Stev. 73.
o Ljubljani, o ponedeljek, dne 30. marca 1908.
leto xxxul
Velja po poŠti: {j telo leto naprej K 26-— „ 13-„ 6-50 „ 2-20
ta pol leta
1 E'
u Četrt leta
n
u en mesec „
V upravniStvu:
ia celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	U-20
ta Četrt leta „	„	5 60
sa en mesec „	„	vgo
la poSilj. na dom 20 h na
mesec.
'osamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . . za več ko trikrat,
13 h 11 „ 9» 8„
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi sc
te vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani. ""•C
Spinčič in Mnndlč proti volivni reformi zo Istro.
Zakaj ?
Poslanec Spinčič je v seji deželnega zbora dne 21. t. m. obširno in temeljito obrazložil svoje stališče nasproti volivni reformi za Istro. Navajamo tu glavne točke njegovega govora. Poslanec Spinčič je najprej narisal zgodovino pogajanj med slovansko in italijansko stranko, katerih pogajanj se je on udeleževai, dokler jc bila izključena možnost majori-ziranja; dne 10. februarja t. I. pa Je izjavil, da ne pride več k posvetovanjem pododseka za volivno reformo. Na konferenci dne 23. in 24. februarja je med tem bil dosežen sporazum, v katerem se je ustanovilo razmerje italijanskih in slovanskih poslancev 25:19; razmerje deželnih odbornikov, razun predsednika, ,3:2; navzočnost 32 poslancev pri sklepanju o zneskih za šolske in poljedelske stvari, za stvari javnih zgradb, za neke obč. stvari, deželno zakonodajo in različne stroške za vzdrževanje deželnih zavodov; končno navzočnost vsaj enega italijanskega in enega slovanskega deželnega odbornika pri sklepanju o istih stvareh v deželnem odboru. Prvi dve točki sporazuma govorita torej o razmerju obeh narodnosti, drugi dve o jamstvih, zlasti v varstvo manjšine.
Govornik se nikakor ne more zadovoljiti z razmerjem, ki je za Hrvate in Slovence skrajno krivično in ponižujoče. Glasom ljudskega štetja je Slovanov v deželi dve tretjini; pri državnozborskih volitvah dne 14. maja 1907 je bilo oddanih 30.000 glasov za slovanske kandidate, 20.000 za italijanske. Vlada hoče v deželnih zborih ščititi interese posameznih slojev prebivalstva; toliko bolj bi se moralo varovati koristi narodov, ki so nekaj višjega od stanov.
Kar se tiče jamstev, naglaša govornik, da je pri šolskih in poljedelskih stvareh potrebna kvalificirana večina le o sklepanju glede višine zneskov, o stvareh samih ni jamstva. Nobenega jamstva pa nimajo Slovani glede stroškov za deželni zbor, za. stenografsko službo, za ti-
skanje zborničnih spisov, na leto 30 tisoč kron; nadalje za deželno upravo 180.000 kron letnih: za odškodnino dež. glavarju, dež. odbornikom, plače in pokojnine dež. uradnikom in slugam. O tem bodo Italijani lahko odločevali brez Slovanov, ravno tako, kakor o pol milijonu kron za človekoljubne in zdravstvene namene, o 50.000 kronah za javno varnost, o deželnem dolgu 87.000 kron, o dež. dokladah 19.000 K, o predujemih 75.000 kron itd.
Nobenega jamstva nimajo Slovani glede vporabe jezikov. Ni zagotovljeno, da se bodo smele interpelacije in predlogi čitati v hrvaškem ali slovenskem jeziku. Ali se bo na iste tudi v teh jezikih odgovarjalo, ali pridejo slovanski govori, predlogi itd. tudi v tem jeziku v stenografski zapisnik? Ni ustanovljena enakopravnost slovanščine pri oblastnijah, ki so odvisne od deželnega odbora, n. pr. pri cestnih odborih, kreditnem zavodu, gospodarskem svetu itd.
Ni pričakovati, da bo to vse samo po sebi prišlo ali pa da nam v tem oziru zadostuje ščit državnih temeljnih zakonov, ki se jih v Istri tepta, kakor nikjer drugod.
Tretji razlog, zakaj je govornik proti taki volivni reformi in takemu sporazumu je ta. ker nima zaupanja do italijanskih poslancev in sicer z ozirom na njihovo preteklost ne, ki pomenja same krivice, samo zlo za naš narod. Sedaj sicer obljubljajo, da bodo odslej pravični in naglašajo, da Slovani lahko preprečijo v deželnem zboru in odboru z 19 poslanci, oziroma dvema odbornikoma vsako krivico, potem da imamo tudi državni zbor in c. kr. vlado, ki bosta skrbila, da sc nam nobeden las ne skrivi. Devetnajst zastopnikov proti 25 ali 28 (trije virilisti). pa ne more rednim potoni ničesar zabraniti. Avtonomistiške slovanske parlamentarne stranke se ne bodo brigale za druge dežele. Vlada pa še nam nikdar ni pomagala, in po tem se jo lahko sodi tudi za bodoče. Kakšni nazori vladajo med Italijani, pokazal je »Piccolo«, ki je, z drugimi besedami, izjavil, da morajo Italijani imeti premoč, ali pa ne dovolijo nobenega delovanja v deželnem zboru in razdero vse. Do ministrstva govornik nima zaupanja ter navaja kot razlog med drugim postopanje istega v do, cela kulturnem vprašanju glede slov. šol v Trstu. Odkar so hrvaški državni poslanci glasovali proti nagodbi, postali so mi-
Ijenci vlade Italijani, ki so nalašč šli na Dunaj glasovat za nagodbo. To uslugo jim sedaj vlada plačuje s tem, da jim zagotovi premoč v Istri. Vlada grozi, da nam ne da nobenih podpor, ako nismo za sporazum; ako ne sprejmemo pakta z Italijani, potem smo mi tisti, ki nočemo mira. Vlada hoče mir, kakor je med gospodarjem in slugom, govornik pa mir, ki je utemeljen na krščanskem nauku. On se boji, da je v tem zakonu že klic novih nemirov, morda ne manjših, kakor so bili dosedaj. Na grožnjo vlade bi se lahko odgovorilo: Ako nam niste dosedaj dali niti tistega, kar bi nam morali dati, delajte tako še naprej. za nekaj časa; mi bomo še čakali; delajte, kar vam je drago, saj ne boste, dokler bi hoteli!
Govornik priznava, da je nova volivna reforma boljša od sedanjega volivnega reda, ki bi itak ne mogel dolgo obstati, ker demokratski duh povsod zmaguje. Premetnba bi morala priti; novega volivnega reda, sklenjenega z našo privolitvijo, pa se ne bo moglo tako lahko in hitro spremeniti.
Govornik misli, da bi pri prihodnjih volitvah po starem volivnem redu lahko prišlo med italijanskimi in slovanskimi poslanci do razmerja 15:15. Potem bi se mogel skleniti sporazum na podlagi enakopravnosti! Sicer pa bi se ono dobro, kar ga ima novi volivni red, doseglo lahko tudi brez spremembe volivnih okrajev, ustanovivši, poleg dosedanjih, še splošno kurijo.
To so slovanski poslanci tudi predlagali, a Italijani so hoteli imeti narodno zaokrožene volivne okraje, tako zaokrožene, da slovanski večini prebivalstva pripade manj poslancev, nego italijanski manjšini.
Govornik kritizira posameznosti volivnega pravilnika. Stališče veleposestva se je okrepčalo v prilog Italijanom; članovi trgovske in obrtne komore glasujejo trikrat; Hrvate iz Buzeta in Pazina ter s Krka in Cresa se zaduši z Italijani iz Vod-njana, oziroma iz Labina in Plomina. Liberalcem v korist se je ustanovilo čudne volivne okraje, katerih eden sega od Milj do Iošinjskih otokov. V mestih jc ostal cenzus 20 K, tudi na ljubo gotovi stranki. Govornik pobija končno še izgovor, da gre Italijanom večje število poslancev.
ker imajo večjo davčno moč. Kje pa je krvna moč?
Končno izraža govornik željo, da bi so motil, ko tako pesimistično sodi o volivni reformi.
Deželni glovor deželnim uradnikom.
Včeraj, 29. t. m. ob II. uri. zbrali so se v deželnem dvorcu vsi deželni uradniki, da pozdravijo novega deželnega glavarja. Njim so se pridružili tudi gospodje zdravniki deželnih dobrodelnih zavodov, med njimi predstojniki posameznih oddelkov dr. Šlajmer, dr. Bock, dr. Gregorič, dr. pl. Valenta ter dr. Bleivveis vitez Tr-steniški. Imenom celega osobja govoril je g. deželni nadsvetnik Zamida. V toplih besedah je pozdravil deželnega glavarja, naglašal pošteno voljo vseli deželnih uslužbencev, vestno vršiti njih dolžnosti, ter je ob enem novemu vrhovnemu predstojniku avtonomne deželne uprave na srcc polagal želje in prošnje uradnega osobja.
Deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje, je izrekel zbranim gospodom iskreno zahvalo za slovesni sprejem. Takoj pri-četkom svojega govora povdarjal je potrebo. zadostovati upravičenim težnjam deželnih uradnikov, češ, v človeški naravi je, da zadovoljen uradnik veliko več dela in veliko natančneje vrši svoje dolžnosti, nego s svojo usodo nezadovoljen. Deželni glavar se obrne potem najprej do navzočih zdravnikov, o katerih pravi, da stoje oni v službi dvojnega gospodarja. Prvi gospodar jim je dežela, toda še vplivnejši gospodar mora jim biti človekoljubje. Zdravniki, povdarja deželni glavar, stoje in officio humanitatis ter nikdar ne smejo pozabiti tega vzvišenega svojega poklica. »Med vami,« pravi, nahajajo se možje daleč segajočega imena, v istini lu-mina zdravniške vede.« Priporoča zdravnikom, naj vztrajajo v točnem izvrševanju dolžnosti svojega poklica; ob enem pa jim priporoča, naj nikdar ne pozabijo, da je Kranjska siromašna dežela, da treba tedaj združiti ob enem pri vseh reformah v dobrodelnih zavodih človekoljubno dolžnost in primerno varčnost.
Obrne se potem do drugih deželnih uslužbencev, poživljajoč jih na resno,
LISTEK.
Oljarnami kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Konec.)
»Moj dragi brat!« je izpregovoril Sir Henry; »mislil sem že, da si mrtev. Bil sem onstran Salomonovih gora, da te najdem. in sedaj naletim nate tukaj v puščavi kakor starega Aasvogelna (jastreba).«
»Skoro bo dve leti, kar sem skušal prekoračiti Salomonove gore,« se je glasil odgovor, počasi, kakor utegne govoriti človek, ki je imel zadnje čase malo priložnosti rabiti svoj jezik, »ko sem pa dospel do semkaj, je neka skala padla na mojo nogo in jo zlomila, tako da ne morem niti nazaj niti naprej.«
Nato sem prišel jaz do njih. »Kako sc imate, gospod Neville?« sem rekel, »ali se me nc spominjate več?«
»No,« jc dejal, »ali ni to Ouatermain. e? In Good tudi? Imejte potrpljenje z menoj, prijatelji, kar vrti se mi v glavi. Vse jc tako Čudno in tako srečno, ko jc človek izgubil žc vsako upanje.«
Tega večera nam je pri ognju sedečim George Curtis pripovedoval svojo zgodbo, ki je bila zelo bogata raznih do-
godkov, kakor naša, in je na kratko povedana, sledeča: Malo manj kakor pred dvema letoma je odrinil iz Sitandas kraa-la, da poskusi priti do gora. Kar sc tiče pisma, ki sem mu ga poslal po Jimu. ga jc poslednji izgubil in oni ni do današnjega dne ničesar o tem vedel. Ravnal sc jc po sporočilih, ki jih je dobil od domačinov in sc ni obrnil proti Sabinim prsim, temveč proti oni strmi poti v gorovju, po kateri smo ravnokar mi dospeli, in ki je bila očividno boljša pot kakor ona, ki je bila na-črtana na zemljevidu starega dona Silvestre. V puščavi sta on in Jim veliko trpela, vendar sta dospela do te oaze, kjer jc Georga Curtisa zadela huda nesreča. Na dan njunega prihoda je sedel ob potoku. Yim pa je jemal med iz satovjanekebučele brez žela, kakor jih najdemo v puščavi, vrlin brega ravno nad njim. Pri tem je sprožil neko skalo, ki je padla na desno nogo Georga Curtisa in jo strašno ranila. Od tega dne je bil vedno tako hrom, da ni mogel nikamor, tako da je sklenil raje umreti v tej oazi, kakor pa gotovo in nesrečno poginiti v puščavi.
Kar se tiče živeža, jima je šlo še precej dobro, ker sta imela dobro zalogo stre-Ijiva in jc prihajalo v oazo zlasti po noči mnogo divjačine, ki je prišla tjekaj vode pit. To sta streljala ali pa lovila v pasti ter rabila njihovo meso za živež in potem, ko
sta ponosila svojo obleko, njihove kože za odejo.
»In tako,« je končal, »sva živela skoro dve leti kakor Robinzon Krozve in njegov Petek, in se udala prazni nadi, da utegnejo priti domačini semkaj, ki nama bodo pomagali proč,vendar ni bilo nikogar. Ravno v poslednji noči sva se domenila z Jitnom, da odide in poskusi priti do Sintada's kraa-la ter prinese pomoč. Jutri je bil namenjen odpotovati, vendar sem imel tnalo upanja, da bi ga kdaj zopet videl. Sedaj pa prideš ti, izmed vseh ljudi na zemlji ravno »i, o katerem sem mislil, da je že davno pozabil na mene in da živi lepo na Angleškem, ter me najdeš, kjer si se me najmanj nadejal. To je najbolj čudovit dogodek, kar sem jih kedaj slišal in najbolj prijeten tudi!«
Nato je začel pripovedovati Sir Hen-ry ter povedal vse glavne dogodke našega potovanja iu sedeli smo pri tem še dolgo v noč.
»Zares,« je rekel, ko sem mu pokazal dijarnante, >• vsaj vi ste jih dobili nekoliko za svoje težave, poleg nične, nevredneža.«
Sir Henry se je nasmejal. »Oni so last Ouaterniaina iu Gooda. Del pogodbe je bil, da si razdelita, karkoli utegnemo dobiti.«
Ta opazka mi je vzbudila razne misli in ko sem se pomenil z Goodom, sem povedal Sir Henryju, da jc naša enodušna
želja, da vzame i on tretjino dijamantov. ali ako tega ne sprejme, da jo izročimo njegovemu bratu, ki je pretrpel mnogo več kakor mi, ki jih je skušal dobiti. Navsezadnje sc nam je posrečilo, da je pritrdil poslednji določbi, vendar še dolgo potem ni George Curtis vedel ničesar o tem.
* * *
In tukaj, pri tej točki, mislim, da naj končam to zgodbo. Naša pot čez puščavo nazaj v Sintad'as kraal je bila zelo težavna, posebno ker smo morali pomagati (ieorgu Curtisu, čegar noga je bila v resnici zelo slaba, toda naposled srno vendarle dospeli do cilja; in ako bi hotel pripovedovati posameznosti te poti, bi samo ponavljal mnogo onega, kar sc nam je pripetilo na naši prvi poti.
Šest mesecev od dneva našega pov-ratka v Sintada's kraal, kjer smo našli svoje puške in druge stvari dobro shranjene. četudi jc bil stari lopov zelo uevoljen, ker smo ostali živi in prišli ponje, smo zopet dospeli varno in zdravi do mojega doma v Bcrea pri Durbanu, kjer pišem sedaj tc vrstice in od kjer pozdravljam v slovo vse one, ki so me spremljali po celi moji čudni poti, najbolj čudni, kar sem jih hodil tekom svojega dolgega, raznih doživljajev bogatega življenja.
vztrajno delo v deželni službi. Kategorično zahteva deželna uprava, da njeni organi vrše svojo dolžnost vestno, urno in točno. Deželna uprava bodi naj vzgled in vzor upravi manjših avtonomnih korpo-racij. On sam hoče v tem oziru dajati dober vzgled uradnikom. Uverjen je, da isto store tudi njegovi gospodje tovariši, deželni odborniki. Pojasni potem svoje osebno razmerje nasproti gmotnim težnjam uradniškega osobja. Ne samo on, temveč cela stranka, kateri pripada, pre-šinjena je tega prepričanja, da mora biti deželni uradnik celo bolje plačan nego državni. Kajti državna uprava razpolaga z neprimerno večjim uradniškim statusom; vsled tega nudi posameznim uradnikom veliko več upanja na avancement ter jim obeta še drugih ugodnosti in odlikovanj, s kojimi naravno deželna uprava razpolagati ne more. Priznava, da je službena pragmatika deželnih uradnikov še iz leta 1863., dandanes že pravi anahroni-zem. Da službena pragmatika skoraj pol stoletja nespremenjeno obstoji, je pač po izrazu deželnega glavarja, čudo, kakor jih toliko ima dežela Kranjska, prebogata naravnih čudes. Ali niti najmanjšega povoda nimamo, pred tujim svetom ponašati se baš s tem čudom. Prizadeval si bode novi deželni odbor, kar hitro mogoče izdelati nov načrt službene pragmatike. Naravno se bode pri tem ozirati na finančno situacijo dežele in na težka bremena, katera davkoplačevalcem nalaga deželna uprava. Novi deželni odbor bode moral poskušati z vso resnobo, da se otvorijo novi viri dohodkov deželnim financam. Glavar je tega mnenja, da se to posreči ter bode na ta način mogoče ugoditi uradniškim zahtevam, ne da bi tem potom preveč trpeli davkoplačevalci. Toda pogoj za vsako tako reformo jc požrtvovalno delovanje uradniškega osobja v službi deželnih koristi. »Ne smete pozabiti, da ste v prvi vrsti uradniki ter da dežela po vsej pravici mora zahtevati od vas napor in požrtvovalno delo. In še eno vam rečem: Vsak izmed vas imej svoje politično prepričanje. To je pravica slehernega svobodnega državljana, torej je to moralna dolžnost tudi vsakega izmed vas. Svobodno naj ima vsak deželni uradnik svoje politično prepričanje. Kadar so volitve, voli naj prosto vsak izmed vas, kakor mu velevata razum in srce; toda ne zabite nikoli, da deželi službujete, in ne politični stranki, kateri sicer pripadate, ter da je dolžnost vsakega deželnega uradnika pridobiti si predvsem zaupanje vsega prebivalstva, ne glede na stranko in narodnost. Odločno vam tudi povem, da agitacije za to ali ono stranko pri deželnih uradnikih trpeti ne morem ter da imam resno voljo, postopati proti vsakemu, kateri greši proti temu načelu.«
S krepkim pozivom, merečim na to, da je morda najmočnejši faktor v upravi ter v javnem življenju sploh čut vsakega posameznega upravnega organa za brezpogojno vršitev njegovih dolžnosti, sklenil je deželni glavar svoje besede.
Potem je deželni glavar stopil k posameznim skupinam ter nagovoril večino posameznih uradnikov.	i
Ko je bilo to končano, stopila sta, na povabilo deželnega glavarja, v dvorano nova gospoda deželna odbornika dr. Šusteršič in dr. Lampe. Deželni glavar jima
Ravno ko sem napisal poslednje besede, je dospel po mojem pomarančnem drevoredu Kafer s pismom v razcepljeni palici, ki ga je prinesel s pošte. Pokazalo se je, da je od Sir Henryja, in ker govori samo zase, ga objavljam v celoti.
Brayley Hali, Yorkshire.
Dragi moj Ouatermain!
Pošiljam Vam nekoliko vrstic, da Vam sporočim, da smo mi trije, George, Good in jaz srečno dospeli na Angleško. Zapustili smo ladjo v Southainptonu in se podali domov. To bi morali videti, v kakšnega gizdalina se je Good spremenil naslednjega dne, ko je bil lepo obrit, s frakom, ki se mu je prilegal kakor rokavica, čisto Hov monokelj, itd., itd. Šel sem z njim v park na sprehod, kjer sva srečala nekoliko znancev, in jaz sem jim takoj povedal zgodbo o njegovih »lepili belih nogah«.
On je ves divji, posebno, ker jc neka zlobna oseba celo stvar objavila v nekem časniku.
Da pridem k stvari, Good in jaz sva vzela dijamante k Streeterju. da se jih preceni, kakor smo se domenili, in mene je v resnici strah povedati Vam, koliko so jih cenili, tako ogromna je svota. Pravijo, da je seveda vse več ali manj približno, ker takih kamenov ni bilo nikdar vsaj približno v tolikih množinah na trgu. kolikor je njim znano. Zdi se. da so (razun enega ali dveh izmed največjih) najčistejše vrste in v
predstavi uradnike in gopoda deželna odbornika sta se potem prav vljudno začela razgovarjati z raznimi deželnimi uslužbenci.
Sprejem je trajal skoraj eno uro ter je napravil vsestransko ugoden vtis. Vseh zbranih je bilo nad petdeset
Dnevne novice.
+ Deželni odbor je v svoji današnji seji izvolil: V deželni šolski svet gg.: dr« Šusteršič in dr. Lampe; v deželni agrarni svet gg.: dr. Tavčar, namestnik grof Barbo; v komisijo za prisilno delavnico gg.: grof Barbo, namestnik dr. Tavčar.
+ Odlikovanja. Občinski odbor v Fa-ri pri Kostelu je v svoji seji_ imenoval za častna občana č. g. Alojzija Češarek, župnika v Fari in g. Franca Jaklič, držav, in dež. poslanca v Dobrepoljah za velike zasluge, ki sta jih pridobila oba gospoda.
+ O novih užlgalicah piše »Nova Doba«: »Slovenska krščansko-socialna zveza« jc založila novo vrsto užigalic, katerih čisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem. Nekateri pravijo, da bodo te užigalice delale veliko konkurenco užiga-licam »Družbe sv. Cirila in Metoda«, drugi pa, da to nič ne de. češ, da denar pride v ravno iste roke, kakor oni potom nakupovanja Ciril-Metodovih užigalic, in to tembolj, ker tu ni nobenega prekupca. Zlobni jeziki pa celo trdijo, da so nove užigalice le konkurenca — g. Perdanu!
* Dve novi krščansko - socialni izobraževalni društvi sta se ustanovili zadnje dni, namreč v Smledniku na sv.. Jožefa dan in v Cirknici včerajšnjo nedeljo. Na obeh je ob veliki udeležbi in splošnem zanimanju govoril L.. Smolnikar, stolni vikar iz Ljubljane. Tudi od drugod prihajajo poročila, da se pripravljajo za ustanovitev izobraževalnih društev. — To je veselo znamenje, kako naše ljudstvo hrepeni po pravi omiki!
~r Pogreb gospoda duhovnega svetnika Kukeljna. V soboto so prepeljali iz Ljubljane v Šenčur pri Kranju ondotnega umrlega župnika in duhovnega svetnika Kukeljna. Ze v Ljubljano je došlo nekaj mož iz Šenčurja, ki so ga spremljali na zadnjem dolgem potu. V Kranju ga je pričakovala velika množica meščanov z mestno duhovščino, istotako tudi v Šenčurju samem. Včeraj popoldne se je vršil pogreb ob velikanski udeležbi ljudstva. Pri pogrebu je bilo nad 35 gospodov duhovnov ,med njimi več sošolcev ranjkega. Žalni govor je govoril gospod dekan A. Koblar, ki je tudi pokopal pokojnega župnika.
-f Umri je inženir g. Pollak, ki je imel večje industrijsko podjetje. Čujemo, da je za »Družbo sv. Cirila in Metoda« zapustil 100.000 K.
+ »Narodovi« ljubljenci. Kdo se ne spominja, s koliko strastjo se je »Slov. Nar.« zaganja v razne obrtnike radi tega, ker niso hoteli trobiti v njegov razglašeni rog. Mi smo čakali, da »Narod« s to gonjo neha, a izvestna gospoda hoče menda, da bi vladal samo na naši strani mir, ona naj bi pa dalje hujskala. Tako je »Narod« tekom 14 dni n. pr. g. Dachsa najmanj šestkrat napadel. Na takem postopanju smo
vsakem oziru enaki najboljšim brazilj-skim kamenotn. Vprašal sem jih, ali jih hočejo kupiti, pa so dejali, da presega njihove moči, in so nam priporočili, da jih prodamo polagoma, da ne preplavimo trga z njimi. Vendar ponujajo stoin-osemdeset tisoč funtov šterlingov za majhen del izmed njih.
Priti morate domov, Ouatermain, in sc ogledati po tej stvari, posebno, ako vstrajate na velikem darilu tretjega deleža, ki ne pripada meni, ampak mojemu bratu Georgu. Kar se tiče Gooda, ni dober človek. Ves svoj čas porabi za britje in druge stvari, ki so v zvezi s praznim lepotičenjem telesa. Vendar mislim,.da še vedno ni pozabil Foulate. Povedal mi je, da se mu še nobena ženska ni dopadla, odkar je doma.
Želim, da pridete domov, moj dragi stari tovariš, in si kupite posestvo blizu tukaj. Vi ste dovršili svoje delo in imate sedaj dovolj denarja, in ravno sedaj jc čisto blizu na prodaj posestvo, ki bi Vam' čudovito prijalo. Pridite gotovo; čim preje, tem bolje; popisovanje svoje zgodbe lahko končate na Krovu ladje. Mi nočemo ničesar povedati o vsem. dokler je ne spišete vi, iz strahu, da bi nam ne verjeli. Ako od-potujete po prejemu teh vrstic, boste dospeli semkaj ravno o Božiču, in zaradi tega sem naročil za vas prostor na ladji. Good pride in George in tako tudi, mimogrede povedano. Vaš sin Harry, (kar jc dovolj vabljivo za Vas). Bil je
se zahvalili s tem, da srno priobčili imena nekaterih obrtnikov, ki so prišli na »Narodovo« vabljenje poveličevat slavnost »naprednega« obrtniškega društva. Priobčili srno imena teh obrtniških naprednih prvakov najnovejšega in starega kova, ne da bi kaj huiskalL S častno svojo besedo izjavljamo,, da nam teh imen ni povedal noben obrtnik. Nekaj navzočih obrtnikov, med njimi celo g. D. Hribarja, nismo navedli, ker smo za ta imena prepozno izvedeli. »Narod« sedaj dotične obrtnike, ki so bili v »Slovencu« objavljeni, proglaša za svoje ljubljence.. Z ozirom na to. nam dotični gospodje ne morejo zameriti, ako njihova imena, katera spremlja taka polivala še enkrat objavimo. »Narod« priporoča naslednje gospode: knjigoveza Frana Breskvarja, Josipa Turka, sodavičarja Bolteta, urarja Krapeža,. mizarja Primožiča, vrtnarja Šimenca, peka Paura, mizarja Petrina,, slikarja Stareta,. dežnikarja Vidmarja, usnjarja Seuniga iz Prešernovih ulic in brivca Gjuda in Franchettija.« — Kakor rečeno, naj si pri »Narodu« ne do-mišljujejo, da smo mi časnikarske ovce. Če »Narod« nc bo. pustil naših ljudi pri miru,, bomo tudi mi nastopali mnogo bolj od--ločno kakor do sedaj.. Mi smo prijatelji jasnih računov! Dostojnost mora veljati za obe strani.. Kadar bo torej »Narod« hotet le količkaj škodovati n. pr. g. Dachsu — tudi v soboto mu ni dal miru — aLi kakemu drugemu našemu obrtniku, bomo pohvalili zgoraj omenjene gospode obrtni-, ke na ta način, da jih bomo v »Slovencu« še večkrat debelo ponatisnili, poleg njih pa še par drugih »Narodovih« protežiran-cev. To je naša zadnja beseda!
t Katera slovenska tovarna aH obrtniki bi prevzeli nabavljanje telovadnega orodja? Naši telovadni odseki potrebujeju in bodo še potrebovali, ker se organizacija tako lepo razvija, mnogo telovadnega orodja. Doslej se jc to orodje naročalo od neke slovanske tvrdke v Pragi. Ker pa stojimo na stališču »svoji k svojim«, smo pripravljeni naročati telovadno orodje pri domači slovenski tvrdki, ako katera prevzame to delo. Treba je opremeti ali pa spopolniti več naših telovadnic. Orodje, kakršno potrebujejo naši odseki, se ogleda lahko vsak dan v ljubljanski telovadnici v hotelu »Union«. Zveza tel. odsekov.
+ »Zveza slovenskih odvetnikov« v Ljubljani. Občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov« v Ljubljani je sklican na nedeljo, dne 5. aprila 1908, ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju v pretekli dobi; 2. poročilo bla-gajnikovo; 3. poročilo o justičnih razmerah v preteklem društvenem letu v posameznih deželah; 4. volitev odbora; 5. slučajnosti. — Na občnem zboru se razpravljajo važne zadeve, sosebno glede korakov, ki jih imajo ukreniti slovenski odvetniki, da dosežejo jezikovno enakopravnost pri sodnih in upravnih oblastih. Vsem gospodom odvetnikom in notarjem ter kan-ditatom so se poslala posebna vabila. Če kdo gospodov odvetnikov in notarjev ter kandidatov pomotoma ni prejel vabila, vabimo ga tem potom na občni zbor s prošnjo, da se ga gotovo udeleži ter prijavi, ako dosedaj še ni bil član društva, svoj pristop. Vsacega slovenskega odvetnika, notarja ter kandidata narodna in stanov-
pri meni teden dni na lovu in prav rad ga imam. Hladnokrven mlad fant je; ustrelil me je v noge in na mestu iz-rezal krogljice, ter nato pripomnil, kako koristno je imeti dijaka zdravilstva na vsakem lovu.
Z Bogom, stari dečko; ne morem pisati več, vendar sem prepričan, da pridete, tudi ako s tem samo ustrežete svojemu odkritosrčnemu prijatelju
Henry Curtisu.
P. S. — Zobje velikega slona, ki je raztrgal ubogega Khivo, stoje sedaj tukaj v dvorani, nad parom bivolovih rog, ki ste mi jih podarili; in krasno jih je videti; sekira, s katero setn odsekal Twali glavo, je postavljena nad mojo pisalno mizo. Želim, da bi se nam bilo posrečilo prinesti seboj tudi verižne
oklepe.	H. C.
* » •
Danes je četrtek. V petek odpluje par-nik, in v resnici mislim, da moram prijeti Curtisa za besedo in odpotovati na Angleško, in tudi, samo da vidim svojega fanta Harryja in nadzorujem tiskanje te zgodbe; to. je tako važna zadeva, da je ne zaupam nikomur drugemu.
SOMIŠLJENIKU! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«; »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
ska dolžnost je, da priglasi svoj pristop k društvu »Zveza slovenskih odvetnikov« v Ljubljani. Imena članov se bodo objavila na prihodnjem občnem zboru. — Odbor »Zveze slovenskih odvetnikov« v Ljubljani.
—	Italijanska pravlcoljubnost. Tržaška trgovska in obrtna zbornica je bila od sodišča naprošena, naj imenuje tudi take sodniške laike, ki so zmožni slovenščine. Tržaška trgovska zbornica je to zahtevo odklonila. Sedaj bo sodišče samo imenovalo sodnike laike, ne da bi čakalo predlogov zbornice.
—	Najstarejši bohinjski slrar v Bohinju, Franc Ravnik, je umrl dne 26. marca. Ranjki je bil sploh znan pod imenom »Sirar«. Siraril je nad 35 let po raznih sirarnah: v Bistrici 15 let, na Nemškem Rovtu 4 leta, druga leta pa na Ravneh iu Lepenjcah, Bil je učenec Švicarja-sirarja Tomaža Hitza. Kmetijska družba je leta 1863 na priporočilo takratnega bistriškega župnika poslala Ravnika v Polbin na Tolminsko. Ondi je namreč v posebnem si-rarskem tečaju poučevat učence v mlekarstvu in sirarstvu. Ravnik je bil najboljši učenec.. Ze prihodnje leto je sprem-Ijeval Hitza po bohinjskih pLaninah in mu pomagal pri sirarstvu, ko je vsled poziva kmetijske družbe urejeval po takratnih razmerah. Pri pouku mu jje bil desna roka -— Ravnik.. Za razstavo v Trstu je napravil več hlebov sira; ves njegov izdelek je bil odlikovan in ž njim on. Za časa prihoda Nj. Veličanstva našega cesarja je bil celi teden v Ljubljani ter ondi izdeloval bohinjski sir. Z ranjki m legel je najboljši domači bohinjski sirar v grob. Sveti mu večna luč!
—	Promet tujcev na Notranjskem je vsako leto precej živahen zlasti v nekaterih krajih ob železnici, it. pr. v Cirknici, Rakeku,. Planini, Logatcu in Postojni. Dotični gospodarji, gostilničarji i. dr. so po nekod sklenili za udobnost tujcem v bodoče vse mogoče poskrbeti, da si jih tem več privabijo.. Tako n. pr. napraviti senčnate drevorede, kjer je vodovod ali kak potok, urediti za poletni čas kopališče in stanovanja preurediti.
—	Konkurz čez tvrdko Leopold Vu-kič v Postojni je ustavljen, ker se je gospod Vukič z upniki poravnal.
—	Mednarodni turnir šahlstov bo povodom jubilejne razstave v Pragi.
—	Dve žrtvi alkohola. Z voza j"e vinjen padel posestnik Janez Beruš iz okolice novomeške irt mrtev obležal. — V kanalu tovarne v Bregu, sodnijski okraj Vrhnika, so našit truplo 28 let stare delavke Marije Leban. V pijanosti je padla v vodo in utonila.
—	Plačila za romanje v Lurd naj se nikar ne pošiljajo na upravništvo »Slovenca«. Za taka plačila so posebne položnice.
—	Oproščen goljufije. Na tržaškem porotnem sodišču je bil vsled pravoreka porotnikov (sedem »da«, pet »ne«) oproščen 231etni zasebni uradnik Josip Gilli iz Tridenta, ki je dne 22. februarja t. 1. ponaredil šek tvrdke bratje Weiss, pri kateri je bil uslužben, na 996 K 50 h ter :giv dal po svoji ženi izplačati si pri filijajkr »Credita« v Trstu. Obtoženec je priznali krivdo, opravičeval pa se je z bedo, ker s plačo (140 K na mesec) ni mogel preživljati sebe in družine, obstoječe iz žfcne, in dveh otrok.
—	Nov brzovlak Budimpešta - Reka. Od I. maja t. I. pride v promet nov, brzovlak, ki bo odhajal iz Budimpešte ob. 9. uri zvečer in prihajal na Reko ob 9.. uri 56 minut zjutraj. V nasprotni smeri, bo vozil brzovlak z Reke ob 10. uri 10 minut dopoldne ter prihajal v Budimpešto, ob 12. uri 15 minut ponoči.
—	Za Brezje je lažnjivi oiiganist dne 27. marca nabiral na Popovem y kovorski občini.
—	Promocija Hrvatice v Berolinu. V
soboto je na vseučilišču v Berolinu promo-virala Savka Kolar, hči zagrebškega arhitekta in inženirja Nikole Kolarja, za doktorico /sega zdravilstva..
—	Radičev javni shod prepovedan. Včeraj predpoldne sc jc imel vršiti v Zagrebu javni ljudski shod. ki ga je sklical poslanec Stepan Radič. Redarstvo je »iz ozirov na javno varnost« shod prepovedalo, nakar se je vršil zaupni shod z istim dnevnim redom v prostorih Draškovičeve nove pivarne. Ob tej priliki jc policija izjavila, da se nc more deliti več vstopnic ob vhodu v lokal, kjer bo zborovanje. Tu sc je dosedaj vedno nemoteno godilo.
—	Nesreča. V Ilirski Bistrici je v tovarni testenin stroj prijel delavca J. Mi-lošnika za roko in mu odtrgal kazalec desne roke.
—	Divji petelini so se že začeli oglašati po janških hribih. Prav mnogo jih jo letos. Lovci, le pripravite puške!
—	Jugoslovanski klub »Slovanske Besede« na Dunaju priredi v sredo dne I. aprila ob 8. uri zvečer v društveni dvo-
rani, Dunaj, L Fleischmarkt 16 (vhod 1. Drachengasse 3, 1. nadstropje) zabavni večer, pri katerem bode mej drugimi tudi »Slovansko pevsko društvo« pod vodstvom pevovodje g. Beno Serajnika sodelovalo. Program je raznovrsten. Slovanski gostje dobro došli!
—	Tržaška pošta je zopet enkrat dokazala, da ne zna slovenski, ozir. hrvatski. Nekdo je poslal lokopismo na naslov nekega znanca v kavarni »Ne\v York« v mestu. Tržaška pošta je to pismo poslala srečno v New York v Ameriki. Tam pa razumejo bolj po naše nego na tržaški pošti in so pismo vrnili v Trst, v kavarno *Ne\v York«.
—	O strašni rodbinski tragediji v Miljah, o kateri smo nakratko poročali že v soboto, se dodatno poročajo še sledeče podrobnosti: Magdalena Bastendorfer, 25-letna soproga Knrola Bastendorferja, 40-Ictnega uradnika pri državni železnici v Trstu, oba doma iz Beljaka, se je s svojo dveletno hčerko Emilijo vkrcala na mali parnik »Epulo« ter se odpeljala v Milje. Tam je hodila nekaj časa po obrežju, nato pa svojo hčerko poljubila in jo vrgla v morje. Nato se je še sama vrgla v valovje. Pomorščaki so skočili za njo in potegnili mater ter otroka iz vode. Hitro poklicani zdravnik ju je oživljal, toda rešil je le mater. Telefonirali so po soproga v Trst, ki se je pripeljal z vozom v Milje. Ta je z občudovanja vredno samozavestjo odredil vse, kar je bilo potrebno. Mater so odpeljali v bolnišnico v Miljah, otroka pa v mrtvašnico. Mož se je vrnil v Trst. Zaprl se je v stanovanje. Kmalu nato nekaj poči, kar pa je slišala le neka gospa v isti hiši. Šele drugo jutro, ko Bastendorferja ni od nikoder bilo, so vdrli v njegovo stanovanje, pa ga našli mrtvega. Ustrelil se je v glavo. — O motivu umora se domneva sledeče: Zakonska sta imela razun dveletne Emilije še drugo osemmesečno dete. Dete pa je umrlo, kar je zakonska silovito potrlo. Morda je soprog pripisoval nekaj krivde na tem ženi — bogve zakaj. Mati se je vsled tega žalostila in zmedla se ji je pamet.
—	Umrl je v Trstu g. Ivan Semulič. star 52 let.
—	C. kr. skladišča v Trstu sporočajo, da sprejemajo zopet pivo in slad za Trst prosta luka c. kr. državna železnica in Trst prosta luka južna železnica.
—	Služkinja zadavila lastno dete in zaprla truplo v škrinjo. To je storila v Trstu 29-letna služkinja Terezija Mulec. V bolnici je priznala strašno dejanje.
—	Polzkušen samoumor v Trstu. V Trstu je pila strup neka Alojzija Ooriup. a so jo še o pravem času rešili.
—	Umrl je v Drežnici pri Kobaridu g. Franc Gomilšček. posestnik, trgovec in krčmar, star 56 let. — V Zagrebu je umrl vrli krščanski socialec brivski pomočnik Jakob Picig.
—	Opera »Aida« za Strossmayerjev spomenik. Odbor zagrebških gospa za prireditev predstav opere »Aida« dne 5. in 6. marca t. 1. v korist spomenika Stross-mayerju, je sklenil svoje račune, iz katerih izhaja 10.315 K 70 h dohodkov, 6706 K 88 h stroškov, torej prebitek 3608 K 72 h. Od tega zneska se je podarilo pokojninskemu zakladu narodnega gledališča 1202 K 90 h, ostanek v znesku 2405 K 90 h, oziroma s preplačili in izkupiloin za programe skupaj 2811 K 85 h se je pridelalo glavnici za Strossmaverjev spomenik, ki znaša sedaj 87.863 K 82 h.
—	Strašna smrt mesarja. V Rumi v Slavoniji je te dni prignal mesar Drago-tin Polster v klavnico kravo, da bi jo dal zaklati. Krava se je nakrat obrnila ter mesarja nataknila na rogove. Polster je bil na mestu mrtev.
—	Postojnsko jamo je obiskalo 40 gojencev trgovske šole iz Kolina na Češkem.
—	Na postaji Podgorje proge Herpelje (Divača)—Pulj se bo od I. maja tega leta zopet ustavljal brzovlak št. 302, ki se bo tam križal s puljskim vlakom št. 301.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
LiuDllanske novice.
lj Javno telovadbo v Ljubljani priredi ljubljanski telovadni odsek na nedeljo, dne 3. maja, na kar opozarjamo naša društva, da se ozirajo pri svojih prireditvah na ta dan.
lj Kdo je naš somišljenik? Piše se nam: Prav ste povedali, da potrebujemo krepkejše, osrednje organizacije v Ljubljani. Spoznajmo se vsi, ki smo enih misli! Priporočili ste našim poslancem.
da naj posredujejo v Ljubljani samo za osebe, ki se izkažejo, da so člani »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Prav! Priporočiti je pa treba tudi našim zavodom, da nastavljajo sposobne, povdar-jam, sposobne ljudi, ki so člani »Slovenske krščansko-socialne zveze«. V katerem liberalnem zavodu ima kak naš somišljenik košček kruha? Nikjer! Kako parolo so že dali liberalci v svojem »Narodnem Listu«? »Narodni List« je pisal: »Neumnost je podpirati one, ki rujejo proti tebi.« Liberalni terorizem se bo stri samo s krepko protipotezo, ki nam jo veleva samoobramba in boj za pravico proti korupciji. Mižati pri tem, bi se dejalo, našim somišljenikom izpodbiti ves pogum, nasprotnikom pa odpreti prosto pot. Zato imate prav, da odslej veljaj geslo: Za svojega somišljenika ne pripoznamo nikogar, ki ni v »Slovenski krščansko - socialni zvezi«!
lj Kdor še ni član ali članica »Slovenske krščansko-socialne zveze«, temu doslej nismo mogli innogo zameriti. »Slovenska krščansko-socialna zveza« je razvijala delo na najširši podlagi, le za to se dosedaj ni skrbelo, da bi postal vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica član »Slovenske krščansko - socialne zveze«. To naj odslej postane drugače! Udnina 60 krajcarjev na leto je tako nizka, da tako cenene čitalnice, knjižnice in toliko prireditev za tako nizko članarino ne daje nobeno drugo društvo, niti nobena javna knjižnica ali čitalnica. Člane sprejema za »Slovensko krščansko - socialno zvezo« tudi upravništvo »Slovenca«, sprejemata pa člane tajnik in blagajnik vsak torek od 6. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih, v ostalih dneh pa društveni nadzorniki. Somišljeniki in somišljenice, pristopite k »Slovenski krščansko-socialni zvezi«!
lj Javno predavanje. Jutri, v torek, točno ob pol 8. uri zvečer, vsi k javnemu predavanju v »Slovensko krščansko-soci-alno zvezo«. Predava Ljubljančanom ve-Iepriljubljeni predavatelj g. dr. Jos. Jerše.
lj Odborova seja S. K. S. Z. je vsak ponedeljek točno ob 8. uri zvečer. To naznanilo velja kot vabilo.
lj Sramotilec sprevoda goriških Slovencev k III. slovenskemu katoliškemu shodu, agent Kolenc, ki je v Kolodvorskih ulicah psoval goriške Slovence, došle na III. slovenski katoliški shod. je bil te dni pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen v 13mesečno težko ječo radi hudodelstva goljufije, poneverjenja in kride. »Narod« se je s Kolenčevim junaštvom ob katoliškem shodu bahal, sedaj naj zabeleži še to »nezgodo« svojega junaka!
lj »Slovensko« gledališče bo imelo torej jutri zvečer zadnjo svojo predstavo v letošnji sezoni. Sezona se bo zaključila v znamenju od odbornikov podpisanih mejnic, ki seve iz gledališke blagajne ne morejo biti pokrite, iz deželnega denarja pa po našem mnenju tudi ne. Čudno bi bilo, če bi šel deželni denar za sistem, ki je listom, med njimi tudi »Slovencu« vzkra-til svobodno poročanje o predstavah. Kaj bo sedaj z deželnim gledališčem, sedaj še nihče ne ve. Iz občinstva se čujejo najrazličnejši nasveti. Danes zabeležujemo le en nasvet: Deželno gledališče naj se pre-ustroji v ljudsko gledališče, ki naj v prvi vrsti goji ljudsko, narodno igro. Ta pot je za slovenske razmere edino praktična, edino po tej poti moremo slovensko gledališče res povzdigniti. Za to naj se rabijo samo domači igralci. Ta pot je tudi za širše plasti naroda vzgojevalna, za naše dramatične pisatelje pa jako vabljiva. »Dramatično društvo« je letos posebno skrbelo le za »višjo inteligenco« resnično ali pa namišljeno. Ta poslednja je v gledališču mnogo prezdehala. Za kak ustroj ljudskega gledališča ni »Dramatičnega društva« prav nič treba, oziroma treba biti ne sme! Če bi želelo »Dramatično društvo« tudi kak večer na teden, naj se mu odstopi, izvzemši nedeljo ali praznik. Ta mora ostati za ljudske predstave. Seve se za gledališko dvorano plača, tako primerno, kakor se plača za dvorano »Uniono-vo«. »Dramatično društvo« v deželnem gledališču ne sme biti absoluten gospodar. Ali bi podjetje ljudskega gledišča v deželnem gledališču ne moglo odstopati nekaj večerov tudi izobraževalnim društvom v Ljubljani, ki so se že dosedaj bavila z dramatičnimi predstavami. Do tega imajo ta društva vsaj toliko pravice kot »Dramatično društvo«, in za vzgojo domačega igralskega naraščaja je to še mnogo bolj pomembno iu zelo važno. To en nasvet! Naj bi sledili še drugi praktični nasveti. Radi jih bomo beležili. Prosimo pa ne dolgoveznih razprav. Naj se čujc več zvonov! Končno še nekaj: Dasi jc slavna intendanca »Dramatičnega društva« letos odvzela »Slovencu« vsako vstopnico, je »Slovenec« vendar poročal o vseh domačih izvirnih proizvodih in o nastopih vseh slovanskih gostov. Tako
kot »Narod« pa smo letos uvedli tudi, da o tem ni kritiziralo uredništvo, ampak posamezni kritiki, ki so sc podpisali in ki so prevzeli in nosijo za svoje kritike sami odgovornost.
lj Društvo za zgradbo zavetišča ln vzgojevališča vabi na drugi občni zbor, ker prvi ni bil sklepčen, ki se bo vršil v četrtek, dne 2. aprila, v gostilniških prostorih »Rokodelskega doma«, Komenske-ga ulice 12. — Odbor.
lj Društvo slovenskih katehetov ima v sredo, dne 1. aprila ob 5. uri popoldne v pritličju knez.-škof. dvorca mesečni sestanek. Poročevalec katehet Mlakar bo referiral splošno o učnem načrtu za vero-nauk ter posebej o podrobnem učnem načrtu za tretji razred ljudskih šol.
lj Rdeči križ. Občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, določen na 28. t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in s« bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih članov dne 31. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši Kongresni trg št. 7. drug« nadstropje.
lj Starosta slovenske »Sokolske zveze« postane skoro gotovo dr. Rybaf. Pod-starosta bo Ljubljančan. Dr. Rybar je bil včeraj v Ljubljani in se je udeležil pred-sedstvene seje »Sokolske zveze«.
lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Letošnji redni občni zbor se vrši dne 21. aprila ob 6. uri zvečer v dvorani občinskega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovoi« predsednika. 2. Poročilo odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Samostojni predlogi društvenikov (glej § 15 pravil). — Do občnega zbora se vpošlje vsem društvenikom poročilo o društvenem delovanju.
lj Kinematograf »Edison«. Društvena godba ljubljanska koncertuje jutri popoldne v kinematografu »Edison« in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Ij Dovažanje cevi za razširjenje mestnega vodovoda. Na mestni svet poleg nekdanjega dirkališča ob Marije Terezije cesti je navoženo že mnogo potrebnih cevi za novo vodovodno cev.
lj Gozdni delavci s Hrvaškega. V soboto se je vračalo domu na Dolenjsko krdelo tesarjev in sekačev, ki so čez zimo si v hrvaških gozdih kruh služili.
Ij Zaradi kragulja je moral opustiti golobe. Ob cesti, ki vodi ob levi strani Malega grabna skozi mestni log, je redil do zadnjega časa riek ondotni posestnik domače golobe v lesenih golobnjakih pred hišo. V zadnjem času pa je opazil, da mu sleherni dan kateri zmanjka in po večkratnem straženju je naletel na kragulja, ki se je približal nad hišo. Ta roparski tat mu jih je tudi lovil in odnašal. Gospodar je bil vsled tega prisiljen rejo golobov popolnoma opustiti. In zdaj tudi ni več kragulja blizu!
lj Ponarejalci poštnih hranilnih knjižic
so postali v zadnjem času posebna vrsta goljufov in so že razne poštne urade osle-parili. Pred dvemi leti je tukajšnja policija aretovala rumunskega vlomitelja Jožefa Faltina, ki je ua šest ponarejenih poštnih hranilnih knjižic ogoljufal razne poštne urade za 40 K. Pred kratkim se je tak slučaj pojavil pri poštnem uradu v Spodnji Košani na Dolenjskem, kjer je goljuf dvignil 40 K na knjižico, na kateri je bila naložena ena sama krona, a jo je slepar ponaredil ua 90 K. Knjižica ie bila na ime nekega Viktorja Knauerja.
Ij Konj povzročil smrt. Konj je ogri-zel, kakor smo poročali, dne 23. t. m., Za-kotnikovega delavca Jožefa Lenarčiča iz Male vasi pri Ježici. Lenarčič je zapregal konja-ponija, nakar ga je konj vrgel predse in ga tako ogrizel na obeh rokah, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je v soboto vsled prehudih bolečin umrl.
Ij Pogreša se od 20. t. m. 60letni delavec Jakob Smrekar iz Javorja v ljubljanski okolici. Navedenec je pred odhodom rekel svoji ženi, da gre v Ljubljano iskat zdravniške pomoči.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah 5n tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
ČEHI ZA SLOVAKE.
Prošli petek so v Pragi zborovali Čehi vseh strank, da prosvedujejo proti preganjanju Slovakov na Ogrskem. Baxa in Pavluk sta govorila o Černovi. Poslanec Svonkup se jc pridružil protestu ter primerjal razmere na Ogrskem z onimi na Ruskem. Gibanje za Slovake najde gotovo odziva v češki delegaciji. Neki malo-
ruski dijak je izrazil simpatije Malorusov za Slovake na Ogrskem. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri najstrožje obsojajo preganjanje Slovakov. Bjornsonu so poslali v Rim, kjer se sedaj nahaja, brzojavni pozdrav.
Štajerske novice.
+ Telovadni odsek v Celju je priredil včeraj svojim članom dobro obiskan shod, na katerem je govoril podpredsednik Z. T. O. brat Ivan Podlesnik. Celjski telovadci zelo napredujejo in je pričakovati, da se bo celjski odsek razvil v močno centralno organizacijo za Spodnje Štajersko.
š Mizarski štrajk. Krojaškim pomočnikom so se v Mariboru pridružili še mizarski pomočniki.
š V pokoj gre dosedanji načelnik južnega kolodvora v Celju vitez Fran-ken ter se preseli v Gradec. Na njegovo mesto pride prometni vodja štajerske deželne železnice g. H. Kiigler.
š Samoumor. V Celju se je 26. t. m. vrgla s Kalvarije čez neko strmo steno 70-letna vdova Mariaj Terbola ter je bila na mestu mrtva. Vzrok temu činu je neznan.
š Umrla je v ccljski bolnici Frančiška Leskošek, o kateri smo nedavno poročali, da je dobila velike opekline vsled eksplozije petrolejske posode.
š Svata ubil. V hiši posestnika Andreja L.etiča v Pobrešu pri Ptuju so praznovali 17. pr. mes. svatovščino. Pri tej priliki je prišlo do pretepa ter je dobil Josip Foršt-nerič take poškodbe na glavi, da je še isto noč umrl. Tega čina sta bila obdolžena Janez Kleitišek in Martin Vidovic. Ker ni bilo moč dokazati, kdo je zadal Forštne-riču take poškodbe, da je vsled njih umrl, je sodišče v Mariboru spoznalo oba krivim ter obsodilo vsakega v 13-mesečno težko ječo.
š Velika goljuiija pri južni železnici v Laškem. Vsled ničnostne pritožbe Schon, thonerjevega zagovornika dr. Rosenfelda se bo vršila razprava pred najvišjim sodiščem dne 27. aprila.
š Posledice sladkosnednosti. Dekla pri fotografu Picku v Celju je imela preteklo sredo pomiti prazen lonec, v katerem je bila preje češpljeva žolica. Gospodinja je zlila v lonec nekaj esence za lug. Sladkosnedim dekla, ki je menila, da je v loncu češpljeva voda, je napravila par močnih požirkov ter se tako ožgala, da so jo morali v zelo nevarnem stanju prepeljati v bolnico.
š Roparski napad. V nedeljo zvečer ob pol 8. uri se je prikradel nek lopov v stanovanje gospoda vikarja Pšunderja v Ptuju, v trenutku, ko je ta ravno odšel v proštijo k večerji. Postrežnica, ki je pospravljala v sobi, sliši naenkrat, da je nekdo stopil v vežo; hitro stopi ven, ne da bi vzelo luč seboj, kar jo naenkrat mahne nek moški z močno okovano palico po glavi; ona začne kričati na vso moč, a lopov jo dalje obdeluje s palico, tako da je bila v trenutku vsa v krvi. Ljudje v bližini so slišali silni krik. a ko prihitijo na pomoč, je bil napadalec že pobegnil. Malo prej so ljudje videli pod oknom dva tujca, ki sta čakala, da bi gospod vikar odšel. Vidi sc, da morata biti znana s krajevski-mi razmerami.
Razne stvari.
Tretje vseučilišče na Ogrskem.
V Debreczinu ustanove madžarsko vseučilišče. Mesto je zagotovilo v to svrho prispevek šestih milijonov kron, protestantska cerkvena občina nadaljne tri milijone v gotovini in en milijon v knjigah in raznih zbirkah. Vseučilišče bo imelo tudi protestantsko bogoslovno fakulteto.
Grozni potres v Mehiki.
Pari z, 30. marca. Kmalu po potresu, ki je porušil mesto Chilapo, se je vnel grozen požar, ki se je zelo naglo razširil po celem mestu. L.e malo prebivalcev se je rešilo. Ostale so pobile in zasule razvaline. NVashingtonski seismografiški aparati so zaznamovali potres ob kritičnem času v daljavi 5000 km. Veliko škode je napravil potres tudi na otoku Saint Tliomas v Doruskih Atilih. Podrobnosti še niso znane.
Spori v Tosellijevi rodbini.
R i m, 30. marca. Tosellijeva bi se rada sešla s svojim prvim možem, saškim kraljem, ki biva zdaj v ltaliii. Policija je storila vse, da onemogoči Tosellijevi dostop h kralju.
Nečak de Mussetov umrl.
Pari z. 30. marca. Nečak francoskega romantika Alfreda de Musseta, prefekt iardinskega departementa, de Mussct, je umrl v Saint Etienneju, star 60 let.
Izključenje od dela v Stettinu.
S t e 11 i n, JO. marca. Tukajšnje ladjedelnice so odpustile 30 odstotkov vseh svojih delavcev, to je 2000 oseb.
Eksplozija na ladji.
M a n d a 1 (Norveško), 30. marca. Na jadernici »lnglewood« je eksplodirala nafta. Ladja se je potopila. Življenje je izgubilo 13 mož, dva so rešili.
Berolinski požigalci prijeti.
Policija je prijela sedem mladih fantov v starosti od 13 do 20 let, ki so zažigali strehe, da zakrijejo svoje tatvine v podstrešjih.
Francoski škandal Rochette.
Dognali so, da je zaprtega bankirja Rochetteja neki policijski nadzornik obveščal o vseh tožbah, ki so bile vložene proti njemu. Inšpektorja so odstavili. Predsednik civilnega sodišča je odstavil vse sod-nijske likvidatorje, češ, da pričneta zopet poslovati »Banco franco-espagnole« in »Credit minier«.
Ko gospod poveljnik govori. »Na-chodskč Noviny« prinašajo le-to smešno dogodbico: Pri tretji bateriji topniškega polka v P. je umrl vojak Šimek, ki se je odlikoval po svoji pridnosti in točnosti, katere pri večini bojnih sinov Martovih nikoli ni preveč. Poveljnik baterije je hotel porabiti to priliko, da bi napravil vojakom pridigo o poboljšanju. K pogrebu so bili komandirani ne samo vojaki cele baterije, ampak tudi častniki. Polkovni duhovnik je blagoslovil grob. pomolil je za rajnega Šimeka ter odstopil od groba. Na njegovo mesto je stopil poveljnik baterije grof R., da nad grobom umrlega vojaka govori le-ta nekrolog: »Vojaki! Kogar Bog ljubi,tega s križi obiskuje; tudi mene je Bog obiskal, zakaj odvzel mi je najboljšega in najbolj sposobnega moža iz cele baterije. Rajni Šimek je bil točen in zvest vojak, ki nikoli ni ostal čez čas, kakor sta to baš sinoči storila dva izmed vas, vi lumpi! Bil je snažen vojak, ki je imel svojo obleko in orožje vedno v redu, pa ne kakor tam-le isti prešič Majer, ki gre na pogreb z umazanimi čevlji in z odtrganim gumbom. Feldvebelj, zapišite si: Majer, tri dni zapora. Vojaki, posnemajte rajnega Šimeka. — Amen.
Groza pred ljudskim štetjem. Nekje na Bavarskem je vasica, ki ima to poseb-i nost, da so njenim prebivalcem psi zelo ljubi: prava pasja vas. Od župana pa do zadnjega gostača, vsak mora imeti svojega Sultana, Cezarja. Wuotana itd. Ne .smete misliti, da so morda vrli Bavarcf gojili kako posebno pasmo psov, kaj še! Tudi ni bilo z ozirom na osebno varnost zadostnega razloga, da bi morala baš vsaka koča imeti svojega kužka. Navada je edini razlog, in ta je, kakor znano, železna srajca. Sicer pa so vaščani to svoje »pasje« veselje morali že večkrat drago plačevati, sicer samo vsakih pet let. Takrat imajo kaj prestati. Že par dni pred ljudskim štetjem so se ljudem ježili lasje. Ali bo, ali ne bo? Namreč prebivalcev pod 300 ali nad .300 v vasi. Do tristo se mora namreč plačati od vsakega psička samo tri marke davka, če pa presega število prebivalstva več kakor tristo, plača se po šest mark. In to je razloček. Pri šestih markah bi se marsikdo, težkega srca si< ccr, pa vendar moral odločiti, da se loči od ljubega štirinožnega prebivalca. In pasja vas bi ne bila več pasja vas. Ze več let lavira število prebivalstva okolo 300, Čudno, da se ne pomnoži, ko se vendar vsak dan rodijo mladi Bavarci, in jih pri krepki hrani le malo umira! Nič čudno! Kadar se bliža ljudsko štetje — vsakih pet let — pa zleti več ducatov lokalnih patrijotov k svojim sorodnikom izven občine. v kraje, kjer ni kočljivega pasjega vprašanja. In tako so že večkrat rešili vaško posebnost. Ko je štetje končano, pa se vrnejo domov, kjer jih kužki veselo pozdravljajo.
*Ekspedicija v Mezopotamijo. Cesarska akademija znanosti v zvezi z dunajsko univerzo, naravoslovnim dvornim muzejem in društvom za naravoznanske preiskave v orijentu, priredi v jeseni letošnjega leta iz Dunaja veliko naravoslovno ekspedicijo v Mezopotamijo.
Nepravilnosti pri volitvah na Češkem. Kakor znano, je proti grofu Stem-bergu zmagal učitelj Holanec, in sicer z neznatnimi večinami. Sedaj pišejo Stern-bergovi »Lidove listy«, da se je češki na-mesnik grof Coudenhove izrazil nasproti odposlanstvu 88 občin, v katerih je Holanec zmagal, da se je že prepričal iz volivnih spisov, da vol. komisije niso postopale pravilno in da bo vse volivne goljufije strogo kaznoval.
Najstarejša nuna na Češkem umila. V samostanu Elizabetink v Pragi je umrla te dni sestra Marija Gabrijela roj. Prom-berger na pljučnici. Bila je stara 88 let najstarejša sestra na Češkem. Celih 68 let je preživela v samostanu.
Rumunska vlada proti Židom. — Ru-munska vlada je naložila prefektom, naj občine preganjajo Žide in ne dopuste, da bi židje sklepali pogodbe za naiem zemljišč.
iz slovanskega sveta,
slNemec o Slovanih. Dr. K. Krumba-
cher, profesor grščine na monakovski univerzi je napisal v »Internationale Wochen-sehrift« članek o šovinizmu Nemcev, ki nočejo v svoji prevzetnosti poznati slovanskega sveta. Pisatelj v članku pravi, da v duševnih proizvodih Germanov, Romanov in Slovanov je jedro omike kršč. dela človeštva. V literaturi, umetnosti, znanstvu in tehniki kosajo se Germani, Slovani in Romani. Kdor hoče poznati jedro današnje krščanske omike, mora svoje obzorje razširiti na vsa ta-le tri plemena. Mora se naučiti tudi nekateri slovanski jezik. sicer ostane njegova izobrazba le fragmentarna, nepopolna. Kdor prouči samo germansko in romansko literaturo in kulturo ter ostane gluh za slovansko literaturo in kulturo, je njegova izobrazba ne-dostatna. — Tako dr. Krumbacher, dozdaj Nemci niso tako govorili in pisali.
sl Direktni vlak Sofija-Dunaj. Pogovori glede na vpeljavo direktnega vlaka med Sofijo in Dunajem čez Belgrad so že dovršeni. Srbska vlada je dala za to svoje dovoljenje in tako bode od 1. majnika vozil direktni vlak iz Dunaja čez Belgrad v Sofijo.
sl Ivan Ludovik Poplavski t. V Lvo-vu je umrl ugledni poljski pisatelj in publicist Ivan Ludovik Poplavski v 54. letu starosti. Poplavski je deloval tudi v javnem življenju ter je bil leta 1878 v Varšavi zavoljo zarote zaprt in deportiran v Sibirijo. Šele leta 1883. se je vrnil iz prognan-stva ter vstopil v uredništvo »Pravde«. Pozneje je urejeval demokratski »Glos« ter bil večkrat zaradi svojih člankov interniran v varšavski trdnjavi. Leta 1895. nastanil se je v Lvovu, kjer je bil urednik »Slova Polskega«. Leta 1907. se je vrnil v Varšavo, kjer je uredoval »Gazeto War-szavvsko«.
sl Nov hrvaški list v Ameriki. V San
Eranciscu je začel izhajati nov hrvaški tednik »Jadran« (The Adriatic). Urednik mu je Ljubo Bogičevič. List bo zastopal koristi Slovanov na Pacifiku, v prvi vrsti Hrvatov in Srbov. To je edini hrvaški list ob Tihem oceanu.
Japonski jezik v ruskih šolah. Iz Pe-
trograda poročajo: Iz zastopnikov trgovinskega, vojnega in finančnega ministrstva ter ministrstev za ljudsko prosveto in zunanje stvari je sestavljena komisija, ki ima izdelati odredbe, da se na elementarnih in srednjih šolah uvede pouk v japonskem jeziku, da se pospešuje samopo-uk v japonskem jeziku in da se da podpora za študijska potovanja na Japonsko takim osebam, ki bi se hotele naučiti japonskega jezika.
sl Kraljice, ki znajo češki. Kraljica vir-temberška in španska sta zmožni češkega jezika in sedaj se je k njima pridružila knjeginja Eleonora iz Reussov, ki je bila pred kratkim poročena z bolgarskim knezom. Češki pisatelj dr. Karasek je objavil v »Mor. Orlici« zanimiv podlistek, ki v njem zatrjuje, da se je nova bolgarska kneginja za dolgega bivanja na Morav-skem dobro naučila češkega jezika. Znanje češčine je kneginji prav prišlo, ko je na mandžurskem bojišču stoječ na čelu »Rdečega križa« stregla ruskim ranjencem. Dr. Karžsek je bil v družini kneginje vzgojitelj in učitelj češčine.
sl Pruska vlada ln češki Izseljenci. Iz
Bidhosta je bil iztiran z družino češki krojač Jožef Hradečny iz Brna, ki je bil vzoren delavec in se ni udeleževal javnega političnega življenja. Zadosti je bilo, da so ga pruski orožniki videli v Helmnu, kjer je bil lani poljski sokolski izlet. Ali z izletom ni imel Hradečny kaj opraviti, ampak bil je v Helmnu v zadevi tvrdke, katere imejitelj je ponudil pruskim uradom 10.000 mark za Hradečnega, ki je bil z družino zatvorjen in takoj drugi dan iztiran čez mejo. Hradečny je bil za vselej iz Prusije izgnan, četudi ima najboljša izpričevala od svoje tvrdke. Tudi šest drugih čeških kro-jačev je bilo iz Bidhosta iztiranih, ker so v gostilnici govorili češko.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJEN1CE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
fsigfmfoa \n tolaw poročilu.
(Druga najnovejša poročila na pri-« logi.)
IZID NADOMESTNE VOLITVE V VELE-POSESTVU NA GORIŠKEM.
Gorica, 30. marca. Pri nadomestni volitvi v slovenskem veleposestvu (namesto Frankota, ki je optiral mandat v splošni skupini) je izmed 108 veljavnih glasov dobil liberalni kandidat Savnik, župan v Bi-ljah, 94 glasov in je torej izvoljen. S. L. S. se je volitve vzdržala, ker stoji na stališču, da je razpis volitve nezakonit, kajti izkazalo se je na podlagi prve volitve, da bi moralo priti pravzaprav do ožje volitve med Frankotom in Obljubkom in med Zu-chiatijem in Mozetičem. Samostojni kandidat je dobil šest glasov.
NEMŠKI KANCELAR NA DUNAJU.
Dunaj, 30. marca. V pogovoru z urednikom lista »Neues Wiener Tagblatt« je Biilo\v izjavil, da se je včeraj pogovor pri Aehrenthalu dotikal vseh tekočih političnih vprašanj in da sta državnika v pogovorih dosegla popolno soglasje. To je bilo tem ložje, ker je vodilni motiv obeh držav bil in bo ohranitev miru. Zato je glavna garancija in sredstvo k cilju ohranitev mednarodnega sporazumljenja. Biilow se je zelo laskavo izrazil o sprejemu m Dunaju. Danes ob 11. uri dopoldne je bil Bii-low od cesarja sprejet v avdijenci, ki je trajala pol ure.
MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Brno, 30. marca. Vlada je moravski deželni zbor odgodila.
NEMŠKI ADVOKATI.
Praga, 30. marca. Zveza nemških advokatov je izdala razglas, kjer zahteva, da vlada reši jezikovno vprašanje na Češkem potom državnega zakona.
ERLER NE ODLOŽI MANDATA.
Inomost, 30. marca. Državnozborski poslanec za Inomost dr. Erler ne odloži mandata, kakor je prvotno nameraval.
VSLED BEDE SE OBESIL.
Trst, 30. marca. Tu se je vsled bede obesil delavec Ivan Bizjak. Mož ni imel dela. Zapušča štiri sinove.
VELIKA VOJAŠKO-POMORSKA VSTAJA V SEBASTOPOLU ODKRITA.
Peterburg, 30. marca. Semkaj je do-šla iz Sebastopola šifrirana brzojavka, glasom katere je ondotna tajna policija odkrila veliko vojaško-pomorsko zaroto črnomorskega brodovja. Voditelji zarote so že zaprti. Načrt upornikov je bil sle-
deči: Pomorščaki neke bojne ladje, ki je te dni imela zapustiti Sebastopol, bi se bili na visokem morju uprli ter pometali častnike in poveljnika v morje. Nato bi se bili vrnili pred Sebastopol in ga bombardirali. Medtem bi se bilo uprlo moštvo rezervnega brodovja v mestu samem ter združeno z vojaštvom na kopnem zavzelo vse urade, banke in poveljništva. Med splošno paniko bi bili pomorili vse poveljnike in dostojanstvenike ter se mesta popolnoma polastili.
KNEZ NIKOLAJ ČRNOGORSKI SE PODA NA DUNAJ.
Belgrad, 30. marca. Danes je dospel semkaj knez Nikojaj črnogorski in bo zvečer odpotoval na" Dunaj.
BALKAN BALKANSKIM NARODOM.
Bruselj, 28. marca. »Jugoslovansko radničko društvo« je sklenilo v svoji seji ostro resolucijo proti sandžaški železnici, v kateri pravi, da se treba izvršitvi te proge vpreti z oboroženo roko in isto smatrati kot zadosten povod narodnim uporom in vojski. (!)
ŽITNE CENE
Budimpešta 30. marca.
Pšenica za april.......1140
Pšenica za oktober......974
Rž za april.........10 40
Koruza za maj........6 49
Oves za april........7 40
Efektiv: nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Cm epa-
lOTKUja
29
9. »več
Hunje barometri
4l'9
3o
Temperatura P«
Celzija
61
7. zjutr- 40 5 6 5 sl. jzah 2. pop 38 8 14 8 sr jzah. del. obl. Srednja včerajšnja temu. 6 7«, norm 6 2«
Vetr.rl
sl. jug
obl.
Ii a
33 ►
2-2
Tužnim srcem javlja načelstvo ,,Hranilnice in posojilnice » Št. Juriju pri Kranju", da je
izgubilo vsled nagle smrti svojega večletnega odbornika, veleč, gospoda
Antona Kukelj
kn.-šk. duh. svetnika, župnika v Št. Juriju pri Krajnu, kraj. šol. nadzornika, predsednika izobraž. društva, časinega občana občin Šenčur, Voglje in Hrastje itd.
Pokojni se priporoča v molitev.
Mihael Kmet
načelnik.
Hišnik
oziroma hišnica, ki bi pospravljala proti posebnemu plačilu tudi pisarno, se takoj sprejme. Prednost ima zakonski par brez otrok.	785 3—1
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
JV(oderci
v najnovejših modernih oblikah od najcenejše do najboljše vrste. — rjlancheti, peresa /j jekla, trakovi, i nore itd. v največji izberi vedno v zalogi pri
7. j)/[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice stev. 7.
766 1
Podružnici i v Spljetu> 9
Oetniftfca glavnic« • i • I «.000.000 i J
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese nti Komunalne srečke ft K157.. - žrebanje°dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese no Tiske srečke d K T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glnvni dobitek K 180.000—.
Obe promesi skupaj samo K 21—.
A1! °l
sprejema »loge na knjjižioe In na tekoči račun proti |2 |Q ob res 11 m.
PmdruinittM s v Celovou« &
i Rezervni fond i t a i K ROfOOO. s t s
Državni zbor.
Dunaj, 29. sušca.
Narejena kriza.
Pravijo, da ni politik, še manj diplomat, kdor vedno drugače ne govori, nego misli. Solit se pojdite, taki zvijači! Zato velja stari, resnični pregovor, da politika izprija najboljše značaje. Drug drugemu laže v obraz; kdor pa vodi za nos vso javnost, ta je potemtakem diplomat. Zato pa smo tako srečni v Avstriji, da žive mnogi politiki in ministri le od prepira in zvijač, s katerimi varajo božje volke, ki občudujejo polbogove v oblakih plačane hvale in nezaslužene slave.Macchiavelli je bil skaza, učenci ga prekašajo. Cemu navajam to? V prepričanju, da so bile umetno vprizorjene, spretno narejene vse govorice o ministrski krizi. Gotovi politiki so hoteli biti junaki, ki se bore s ken-tavri, atlanti, ki na plečih nosijo svojega naroda gorje in boljšo bodočnost. In skovali so v enem tednu politično komedijo, v kateri »in effigie« obešajo slamnate može.
Kako so se pehali in potili razni agen-tje po parlamentu, znani režiserji so zbirali čelo v resne gube, pred dvorano proračunskega odseka so časnikarji v gostih gručah lovili poslance za frake ter sestavljali gostobesedna poročila o ministrski krizi, ki se je končala s splošnim smehom in razočaranjem radovednega občinstva. Šlo je po vrvici, kakor na odru veli-komestnega gledališča. Mnogi so zijali odprtih ust, za kulisami pa so se smijali navihani kovarji. Vihali so rokave, da naučne-mu ministru ne dovolijo proračuna; pri glasovanju pa so se drug drugemu skrivali za hrbet.
Ravno tako malo resen je krik v razpravi o pravosodju. Razprava se je pričela včeraj ob 10. uri. Odsek sploh ni bil sklepčen tudi ne začetkom seje. Govorili so dopoldne poročevalec dr. Glabinski, Ma-> lik, dr. Kramar, d' Elvert in dr. Onciul. Največ govora je bilo o jezikovnih razmerah pri sodiščih na Češkem. Popoldne se je seja pričela ob 3. uri, navzočih nas je bilo od 52 članov komaj 10. Ta brezbrižnost vendar ni znamenje, da se zbirajo oblaki nevihte nad Beckovo vlado. Govorili so dr. Ploj, Wolf in dr. Diamand. Ker pa se je poslancu Maliku zdelo, da ga je pravosodni minister dr. Klein vzel z očmi na piko, bil je hud in hotel ministra pozvati na dvoboj. Tako vsaj je pozneje pravil časnikarjem. Ker pa minister dr. Klein ni sabljač, maščeval se je Malik s tem, da je po Diamandovem govoru predlagal konec seje. Ker odsek ni bil sklepčen, je moral predsednik zaključiti sejo, in zmagoviti Malik je ponosno zapustil dvorano. Jutri jo bode minister dr. Klein spretno zvozil skozi sotesko in ves vihar se bode polegel z nekaterimi resolucijami.
V istini kritični dnevi pa pridejo, ko se snide zbornica prihodnji četrtek. Vlada za letos še nima vojaških novincev. Minister za deželno brambo pa bode zahteval letos 4900 novincev več, torej skupaj 19 tisoč 400 za deželno brambo. To vprašanje pa bode gotovo zadelo ob težave in ovire. Brambovski minister hoče omehčati poslance s tem, da bodo vojaške vaje skrajšane in da bode služba pri deželni brambi omejena brez izjeme na dve leti. Vprašanje pa bode mogoče rešiti sedaj v kratkem zasedanju le z nujnim predlogom, ako drugi nujni predlogi ne zastavijo dnevnega reda. Ako se poleže vihar v češkem taboru, dobi vlada tudi vojaške novince še o pravem času.
HRVAŠKA.
Rauch se poslavlja?
Pravijo, da se zločinci vstrašijo, če listje zašumi. Hrvaška vlada čuti povsod strahove. Ergo .... Pa ta sklep bi logično ne bil neprikoren, moglo bi sc ugovarjati premisi, tudi če bi bila točnejše izražena. Značilna pa je vsekakor tista ner-voznost, skoraj bi rekli, bojazljivost hrvaške vlade, ki se straši celo gimnazijskega dijaštva. Krivica je sicer, če jemljejo Rauchovi pomočniki štipendije Vseučilišč-nikom, ki se ne morejo navdušiti za modrost novega kurza, — kajti denar bi ne šel iz žepa ogrske vlade ali njenega »eksponenta«, ampak ustanove so plod hrvaškega truda, last naroda, last dežele. A pri akademikih bi se še kolikor toliko poj-rnilo, če je hotel ban Rauch kakšnemu vročekrvnežu položiti mrzle obkladke na glavo, saj so akademiki žc možje, ki že vplivajo na javno mnenje. Da sc je pa novi sistem dal zavesti tudi do preganjanja gimnazijskega dijaštva, ta skrb za javni blagor je pač pretirana, če nc smešna. Gimnazijcem odtegniti ustanove, ker so sc udeležili ovacij članom koalicije, — s tem se proti madjarsko gibanje ne
ustavi, tako pikanje s šivankami še le pospeši tok.
Nervoznost Rauchove vlade se vidi nadalje v premeščanju uradništva iz »službenih ozirov«. Precejšnje število jih je že premeščenih, kakih 50 do 60 uradniških družin pa bo še šlo na »letovišča«, odkoder se seveda povrnejo, ko preganjalcev ne bo več v deželi. Ti izprehodi bodo stali deželno blagajno, po računih nekega zagrebškega lista, malenkost 150.000 kron. Znamenje, da je finančni položaj na Hrvaškem — sijajen.
Tudi razna imenovanja so značilna. Sedaj dobi Zagreb še novega šefa policije - v osebi nekega Pisoriča, okrajnega predstojnika iz Stubice, ki ima to izvrstno kvalifikacijo, da je zet vrhovnega načelnika ali višjega župana pl. Čuvaja.
Zdi se nam, kakor pred selitvijo. V naglici se šc podari temu ali onemu kak spomenik, tega se malo pograja, drugemu se podeli dober nauk, pa vse brzo, kajti ladja ne čaka . . .
Vsi znaki namreč kažejo, da pojde kmalu vsa Rauchova politika po vodi. Vladar bana ni sprejel v avdijenci, dasi je bil ban Rauch baš zaradi avdijence na Dunaju. Avdijence ni bilo — tako sklepajo hrvaški listi, - ker še ni določen Rauchov naslednik. Cesar hoče pred odločitvijo zaslišati še ogrskega trgovinskega ministra Košuta. Gre se namreč za umaknenje železničarske pragmatike, ki je neposredno povzročila sedanjo krizo na Hrvaškem. Od Košutove avdijence bo odvisno, ali bo možen kompromis s hrvaško-srbsko koalicijo ali ne. Sporazum ali ne, nedvomno je to, da stojimo ob preobračanju. In slabše, kakor je zdaj, ne more priti.
AVSTRO-OGRSKA.
Nezadovoljnost med Čehi.
Čehi niso zadovoljni z vlado. Ostro je označil češko stališče dr. Kramar v proračunskem odseku. Odločno je zahteval enakopravnost obeli deželnih jezikov na Češkem. Ne sme se trpeti, da odklanjajo nemški sodniki češke vloge. Želimo spravo, ne potrebujemo je pa ne. Če ne konča vlada anarhije na Češkem, nismo mi odgovorni. Nastopati hočemo drugače. Češki agrarci se popolnoma strinjajo s Kra-marem. Čehi nočejo izstopiti iz koalicije, če jim ne da vlada garancij. Odpoklicana bi bila v tem slučaju seveda tudi češka ministra. Odločitev pade v sredo, ko sklepajo češke stranke v zbornici o nadaljnih korakih. Že v soboto je konferiral Beck s Kramarem in s Praškom. Nemci groze, da onemogočijo delovanje češkega deželnega zbora, če bi motili Čehi razprave proračunskega odseka.
Povišanje davka na žganje.
Etiketa, ki se je pečala z določitvijo kontingenta žganja, je končala razpravo. Po zvišanju davka se reducira kontingent žganja za 30.000 lil, t. j. na 987.000 lil.
Predloga o vojaških novincih. — Dveletna službena doba pri deželni brambi.
Vlada namerava zahtevati za deželno brambo 5400 mož več kakor lani. Zato pa nameravajo uvesti v deželni brambi razven konjiče in topništva dveletno vojaško službo.
Tirolski krščanski socialci in deželni zbor.
Krščansko - socialni tirolski deželni poslanci zahtevajo, da se mora sklicati tirolski deželni zbor kmalu, da se konstituira.
Moravski deželni zbor.
Zbornica je 28. t. m. nadaljevala razpravo o nujnem predlogu dr. Koudele glede proračunskega provizorija. Govorila sta poslanca dr. Fajferlink (češki napred-ii ja k) dve in pol uri, dr. Pluhar (mladočeh) pa nad dve uri. Nato je dr. Oberleitner v imenu češke levice izjavil, da se njegova stranka ne udeleži glasovanja in da zapusti dvorano. Tudi mladočehi, češki na-prednjaki in socialni demokrati so šli iz dvorane. Dr. Stransky, ki je ostal v dvorani, je zahteval, da se konstatuje razmerje glasov. Na glasovanju o nujnosti je 70 poslancev glasovalo za predlog, dva pa proti. Ker ni bila zbornica sklepčna, je bila seja ob pol 9. uri zvečer prekinjena.
Furlanski državni poslanec Bngatto — okrajni glavar.
I )ržavni poslanec, namestniški tajnik, ki jc prideljen naučnemu ministrstvu na I )unaju, jc imenovan okrajnim glavarjem v Dalmaciji.
PORAZ LIBERALCEV NA ANGLEŠKEM.
Liberalna vladna stranka na Angleškem jc zopet doživela občuten poraz. V londonskem okraju Peckham je bila popolnoma poražena.
BOMBNI NAPADI V BARCELONI.
Neki angleški detektiv je izsledil glavne povzročitelje bombnih napadov. Pričakujejo senzacionelna odkritja.
FINSKI DEŽELNI ZBOR
je odobril z 71 proti 47 glasovom predlog socialnih demokratov, da se zagotovi pravno stanje Finske.
NaMSa politična poročila,
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Politiška nedelja na Dunaju.
Dunaj, 30. marca. Včeraj zjutraj ob 7. uri 37 minut se je pripeljal nemški kancler knez Biilovv na Dunaj. Na kolodvoru ga jc sprejel nemški pslanik pl Tschirschky s člani nemškega poslaništva. Biilovv se je odpeljal v avtomobilu s Tschirsehkyjem v nemško poslaništvo. Po zajtrku jc obiskal Biilovv dunajska poslaništva, pri katerih je oddal posetnice. Vpisal se je pri nadvojvodinjah Mariji Jožefi, Mariji Ammciati in pri nadvojvodu Leopoldu Salvatorju. Svojo posetnico je oddal tudi pri drugem višjem dvornem maršalu knezu Montenuovo.
Dunaj, 30. marca. Včeraj popoldne sta se dolgo časa posvetovala nemški kancler knez Biilovv in naš zunanji minister Aehrenthal. Biilovvu na čast jc priredil Aehrenthal po peti uri popoldne dine, na kateri sta bila povabljena tudi ministrska predsednika Beck in dr. Wcckerle, nemški poslanik pl. Tscliirschky s soprogo, osobje nemškega poslaništva, saški poslanik grof Rex, bavarski poslanik Tu-clier, in več višjih dostojanstvenikov zunanjega ministrstva.
Dunaj, 30. marca. Včerajšnjo nedeljo znači visoka politika. Na Dunaju jc bil navzoč tudi ogrski ministrski predsednik dr. Weckerie, ki ga je zaslišal cesar v Schonbrunnu. Vse trdi, da se je šlo v We-ekerlovi avdijenci pri cesarju za ustanovitev samostojne ogrske banke in za povišanje častniških plač, dasi Weckerle oboje zanikava.
Dunaj, 30. marca. Dasi je knez Biilovv predvsem vrnil Aehrenthalu njegov obisk v Berolinu, ima le sedanji Bii-lovvov obisk brez vsakega dvorna večjo važnost, kakor običajni obiski, ki jih zahtevajo predpisi diplomatske uljudnosti. Voditelja avstrijske in nemške zunanje politike sta imela priliko, ki sta jo gotovo porabila, da se porazgovorita o napovedani Sandžaški železnici in o balkanskih zadevah.
D u n a j, 30. marca. Ogrski ministrski predsednik dr. Weckerle je došel na Dunaj 29. t. m. zvečer. Prenočil je v ogrskem ministrstvu. Ob pol enajstih včeraj dopoldne se je odpeljal dr. VVeckerle v Schonbrunn, kjer ga je zaslišal cesar. Zaslišanje je trajalo eno uro. Ob polu 1. se je povrnil VVeckerle v ogrsko ministrstvo, kjer je našel posetnico nemškega državnega kanclerja kneza Biilovva.
Dunaj, 30. marca. Dr. Weckerle je kmalu, ko se je vrnil iz Schonbrunna, vrnil obisk nemškemu kanclerju. Prej se je še posvetoval z ministrom a latere grofom Zichyjem. Dr. Weckerle se je povrnil včeraj zvečer v Budimpešto.
D u n a j, 30. marca. O svojem zaslišanju pri vladarju je izjavil VVeckerle: Moja navzočnost na Dunaju nima nobene politiške važnosti. Poročal sem vladarju o tekočih ogrskih zadevah. O samostojni ogrski banki in o povišanju častniških plač se ni razpravljalo.
Dunaj, 30. marca. Danes zasliši cesar kneza Biilovva v avdijenci. Opoldne pa priredi nemški poslanik Biilovvu na čast dine. Zvečer priredi Biilovvu na čast dine bavarski poslanik Tucher.
D u n a j, 30. marca. Biilovv zapusti danes zvečer ob 9. uri 40 minut Dunaj.
14 ministrskih sedežev v parlamentu.
D u naj, 30. marca. V poslanski zbornici se je izvršilo nekaj izprememb. Predsedniški sedež so zelo povišali, tako, da ne bo več mogoče predsedniške tribune oblegati, kakor se jc to dozdaj večkrat zgodilo. Obenem se je napravil prostor šc za dva podpredsednika, ker se bodo podpredsedniška mesta pomnožila. Najznačilnejše je. da se je napravil še 14. ministrski sedež. Za koga? Morda za jugoslovanskega ministra?----
Baron Rauch — gre.
D u n a j, 30. marca. Iz dobro informiranega vira se zatrjuje, da je ogrska vlada z banom Rauchom že opravila in da v jeseni, ko bo hrvaški sabor zopet sklican, ne bo več bana Raucha v deželi. Rauch strelja kozle, ki se tudi Ogroni zde
| predebeli. Maščuje se z malenkostnimi odredbami, ki pa prav nič ne koristijo.
Staročehi.
Prag a. Staročeška stranka se nanovo organizira kot »Češka narodna stranka« in priredi v drugi polovici aprila kongres svojili pristašev.
Svobodomiselno češko učiteljstvo hujska proti »klerikalizmu«.
P r a g a. 30. marca. Včeraj dopoldne je imelo več sto čeških svobodomiselnih učiteljev shod. na katerem so hujskali proti »rcakciji«, katoličanom, češ, da hočejo omejiti svobodo šole in vede ter znižati šolski obisk na 7 let. Bila je zastopana na shodu zelo pisana družba: zastopniki mla-. dočehov, čeških agrarccv, socialnih demokratov, narodnih socialcev, realistov in državno-pravnih pristašev, torej strank, ki sc vedno koljejo med seboj in so edine le, če se gre za nastop proti katoličanom.
Združene češke radikalne stranke.
P r a g a, 30. marca. Češka radikalna, češka državno-pravna in češko radikalno-napredna stranka nameravajo nastopiti kot skupna stranka.
Češki minister-krajan Prašek o češkem vseučilišču na Moravskem.
Moravska O s t r a v a, 30. marca. Neki tukajšnji češki list poroča: Veliko ogorčenje je povzročila tu izjava češkega ministra krajana Praška o drugem češkem vseučilišču na Moravskem. Prašek je rekel z ozirom na razburjeno pisavo čeških listov glede na vprašanje češkega vseučilišča na Moravskem: »Vprašanje češkega vseučilišča na Moravskem je češko časopisje umetno napihnilo. Vso akcijo za vseučilišče, ki ni neobhodno nujno, so povzročili nekateri praški docenti, ki ne morejo pričakati, da postanejo profesorji. Obrnili so sc na praška uredništva, ki zdaj tako bobnajo.«
Italijanska pravna fakulteta na Dunaju.
Trst, 30. marca. »Piccolo« piše: V najkrajšem času se po izjavi nekega člana vlade ustanovi na Dunaju italijanska pravna fakulteta. Vlada upa, da utihnejo zahteve po italijanskem vseučilišču v Trstu. Kdor pozna avstrijske razmere, vč, da ostanejo brezuspešni še tako utemeljeni protisveti. Italijanska vseučiliška mladina sc zato poživlja, da izda geslo: »Nessuna Vienna« in se ga tudi drži. To bi prisililo vlado, da sc peča z vprašanjem o ustanovitvi visoke šole v Trstu, oziroma da premesti z Dunaja v Trst že ustanovljeno pravno fakulteto. Računati se mora, da dobe Slovenci v Ljubljani prej vseučilišče in šele potem dobe Italijani vseučilišče. Preteče še preccj časa, predno se to izpelje. Italijanski dijaki naj ne cepijo moči. Porabijo naj čas, da se združijo in v pravem času krepko nastopijo za svoje želje. Če se italijanski dijaki izogibajo italijanske pravne dunajske fakultete, bo uvidela vlada, da se je izjalovil njen načrt. Dijake bodo podpirali italijanski državni poslanci.
Ministrski svet.
D u n a j, 30. marca. Pod Beckovem predsedstvom sc je vršil ministrski svet, ki se jc pečal z ureditvijo češkega jezikovnega vprašanja. Posvetovanja so se udeležili poleg ministrskega predsednika ju-stični minister Klein, notranji minister Bie-nerth, namestnik Coudenhove, predsednik praškega višjega deželnega sodišča VVe-sely, sekčni načelnik Sieghart, podpredsednik praškega finančnega deželnega ravnateljstva in zastopnik obolelega češkega poštno-brzojavnega ravnatelja Sa-farika, višje poštni svetnik Kraus. Posvetovanje je trajalo z enotirnim odmorom od 10. ure dopoldne do 7. ure zvečer.
Dr. VVeckerle na Dunaju.
Budi m p e š t a , 30. marca. O We-ekerlejevem dunajskem obisku poročajo listi: VVeckerle je dolgo časa želel, da obišče cesarja. Obisk je odgodil, ker je cesar bolehal. VVeckerle je poročal cesarju o tekočih zadevah in o aktualnih politiških vprašanjih, osobito o poslovnikovi izpre-membi. Glede na bančno vprašanje je poročal, da več nc zavira parlamentarnega delovanja. Vladi se jc posrečilo, da »Neodvisna stranka« ne naglaša preostro svojega stališča in se jc tako zavlekel spor med strankami, ki so v koaliciji. Nadalje je poročal VVeckerle vladarju o vprašanjih, ki se tičejo bodočega delcgacijskcga zasedanja in o povišanju častniškili plač. Vprašanje pa še ni rešeno in je potrebna šc ena avdijenca, predno se posvetuje o zadevi skupni ministrski svet. Popoldne se je posvetoval VVeckerle o davku na žganje z avstrijskim finančnim ministrom Korytovskim. Obe vladi nameravata skleniti dogovor o davku na žganje.
Bo] prot! strokovnim društvom na Ogrskem.
Budimpešta, 30. inarca. V parlamentarnih krogih se govori, da ogrska vlada namerava v kratkem predložiti parlamentu izjemno postavo, ki bo imela namen uničiti delavsko strokovno organizacijo, ki je na Ogrskem v socialnodemo-kraških rokah. Seveda so vsi trezni ljudje prepričani, da se s tem ničesar ne bo doseglo.
Sestanek angleškega kralja Edvarda z avstrijskim cesarjem Franc Jožefom.
M a g d e b u r g , 30. marca. »Magde-burger Zeitung« poroča iz Londona: '»Angleški kralj Edvard obišče začetkom avgusta, ko se vrne iz Marijinih Varij, našega cesarja v Ischlu, da mu častita ob 60-letnici vladarskega jubileja.
Zastrupljene kroglje ob napadu na portugalsko kraljevo rodbino.
M a g d e b u r g, 30. marca. Kljub uradnim deinentijem se širijo neugodna poročila o zdravstvenem stanju portugalskega kralja Manuela. Sodijo, da je bila zastrupljena kroglja, ki je ranila roko kralja Manuela.
Nmeški prestolonaslednik — rector inagnificentisslmus.
Berolin, 30. marca. Iz Konigsber-ga se poroča, da je nemški prestolonaslednik voljan prevzeti dostojanstvo rec-torja magnificentissima na Albertovem vseučilišču.
Protipoljska postava sankcionirana.
Berolin, 29. marca. »Preus&ischer Staatsanzeiger« objavlja razlastitveno postavo, ki jo je cesar 20. marca sankcioniral.
Boj med Turki in Armenci.
Carigrad, 30. marca. Konzulati poročajo: V ponedeljek so Armenci ranili Armenca Davida, ker je izdal turškim oblastim seznam revolucijskih Armencevi Mohamedanci, naščuvani po policiji, so napadli Armence. Ubitih je bilo 33, ranjenih pa 7 Armencev. Da se ni pričelo večje klanje, je preprečilo vojaštvo in pa francoski in angleški konzul. Konzuli so intervenirali pri turški vladi za Armence. Položaj je jako kritičen. Vali se boji, da mohamedanci zopet nastopijo proti Armencem in zahteva osem bataljonov v pomoč.
London, 30. marca. »Daily Tele-graph« poroča iz Carigrada: »Konzuli poročajo, da se je vršil v Vanu, Armenija, krvav boj med armenskimi vstaši in Turki. Armenci so zasledovali nekega turškega špijona, ki se je skril v neko hišo. Armenci so obstreljavali hišo. Turška sodr-ga, alarmirana po strelih, se je zbrala na ulici. Med Armenci in Turki se vname hud boj, ki so ga končali vojaki. Ubitih je pa bilo že 30 oseb, predno so nastopili vojaki. Vojaki so zaprli veliko oseb. Preiskavi je baje dognala, da obstoji zarota, ki jo vodita Armenca Roveb in Hajabian, sin dragomana ruskega konzulata. Sodijo, da podpihuje Armence Rusija.
Sultan italijanskemu kralju.
Carigrad, 30. marca. Sultan je izročil italijanskemu poslaniku markiju Im-perialiju porcelansko vazo, da jo izroči italijanskemu kralju kot sultanov dar.
Pomlloščeni jetniki v Solunu.
Carigrad, 30. marca. Po posredovanju civilnih agentov so pomilostili 17 jetnikov, med njimi 15 kristijanov in dva mohamedanca.
Novi boji v Maroku.
P a r i z, 30. marca. Uprla sta se zopet rodova Uled Zian in Uled Harriz, ki sta se že udala. Uporniki groze Udakri. General d'Amade je nastopil proti upornima rodovoma in proti rodu Mzamza. Gradi začas.-ne postajne centre.
Boj med brezposelnimi delavci in policijo v Ameriki.
N e w - Y o r k, 30. marca. Na Madis-son Square se je spopadlo 150 policistov na konjih z množico 10.000 oseb, ki se je udeležila demonstracije brezposelnih delavcev. Veliko demonstrantov je nos,ilo anarhistične zastave in rdeče klobuke. Ko se je približala policija, so začele ženske peti marseillaiso. Neki Selliy Silverstein je vrgel na policijo bombo, ki je ubila dve osebi, več jih pa ranila. Napadalcu je odtrgala bomba roko in nogo. V bolnišnici je umrl. Zaprli so več oseb.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
*	Matica Dalmatinska. »Matica Dalmatinska« je imela v letu 1907. dohodkov 11.241 K. stroškov 11.200 K. Nedotakljiva glavnica znaša 72.078 K. Letos izda »Matica Dalmatinska« geologijo Dalmacije, ki jo spiše dr. R. J. Schuber, član državnega geološkega zavoda na Dunaju, in pa spominsko knjigo o življenju in delih pesnika Zoraniča o priliki štiristoletnice njegovega rojstva. To knjigo spiše prof. dr. Matič. Matica namerava ustanoviti tudi »malo biblioteko«, podobno nem. »univerzalni«.
*	Christliche Aszetik. Mit besonderer Beriicksiehtigung des priesterlichen Le-bens. Von dr. F. X. Mutz. (Wissenschaft-liche Handbibliothek). 1907. 8 K 16 v. Toliko knjik o ascetiki se v mrzlični zaporednosti vrsti dan za dnevom na književnem trgu, da je izbira resnično dobrih asce-tičnili knjig silno težavna. O pričujoči knjigi se pa sme smelo trditi, da je ena izmed najboljših v svoji vrsti. Velika prednost Mutzove ascetike je, da je na znanstveni podlagi sistematično izdelani nauk o popolnosti in sredstvih, kako jo doseči. Take knjige pa dozdaj še nismo imeli. Ascetična načela in pravila so tu zgrajena na solidni dogmatiški podlagi in na temelju izkušenih dušeslovnih principov. Po-vrlitega pa je ta ascetika tudi apologeti-čna, ker razlaga večkrat načela krščanske popolnosti v nasprotju z nekatoliški-mi, oziroma modernimi krščanskimi na-ziranii o nravnosti. Najboljše je obdelano poglavje o strasteh. Mutzova »Ascetika« se bo gotovo vkoreninila in vdomačila med duhovščino, spirituali in sploh vsemi, ki duhovno življenje negujejo v sebi in učijo druge. Dobi se knjiga v »Katoliški Bukvami«.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — zahtevalte »Slovenca" na kolodvorih!
Služba
organista in
cerkvenika
745 3-3
se razpisuje v Ttinicah pri Kamniku.
Nastop o sv. Jurju. Plača se bo zboljšala na 600 K ali še več. Prednost ima rokodelec.
Velikonočne pesmi.
Zložil
Alojzij Mihelčič, organist v Metliki.
Dobijo se v Katoliški Bukvami v
Ljubljani.	741 3—3
-Cena 1 krono.-
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnesa vina,
5 097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter lina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1"20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo w Vipavi.
(josppdiiinn
ki je posebno izurjena v pisanju na stroj in ima lepo pisavo, se sprejme takoj v odvetniško pisarno dr. Po6ek, Ljubljana.	764 2-2
VINO
71 ! 4
m
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posre duje in za pristnost jamči »Posojilnica'1 v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 1« —.
M»iraiWWiMimwar«niwirvi-J«——Milima riaMiM—«>iiiiiawii»niii rntr — <*q—"*n■ m
s/4 ure od Maribora oddaljeno, z gozdovi, travniki in poljem, zidanim gospodarskim poslopjem in hlevi, se po ceni proda. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo.	767 3—2
Drugo posestvo s 17 orali. Dalje posestvo z 18 orali; 16 oralov je travnikov, drugo polja in gozdovi.
Mešana trgovina na drobno in debelo z žganjetočem se radi smrti posestnika takoj proda.
Vpraša naj se pri g. Viljemu Sup» panz-u, Bancalarigasse 4, Maribor.
Sluiba
748 3-3
organista in cerkvenika
se razpisuje v Šmartnu ari Kranju.
Prednost ima kdor je vešč knjigovodstva, ki zamore izvrševati dobro postransko službo.
Gccnee-
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu tfahčič v Cerkljah pri Krškem. 773 5 2
Stara, še dobro ohranjena 760 3—3
hišna oprava
se kupi. Poizve se v prodajalni, Stritarjeve ulice štev. 3.
mm	m	&
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj v trajno delo FRANC VIDMAR, krojač, Železniki, Gorenjsko.	753 3 -3
Razpisuje se sluiba '58 3-3
v ' 1 .	I ,
občine Stari trg pri Ložu
s prostim stanovanjem in letno plačo po dogovoru.
Oglasi naj se pošiljajo do 20. aprila na županstvo Stari trg pri Ložu.
Z blagom sem zadovoljen
je Izvrstno
poroča Prvi kranjski tovarni testenin
trgovec gospod Ivan Oer(jolj iz Trsta.
301
Razpis.
Za preložitev deželne cest« Litija-Pljuska med Šmartinom
in Litijo na 20.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene oljarna* e.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 15« aprila 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe deželne ceste med Šmartinom in Litijo".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnem cestnem odboru v Litiji.
Ljubljana, dne 23. marca 1908.
761 3-2
Od deželnega odbora kranjskega.

091 21
eškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekoija z a dame, gospode, deklice, deške in otroke že sedaj za lastno oeno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
i ■calilalt.ail: OrtUa M, [tUUitria, Hael. alluJT,	Jfcrao.
UM M ■fltnm la llbe
nui Mu I
Podfažnie«;
_________ _r»li«» M. 01«l« itria, M
uisiki Ftjmiu .."<«**	BMllag. lJoi! jlSIa. Itcm,
m.
M * n.J « S n '. :<u » D n a u J a :
L Valil tli« lt, n. Tiboi.llu:« *. «1. ZJof	' '.»»l«! Htao»t|«), lil. L»-
(IKUII »T, IV ruje« Haaplttrsiu I'	f SchinbraantrtlrtH« M a, n RuiuMiloitli. K, VII. »UrllblUr.;nit :> VIII L»rr*«n!tH»MiT»M«
1,1 IX. Aiimlmttt .1», I. rafatlltBUriMt i	AVfll. VlbriltMIf-aM' tt, XIX. Dlbllugtr H.sp.Mr n, S!" »karttti"t<*
48 1S0 173

Hanjalnlftna dalnlika družbo
JfERCUK"
&tmaj, L, W©Ii««Ue 10,
tajpitnl X 30,000.000. Rotcr. z&klad K 8.500 005?
Prajkilantnajii
lav nakup in prodaja
vw«h vrat rut, državnih papirjev, akcij, prioritet, »stavnic, «t«Ck davit, valut ln denar)*'
jpt Omenjava in eskomptiranje w
L; št« tonih w;l»vnic ln obligacij, «r«Ck ln kuponov.