\ im bes*dafto, toda že pri prvem stavku jo je obšel neki ču-den občutek. 8 široko razprtimi očmi je sledila l*nedam, potem si je začela gristi ustnice, da bi prikrila notranje razburjenje. Rekla ni nič, samo mislila si je: "Roiand zdaj prav gotovo la-fteš . . Služkinjo, ki Je v tem trenutku stopila v sobo, da bi nekaj vprašala. Je odslovila s izgovorom. da nima časa. In potem je izgovorila potihoma. čisto zase: "Prekleli stftji . . Z možem nista spregovorila o tem niti besedice več. • Roiand Je odšel popoldne v Kornico kakor običajno a Lidija se nI mogla nikakor umiriti. Ne-nehoma so Jo obletavale čudne misli |a obhajali čudni oi*utkl Saj to nI bilo prvič, da Je bil Ro- Vs land zaposlen v tvomicl preko časa. a danes se Ji Je zdela stvar nekoliko bolj sumljiva, zato Je bila vznemirjena. Se bolj sumljiva se jI je videla stvar, ko se Je spomnila, da se je rta Rolandovem obrazu zariaal neki čuden smeh. Prav ta smeh. ki Je spremljal moževo pripovedovanje o poskusu s strojem. Je zbujal v duši Lidije močen dvom. Lidija Je bila prepričana, ds se «kriva pod preizkuševanjem stro-ti nekaj drugega kakor nadurno inženirjevo delo "Ps saj to ni mogoče nič dru-fega nego nervoinost?" Je rekla naposled In se oblekla. "Moram nekoliko na graf. morda ml bo koristilo." Stopila je na ulico ln sedla v prvi tramvajski voz. ki se je ustavil na progi. Ker ni imela določenega cilja, ne je zapeljala kar v sredino mesta. Skozi okno |e zrla mimoidoče. V sredini mesta je hotela izstopiti, a prav tedaj jo je nekaj zbodlo v srce. Iz velike trgovine je videla stopiti svojega moža z elegantno žensko v družbi tujega gospoda . . . Tramvaj se je ustavil na postajališču. Lidija je gledala in videla, kako se je trojica ustavila in se pomenkovala. Nato je zapičiia svoje oči v elegantno žensko postavo. "Saj to je vendar Ida!" Ji je šinilo skozi možgsne, ko si jo je nstančno ogledala. Da, bila je Ida, in Ida je bila Rolandova mladostna ljubezen. Torej ni imel Roiand nobenega opravka s strojem. Noben izum ni terjal njegove navzočnosti v tvornici. Njegov čas je zahtevala Ida in moški, ki je bil zraven kot tretji, ni mogel biti nfhče drugi kakor Idin mož ... . Na naslednjem postajališču je Lidija izstopila. Trenutek je postala, ne da bi vedela, kaj naj stori. Hotela je kreniti nazaj in se pridružiti trojici. Potem si je rekla: "Saj to ni pametno, to ne gre! Ne bojim se Ide, sigurna sem glede sebe. Dobro pa je le, da človek ve, pri čem je." Dva dneva pozneje je povabila Lidija brsta k sebi na kosilo. Veselo so se pomenkovali pri mizi in Lidija je na koncu dejala bratu: "Rihard, kaj bi ti storil, če bi bil ženska, pa bi vedel, da te mož vara?" " > Rihard jo je pogledal, se po-gladil z roko po gladki bradi, se nasmehnil ln dejal: "Kaj bi storil? Nič. Moški smo Že tako ustvarjeni, da moramo dirjati za ženskami. Proti temu ni left*. V najboljšem primeru se izravna vse samo od sebe. Žena ne more mola poboljšati, samo čakati mora, da se mož vrne k nji. Vaš, mi smo že tako ustrojeni, da ne moremo odoleti temu, če vemo, da nas kdo pričakuje, z nami ljubeznivo ravna. Skrfetka, ne moremo se ustavljati. 'Ne smeš pozabiti, draga sestri, da vsak išče udobnosti!" Lidija je prestrašena poslušala bratove besede, nato'je rekla: "Kaj bi na primer ti storil na mojem mestu, de bi vedel, da se ti bo Roiand jutri zopet izneveril?" Rihard se je zdrznil: "Draga moja, saj to vendar ni mogoče. Popolnoma isključeno! Teorija In praksa sta dve stvari. Cesto je treba v praksi teorijo pustiti ob strani. Roiand je, kolikor ga jaz poznam, tako lesen ob tujih ženskah; da se v tem pogledu lahko popolnoma zaneseš nanj!" "Pustiva njevovo lese nos t ob tujih ženskah," mu je segla v besedo Lidija. "Dovoli, da ti povem resnico. Tukzj ni po sredi nobena tuja ženska, ampak Ida, Rolandova mladostna ljubezen, ženska, ki bi bila kmalu sa-vsela moje mesto ob njegovi strani." Nato je Lidija pripovedovala bratu vse, kar je doživela prejšnji dan. Ko je končala, je Rihard povzel: "Kolikor jaz vem, odpotuje Idln mož jutfi v Boston. Vrnil se bo šele čez nekaj dni. Jutri popoldne bosta torej oba imela prost popoldan. Treba je onemogočiti ta sestanek." Lidiji so sijale oči, ko Je slišala tako govoriti brata. "Dobro torej," je dejal čez čas Rihard. "Vse se bo uredilo. Evelina bo klicala jutri popoldne Rolanda k telefonu. Tvoj mol ne posna natančno njenega gls su. Poklicala ga bo nekaj pred četrto uro in mu bo povedala, da njen mož ig nekih neznanih razlogov ni odpotoval v Boston, morda zategadelj, ker nekaj sumi zaradi Rolanda. Pristavila bo tudi. naj se Ji nikar ne bliža več. ker postaja položaj nevaren." « Naslednji dan ja sedela Lidija pri obedu zopet o» strani svoje- ga mola. _______—- "Dragec, ne hodi danes v tvor-nicor je moledovala a narejenim glasom: ."Vsemi si malo svobode! Vas svoj prosti čaa ubijaš v zatohlem tvomiškera zraku. Ali ni škoda tvojega edravja? Z* s», kakor da nimaš same aič več časa" Člani senatnega odseka za utilitaristične zadeve odhajajo iz Bele hiše po konferenci nikom Rooaeveltom. « prt* Kdaj se začne vsa reč Marsikdo mi ne bo verjel, da so tudi v vzgoji senzacije, velike in male. Velika senzacija je bila na primer, ko so pred tridesetimi leti duševno zaostali otroci, ki jih jl učila Marija Montessori-jeva, dosegli prav take uspehe, kakor normalni otroci drugih ljudskih Šol. Ze mnogo prej je bila senzacija Pestalozzijev zavod. Takih senzacij tudi v našem Času ne manjka. Male senzacije pa se v vzgoji dogajajo vsak dan, vsak dober vzgojitelj jih je že doiivel. S tako senzacijo prav posebne vrste, kakor sem jo doživel pred nekaj dnevi, pa se ne more postaviti vsak. Sedel sem v kavarni, da bi iz časopisnega zrcala videl, kam brede Evropa, ko sta prisedla star znanec in njegova žena, ki sta se šele pred dobrim mesecem poročila. Kar na lepenf mi ta znanec preseče razgovor o kolonijalnih zahtevati Rima in Berlina z vprašanjem, naj mu kot pedagog povem za dobro literaturo o vzgoji. . i • "0 vzgoji?" se začudim. "Da, o vzgoji!", pravi, "rad bi se malo spoznal v teh rečeh, zlasti o vzgoji v prvi otrožki dobi bi rad kaj vedel!" Hitel sem mu pripovedovati naslove knjig iz domače literature, odsvetoval sem mu šuš-marje in hvaliK dobra dela, še Roditeljskega lisut niftem pozabil omeniti. Znanec si je vse pridno beležil, potem me je pa spet prekinil, češ, da mu navajam le poljudno literaturo, da bi pa rad vedel tudi za znanstveno. Zdaj kar nisem mogel več mirno vprašanja: "Mar se misliš specializirati za pedagoga?" 'Toda mucika, danes imam nujen opravek!" se je izgovarjal Roiand. "Danes pride na vrsto najvažnejši poskus. Dogovorjeno je, da se snidemo ob devetih. Tskorekoč odločilen sestanek—." "Skoda," mu je presekala bese Lidija. "Ali si že pozabil, kakšen dan je danes? Danes pred šestimi leti sva se seznanila. Se veš, kako je bilo? Na tenišču ... Spominjam se te. kako si bil eleganten, lep mladenič. Popolnoma drugačen kakor si zdaj! Ce bi ostal takole pri meni, bi obnavljala spomine .. ." "Jutri mogoče, draga Lidija, jutri!" se je branil Roiand. "Danes moram biti točno ob petih na mestu!" "Bom pa jaz telefonirala v tvornico, da ne moreš priti." "Ne gre!" je kratko odrezal Roiand. V tem irenutku je zasvonil telefon. Kasalec na uri je kazal •tiri. Roiand je vatal od mize in vzel v roko alušalko. Lidija si je zakrila obraz z rokami. Ni hotela videti, kako se bo odigral dogovorjeni prisor z brstovo ženo. Srce Ji je močno bilo . . . čez nekaj minut je Roiand po-ložil školjko na vilice in rekel: Sprememba. Lidija, pravkar so mi sporočili is tvornice, da je nastala napaka pri stroju. Zato ne bo preizkušnjev" Saj to je sijajno!" je vzkliknila Lidija In sdelo se Ji Je. da se je njeno življenje pomaknilo zo-pet sa šest let nazaj. Toda *a za trenutek. Kajti potem se je sreanila In dejala: Kakšni pa ste vi moški po svoji naravi? Nekaj popoldan-skih ur utegnete žrtvovati svoji ženi šele potem.' ko se vam—pokvari stroj . . tH "Ne," pravi, "pač pa bi rad bil oče, ki kaj ve o vzgoji." In žena je še dostavila: "Saj sem končala učiteljišče in nekaj vem o metodiki in didaktiki, o vzgoji pa smo tam slišali prav malo!" Vidite, tako sem doživel kar dve mali senzaciji: zgodilo se je čudo, da se starši pripravljajo k temelj itejšemu študiju vzgojnih vprašanj, še preden so dali otroku življenje, in našel sem učiteljico, ki prostodušno prizna, da o vzgoji malo ve. Sklenil sem, da ju presenetim z nepričakovanim vprašanjem, misleč, da spadata med tiste ljudi, ki menijo, da se vzgoja začne šele ted^j, ko se o-trok dobro zaveda svojih dejanj. "Kdaj pa bosta začela vzgajati svojega Otroka?" sem vprašal. "Že pred rojstvom", je odgovorila žena. "Prav za prav začenjava z vzgajanjem nas samih. Kdor čuti odgovornost do bitja, ki mu bo dal življenje, se pač mora tudi pripraviti, da bo to življenje prav vodil." "V tej smeri prav nič nisem v zadregi", je dostavil mož. "Saj, vendar vem za smoter svojega življenja in za pravice dorašča-jočega rodu. Mislim, da me instinkt ne vara, z dobrim zgledom in doslednostjo menda ne bom zagrešil prevelikih napak. Kdaj pa se vzgoja začne in kdaj konča, se zdi tydjio vprašanje, saj vendar ni takih jasnih mej in menda tudi ni ostrih mej med vzgojo in ostalimi"vplivi na otroka!" Pritrdil sem In vprašal, kaj da je prav za prav vzgoja. Odgovorila je žena, ki ji je kot učiteljici bil odgovor pač lažji: . "Zavestno vplivanje na obli-kovanje človeka!" "Vidiš," je hitel mož, "tu sem pa že v zadregi: kje pa poznem toliko dušeslovja in vzgojestov-ja. da bom v vsakem trenutku vedel: tako in tako moram postopati, če hočem, da bo otrok tako reagiral. Prav zato hoč*m tudi študirati! . Kaj na primer vem o dojenčku?" "Pri dojenčku je prvo skrb za zdrav telesni razvoj!" sem odgovoril. "Kakšna senzacija pa je bila za naše stare mamice, ko so •N mlade matere kar na lep^, hale povijati dojenčke v mučeniške povoje! Naj zrak, naj brca, to je ^ zanj r ^^ "Pa vzgoja v tej dobi» je pobarala žena. "Vzgoja? Posredna vzgoji v tej dobi prav važna. Po8r» te mu čim več vtisov. In niše ne vdajajte njegovi tirani "Zdaj misliš na vekanje ka," se je nasmehnil mor.. "Tudi na vekanje otroka slim," sem odvrnil. "Saj vel: trok veka, kadar občuti n„ dje. Tisto vekanje ni prav zavestno. Navaden reflelt« neugodja, kakor na primer kota, mokrota, mraz in boleti izprožijo tisto vekanje. Ni kanje pa prihitijo odrasli, pravijo neugodje in povzroi ugodje: skrbe, da dobi mleko, da ne leži v mlaki, di je toplo. In počasi se tisti ne veden refleks vekanja izp v smotrno terjatev. Otrok ka, da bi prišla mati in mu vzročala ugodja. Ne vdajte tedaj! Naj veka, ko ne bo ha, bo odnehal. Otroka tako v tej zgodnji dobi niste ran dili, da se mora zgoditi njep volja in da vas lahko izrt kolikor hoče." "Saj je to prav preprosto sledno se ne smeš vdajati n vim muham." Žal smo morali prekiniti n govor. Odšef- sefr* prav dobre lje in vesel, da sem vendar krat srečal starše, ki vedo starodavno resnico, da se o| ja začne že pred samim n stvom otroka. Ce bosta tudi resnici uveljevala svoje nam si bosta prihranila mnogo skrt v poznejših letih. Najvažnejši) zmerom začetek: za razvoj A veka so pač temeljna pni M življenja. .ieg SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA isdaja svoje pabllkadje is ie Hst Prosveta sa koristi, ter sgltadjo svojih društev in ila*w sa propagande svojih idej. Nfal pa ae sa propagande drngik organizacij. Vsaka eegsslisdjal običajne svojo glasilo. Tortj j rični dopisi in aasasnils drufik P pornih organizacij In njih drstori se ae pošiljajo lista Preevets. ■ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO it dva, tri, Mrl aH pet ss lahko sere« aa Bet Prser* k 4 iiaaov Is eao dreHae k eei eu* _____. seske, sa Osae aH aetlsae tut » Kav pa Haal Is plačajo pri asesmeata SLU» s» jta to prišteje k aoročalal, Torej sedaj al vrsoks. rett. * ie Met predrag as Osas SN PI. List Proevple jo veis Isstnisa * getevo ie v vsald drašlal nekdo, Id M rad tital Ust vssk dss. Cm» lista Prosveta |et Zs Zdrsi. dr is ve In Kaaade.lMS Za Cicero la Chicago je... m Hltf Lit IM in 1Ü 1 tednik la........ I tednfta la....... S tednike la....... 4 tednike la....... 5 tednikov ............. 1 todalk le.............. 4J9 S tednike in.,..,..,.... i.se * •eenÜa la............ idi i tednike la............ S tedalfcev la........... aH Is IvNte ie.......... Itpolnlte • podaji knpoa. prneflte potrebno vsote densrjs sH N"* Ordsr v pisms la nI na ročke Preevete. list, ki fe vala Isstnins. Pejaenllet—Vflslej kskor hitre kateri tok članov prenehs bi« SNPJ. ali ée ae preseli proč od drašine in bo sahtoval Mm tvoj 1'* tednik, bode morsl tisti član la dotične druiine, ki Je teko nsročens ns dnevnik Proeveto, to tskoj nsinaniU npravnlitvu IWJ in obenem dópUiSU dotiéno vsoto lleta Prosvota. Ako toge ae «t«A tedaj mora upravaiitvo sniisti dstum sa to vsoto nsroénikn. PROSVETA; SNPJ. tSST So. Lsimdele Ave, Chlesge. IR Priloieao pošiljsm nsretnin» as Ust Prosveto veslo I.......... Itee......................p....,.,...,..ČL drnštvs H. Nsslev .. t«. ... ..«#»•«*#.•.. 4...... * •»•••••••*** Ustavile tednik In gn pripišite h n»e|i nsrefnlnl od sledečih meje dr sline: f>.......................................,.CL draštvs M........ ..........................................CL draštvs ......... S).............................,,,,,.....,,6. draštvs *>.........................................CL draüvs m........ ■esSe.. .....................Dršsva.................... Nov eerofefc.,.....,..,........Stsr nsrsfnlh............