PoStnlna ptt&un ▼ fvIuvtoL
Leto XXII., št. 215
Ljubljana, sobota tj. septembra 1941*XEC
Cena cent* 7®
LJpravništvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon St 81-22, 31-28, 31-24.
Inseratni oddelek: LJubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-28.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta §t. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pubbllcfta Italiana Milano
u a-t
Izhaja vsak Naročnina
n i""—"**pt L
Urbdnlfltvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulic« UL i, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA per la pubbliclta di provenlenza Italiana ed estera:
Unione PubbHciti Italiana 8. ŠL, Milano
odna fronta v ognju
©ier*siva pri Murmansku — Nemška pehota prodira v petro-grajska predmestja — Ponesrečeni sovjetski protinapadi na osrednjem
bojišču
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadalne operacije na vzhodu ugodno napredujejo kljub slabemu vremenu in te-žavnii^ terenskim prilikam.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so podmornice napadle na severnem Atlantiku velik sovražni konvoj, močno zavarovan od korvet in rušilcev, v katerem je bilo nad 40 ladij.
V	trdovratnenm več dni trajajočem boju so podmornice potopile doslej 22 par-nikov s skupno 134.000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji ladji s ll.OOOo br .reg. tonami sta bil torpedirani ter se more računati z njuno izgubo. Sovražni konvoj se napada še nadalje.
V	boJu protj angleški oskrbovalni plovbi je potopilo letalsko orožje v poslednji noči južnovzhodno cd Greath Yarmoutha tri tovorne ladje v zavarovanem konvoju s skupno 21.000 br. reg. tonami.
Na istem morskem področju sta bila z bombami poškodovana angleška lažja kri-žarka in vzhodno od Aluwicka neka trgovska ladja. Druga bojna letala so zadela v nizkem napadu z bcmbami veliko topilnico pri Middelsboroughu in pristaniške naprave na vzhodni obali otoka.
V	spremljevalni službi so odbili stražni čolni v Rokavskem prelivu ponovno napade oddelka angleških brzih čolnov na poverjeni jim konvoj. Potopili so tri napadajoče brze čolne. Obalne baterije vojne mornarice so posegle v bitko ter so pregnale ostale sovražne čolne. Vse ladje konvoja so dospele nepoškodovane v do-lcčeni kraj.
Angleška letala so napadla v poslednji noči s slabim učinkom področ.ie oT) sever-no-nemški obali. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub, mrtve in ranjene. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dva sovražna bombnika.
*
Bern, 12. sep-t. d. Kakor kažejo razpoložljive vesti, je vsa vzhodna fronta od daljnega Severnega ledenega morja do Črnega morja v ognju. Bije se gigantski boj, v katerem se odloča usoda dveh svetov.
Na skrajnem levem krilu so na severu nemške čete pri Murmansku zopet prešle v ofenzivo. Cilj je vsekakor žeiezirca, ki vodi od tod proti jugu, proti Petrogradu, od katerega je že odrezana v bližini Lado-Skega jezera. Murmansk je edina sovjetska Inka na severu, ki pozimri ne zamrzne in preko katere bi imela Sovjetska zveza tod še Lahko zveze z zunanjim Svetom. Šele v drugi vrsti prihaja v poštev Arhangelsk za preskrbo sovjetske vojske v tem predelu, vendar pa zaradi bližajoče se arktične zime ki v neznatni meri.
Obleganje Petrograda po vojski maršala Leeba se nadaljuje po načrtu. V napad na sovjetske obrambne utrdbe prehaja že na mnogih krajih pehota, ki jo izdatno podpirata topništvo in letalstvo, kakor tudi tanJd. Obroč okrog Petrograda postaja čim dalje tesnejši in ožji, obenem pa postaja čim dalje bolj težaven tudi položaj sovjetske vojne mornarice v Finskem zalivu, ki ima edino oporišče še v Kronštatu in se mora skrivati po manjših lukah in prista-n;h, neprestano zasledovana cd nemških letaL
Posebno hudi boji se razvijajo na osrednjem bojišču, in sicer od ilmenskega jezera do Gomela severno cd Kijeva, ker skuša maršal Timošenko za ceno največjih žrtev zadržati nemško prodiranje proti Moskvi, katere padec bi do konca omajal prestiž bdljševiške vlade, ker bi pomenil popoln zlom sovjetskega obrambnega sistema, Na tej nad 600 km dolgi fronti so se sovjetske čete zakopale južno od Ilmenskega jezera v strelske jarke za rekami, ki tečejo cd juga proti severu ter se izlivajo v omenjeno jezero. Fronta teče dalje proti jugu mimo Velikih Luk, kjer je te dni skušal maršal Timošenko izvršiti protinapad, ki pa m prinesel kake vidne izpremembe v položaju, ter dalje južnovzhodno proti Smolensku in Vjazmi ter južneje proti Jelnji, nato pa na področje Roslavlja v smeri proti Gomelu, kjer je maršal Timošenko pcdvzel te dni prav tako večji protinapad, da bi razbremenil Kijev nemškega pritiska, ki mu grozi s severne stran1". V teh bojih nastopajo vse vrste orožja in so izredno krvavi.
Z ukrajinske fronte ni posebnih vesti. Vse kaže, da se čiščenje po nemških in zavezniških četah zavzetega ozemlja še nadaljuje, kakor se nadaljuje obleganje Odese, kjer se bijejo na tem področju najbolj krvav' boji.
Na vsej fronti se v veliki meri udejstvuje letalstvo. ki napada kolone na pohodu in utrjene postojanke nasprotnika.
Bombardiranje Petrograda
Berlin, l. sept. u. V sredo in v noči na četrtek so nemška bojna letala hudo bombardirala Petrograd. Kakor zatrjujejo poučeni nemški krogi, so nastali po teh napadih v petrogra-skih tovarnah vojnih potrebščin, v skladiščih orožja, streliva in živeža ogromni požari, da je vse mesto zavito v oblake dima. Med tem se tudi topniško obstreljevanje Petrograda nadaljuje.
V tukajšnjih krogih opozarjajo, da je nemško vrhovno poveljništvo v zadnjih dneh sve čano opozorilo petrograjsko civilno prebi-
valstvo, naj ne sodeluje pri obrambi mesta, ker ga bo drugače zadela enaka usoda, kakor je Varšavo. Opozorilo nemškega vrhovnega poveljništva je bilo natiskano na posebnih letakih, ki so jih nemška letala v milijonih izvodov spuščala na Petrograd in okolico Nemške topništvo in letalstvo sta se doslej omejevala na bombardiranje vojaških objektov v Petrogradu, če pa to opozorilo, naglašajo v tukajšnjih krogih, ne bo zaleglo m bi se civilno prebivalstvo vmešavalo v vojaške operacije, nobenemu petrograjskemu okraju ne bo prizanešeno. Doslej so nemška letala in topovi bombardirali ter obstreljevali le stare carske trdnjave, ki so bile v zadnjih letih na novo utrjene, letališča, električne centrale, plinarne in skladišča. Zvedelo se je. da so posebno hudi požari nastali v nek' veliki tovarni avtomobilov ln tankov ter v skladiščih pogonskih sredstev.
Berlin, 12. sept. u. V neki vesti iz nemškega vojaškega vira se z ironijo obeležujejo vesti angleške propagande, v katerih se govori o rokih, do katerih naj bi nemške oborožene sile zavzele eno ali drugo mesto na vzhodni fronti, kakor n. pr. Petrograd. Nemški vojaški krogi izjavljajo, da bodo rok petrograjskega padca določili izključno Nemci in nihče drugi na svetu.
Barikade v Petrograda
Helsinki, 12. sept. u. Moskovska »Pravda«- razpravlja v svojem včerajšnjem uvodniku o odporu Petrograda in pravi, da je bila sleherna cesta v mestu z barikadami spremenjena v pravo utrdbo. Sleherna hiša je postala trdnjava. List zaključuje: »Mi smo v nevarnosti, toda nič in nihče ne mere premagati našega kolektivnega junaštva«.
Boji v predmestjih
Helsinki, 1. sept. u. Po zadnjih vesteh so nemške čete že prodrle na ceste na ne-riferiji Petrograda in se razvijajo izredno hude borbe po mestnih ulicah. Obenem nemško letalstvo to težko topništvo neprestano obstreljuje tu vse aktivne in pasivne obrambne naprave v Petrogradu.
Izvedelo se je nadalje, da so se sovjetske čete umaknile še z nekaterih baltskih oto-
kov, ki so bili doslej v n :,hovi posesti. Kar se tiče vojske Vorošilovs v Petrogradu, ne je zvedelo, da šteje okrog 30 divizij.
S finske fronte
Helsinki, 12. sept. u. Finske čete so zavzele severnovzhodno od Petrograda del železniške proge, ki vodi proti Murmansku in električno centralo, iz katere prejema Petrograd potrebni električni tok. Na Karelski ožini so finske čete zavzele mestece Ino in je tako njihovo topništvo že prišlo v stik s topništvom v Kronštatu. Dan in noč bruhajo topovi kronstatske trdnjave cele tone granat na Ino, a finsko topništvo jim sproti odgovarja. Mesto Ino je bilo že v carskih časih trdnjava, glede katere pa je mirovna pogodba, sklenjena 1.1919 v Dorpatu, določila, da se morajo njene trd-njavske naprave demontirati in njene obalne baterije odstraniti. Ko so Finci zavzeli mestece, so našli v Inu nekaj daljnostrel-nih topov, ki so bili montirani na železniških vozovih. S temi topovi so sovjetske čete v januarju 1. 1940 obstreljevale Viborg. Sedaj obstreljujejo z njimi Finci Kronstat.
Sovjetska evakuacija Estonske
Tallin. 12. sept. s. Po poročilu tatinskega župana so boljševiki odvedli s seboj nad 10 odstotkov preb;valstva Estonije, kar znese več ko 150.000 oseb.
Neupravičena bojazen pred zimo
Monakovo, 12. sept. s. »Miinchner Neu-ste Nachrichten« se bavijo s položajem na vzhodni fronti ter zavračajo pesimistične angleške napovedi glede bližnje zime, ki ima veliko vlogo v strateških računih. Prava ruska zima se bo začela šele čez kaka dva meseca, pravi list, in nemške operacije so sedaj prav v taki, fazi razvoja, ki da slutiii čim prejšnja odl^iina dejstva. Razvoj dogodkov je tak, da se brez vsakega optimizma lahko trdi, da ni ovire, ki bi nemškemu vojaku onemogočila doseči cilj, ki si ga je zastavil.
Grof Ciano o borbi proti boljševizmu
Evropa se bori za osvoboditev
Rim, 12. sept. s. Grof Ciano je izdal o borbi proti boljševizmu naslednji proglas, ki so ga oddajale vse radijske postaje držav osi:
Od zore 22. junija se Evropa bori za osvoboditev. Tisoči nemških, italijanskih, finskih, madžarskih, rumunskih in slovaških mladeničev žrtvuje svoja življenja na neskončnih planjavah Rusije, da osvobode Evropo od največje in najtemnejše nevarnosti, ki je kdaj ogražala njeno civilizacijo v modernih časih. Od arktičnega področja do Črnega morja j se v dolžini 3.000 km razprostira bojišče ognja in krvi, na katerem smo se zo~ perstavili tej nevarnosti. Tu ni vprašanja sile, marveč vprašanje tritisočletne zapadne civilizacije in njene usode, o katera je treba sedaj odločiti. 3000 let dela, s katerim so v Evropi generacije za generacijami s trudom dale sebi in svetu one višje oblike vere, družine in države, ki so naše duhovno in civilno imetje, a jih je boljševizem skušal in še besno skuša izkoreniniti iz zgodovine kakor tudi iz srca narodov. To je stara borba, ki jo je Evropa prestala že tolikokrat v stoletjih svoje zgodovine, v kateri je že tolikokrat zmagala. To je borba proti vedno ponavljajoči se nevarnosti barbarov. To je vojna za naša domača ognjišča, za naše oltarje in za naše zakone. Zaradi njih smo se za-
njo odločili in izgovorili smo si pravico, da se zanje žrtvujemo, narodom vsega sveta in tudi ruskemu narodu pa, da priborimo sadove naše zmage.
Odmev« po svetu
Berlin, 12. sept s. Tukajšnji list »No-voje Vremje« objavlja govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana pod debelim naslovom:
Odločuje se usoda treh tisočletij zapadne omike.
Helsinki, 12. sept s. Poslanica, ki jo je po radiu sporočil svetu grof Ciano, je z velikim poudarkom objavljena v vseh listih pod naslovi, ki podčrtavajo osnovno trditev, da je borba proti boljševizmu borba proti barbarstvu. »Hufvudstadbla-ded« poudarja zanimivo podobnost med poslanico grofa Ciana in govorom, ki ga je pred kratkim imel po radiu minister Tanner. List ugotavlja z zadovoljstvom istovetnost najvišjih idealov finskega naroda ter idealov, o katerih je govoril od-ličn; državnik Italije kot zastopnik naroda, ki ima vodilno vlogo v evropski in svetovni omiki.
Atene, 12. sept s. Tukajšnji listi objavljajo z velikim poudarkom radijsko poročilo grofa Ciana ter v svojih naslovih predvsem naglašajo človečanski in evropski pomen križarske vojne proti boljševi-kom, ki sta jo začeli Italija in Nemčija s sodelovanjem zaveznikov. List »Acpopo-lis« pripominja, da gre v tem primeru za borbo za omiko in vero ter ugotavlja, da bo vsa Evropa uživala sadove zmage.
Prazne sovjetske grožnje Bolgariji
Bolgarska vlada bo ostala zvesta na strani držav osi, ki edine morejo zajamcitu trajen mir in red na Balkanu
Sofija, 12. sept s. Iz krogov, ki so blizu vlade, se doznava, da je bila bolgarskemu poslaniku v Moskvi izročena nota, s katero Sovjetska zveza protestira proti sodelovanju Bolgarije s silama osi in v kateri so temne napovedi glede bolgarsko-ruskih odnosov.
Bern, 12. sept. d. Kakor je objavil moskovski radio, je sovjetska vlada podvzela 10. septembra pri bolgarski vladi demaršo zaradi njenega zadržanja v sedanji vojni. Sovjetski konrsar za zunanje zadeve Molo-tov je pozval k sebi bolgarskega poslanika Stamenova ter mu po nalogu sovjetske vlade izročil noto, ki pravi med drugim, da je bolgarska vlada že pred izbruhom nemsko-sovjetske vojne zavzela izjemno stališče, ki ni bilo v skladu z njenimi zagotovili lojalnost* in prijateljstva nasproti Sovjetski zvezi. To neprijateljsko zadržanje bolgarske vlade se je še bolj povečalo, ko j« Nemčija začela vojno proti Sovjetski zvezi. Bolgarija je postala pohodno ozemlje za nemško vojsko, namenjeno za napad na
| Sovjetsko zvezo, predvsem za napad proti Odesi, Krimu in Kavkazu. Na bolgarskem ozemlju se zbirajo nemške divizije, ki se pripravljajo za izkrcevalne operac;je v Odesi in na Krimu. Na bolgarskih letališčih se zbirajo nemške letalske sile in bolgarsko letalstvo je pod kontrolo nemških oblasti. Bolgarski luki Varna m Burgas sta pcstali oporišč5 za nemške podmornice in vojne ladje. Tudi v Ruščuku ob Dunavu se zbirajo nemške vojne ladje in podmornice ter čete nemške vojske. Admiral Raeder in drugi nemški zastopn;ki se bavijo v Bolgariji z načHom, da osnujejo na Črnem morju vojno mornarico, obstoječo iz nemških in bolgarskih vojnih ladij, ki bi se uporabile za napad proti Sovjetski zvezi. Bolgarske železnice se uporabljajo za prevoz nemških čet. Nemške vojaške oblasti so zgradile pri Ruščuku pontonski most, ki služi v isti namen. Tudi ponovno demantirane bolgarske trditve, da sovjetska letala metala bombe na bolgarsko ozemlje, dokazujejo neprijateljsko zadržanje bolgarske vlade. Vse to dokazuje, da bolganska vlada ne zavzema
Hudi letalski napadi na Malto, Haifo in Larnaco na Cipru
Bombardiranje sovražnih postojank v severni Afriki — Odbiti napadi pri Kulkvabertu — Na Atlantiku potopljena
sovražna petrolejska ladja
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 12. septembra naslednje 465. vojno poročilo:
Letalska in pomorska oporišča na Malti so v pretekli noči uspešno bombardirala enote letalstva. Druga naša letala so zadela rafinerije v Haifi. kjer so Izbruhnili pomembni požari, ta letališče v Larnaci na otoku Cipru. Sovražnik je Izvedel nov letalski napad na Palermo. Med prebivalstvom so bile štiri osebe ubite, 12 pa ranjenih; poškodovanih je bilo nekaj poslopij.
V	severni Afriki na fronti na kopnem delavnost topništva in prednjih oddelkov. Italijanska ta nemška letala so napadla skladišča in onratnbne postojanke v Tobruku in Marsa Matructm, razen tega pa so obstreljevala tudi prednja letališča in železniške naprave v Fuki. Povzročena so bila znatna razdejanja. Angleška letala so vrgla nekaj bomb na Bengazi; žrtev ni bilo nobenih.
V	vzhodni Afriki so Dili poskusi sovražnih napadov v odseku pri Kulvabertu gladko odbiti.
Na Atlantika je naša podmornica pod poveljstvom kos-vetnega kapitana Karla Fecija potopila velike petrolejsko Ladjo in
s torpedom zadela 5.450-tonsld parnlk, e katerem se mora smatrati, da je gotovo Izgubljen.
Junaštvo branilcev Gondarja
Monako\o, 12. sept. u. »Volkischer Beobachter« proslavlja v nekem dopisu iz Rima junaški odpor italijanskih čet pri Gondarju. List naglaša, da se italijanska vojska tam ne boiuje več iz stratežkih ali taktičnih razlogov, marveč izključno le še za čast italijanske zastave. To jim daje poguma, da se vrlo ustavljajo sovražniku, ki je nekolikokrat silnejši, tako po ljudeh po materialu. Za nas, pravi list, je odpor ita-, lijanskih vojakov v Gondarju ena izmed tistih zgodovinskih epizod, ki brez dvoma dajo odlične sadove, čeprav ne takoj. Moštvo generala Nazija dokazuje, da ima Italija pravico do življenja in da bodo njene zahteve uresničene, naj se boji v vzhodni Afriki ^aključ je kakorkoli.
Atene, 12 sept. s. Tukajšnji listi z zadoščenjem objavljajo poročila agencije Štefani o žilavem odporu junaške posadke v Uolkefitu in objavljajo dnevno povelje generala Nazija ter berlinske komentarje o etičnem zadržanju branilcev Gondarja.
nobenega lojalnega stališča nasprot' Sovjetski zvezi, pač pa naravnost izzivalno, da pripravlja z Nemčijo skupen napad na Sovjetsko zvezo, zlasti ker daje nemškim silam kakor svoječasno rumunska vlada na razpolago svoje ozemlje za nohod proti njej. Sovjetska vlada opozarja zato ponovno bolgarsko vlado, da tako zadržanje ni v skladu z lojalnostjo in da je v nasprotju z normalnimi odnosi kakor tudi z interes4 bolgarskega naroda.
Glede na to sovjetsko demaršo pripominjajo v tukajšnjih bolgarskih in nemških krogih, da je bilo stališče Bolgarije že
doslej dobro znano in da jc zato sovjetsko opozorilo povsem odveč. Bolgarija se je odločUa za sodelovanje z državami osi, ki so ga potrdili tudi zastopniki bolgarskega naroda v sobranju, ker je izpolnilo v polni meri bolgarske nacionalne aspiracije z vrnitvijo bolgarske Dcbrudže, Makedonije in Trakije. Zato ne more bolgarske vlade odvrnit5 od začete poti nobena grožnja, pa naj pride od katere koli strani. Bolgarija bo ostala hvaležna Nemčiji in Italiji za podporo v njeni nacionalni politiki in bo ostala zato zvesta na strani os\ ki je edino jamstvo za končni mir na Balkanu.
Churchill priznava težave Sovjetske Rusije
Rim, 12. sept. u. V svoji 17. številki je agencija »Aroi« objavila:
Med neštetimi govori in besedičenji g. Churchilla je poslednji, ki je bil po tonu manjši, vreden, da se iz njega, preden gre v arhiv, navedejo naslednja priznanja in zelo važne ugotovitve:
1.	Znaten del produkcije streliva, železa in jekla Sovjetske zveze je prešel v roke sovražnika. Vojna produkcija Sovjetov ne zadostuje več za oskrbo in opremo oboroženih sil.
2.	Anglija se bo morala odločiti za »resne žrtve« z namenom, da se krijejo potrebe Rusije. Isto velja za Zedinjene države.« »Če bodo hotele Zedinjene države izpolniti nalogo, ki so si jo zastavile, bo treba zgraditi nove ogromne tovarne ali jih preurediti in civilna potrošnja se bo morala še bolj omejiti.« »Z naše strani lahko pričakujemo, da se bodo vojaške dobave iz Amerike zmanjšale in med njimi tudi dobave letal.«
3.	Kar se tiče prevoznih poti za bodeče angleške in ameriške dobave Sovjetski zvezi, o katerih bo morala sklepati konferenca v Moskvi, je bila že nekajkrat od-godena. Kar se tiče poti preko arktičnih predelov in Arhangelska. je omeniti, da je »v zimskem času zaradi ledu prekinjena,« pot preko Daljnjega vzhoda, Vladivostoka,
J zaradi katere Japonci nabirajo obrvi, pa je dolga 11.000 km samo po železnici«. Torej preostaja še edina pot skozi Perzijski zaliv s svojimi 900 km od Perzijskega zaliva do Kaspiškega morja. Tod je speljana edina enotirna transiranska železniška proga.
4.	Bitka na Atlantiku ni bila dobljena. »Bilo bi neumno domnevati, da je konec hudih nevarnosti, ki nas ogrožajo.«
5.	Znanih osem točk se ne tiče Indije, ne Birmanije, ne katerega koli drugega dela britanskega imperija, ki ostane še nadalje eksploatacijsko področje Anglije. Obljube o »svobodi« se nanašajo le na zunanji svet in predstavljajo problem, ki je docela ločen od morebitne progresivne evolucije avtonomnih vladnih ustanov na področjih med narodi, ki so dolžni zvestobo britanski kroni.«
Ko se je to tako vse registriralo, kakor je treba, «r ostane še pripomba, da so se druge Churchillove trditve, ki so se nanizale z namenom, da bi se napravil obračun preteklosti v proračunu o nadaljnji vojni, demantirale same od sebe. Se posebej pa so si bojevniki v Gondaru, Kulkvabertu. Oulkefitu in trdnjavi Celvi nadeli nalogo, da dan za dnem demantirajo napačne trditve, da je vzhodna Afrika v celoti v angleških rokah.
Japonski ukrepi za državno obrambo
Ustanovitev posebnega glavnega stana za državno obrambo z generalom Jamado na čelu
Tokio, 12. sept. s. Japonski cesar je sprejel v posebni avdienci japonskega vojnega ministra generala Tojo ta vrhovnega poveljnika japonske vojske. Pozneje so bili pri vladarju tudi posamezni člani vlade.
Tokio, 12. sept. u. Službeno je bilo objavljeno, da se je ustanovil poseben glavni stan za državno obrambo, ki bo podrejen imperijalnemu poveltaištvu in ki bo odgovoren za vse obrambne ukrepe na Japonskem, na Koreji in na Formozi. Načelnik novega glavnega stana je general Otozo Jamada, ki je obenem ostal generalni Inšpektor za vojaško izobrazbo. Komunike, ki je bil o tem izdan, pravi, da bo odslej vse delovanje državne obrambe, kakor tudi posadk na Koreii in na Formozi ter tamkajšnjih letalskih oddelkov podrejeno odslej novemu generalnemu štabu. General Jamada bo neposredno odgovoren cesarju za obrambo Japonske, Koreje, For-moze in japonskega dela Sahalina. To po-
Latinica v
Šolah
Berlin, 12. sept s. S prihodnjim šolskim letom bo ministrstvo za narodno prosveto izdalo »aredbo, s katero se v vse nemške šole uvaja latinica namestu dosedanje gotice. S tem bo tudi odločeno vprašanje uporabe latinice v vsem javnem življenju.
Angleška skrb za povojno žveplo
Rim, 12. sept. s. Glasilo angleške rudarske industrije »Mining Magazzin« je objavilo nedavno naslednjo ljubko vest: »Po končani vojni bo morala Anglija kot svoj vojni plen anektirati Sicilijo, da si priskrbi potrebno žveplo ;n da v tem pogledu ne bo več odvisna od isoeeraetvo.«
meni, da bo general Jamada dejansko ja--ponski vrhovni poveljnik z velikim vplivom, tudi na imperialni glavni stan.
Komunike je bil objavljen po avdienci, r kateri je bil pri mikadu vojni minister general Togo, in po konferenci, ki so jo imeli na dvoru glavni poveljniki vojske in mornarice.
Kočljiv položaj čangka jškove vojske
Los Angeles, 12. sept. u. Trije člani ameriške misije, ki na Kitajskem proučuje probleme kitajske obrambe, so se vrnili v Zedinjene države. V Čunkingu ta drugih krajih Kitajske, so se mudili tri mesece. Izjavili so, da je vojska maršala Čangkaj-ška sposobna za borbo le Se s ameriško pomočjo, Angleži rabijo svoje vojne potrebščine zgolj zase.
Zasledovanje jeruzalemskega vej.kega muStija
Teheran, 12. sept. u. čim so se Angleži pojavili v Iranu, so pričeli skupaj s svojimi sovjetskimi zavezniki skrbno zasledovati velikega muftiia iz Jeruzalema, ki je pribežal v Teheran, ko je bil prisiljen zapustiti palestinsko glavno mesto zaradi svojega nasprotstva napram Angležem. Nova iranska vlada je baje zagotovila angleškim oblastem, da jim bo velikega muftija Izročila, toda doslej ga še niso izsledili in nI izključena možnost, da mu bo s pomočjo iranskih muslimanov uspelo zopet ubežati.
Obnovite naročnino!
> JUTRO« št 215
Sobota, 13. IX. 1941-XIX:
Mir na Tihem oceanu
je nemogoč, dokler se ne umakneta s tega področja Anglija in Amerika, pišejo japonski listi
Tokio, 12. sept. s. »Niči-Niči« komentira poslednji govor Churchilla in napada Angleže, češ da se morajo umakniti s postojank, k; so se jih polastili s silo. Anglija je zavzela Indijo, si prisvojila Malezijo, Birmo, oropala Hongkong in razširila svoj vpliv na vso Kitajsko. Sedaj se mora umakniti iz Azije. Tudi Zedinjene države, ki so zavzele Filipine in Guam. motijo mir na Tihem oceanu. Tudi one se bodo morale umakniti s tega področja, ki nikakor ne pripada njihovemu kontinentu. Angleži in njihovi sorodniki morajo vedeti, da Japonska ne bo oklevala in bo prodrla tudi prot'.
jugu. Japonci bodo zavzeli vse one predele, ki jih smatrajo, da so nujno potrebni za sodelovanje in blagostanje azijskih narodov.
»Hoki« opozarja na komunike o sestanku
Churchilla in Roosevelta, v katerem ni bilo niti besedice o Japonsk'. Izjave, ki jih je podal Churchilli v svojem zadnjem govoru in po katerih je bila Japonska glavni predmet razgovorov z Rooseveltoim, pa še enkrat dokazujejo, kakšna je politika demokracij. Jasno je, zaključuje list, da so na Atlantskem oceanu na angleški pririsk razpravljali tudi o položaju na Daljnem vzhodu.
Iz Rooseveltove Amerike
Navdušenje za Anglijo popušča
Lizbona, 12. sept. s. x>Daily Mail« je objavil 4. septembra dolg članek dopisnika iz Washingtcna Prevosta. Sam list označuje ta članek za zdrav popravek pieveč optimističnih idej o vojni proizvodnji Zedinje-n:h držav. Prevost razlaga podrobno razloge, ki so doslej onemogočali razvoj vome proizvodnje v Z-dir jenih državah. Gre za tekmovanje med dvema največj'ina sindikalnima organizacijama, »Kongress For !n-dustrial Organisation« in »AmencaL Fede-ratkm of Labour«. Piodukcijo enema tudi nered v poslov i,iiu organov k: jih je Washington na novo ustanovil za pospeševanje vojne industrije. Važna no tudi zatrdila Prevostova gleae sedanjega stanja ameriškega javnega mnenja. Navdušenje za Anglijo, ki je doseglo vrhunec v preteklem jun;ju, zdaj upada. Tako sodi večina opazovalcev in to upadanje je posliedica debat v kongresu glede podaljšanja vojaške službe. Vlada je morala poseči po- vseh sredstvih, da je dosegla odobritev ukrepa v parlamentu z enim glasom večine. Morala pod orožje poklicanih Američanov je vse prej ko zadovoljiva. Samo v enem tednu je 300 vojakov dezertiralo z vežbališč v New Yerseyu. Nad 350 dezerterjev je bilo tudi v Kentuckyu. Večina Američanov, zaključuje pisec, čuti, da se država zapleta v vojno, toda foirmalna zahteva vlade za pooblastilo napovedi vojne bi bila odbita s poraznim glasovanjem od obeh skupin kongresa.
Nesoglasja med vodilnimi ameriškimi politiki
Washington, 12. sept. u. Roosevelt, ki je govoril ponoči, kakor je bilo napovedano, po radiu, je imel včeraj več sestankov z zastopniki kongresa in tudi z zastopniki opozicije v njem. Predsednik reprezentančne zbornice je pozneje pozval zastopnike republikanske opozicije, naj se v nekaj dneh vrnejo v Washington zaradi pričakovanega nadaljnjega razvoja mednarodnega položaja. Newyorški župan je predsnočnjim govoril v Chicagu in je dejal, da morajo Zedinjene države oddati vojne potrebščine, ki jih dobavljajo Veliki Britaniji, Angležem na pomolih v angleških lukah. Dodal je, da Zedinjene države niso nevtralne ln da
ne smejo le na pol opraviti dela, ki si ga nalože. Po mnenju nekaterih političnih krogov je s temi izjavami že naprej povedal vsaj del onega, kar je v pretekli noči govoril Roosevelt.
Na drugi strani pa je general Wood predsednik protiintervencijskega pokreta »American First« izjavil, da Zedinjene države ne morejo poslati svojih ladij na področje, na katerem operirajo vojna brodovja voju-jočih se sil, hkratu pa zahtevati, da bi jih ne zadela nobena granata ali torpedo, če hoče predsednik izpolniti obveznosti, ki jih je svoj čas sprejel, da bo podvzel vse za ohranitev Zedinjenih držav izven vojne, je njegova dolžnost, da obdrži ameriške ladje izven področja pomorske vojne.
V zvezi s pripravami za Rooseveltov govor je imel državni tajnik Cordel Hull razgovor s sovjetskim poslanikom Umanskim.
Požar v newyorški luki
Nevv York, 12. sep. u. Na pomolu new-yorške železniške družbe, na katerem je bilo mnogo železniških vozov z deli letal in letalskih motorjev, namenjenih v Anglijo, je nastal včeraj zjutraj požar. 15 železniških vozov je bilo razvrščenih ob neki ladji, na katere so natovarjali omenjene vojne potrebščine. Gasilci, ki so bili takoj pozvani na pomoč, so rešili večino vojnih potrebščin. Požar je bil v dveh urah obvladan, policijske oblasti pa so uvedle preiskavo, da doženejo vzroke nesreče.
Velik požar v Chicagu
Chicago, 12. sept s. V nekem velikem skladišča streliva in petroleja je izbruhnil požar. Nastalo je nekaj večjih eksplozij. Požar je povzročil za več milijonov dolarjev škode.
Urugvajski nakup italijanskih ladij
Montevideo, 12. sept. s. Vlada je objavila odlok, s katerim je bil uzakonjen nakup italijanskih ladij »Fausto« in »Ada-mello« ter danskih ladij »Christian Sass« ter »Laura«. Te ladje se bodo angažirale za promet med posameznimi lukami ameriškega kontinenta. Upravno vodstvo bo prevzela posebna napol državna ustanova, ki se bo ustanovila v ta namen.
Letalski boji sta zapadt*
Berlin, 12. sept. s. DNB poroča, da so ponoči 12. septembra britanska letala priletela nad obalne .pokrajine severne Nemčije, kjer so odvrgla nekoliko zažigallnih in rušilnih bomb. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno izmed sovražnih letal.
Vojna na morju
Kodanj, 12. sept. u. Danska ladja »Chi-lean Reefer«, ki je bila v angleški službi, je bila te dni potopljena na Atlantskem oceanu. Vsi člani njene posadke so se rešili. Iz Rejkjavika pa poročajo, da je bila že 29. junija potopljena danska ladja »Hekla«, ko je plula v Ameriko. Tudi ta ladja je bila v angleški službi. Izmed 20 članov njene posadke se jih je le 6 rešilo.
Stockholm, 12. sept. s. Londonski »Daily Mail« je objavil podatke, po katerih so angleški pomorski reševalni organi od pri-četka vojne do 10. septembra rešili 4.055 ljudi. To število presega ono število ljudi, ki so bili rešeni v vsej zadnji svetovni vojni. Podatki se nanašajo na reševalne akcije v vodah vzdolž angleške obale.
Francoska vlada ne fes preosnovana
Pariz, 12. sept. u. Diplomatski zastopnik francoske vlade na zasedenem ozemlju, poslanik de Brinon, se je sestal s francoskima ministroma za notranje zadeve in narodno gospodarstvo, ki se mudita v Parizu. Govorili so o političnem položaju. V zvezi s temi razgovori je de Brinon novinarjem izjavil, da so govorice o pripravljajoči se rekonstrukciji francoske vlade, ki so se razširile te dni, netočne in neutemeljene.
Kršitev švicarske nevtralnosti
Bera, 12. sept. s. London je dal nov dokaz, kako malo se briga za švicarsko nevtralnost. Na planinskih pašnikih v vali-skem kantonu so pastirji našli radiooddaj-ni aparat, ki ga je predsnočnjim odvrgel neki angleški letalec. Pripravi za oddajanje je bilo dodano pismo s prošnjo ,naj dotičnik, ki najde aparat, stopi takoj v zvezo z določenim uradom v Londonu, nakar bo dobil navodila, kakšna poročila so zaželena. V pismu se obeta najditelju tudi znatna denarna nagrada. Pastir, ki je našel pripravo, jo je takoj predal orožnikom.
Likvidacija Inozemskih terjatev na Hrvatskem
Zagreb, 12. sept. u. S 15. septembrom zapade zadnji obrok za prijavo vseh kreditov tujih družb ali posameznikov, ki jih imajo pri hrvatskih državljanih ali družbah. Kakor znano, je hrvatska vlada že pred nekaj časa sklenila likvidirati te dolgove.
Zagreb, 12. sept. u. Včeraj je zagrebški ittlJBn izdal odredbo, s katero so prešle pod posebno mestno upravo vse nepremičnine hrvatskih in tujih državljanov, ki so iz kakršnegakoli razloga zapustili neodvisno hrvatsko državo. Ta upraya bo skrbela za vzdrževanje teh nepremičnin in bo
pobirala tudi najemnine in zakupnine, kolikor so oddane. Upravitelji nepremičnin so bili pozvani na mestno občino, da predlože račune o dosedanji upravi teh nepremičnin.
Irske simpatije
za Italijo
Dublin, 12. sept. s. Italijanski poslanik pri irski vladi Berardis je posetil Con-naught, najbolj značilno zapadno irsko pokrajino, ter je bil povsod sprejet z izrazi tople simpatije. Profesorji galway-ske trni verze, ki je pri tej priliki od Du-ceja sprejela izvod italijanske enciklopedije v dar, so bili navdušeni nad delom, ki ga smatrajo za najsijajnejše, kar jih je doslej izšlo v tej panogi. Izrazili so željo, da bi dobili še druga slovstvena, znanstvena in umetniška dela iz Italije za študij irskih dijakov.
Minister Berardis je nato prepotoval tudi obširno pokrajino Connemara ter posetil starodavno univerzo v Tuanu. Ta-mošnji nadškof Walsh je povabil odličnega gosta na zajtrk ter je v svojem pozdravnem govoru izrazil svoje globoko občudovanje za fašistično Italijo in za nje velikega voditelja, čegar delo pomeni važno fazo v zgodovini evropske omike.
Odmev angleške zasedbe Spitzbergov
Madrid, 12. sept. s. List »Informaciones« se bavi z angleško zasedbo otočja Spitzbergov ter pravi, da je ta polarna dogodivščina samo propagandnega pomena. Kvečjemu bi imela še ta smoter, da bi ohranila potomce starodavnih piratov v vaji za nadaljnje roparske pohode proti raznim otokom in lukam. Britanski imperij si pač lahko dovoljuje slične gusar-ske podvige ter porablja svoje brodovje za napade na oddaljene o+oke, toda vse to le dokazuje, da je ta nekdaj silni imperij pred popolnim polomom. Če bi stari flibustirji še živeli, bi se smejali nad čini svojih potomcev.
Bolgarsko-hrvatska trgovinska pogajanja
Zagreb, 12. sept. s. Prihodnjo soboto prispe v Zagreb bolgarska gospodarska delegacija, ki je pravkar v Bratislavi zaključila pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Slovaško. Delegacija se bo z zastopniki hrvatske vlade pogajala tudi za novo ureditev trgovinskih odnošajev med Bolgarijo in Neodvisno hrvatsko državo. Delegacijo voli ravnatelj gospodarske ga odseka bolgarskega zunanjega ministrstva Pešev.
Zaklonišče za vseučifiško knjižnico v Budimpešti
Budimpešta, 12. sept s. V kratkem bodo v madžarski prestolnici zgradili ogromno zaklonišče, namenjeno vseučiliški knjižnici, ki šteje nad milijon del. Zaklonišče bo
urejeno na tak način, da bo dijakom omogočen dostop knjižnice tudi med letalskimi napadi.
Laval okreval
Bera, 12. sept. u. Iz Marseillea poročajo, da je Laval včeraj zjutraj zapustil bolnišnico.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 12. sept. u. V okviru rednih vsakoletnih sprejemov je Duce včeraj v BeneSki palači sprejel prefekte iz Genove, Spezie, Imperije, Savone, Salerma in Bologne.
Kaj nam bo nudil velesejem
Ljubljana, 12. septembra Po priključitvi Ljubljanske pokrajine v italijansko Kraljevino je oblast z vso poznano širokopoteznostjo prešla k delu, da se nova pokrajina tudi gospodarsko vključi v skupnost mogočnega italijanskega Imperija in da se gospoiarstvo nove pokrajine čimprej razmahne po vidikih, ki odgovarjajo pomenu mlade pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju.
Na žalost so bile ekonomske vezi med novo pokrajino in stajami pokrajinami še malo razvite. Trgovci-in konzumenti naše pokrajine vse premalo poznajo mnogošte vilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam Kraljevine ni zadostno znana proizvajalna moč in sposobnost nove pokrajine, bodisi v indu-strijsko-obrtnem, bodisi v inlustrijskem pro izvajanju. Ljubljanski velesejem naj torej poda potrošnikom Ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske narodne proizvodnje, obiskovalcem iz starih pokrajin pa naj predoči krajevno produkcijo in njene poljelelske, tehnične, industrijske, obrtniške in umetnostne vire ter vse gospodarske značilnosti nove pokrajine.
V	tem je posebna važnost letošnjega ljubljanskega velesejma, ki mu je naloga, da krajevno gospodarsko delavnost učinkovito vključi v gospodarstvo Kraljevine. Upoštevajoč vse to, bo velesejem razdeljen v dva dela gospodarstva: industrija in obrt ter kmetijstvo. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da bo razstavila Ljubljanska pokrajina zase, ostale pokrajine pa skupno.
V	industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje, kmetijske stroje in orodje, kolesa, motorna kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektromehaniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, igrače, tekstilno inlustrijo, konfekcijo, modo, kožuhovino, usnje in konfekcijo usnja, čevlje, papir, knjige, pisarniške potrebščine, najraznovrstnejše izdelke bogate kemične inlustrije, farmacevtske preparate, fotografske potrebščine, razna živila, konzerve, alkoholno industrijo, razni gradbeni material, glasbene instrumente in še mnogo drugega.
Posebej je treba podčrtati turistično razstavo, ki bo zelo reprezentativna in nameščena v novozgrajeni kupoli, dalje razstavo monopolskega blaga (tobak, sol), razstavo razstavo avtomobilskega kluba R. A. C. I., razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic.	,
Prav posebno pozornost bo vzbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodeluje 60 razstavljalcev iz sledečih 16 pokrajin: 1'Aguila, Ancona, Bari, Bologna, Cagliari, Catania, Firenze, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Roma, Torino, Trieste, Ve-nezia in Bolzano. Razstavljena bo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezane preproge, leseni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz terakote in alabastra, izbrani mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slonova kost, korale, kameje, modni izdelki, umetno cvetje, gumbi, torbice, muransko steklo, lesene ovratnice in kemični izdelki.
V	posebnih velikih paviljonih, v obsegu po 400 kr. m in več bodo razstave ministrstva za javna dela, kmetijstvo in promet, goriške pokrajine, tovarne Fiat s svojimi raznimi motorji za zemljo, zrak in vodo, Ital-Viscosa s tekstilnim blagom, Mon-tecatini s kemičnimi izdelki.
Na velesejmu ob Lattermannovem drevoredu bo železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše železniške lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge, preko Tivolija na velesejem
To je samo v glavnem podana slika, bo na še mnogo drugih zanimivosti. Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijsko proizvoanjo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo in obrt (pohištvo, pete, sodi, vozovi, igrače itd), tapetništvo, peči, štedilnike, keramiko, tekstilno blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo, elektrotehniko, gradbeni material, živilsko industrijo.
Posebno zaokroženo razstavo bo tvorila obrt, kjer bo razstavljalo večje število obrtnikov najrazličnejše izdelke in pa hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniško suho robo, lončarstvom, kmečko keramiko, domačimi tekstilnimi izdelki, igračami itd.
Nemčija bo razstavila kolesa, motorna kolesa, šivalne, pletilne, pisalne, računske, razmnoževalne stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske aparate, radijske aparate, knjige, kemične proizvode, modne izdelke.
Kmetijstvo udejstvovanje starih pokrajin Kraljevine bo prišlo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združenj poljedelcev iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku na 160 kv. m, med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj iz Rima bo v posebnem velikem oldel-ku mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino. Velik del paviljona goriške pokrajine bo tudi posvečen kmetijstvu. Razstavljeno bo sadje, grozdje, kandirano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje, lepotično zelenje. Posebno pozornost bo gotovo vzbujala obsežna razstava in pokušnja najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšnji veliki velesejmski restavraciji, kjer bodo na razpolago tudi dobri mrzli prigrizki in Melnlova črna kava. V posebnem oddelku bo prirejena razstava vseh vrst sira italijanske produkcije, ki bodo občinstvu na po-kušnjo ln naprodaj. Za ljubitelje sira bo to
nekaj svojevrstnega, saj je italijanska produkcija sira svetovno znana.
Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine
^ piiKu^aia. i^uijansKi javnosti stanje svojega kmetijstva in njega važnost v okviru preskrbe v vojni se nahajajoče Kraljevine. Imela bo devet oddelkov: poljedelski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina. mlekarski, čebelarski s prodajo medu, zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravilnih čajev in likerjev, gobarstvo male domače živali. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata bo prikazal avtarkič-ne možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Tako bo letošnji, bogato založeni ljubljanski velesejem s svojimi novimi, moderni razstavni tehniki ustrezajočimi dvoranami in z lepo urejenim sejmiščem nudil popolnoma novo, zunanje in notranje lice.
Vprašanje kruha na Hrvatskem
Hrvatska vlada posveča trenotno največ skrbi vprašanju prehrane, žitna letina je bila sicer prav dobra, vendar je treba upoštevati, da so v Hrvatsko vključeni obsežni pasivni kraji. Vrhu tega je bila letos z žitom posejana površina najprej zaradi številnih vpoklicev v jeseni in spomladi, potem pa zaradi vojnih dogodkov manjša nego normalno. Hrvatska vlada se je že pred mesci odločila uvesti strogo racioni-ranje, ravnateljstvo za prehrano pa je izdalo stroge odredbe za takojšnjo o 1 dajo presežkov letošnje letine. Kakor poroča zagrebški tednik »Neue Ordnung« je preko 3000 uradnikov kontroliralo pri kmetih samih mlatenje žita. Poleg potrebnih količin za setev je pridelovalec lahko pridržal za vsako osebo svojega gospodinjstva 250 kg pšenice ali rži, ves presežek pa je prevzelo ravnateljstvo za prehrano preko posebnih komisijonarjev.
Zaradi opisanih izrednih okoliščin bo Hrvatska v tekočem žitnem letu prisiljena uvoziti nekaj tisoč vagonov pšenice in koruze in je predvideno, da bo to pšenico in koruzo dobavila Madžarska v kompenzacijo za izvoz hrvatskega lesa in rud. V normalnih razmerah bo Hrvatska lahko krila vso domačo potrebo z lastno proizvolnjo. V letošnjem letu pa je oskrba Hrvatske otež-kočena tudi zaradi tega, ker področje Ze-muna in Stare Pazove v gospodarskem pogledu še ni priključeno Hrvatski, čeprav pripada v državnopravnem pogledu Hrvatski m je tudi pod hrvatsko upravo. Ravno to področje pa je najbolj rodovitno in bo imelo po približnem računu v letošnjem letu v pšenici in koruzi presežek v višini preko 6.000 vagonov. To področje, ki je zaenkrat rezervirano za oskrbo Beograda, bi lahko krilo pretežni del uvozne potrebe.
Precejšnje težkoče je povzročilo na Hrvatskem vprašanje cene za kruh. Hrvatska vlada je določila razmeroma visoko oikup-no ceno 430 do 450 kun za 100 kg pšenice z namenom, da čim bolj olajša takojšen odkup celotnega presežka od kmetov in da na drugi strani pripomore k razširjenju proizvodnje pšenice. Glede na visoko odkupno ceno in ostalih stroškov je račun pokazal, da bi morala znašati cena enotne moke 7.20 K, med tem ko se enotni kruh prodaja po 5.50 K. S prodajno ceno kruha bi bili torej kriti le stroški za nakup moke. Ker se merodajni činitelji niso mogli odločiti za podražitev kruha (na približno 8 K za kg) je bilo sklenjeno, da dobe za prehodno dobo pekarne krušno moko po nižji ceni in se krije razlika na račun državne blagajne. Sedaj pa so našli rešitev na ta način, da bodo odslej mlini mleli 15% zdro-ba in bele moke in se vrhu tega cena beli moki poviša od 10 na 20 K za kilogram, kar bo omogočilo določitev cene enotni moki na 5 K, tako da bo cena kruhu iz enotne moke ostala nespremenjena.
Gospodarske vesti
= Povišanje glavnice italijanskih dražb.
Italijanska družba »Conzorzio di Credito per le Opere Publiche« zvišuje delniško glavnico od 102 na 510 milijonov lir. Pri tem zvišanju bo del 100 milijonskega državnega kredita za financiranje javnih del v italijanski Vzhodni Afriki spremenjen v delniško glavnico. — Milanski zavod »Banco Ambro6iano« ot>-'avlja povišanje svoje glavnice od 60 pa 100 milijonov lir.
= Ustanovitev družbe Montecatini v Zagreba. Vodilni italijanski kemični in rudarski koncem »Montecatini«, Soc. Generale per 1' Industria Mineraria e Chimica, Milano, je ustanovil na Hrvatskem podružnično podjetje pod nazivom Montecatini, Zagreb. Tudi to podjetje na Hrvatskem se bo bavilo z rudarstvom in kemično industrijo. Osnovna glavnica znaša 1 milijon lir. Vodstvo hrvatskega podjetja je poverjeno predstavniku milanske družbe inž. Doneganiu.
— K povišanja glavnice Hrvatske ze-maljske banke. Včeraj smo poročali, da bo Hrvatska zemaljska banka (prej Jugoslo-venska banka, ki ima tudi podružnico v Ljubljani) zvišala svojo delniško glavnico od 50 na 100 milijonov kun. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je v zven. s povišanjem glavnice tudi udeležba nemškega kapitala in sicer Dresdnerbanke. Praška živnosten-ska banka pa bo ostala tudi v bodoče udeležena pri tem zavodu.
= Gradnja dragega tira na progi Zagreb—Zidani most. Iz Zagreba poročajo, da so dovršena vsa pripravljalna dela za gradnjo drugega tira na progi Zagreb— Zidani most, in sice rod Zagreba do hrvatske meje na SotlL Gradnja sodobne ceste od Zagreba do Sotle pa je že v polnem teku. Ta cesta bo stala 7.5 milijona kun. Tudi nemška železniška uprava bo istočasno pričela graditi dvojni tir na onem delu proge, ki pripada Nemčiji. Potreba gradnje drugega tira je nujna zaradi velike preobremenitve te proge.
== Devizne določbe ca potnike na Hrvatskem. Hrvatska državna banka je izdala predpise o nakupu in prodaji tujih plačilnih sredstev v potniškem prometu z inozemstvom Tuja plačilna sredstva v višini, ki je pre i videna z deviznim pravilnikom, ali na podlagi sporazumov s posameznimi državami se smejo prodajati samo na redne potne liste. Na podlagi prepustnic smejo denarni zavodi prodati osebam, ki potujejo v inozemstvo, tuja plačilna sredstva do protivrednosti 500 kun. Nadalje določajo ta navodila, da smejo potniki, ki potujejo v Hrvatsko prinesti s seboj le novčanice po 100 kun, in sicer do največ 500 kun, medtem ko je vnos novčanic po 1000 kun, kakor tudi vnos novačnic po 20 in 10 dinarjev ter kovancev prepovedan. Iz Hrvatske pa je dovoljeno iznesti brez izjeme samo 200 kun, in sicer le v novčanicah po 100 kun.
= Trgovinski sporazum Hrvatske s Švico. V sredo so bila v Zagrebu zaključena hrvatsko-švicarska trgovinska pogajanja, ki so trajala od začetka septembra. Po razčiščenju vseh vprašanj je bil podpisan protokol o sklenitvi trgovinskega in plačilnega sporazuma.
= Carinjenje pošiljk brez uvoznega dovoljenja na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je odobril, da smejo carinarnice izjemno do 15. septembra cariniti govne pošiljke iz pogodbenih držav brez uvoznega dovoljenja. Izvzeto je le luksuzno blago, razen svilenih tkanin in pletenin, konfekcije, klobukov, čevljev in copat, usnjenih rokavic, električnih aparatov in vozov, ki se bodo do 15. septembra carinili brez posebnega uvoznega dovoljenja.
=Ustroj srbske valute. Kakor na Hrvatskem je sedaj tudi v Srbiji določena enaka relacija valute nasproti zlatu in sicer tako, da predstavlja 1 srbski dinar 17.9210 miligrama čistega zlata, kar ustreza točno eni dvajsetini zlate vrednosti nemške marke. Zato je bila v Hrvatski in v Srbiji postavljena naspioti nemški marki stalna relacija ena marka = 20 din odnosno kun. V primeri z zlato pariteto prejšnjega dinarja iz leta 1931 (1 din = 26.50 miligrama čistega zlata) pomeni nova pariteta srbskega dinarja odnosno kun znižanje zlate vrednosti za nekaj manj kakor 33%, kar pa pomeni le priznanje dejanskega stanja, ker je že v prejšnji Jugoslaviji vrednost dinarja padla nasproti zlati pariteti. Z novim ustrojem srbske in hrvatske valute poudarjajo nemški listi, da je bil istočasno odstranjen disažio, ki ga je prej imela nemška marka, ko je noti-rala samo 17.82 medtem ko je znašal tečaj dolarja 55. Z določitvijo tečaja 20 din za marko in 2.63 din za liro ter istočasnim znižanjem tečaja dolarja od 55 na 50 din, je izpostavljeno med tečajem marke in lire na eni strani ter dolarja stanje po zlati pariteti in sicer tako v Srbiji kakor na Hrvatskem.
= Nemški kapital v madžarskem bančništvu. Iz Budimpešte poročajo iz polurad-nega vira, da se na področju madžarskega bančništva pripravlja velika transakcija. Vodilna madžarska velebanka bo stopila v interesno skupnost z eno največjih nemških bank, in sicer z namenom, da se olajša izgraditev madžarske industrije. Pogajanja so že daleč napredovala. V ta namen je predvideno sodelovanje nemškega bančništva s kreditom v višini 100 milijonov pengov. Ta kredit naj bi se uporabil predvsem za izgraditev industrije za predelavo kmetijskih proizvodov in živil.
—	Rumunsko-nemška uprava težke industrije v Rumuniji. V smislu obstoječega nemško-rumunskega sporazuma o obratih težke industrije, je bila te dni s sedežem v Bukarešti ustanovljena mešana rumunsko-nemška družba za kovinske proizvode, ki bo prevzela upravo velikih železarskih in oboroževalnih podjetij (Ma-laxa in Reši ca). V to mešano družbo bo rumunska država vplačala 75 milijonov le-jev.
= Prevozne težkoče na Španskih železnicah. V oskrbi Evrope s prekomorskim blagom je pirenezski polotok zavzel važno mesto. Zlasti evropske nevtralne države se s prekomorskim blagom oskrbujejo le še preko portugalskih luk. To blago se prevaža v Evropo skozi Španijo, pri čemer pa obstojajo razne težkoče, na strani zaradi tega, ker imajo španske železnice večjo širino tira nego v ostali Evropi, na drugi strani pa zaradi tega, ker je vozni park španskih železnic v teku državljanske vojne hude trpel to Španija nima za narasli promet dovolj lokomotiv in vagonov, španska vlada je zaradi tega odredila, da se popravilo še preostalega voznega parka do skrajnosti pospeši, obenem pa so vse španske tvornice dobile velika naročila za dobavo novih lokomotiv in vagonov. Prizadevanje za zboljšanje prometa je dovedlo že do znatnih uspehov v pogledu obnove trgovinske mornarice. V teku državljanske vojne je Španija izgubila za 100.000 bruto registrskih ton trgovinskih ladij. Od tedaj pa je zgradila že znatno število novih ladij. Ob koncu leta 1939 je znašala tonaža španske mornarice 850.000 ton, sedaj pa je narasla na 1,160.000 ton. Španija gradi predvsem velike prekomorske ladje, ka"ti do konca 1939 je imela Španija največ 20 ladij s tonažo preko 6000 ton. Ostalih 680 ladij pa so bile po večini manjše ladje za obalno plovbo. Obnova španske trgovinske mornarice pa je bila tudi potrebna zaradi tega, ker je imela prej španska trgovinska mornarica okrog 40% preko 20 let starih ladij. V španskih ladjedelnicah se nadalje gradijo nove ladje v velikem obsegu in je v tej stroki zaposlenih 16.500 delavcev. Španija je v prometnem pogledu ustregla tudi Švici, ki ji je dala na razpolago večje število ladij, ki prevažajo sedaj blago izključno za Švico. Zaradi prevoznih težkoč na španskih železnicah pa je morala Švica za olajšanje prevoza tranzitnega blaga skozi Španijo poslati v Španijo večje število tovornih avtomobilov, ki sedaj prevažajo blago od portugalske meje do francoske meje, kjer se znova naklada na tovorne vagone.
= Ustanovitev filmske industrije v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da bodo v začetku prihodnjega leta prič«li v bližini Sofije graditi velik filmski atelje, v katerem bodo ob solelovanju vodilnih igralcev Narodnega gledališča pričeli izdelovati bolgarske filme.
—	Uvedba krušnih kart v Budimpešti. 3
posebno uredbo ministra za oskrbo bodo z 22. septembrom v Budimpešti in okolici uvedene krušne karte. Normalni obrok bo znašal 250 gr kruha na dan, za delavca 400 gramov in za težake 600 gramov. V gostinskih obratih bodo dajali kruh brez karte, vendar v omejenem obsegu.
Slovensko planinsko društvo bo z vsemi močmi še nadalje pospeševalo
razvoj planinstva v Ljubljanski pokrajini
LJubljana, 12. septembra
Kakor smo včeraj beležili, sta pravkar izšli dve dvojni številki našega starega in vedno pomlajenega planinskega glasila. V številki 5, 6. je na uvodnem mestu objav-lien naslednji kratki članek, ki se nanaša na ustanovitev Ljubljanske pokrajine v okviru Kraljevine Italije in pravi:
»Naši planinski organizaciji je zajemče-no v bodočnosti prosto udejstvovanje. Slovensko planinsko društvo bo stopilo v stike z močno italijansko planinsko organizacijo Centro Alpinistico Italiano in bo z vsemi močmi še nadalje pospeševalo razvoj planinstva v Ljubljanski pokrajini.«
Ta dvojna številka je posvečena planinskim zanimivostim v okviru Ljubljanske pokrajine. Josip Wester nam opisuje Slivnico (1114 m) nad Cerkniškim jezerom. Notranjsko Golico bi lahko nazvali to razgledno goro, ker je malone gola, vsaj na južnih in zapadnih rebreh, prav v nasprotju z njenim južnim protivnikom, z gosto poraslim Javornikom. Med obema tema branikoma se razprostira širna Cerkniška kotlina, v suhem letnem času divno zelena, mestoma obdelana ravnica, ki jo od pozne jeseni do zgodnjega poletja krije vodna gladina, sloveče Cerkniško jezero. S Slivnice je sijajno razgledišče na vso Cerkniško kotlino. Pa tudi ljubitelj cvetlic ne bo prikrajšan, če posetl Slivnico o pravem času. Posebnost Slivnice je zlasti koren (asphodelus albus), rastlina, ki je dala ime asfodelskim livadam grškega podzemlja.
O lepotah Iške, ki jih »skoraj ni mogoče opisati«, poroča v daljšem članku ižanski rojak in ljubljanski odvetnik dr. Tone Zupančič. Nanizal je celo vrsto vabljivih zanimivosti. Tja doli v premalo znano kočevsko deželico nas pa povede dr. Arnošt Brilejki nam zajetno predstavlja tioteni-ški Snežnik (1289 m), najvišji vrh v Ljubljanski pokrojina, ki že zato zasluži nekaj pozornosti. Poleg tega je tako odmaknjen od vsakdanjega trušča ln tako pozabljen in neznan samuje daleč doli na robu Slovenije, da je pisec res dobro storil, ko nam ga je otel pozabi. Goteniški Snežnik leži dobrih 20 km južno od Ribnice, ki jo zlasti kolesar zlahka prevali, ker vodi dokaj dobra cesta sprva skozi vesela ribniška naselja, nato pa skozi prelepe gozdove, ki se menjavajo z napol planinskimi lokami in košenicami. Vsa ta pokrajina ponuja dovolj hrane in užitka za oči, pljučem pa na
Velika Karlovica na Notranjskem: »Vojska kralja Matjaža«
pretek čistega, po smoli, smrečju in cvetju duhtečega zraka. Za Rakitnico se nehajo vasi, ki dotod skoraj strnjeno leže ob cesti. Ob jame jo nas senčnati gozdovi: tja do Grčaric, kakšnih 7 km daleč, nI razen samotne lesne industrije v Jelendolu nikake-ga naselja. Čudovita samota naj bi poslej privalbjala čim več slovenskih Izletnikov.
V podzemski svet nas vodi Pavel Kuna-ver. Prijatelj, ki premišljuješ, kam bi usmeril svoje korake in izlete, ne pozabi, da pripada Ljubljanska pokrajina v pretežni večini kraškemu svetu! Kako lepa je ta zemlja na svojem površju pravi pisec, to je v zadnjih mesecih že marsikdo doživel, ko se je povzpel na samotne ln tihe vrhove Krima, divnega vrha Slivnice, Velike in Male gore in na vrhove tam okoli Kočevja. Toda Kras ima poleg svojega površja še svoje lepote v notranjosti, skriva v mogočnih skladih apnenca velike jame in prepade in po čudovito zavitih ln še večinoma neznanih potih vodi tam globoko spodaj kraške reke. Res se je mnogo jam preiskalo, a marsikod so bili to le kratki obiski maloštevilnih ljudi, večini naroda pa je skrivnostni svet ostal še
¥ deželi raiskoimli
Gorica, v začetku septembra
Vipavska dolina lepota sveta, nam grozdja tn vtna presiadkega da.
Tam, kjer se nasproti Brdom onstran Soče raztezajo valoviti, zeleni grički in hribčki, je očarljiv svet; pravijo mu Vi-j^vska dolina. Ob Kostanjevici, ki se vzdi-iguje nasproti staroslafvnemu goriškemu gradu in kjer so, kakor znano, pokopani potomci nekdanje francoske kraljeve rodbine, se prevešajo v dolžino 35 km peščeni vipavski griči na površini 257 km in se razgrinja bajna dežela »rajskomila«, kakor jo je nazval S. Gregorčič: dežela če-iSenj, breskev, smokev, valovitih goric, ilednth vasic, ki so pestro in slikovito posejane po vrhovih, obronkih in rebrih vipav-iddh gričev. Grozdje zori vsepovsod, v do-IBni, po plantah in tudi po »bažah«, kjer no strmejši predeli. Polja so poraščena z visoko turščico, kjer je nista neurje in vi-Jiar potlačila.
Te prirodne lepote med Trnovsko planoto in Krasom tja do vznožja Nanosa in Cavna povzdiguje in polepšuje blesk romantike nekdanjih časov. Stari gradovi so njih zamrli znanilci, ki obrobljajo na vseh Straneh edinstveno mični vipavski svet: v Vipavi, pri Sv. Križu, na Vogerskem, v Dornbergu in Rihembergu. Ti gradovi, bodisi še ohranjeni ali že razpadli, so spomin preteklosti, široke, sodobne asfaltirane ce-ste, ki so plod vzgledne pobudnosti, spajajo tukaj, kjer je nekoč peljala stara rim-iska cesta iz zgodovinskega Nauporta (Vrhnike) proti Ogleju, Vipavsko dolino z bližnjimi pokrajinami. Smotrno in velikopotezno organizirane avtobusne vožnje pa Skrajšajo in krčijo te razdalje. Industrija je v to krasno deželo kmečkega vbadanja razmeroma malo prodrla. Izvzemši ajdov-ščinsko elektrarno, lesno industrijo z žagami v Ajdovščini ter industrijskim mizarstvom v Selu pri Batujah, opekarne v Renčah in okolici ter tvomico za poljedelsko orodje v Batujah.
Vipavska prestolnica
Tržišče Spodnje Vipavske doline je ob železnici, Zgornje Vipavske doline pa ob -sesti. V stikališču obeh je ponosna vipavska prestolnica Ajdovščina, vipavsko trgovsko m sejmsko središče Zrasla je tam, kjer je bila nekoč rimska naselbina »ca-stra« ali »Ad frigidum« ln kjer je bil 1. 394 zgodovinski spopad Teodozijeve m Ev-genijeve vojske. Srednjeveški zapuščeno-stl je sledilo gospostvo svetokriških gospodov, Edlacherjev ln Edlingov, dokler m prešla njihova posest 1. 1855 v roke rodbine Bolaffio. Novejša doba je prinesla Ajdovščini razmah in veljavo. Že v času Jožefa U. je bila tukaj urejena papirnica, 1. 1835 predilnica in mlin. Sledeči razvoj trgovine in obrti, preselitev raznih uradov s Sv. Križa sta omogočila nadaljnjo rast Ajdovščine.
Danes šteje ajdovščinska občina okoli 6000 prebivalcev. Tukaj je sodnlja, župnija, davčni urad, Izterjevalnica, registrski *n katastrski urad, karabinjerski oddelek, pošta, finančni oddelek, šoli in železniška posta a. Kakor Postojna, Sv. Peter na Krasu in Bistrica, tako ima tudi Ajdovščina
svoj sloves po lesni industriji. Tekstilno Obratovanje je zaradi časovnih prilik začasno ustavljeno.
Uprav romantičen je sprehod k slapu ter izvirku Hublja, ki izvira izpod pečin Angelske gore. Vodovje bruha iz številnih odprtin in lukenj. Že v davnini je bil znan slap, ki prihaja iz »Velike luknje« ln ki ga občudujejo tujci iz vseh strani, Struga očarljivega Hublja poživlja mestoma spomin na lepote Vlntarja-
Dobre pol ure v nasprotni smeri se vzdlguje na podolgovatem griču sredi Vipavske doline nekdanja vipavska metropola znani Sv. Križ, kjer je dal zadnjič goriški grof zgraditi tabor. L. 1532 je bil Sv. Križ povzdignjen v mesto, prebivalci pa so postali deležni meščanstva in so sami
Minister dr. LcrkovCč o Srbih in hrvatski državi
Zagreb, 12. septembra
Novi hrvatski tednik »Neue Ordnung«, ki je v dosedanjih številkah pokazal po tehnični opremi prav lep napredek hrvatskega tiska, objavlja v 11, številki daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Lorko-vičem o enem izmed najbolj perečih sodobnih vprašanj hrvatske države, o srbski narodni manjšini. Izdajatelj lista pravi v uvodu, da se v Bosni še vedno razvijajo boji s četniki. To je dejstvo, ki ga od hrvatske strani ne tajijo niti ne olepšujejo. Odveč pa je razgrevati domišljijo o teh dogodkih. Na vprašanje o stanju srbske zadeve na Hrvatskem je podal minister dr. Lorkovič daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
— Ona skupina prebivalstva v hrvatski državi, ki jo je hotela propaganda skozi desetletja žigosati za Srbe, nima niti plemensko niti kulturno ali politično enotnega značaja. Pod silo turških osvajalcev bo znatni deli hrvatskih starincev v izpostavljenih naseljih prevzeli pravoslavno vero. Res je bilo ravnanje turških oblastnikov s pravoslavnimi verniki neprimerno milejše kakor s katoliki. Do leta 1860. marsikateri tak prebivalec ni niti slutil, da bo kdaj razkrit kot Srb.
Za primer navaja minister dr. Lorkovič pokojnega avstrijskega maršala Borojevi-ča, ki je bil sicer pravoslavne vere, vendar se je priznaval k Hrvatom. Poleg takih Hrvatov, je nadaljeval minister, ki nočejo s Srbi imeti nič drugega kakor skupno vero, živijo tako imenovani Vlahi, ostanki balkanskih, romanskih in ciganskih mešanih plemen, ki so se na umiku pred Turki preselili na hrvatska tla. Pravih Srbov, pravi minister, je torej na Hrvatskem mnogo manj, kakor se to zatrjuje na podlagi istovetja pravoslavnih s Srbi.
Kar se tiče četnikov, pravi minister, ne gre za upor srbskega naroda, ki bi si nadel gloriolo borbe za svobodo. Cetnlki so anahronizem, milična formacija nič več obstoječe jugoslovanske vojske, četniki so iz raznih delov bivše jugoslovanske države. Krajevne vstaje so se izvršile v znamenju rdeče zastave. Če je četnlkom prehodno uspelo zavesti dele slabo poučenega pravoslavnega prebivalstva, je zaključil minister dr. Lorkovič, je danes treba so-
vedno neznan. Spoznajte ga za prvo Bilo po zanimivem opisu in verjetno bo podzemski Kras zvabil v svoje skrivnostno kraljestvo še marsikaterega novega jamarja. Odkril bo mnogo več, kolikor se da povedati v kratkem opisu.
Viktor Pirnat nam opisuje gorjanslte kosce, Anton Farkaš opisuje izlet na Ku-rešček, Marijan Lipcvšek je začel opisovati Menišijo in Bloško planoto, Jože Zupančič pa nam predstavlja sloveče Polževo v jeseni, ko je pose ono lepo in vabljivo. Vsi ti opisi so opremljeni z Izbranimi slikami, ki so same po sebi zanimive ln učinkovito Izpopolnjujejo posamezne opise. Tako nam je dvojna številka »Planinskega Vestnika« v znatnem delu vseskozi zanimivo opisala planinski svet v Ljubljanski pokrajini, kjer idealno in vneto nadaljujemo, kar smo že davno započeli v svoji nezlomljivi ljubezni do lepe domovine. Slovensko planinsko društvo Ima v Ljubljanski pokrajini pet podružnic (pred vojno jih je imelo 31); koči imi dve: staro na Mirni gori in novo v Iški (prej je Imelo 68 koč ln domov). Naj bo kakorkoli, ostala je stara podlaga za novo delo!
volili sodnika. L. 1605 pomeni pričetek gospostva grofov Attemsov Zanimivo je, da je imela svetokriška gospoščlna tudi svojo posebno stražo. L. 1864 je silovita burja odnesla grajsko streho in pospešila razpad zgodovinskega gradu, ki je danes v razvalinah. Sv. Križ. rojstni kraj znanega kapucinskega pridigarja Janeza Svetokri-škega ln zgodovinarja grofa Kalina, se po preselitvi raznih uradov v Ajdovščino ni mogel več razmahniti.
Odtod Imaš lep razgled na vse strani Vipavske doline. Pozornost vzbuja velika župna cerkev, samostanski vrt v terasah. Na severovzhodnem pobočju so Velike Žablje, po okolici so slikovito posejane prijazne vasice Kamnje, Dobravlje in Male žablje.
Kakor povsod drugod po Vipavski dolini, prebiva tudi v ajdovščinski ravnini, ki meri 5 kv. km, in dobravljiško žabljiški ravnini s površino 5.22 kv. km, marljiv delovni rod, ki je v ljubezni do kmečkega dela ves povezan z zemljo do njenih najglobljih korenin. V tem okolišu je bila letos na splošno srednja letina. Vinorodni predeli so precej trpeli, zlasti v nižjih legah, kjer je rosa pomorila trsne nasade. V višjih legah se je grozdje kolikor toliko ohranilo, kar velja predvsem za tiste vinograde, katerih lastniki so imeli možnosti, da so si pravočasno pomagali z modro ga-llco. Sadje je obrodilo letos še precej dobro, jabolka manj. Slabše je bilo z marelicami in breskvami. Tudi češpelj ni bilo kakor običajno. Pač pa kaže turščica zelo dobro, ako bi bile septembrske vremenske prilike ugodne. Krma je v splošnem dobra in obilna.
diti, da je ta faza premagana. Poglavnik je obljubil tistim, ki se vrnejo k redu, da se jim ne bo zgodilo nič hudega. Likvidacija razpršenih čet, ki nočejo položiti orožja iz rok, zatorej po ministrovi sodbi ni več politično vprašanje, marveč zadeva državne policije.
Podpore za onemogle
Ljubljana, 12. septembra
Zavod za socijalno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu prejel seznam podpirancev, ki so na dan 9. 4. 1941. imeli stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini. Dasi likvidacija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu še ni izvršena, niti predvidoma še ne bo tako kmalu, vsled česar urad iz Zagreba ni prejel na račun likvidacijske imovine niti gotovine, niti vrednostnih papirjev, vendar je na račun tekočih dohodkov sklenil kljub pomanjkanju gotovine izplačevati onemog-lostne m starostne podpore od dne, ko je prenehal z izplačevanjem Osrednji urad v Zagrebu. Začetkom septembra so bile 165 podpirancem nakazane onemoglostoe in starostne podpore v višini, kot so Jim bile priznane z odloki. Pri sedanjih težkih razmerah in občutnem pomanjkanju gotovine je urad storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da onemoglim ln ostarelim podpirancem olajša njihovo preživljanje. Osrednji urad še ni poslal celotnega seznama podpirancev niti ni vrnil proflenj onemoglih in ostarelih delavcev, katere je urad že v letu 1940 odstopil v obravnavanje in rešitev. Urad je ponovno urglral predložitev zadevnih seznamov ln vrnitev prošenj, da bo mogel nakazati podpore tudi ostalim prosilcem, ln rešiti še nerešene prošnje. Vse podpirance ln prosilce pa opozarja, da so sredstva za onemoglostne in starostne podpore zelo omejena in da bo mogel priznati podpore samo takim prosilcem, ki so siromašnega stanja ln navezani samo na podporo urada. TJrad bo tem upravičencem nakazal podpore takoj, ko prejme izkaze iz Zagreba, enako bo rešil vse še nerešene prošnje takoj, ko jih Osrednji urad vrne, zato opozarja Interesente, da je vsaka urgenca nepotrebna, ker ima te primere stalno v evidenci.
Drugo dejanje v vodi
Tudi v četrtek |e startalo nad 40 plavalcev na prvenstva pokrajine — Odličen rezultat Wernerjeve na 200 m prsno
(3:25.2)
Ljubljana, 12. septembra
Vsak dan pač nI nedelja, tako smo si dejali, ko smo včeraj pozno popoldne stopali proti kopališču Ilirije ln mislili na prireditelje, ie bolj pa na tekmovalce za plavalno prvenstvo, ki jim Oblačno nebo tn hladen veter nista obetala nič dobrega. Zh res se je slika v bazenu včerajšnji drugi dan tekmovanja močno spremenila. V več pogledih. . .
Gruča tekmovalcev — včeraj jih je bilo na vrsti nekaj nad 40 — se je stisnila, tesno zavita v trenirke ln plašče, za stenami kabin, maloštevilni plavalci pa, ki se jih je v nadaljnjem poteku nabralo vendarle Se toliko, da so zamašili pripravljene vzvišene prostore do polovice bazena, so bolj s strahom kakor z veseljem čakali začetka, sodniškemu zboru so »prenesli« prostor prav pod skakalni stolp ln ga obdali s solidno bariero, kar je vidno učinkovalo na njegovo poslovanje. Tudi sicer so bili v onem kotu kopališča opaženi sadovi nekaterih ukrepov, ki so samo ugodno vplivali na potek ln vnanjo sliko prireditve. Reči hočemo, da je bilo z organizacijske strani marsikaj boljše kakor prvi dan, ne navsezadnje še posebno zaradi tega ker sta se prireditelj in sodniški zbor — ta dva sta bila v sredo edina nasprotnika v kopališču — slednjič našla v stremljenju, naj bodo vsaj plavalne prireditve v Ljubljani tudi v bodoče za vzgled vsem ostalim. Ce včeraj še ni bilo tako, je nekaj prispevala tudi startna pištola ali prav za prav municija, ki je nazadnje prisilila starterja, da je po nekaj neuspelih »posloval« dalje s piščalko — v splošno zadovoljstvo.
Spored sam, ki se je razvijal naglo ln skoraj v vzornem redu, je obsegal vsega
Osem plavalnih točk
od tega dve mladinski, ki sta že same po sebi prinesli na proge največ borbe, ter eno žensko med ostalimi moškimi. Med slednjimi sta bili najbolj zanimivi druga skupina plavalcev na 400 m prosto, kjer se je občinstvo prvič razgrelo v zvezi z odločitvijo za zadnje in predzadnje »nesto in pa druga skupina onih na 200 m prsno, kjer sta Herzoga kot favorita spremljala skoraj do cilja oba naslednja ln je Bro-zovlč Dušan ostal za njim šele v zadnjih nekaj metrih, ki jih je zmagovalec spet odpravil z »metuljčkom«. Posebej je treba omeniti še žensko točko na 200 m prsno, ki sicer ni prinesla medsebojne borbe, pač pa tihi naskok Wernerjeve na »stoperico«, v katerem je ta odlična plavalka spet enkrat pokazala vse svoje sposobnosti. Brez prave konkurence je prišla na cilj v 3:25.2, torej v času, ki je boljši od letošnjega najboljšega izida v italijanskih bazenih. V ostalih disciplinah in skupinah so se zmagovalci videli že kmalu po startu, nedolgo
za tem pa so si tudi njihovi tekmeci bolj ali manj že razdelili na svoja mesta. Vso pohvalo zasluži spet onih 10 dečkov, ki so se včeraj Se enkrat z vsem ognjem zagnali v bazen ln po ogorčeni borbi znova potrdili, da Iliriji ni treba biti v skrbeh, kdo bo nosil njene drese, kadar bodo premajhni ali pretežki onim, ki jih Imajo zdaj.
Nekaj več povedo o gornjem tudi naslednji
Tehnični izidi,
kakršne Je izdal sodniški zbor, ki je — kakor prvi dan — vršil svoje posle pod vrhovnim sodnikom ing. Stergarjem:
200 m hrbtno. moSld:
I.	Grašek 3:02.8, 2. Petek 8:09.8, 3. Larn-pret 4:11 je bil diskvalificiran.
400 m prosto, moški:
L L. Vlachy 6.18.2, 2. Andolšek 6.21.6, S- Jovanovič 6.29.9, 4. Kerševan 6.53.4, 5. Sežun 7.15.1.
II.	L Močan 5.23.1, t. Mihalek 5.42.1, S. Hudnlk 5.56, 4. Smerkolj 6.10, 5. Rotter 6.10.
200 m prsno, moški:
L 1. Potočnik 3.37.4 je bil diskvalificiran, a. f ugina a.aa.4. ». tiocevar 4.41.», -k. Krašovec 3.43.5, 5- De Gleria 3.52.5.
U. L Herzog 3.07.4. 2. Brozovič 3.08.1, 8. Žigon 8.10.4, 4. Sovre 3.23.1, 5. Prešern 3.25.8, 6. Mikjška 3.28.
50 m prosto, juniorji:
L 1. Urbas 85.3, 2. Poženel 36-4, 3. Sežun 86, 4. Fabijan 89.5. 5. Honzak 40.
1L 1. Žigon II 42.1, 2. Zablatnik 42.5, 8. Sovre n 43, 4. Pitanic 45.6, 5. Vadnav 55.6.
200 m prsno, ženske:
L Werner 8.25.2, 2. Koželj U 8.41.8, 3. Koželj I 4.18, 4. Filipič 4.28.2.
Kakor prvi dan je tudi tekma v water-poJu, prav tako glasna in prav tako bojevita, deloma tudi revanžna, čeprav sta bili sedmorici deloma spremenjeni. »Modri«, ki so včeraj imeli še večji tabor prijateljev kakor prej, so se to pot uveljavili še bolj prepričevalno. Do odmora so »beli« po pre-! cejšnjem naporu resda izenačili rezultat (2:2), v drugI polovici Igre pa so se »modri« vrgli vanje kakor levi. Ko so vodili že s 4:2, je »belim« uspel zadnji podvig na 4:3, potem pa je »modri« stroj spet stopil v akcijo in povišal do konca še na 6:3. Dvoboj je nudil nekaj prav lepih odlomkov, potekal pa je predvsem pod vplivom krika in vika med mladino v pravem borbenem ozračju.
Sodil je g. Vrankar, ki je moral nekajkrat poseči po najstrožjih kaznih, da jc obdržal oba »nasprotnika« v pravih mejali te igre.
Tekmovanje se je nadaljevalo in zaključilo včeraj s preostalimi točkami sporeda in skoki za ekshibicljo. Zdaj že Imamo prve in nove plavalne prvake v naši pokrajini.
Jutri prvenstvo atletinj v Novem mestu
Za jutrišnje prvenstvo LahkoatUrinj vlada vedno večje zanimanje. Po izbirnih mitingih, ki so biili v Ljubljani, je razvidno, da Novomeščanke niso več tako sigurne, kakor se je zdelo po njihovem prvem nastopu. Zlasti lahko trdimo, da so jim Hermežanke čisto enakovredne. To posebno zato, ker skoraj v vseh disciplinah ni nikake razlike med prvo in drugo, ki bosta zastopali barve Hermesa. Naj omenimo samo, da je biLa razilika med 1. in 3. v teku na 80 m same tri četrt metra, 25 cm med 1. in 2. pri metu diska, 12 cm pri skoku v daljino itd. Glavni steber hermežanske ekipe bo brez dvoma že vsem dobro znana all-round-atle-tinja Priboskova, ki bo nastopila v 4 ali 5 disciplinah. Razen nje so določene v reprezentanco še Marta Pustiškova, Lidija Rup-nikova, Ada Sketova, Jelica Vaz za zeva, k: so že vse rutinirane atletinje, potem pa še Draga R oslova, Sanda Kobavova, Iva Jo štova, Andra Drenovčeva in Staža černiče-va, Hermežani bodo pripeljali v Novo mesto tudi nekaj »navijačev«, ki bodo skušali prevpiti številnejše Dolenjce.
SK Planino bode zastopale na tem tekmovanju Vik:ca Tometova, Jožica Hvaletova, Milena Musarjeva, Marjanca Kovačeva, Zal-ka Roševa, Ančka Tcnijeva, Lidija Derma-stjova, Marica Škerijeva in Marica Šupter-šičeva. Od njih je vsekakor najboljša Tometova, ki se je že ponovne odlikovala v mnogih važnih nastopih. Posebno nevarne so »Planinke« v metu krogle in kopja, pa tudi drugod bodo gotovo odločilno posegle v borbo.
S:cer pa počakajmo do jutri, ko se bodo vse favoritinje spoprijele na zelenem polju
in same med seboj odločile, katera je boljša. •
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno!). Za damsko prvenstvo v atletiki, ki bo jutri v priredbi SK Elana v Novem mestu na športnem prostoru na Loki s pričetkom ob pol 10. je bil določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Hvale, vodja tekmovanja: Zupančič, sodniki Pe-rovič, Fine, Vahtar, Kermavner, Mevla, dr. žebot in geom. černe. Tajnik.
Drobne beležke
Italijanska nogometna federacija je na svoji zadnji seji sprejela nekaj važnih sklepov glede sporeda bližajoče se nogometne sezone. Po vseh italijanskih igriščih bodo začeli igrati 5. oktobra, toda od tedaj tri zaporedne nedelje naprej za pokal, 26. okto-ora pa šele v vseh treh serijah (A, B, C) za prvenstvo. V pokalnem tekmovanju bodo letos lahko sodelovala samo moštva iz serij A in B. Direktorij nogometne federacije Je sklenil obenem odigrati dve mednarodni tekmi in sicer z Madžarsko in Hrvatsko, obe na italijanskih igriščih.
Nemška nogometna reprezentanca v teku tega meseca ne bo igrala nobene mednarodne tekme. Dvoboj s švedsko v Stockhol-mu, ki je bil določen za to nedeljo, bo preložen na poznejši čas. V ostalem proučujejo Se načrte za druga mednarodna srečanja
Za rimsko lovoriko (Trofeo Roma) se bosta teniški reprezentanci Italije in Hrvatske srečali v dnevih 3., 4. in 5. oktobra Kje bo ta turnir, še ni določeno, verjetno pa prideta v poštev Milan ali Rim. Takoj po rimskem, turnirju bodo vsi udeleženci odšli na drugo mednarodno preizkušnjo v Meran.
Ragnhild Hveger, znana danska prvakinja in svetovna rekorderka, se je pred krat kim spravila na svoj svetovni rekord na 400 m prosto, ki ga brani s časom 500,1. Poskus ni uspel, kajti prišla je na cilj šele« v času 5:03, kar je niti najmanj ni zadržalo, da bi tega poskusa spet ne ponovila, in sicer to nedeljo v Kodanju. Kakor se zatrjuje, bo Hvefrjeva konec septembra odšla na gostovanje v Oslo, kjer hoče zrušiti Se edini svetovni plavalni rekord za ženske, ki ni njen, ln sicer na 100 m prosto, ki je v rokah Holandčanke den Oudenove.
Slavno praško moštvo Sparte, ki je bilo dolga leta prvak čehoslovaške, je zdaj v zelo slabi formi. Zadnjo nedeljo je Sparta doživela že drugi zaporedni poraz v ligi, in sicer v tekmi z Bohemiansom, ki jo je izgubila z 1 2.
Pokalni brzi turnir, ld ga je nameraval jutri izvesti Hermes ln obenem proslaviti športna jubileja dveh svojih igralcev, je iz tehničnih razlogov odpovedan.
SK Grafika. — L moštvo naj bo jutri ob pol 10. na igrišču SK Korotana.
Iz zbora nogometnih sodnikov (službeno) Delegirani so za 14. septembra na pokalni turnir Hermesa: gg. ing. Mrdjen in Puše-njak. Stranski sodniki: gg. Ciril Jenko in Zore ob 14.45 in gg. Safošnik ter Trtnik ob 15.45. Opozarjamo vse gg. sodnike, da bo odslej delegiranje objavljeno v posebni knji gi, ki bo pri blagajni kavarne »Evrope« in kamor lahko javljajo do vsake srede do 15. svoje morebitne zadržke. Za kandidate so v knjigi izkaznice, ki jih upravičujejo do prostega vstopa na igrišče, kadar so delegirani. Tajnik.
Pri kamnoseku
»Mislim, da se vas bodo ljudje po tem
grobnem kamnu najbolje spominjali!« *
NIČ NE DE
V družbi, kjer je sedel tudi zbadljivi pisatelj Bernard Shaw, fe sedla h klavirju mlada dama in začela igrati. Po prvem komadu je pristopila k Shavru in ga vprašala:
—	Rekli so uri, mistet Shaw, da ljubita glasbo?
—	Da, — Je odgovoril pisatelj, — ampak to nič ne de, gospodična. Kar igrajte lepo dalje!
Obglavljeni kažipoti
Od začetka vojne, piše »Frankfurter Zeitung«, so povsod v Nemčiji skrajšali kažipote za glavo. Rumene deske, ki so zašiljene v smeri poti in črno popisane, ne moli jo več nad cesto višje nego mož, temveč so se znižale na višino majhnega šolarčka. Namesto da bi ljudje stegovali vratove, j jim sedaj zadostuje, da pogledajo predse in zato lahko preberejo, kaj je napisano na deski. To spremembo so si izmislili, da bi avtomobilskim vozačem v dobi zatemnitve z zaslonjenimi žarometi omogočili udobno
pred tati kaži potno desko, a tudi peficu ln kolesarju, ki si morata v medli svetlobi zvezd ali s pomočjo majhne žepne svetilke iskati pot, je bilo s tem ustreženo. Visoki kažipoti so bili pač preostanek minulih fta-sov, ko se je bilo treba ozirati na kodjaže in voznike, ki so vodili svoje vprege z visokega sedeža. Novi čas je te sedeže postavil nižje, prišel je z novimi zahtevami in eden izmed znakov teh zahtev so za eno glavo znižani kažipoti.
Kakor poročajo, so iskalci zlata 300 milj južno od severnega tečajnika odkrili boga- . ta ležišča dragocene kovine in stotine lju- j di se je sedaj napotilo tja s čolni in leta- j 11, da si pravočasno zagotovijo koncesije, j Med njimi je tudi mnogo žensk, ki se jih je j lotila ista zlata mrzlica. Zlata polja so se- j verno od Velikega jezera sužnjev, ob reki Frangois in Skrivnostnem jezeru. Najmanj šest mesecev v letu je to ozemlje po-
krito z debelo plastjo snega in leda, zato je umljivo, da se lovcem za zlatom zelo mudi, da bi prispeli še pred pravo zimo tja. Ena izmed prvih žensk, ki je dospela do zlatih polj, je gospa Joe Laflamme, žena nekega krotilca, ki se j« hotel prihodnje leto razkazovati v New Yorku s kočijo, v katero bi bili vpreženi dresirani volkovi. Zlata mrzlica pa se je lotila tudi njega in verjetno je, da jo bo mahnil za podjetno ženo.
Nova zvezdarna
Redek ribiški plen
J Marquand	5
HVALA LEPA,
GOSPOD NOTO!
»Da, da odgovor bi bil tale: .Najlepša hvala, gospod Nelson, a branim se prav lahko sama.' Seveda to ne bi bil iskren odgovor... reči hočem, da se ne bi ujemal z resnico.«
»Niste zelo pridni.«
»Morda — a za to menda ne gre?«
»Nad^ujte torej,« je rekla. »Zakaj mislite, da b: utegnila odbiti . ašo ponudbo?«
Zdelo se mi je, da ni nič slabega v tem, če sem odkrit; nemara sem tudi čutil, da bi ji godilo. Njena tamozavestnost me je izzivala, da bi jo zbodel.
»Mo'da ste res od sile previdni,« sem rekel. »Nagon sebeohrane, ki ga imate v sebi, vas bo zmeroru navajal k temu, da se boste vkrcavali na najboljše parnike in občevali s spodobnimi ljudmi, dokler ne najdete podpredsednika ugledne delniške družbe, ki vas bo poželel v zakon. Dotlej si boste l'hko ogledovali svet — nekakšen ,razkužen' svet, v Vafp^em ne bo ne malarije ne tropskih bolezni svet. vam bo zmerom ponujal izvrstna preno —'—-><■>	in nainoveiše modne
izdelke. Saj res, gospodična Joyceova, ta obleka se vi i izvrstno Dodaja.«
Vrgla cigareto v travo in jo utrnila z nogo.
»E- me tako sodite?« je vprašala.
»Do malega _ko... a saj ni važno, kaj?«
»Da bi jo že opustili, to frazo!« je trpko vzrojilo
dekle.
»Zakaj?«
»Zato,ker preočitno kaže vaš pravi značaj, gospod Nelson. Vsekako bi bila rajši takšna, za kakršno me imate, kot takšna, za kakršnega imam jaz vas.«
»Le naravnost!« sem jo izpodbudil. »Prav je, da nu poveste svoje mnenje. Kakšen sem po vaših
mislih?«
»Malce neprijetni ste. Američan, okužen od ozračja, v katerem živi. Srečavala sem jih v Parizu in srečavam jih tu. Američani se ne znamo upirati izpremembi okolja. Angleži so drugačni: zmerom nosijo s seboj košček svojega sveta.«
»Da, da, kakopak... major Best, na primer. Možje njegovega kova so dobili vojno.«
»Tako je. Vsekako je niso dobili ljudje, ki jim ni drugega mar, kakor da bi ždeli v svojem kotičku, živeli ob majhni renti, si dajali streči od kitajski h služabnikov in se prepajali s kitajsko miselnostjo, vse ostalo pa puščali, naj plava kamor hoče.«
»Res mnogo veste o meni,« sem dejal.
»Da. v tem okolju vsak obira bližnjega. Izgubljen človek ste, gospod Nelson. Kmalu bodo še kitajski psi nehali lajati za vami. Jaz sem ubrala i: pot, vendar upam, da moj konec ne bo tak Vikor *. iš.«
»Prepričan sem, da ne,« sem rekel. »Psi vas bodo zmerom priznavali za Američanko — a to ni važno, kaj?«
Izrekel sem frazo, ne da bi se zavedal. Nikoli še nisem bil pomislil na to, da bi utegnil biti izgubljen človek, dokler mi ni ona rekla.
»Nemara imate prav,« sem dodal, »a meni je ljubše, da končam tu, kakor kjer si bodi drugje na svetu.«
»Da, to je udobno in dekorativno,« je zamrmrala gospodična Joyceova. Nekdo je bil obstal pred nama, in uganil sem, da je najinega razeovora konec. Zagledal sem gospoda Mota, ki se je priklanjaL
»Poznate gospoda Mota?« me je vprašala gospodična Joyceova.
»Seveda,« je rekel gospod Moto, »seveda! Z gospodom Nelsonom sva najboljša prijatelja. Vam je morda pripovedoval o svoji knjigi?«
»Ne, tega baš ne,« sem se oglasil. »Tiste knjige ne bom nikoli končal. Gospodična Joyceova ve, da ne.«
Gospod Moto se je spet priklonil.
»Bi šli plesat, gospodična Joyceova?« je vprašal.
Dekle me je pogledalo in se nasmehnilo.
»Tudi tako lahko gledamo v svet,« mi je rekla. »Z veseljem, gospod Moto.«
3. poglavje
Tista zadnja leta je bil dobil zame tek časa la-goten ritem. Dnevi so se blago prelivali v noči; navadil sem se bil pričakovati ta pojav z nekakšno trpno vdanostjo, ki ni bila neprijetna. Prej sem bil kaj nemirno bitje. Upiral sem se času. Imel sem želje. Svoje dneve sem polnil z mnogovrstnim delom, in ure so bile zame velikega pomena. V tej deželi, kjer sta se minulost in sedanjost skrivnostno prelivali druga v drugo in kjer ni šlo ne za ure ne za dni, pa sem bil postal v zadevah časa široko-dušen-
Pogledal sem na uro in brez zavzetosti ugotovil, da je skoraj pol devetih. Kitajec srednjih let, oble-
čen v dolgo črno haljo, me je ogovoril; bil je knez Tung. Govoril je z lepetajočim, gostolečim glasom, kakor je lastno mandžurščini; vsak njegov stavek je bil brezhiben, vsak njegov gib primer izbranega vedenja, tako da se mi je zdel moj razgovor z Noro Joyceovo, ki sem ga imel še v živem spomina, malone robat in divjaškL
»Že dolgo vas ni več v mojo siromašno hi3o,< je rekel. »Pogrešal sem vas. Murni pojo; niste jih še videli.«
Tungove besede so me prestavile — da se tako izrazim — v moje kitajsko življenje. Prenesle so me v spremenljiv, očarljiv, zagoneten svet. Ta svet je morda odmiral, a jaz sem ga spoštoval. Čeprav je bilo v njem nekaj surovega in neizprosnega, je bil vendar silno popoln in prefinjen — s pre-finjenostjo, ki je bila daleč od propadanja in vzvišena nad vsako sedanjo nevšečnost. Močno sem občudoval kneza Tunga in ponosen sem bil, da me odlikuje s svojim prijateljstvom, pa najsi je bilo še tako površno. Knez Tung je bil potomec mand-žurske rodbine, ki je imela za časa cesarstva velik vpliv na dvoru. Se deček je bil videl Prepovedano mesto, in kadar je naneslo, je znal živo obujati tiste velike dni. Kakor mnogi mandžurski plemiči, je bil z denarjem slab gospodar, in dandanes mu je šla trda za sredstva. Iz politike se je bil umaknil; večino časa je preživljal v stranskem krilu svoje razpadajoče palače, nedaleč od severnih mestnih vrat, kjer je pisal s svojimi čopiči poezije na per-gamenaste zvitke; hkratu pa ga je vleklo h kato-ličanstvu, in tujci so ga zabavali. Morda jih je tudi zaničeval, a v njegovem vedenju ni bilo tega nikoli opaziti.
se po uspeli akciji v Sredozemskem morju vrača v svojo domačo tako
Kirurgi med žuželkami
V nekem članku smo te dni omenili žuželke, ki so sposobne s piki v določene živce omrtvičiti druge živali, v katere polagajo potem svoja jajčeca, da se more novi zarod hraniti z živim mesom. Žuželke s takšnimi sposobnostmi so zlasti ose in znanost pozna že veliko število svoje žrtve narkotizirajočih roparskih os. Mnoge med njimi kažejo pri svojem početju naravnost »kultivirane manire«, ki si jih ne moremo razlagati enostavno z nagoni. Svojega smotra ne dosegajo s poljubnimi piki v telesa svojih žrtev, temveč vbrizgavajo strup skozi svoja žela v živce, ki posredujejo gibanje, a ti piki gredo pogosto skozi popolnoma neprozorno telesno ostenje in tako nezmotljivo v dotična živčna središča, kakor da bi roparice do potankosti poznale anatomsko zgradbo svojih žrtev. Neka vrsta os si za svoj zarod izbira celo samo določene hrošče, ki imajo svoje gibalne živce zaščitene večji del pod debelim, trdim oklepom v prsnem delu.
Druge ose nam dajejo spet lepe primere drugačne vrste. S čudovito gotovostjo si poiščejo debele ličinke, ki živijo pod zemljo, pri čemer jih vodi očitno voh. Pri teh ličinkah nahajamo neko centralizacijo gibalnega živčevja, ki je drugače med žuželkami zelo redka. In vendar spuste roparice svoj strup z enim samim pikom v to središče, kakor da bi to anatomsko izjemo dovršeno poznale.
Na popolnoma drugačne anatomske razmere naletimo zopet pri nekih gosenicah, za katere so se specializirale druge ose. Živčne proge so pri teh gosenicah razporejene v obliki nekakšne vrvičaste lestve,
Neki znani statistik je izračunal, da se moški razgovarja povprečno tri ure na dan. Na minuto spregovori kakšnih 100 besed, na uro približno 28 oktavnih strani, tako da bi njegovo govorjenje dalo v enem tednu debelo kniigo s 600 stranmi, v enem letu pa 52 takšnih knjig.
Neka zelo zgovorna ženska, ki se je je zaradi njenega jezika vse balo, je statistika vprašala, da-li se ta račun nanaša tudi nanjo kot žensko. »Seveda,« je odgovoril učenjak, »treba je samo pomnožiti z dese-tico!«
VSAK DAN ENA
»Zakaj te je učitelj kaznoval?« »Ker nisem vedel, kje so Azori.« »Drugič boš svoje stvari imel pač v boljšem redu!«
vozli gibalnih (motoričnih) živcev ležijo v večjem številu drug za drugim, so pa medsebojno precej neodvisni in delujejo samostojno. Zato mora osa gosenico za-bosti tolikokrat, kolikor je središč teh živcev. Osa sede ritensko na gosenico in zabode svoje tenko strupeno želo do devetkrat v njeno telo, a pri tem zadene vsakokrat, točna kakor kakšen kirurg, pravo mesto. Posledica je popolna omrt-vičenost gosenice, ki pa ne pogine.
Neka nadaljnja vrsta os lovi kobilice. S čudovito »vednostjo« zabode svojo žrtev dvakrat, in sicer enkrat v prsa, drugič v nastavek zadka, a pri tem zadene vedno samo motorične živce in ne drugih, ki urejajo prebavni sistem. Ce bi žival pičila žrtev v kakšne druge živce, bi morala pač kmalu poginiti in zarod ose bi ostal brez živega žuželskega mesa, ki prihaja zanj kot hrana edino v poštev.
Znani francoski raziskovalec žuželk Fa-bre nas je seznanil že pred daljšim časom s kirurškimi spretnostmi nekih drugih os. Te si vlačijo omrtvičene žuželke raznih vrst v zemeljske dupline, ki so jih pripravile za svojo zalego. Žrtve se skušajo včasih med potjo v podzemeljski grob s svojimi velikimi čeljustnimi kleščami oprijeti za kakšen predmet in ustaviti svojo pot v smrt. V teh primerih osa svojo žrtev spusti na tla, zagrabi s čeljustmi nje tilnik pod kitinsko kožo in stisne njene možganske živce za toliko časa, da premine njih vpliv na gibe čeljustnih organov. Pri tem ne bo osa teh možganskih živcev nikoli tako neprevidno zagrabila ali tako močno stisnila, da bi se okvarili, kajti to bi žrtev usmrtilo. Fabre je skušal to ravnanje ose posnemati, toda njegovi poskusi so se končali vedno s smrtjo žrtve.
Naše običajne ose roparice razmeroma lahko obvladajo manjše žuželke, ki se jih lotijo. Toda že v Južni Evropi lahko opazujemo pogosto naravnost dramatične borbe med osami in dosti večjimi pajki ali celo z napadalnimi bogomolkami, ki utegnejo celo človeku prizadejati zelo bolestne rane. Tamkajšnje ose so se pač usposobile za borbo s tako velikimi žuželkami. Ce je osa morilka odkrila velikega pajka v njegovem skrivališču, bo stremela kakor izkušen zoolog najprvo za tem, da mu nevarne strupene čeljusti napravi neškodljive. Nje prvi zabodljaj velja grizalnim organom do bližine možganov, kjer je akcijsko središče za strupene čeljustne klešče. Vsak kirurg bi osi lahko zavidal nepojmljivo natančnost, s katero zadene ta svoj cilj. Pomisliti moramo, da zadostuje že malenkosten napačen premik osmega žela za odlomek milimetra in pajek bi poginil.
Se večjega občudovanja je vredno z anatomskega stališča omrtvičenje bogomolke. Ta žival spada, kakor znano, med maloštevilne žuželke, ki svojo glavo z lahkoto obračajo na vse strani in torej brez težave »pazijo napadajočo oso. Toda ro-parica ostane zmagovalka. Z neverjetno brzino sede žrtvi na tilnik in z bliskovito naglico zabode želo v središče tistih živcev, ki premikajo ostre bogomolkine
sprednje noge, najnevarnejše orožje, ki ga ima bogomolka za napad in obrambo. Čim se je izvršil pik, padejo te noge brez moči iz svojega dvignjenega napadalnega položaja. Osa drsi potem po velikem trupu žrtve nazaj in ji po vrsti onesposobi za gibanje ostale pare nog. Bogomolka obleži nebogljeno, kakor mrtva v travi, osa napravi sedaj ž njo, kar hoče.
Vse te roparske ose gotovo nimajo anatomskega »znanja« o telesih svojih žrtev, kakor si znanje pač mi predstavljamo. Po drugi strani pa vidimo, da razorožu-jejo ln onesposabljajo svoje žrtve z nepogrešljivo gotovostjo. Kak naj si to razlagamo, nam je za sedaj neznano. S samimi »instinkti« tega pač ne moremo razložiti. Nekateri učenjaki menijo, da imajo te žuželke nam še neznana čutila ali sposobnosti. To je zelo verjetno, saj so v zadnjih desetletjih odkrili mnoge sposobnosti žuželk, ki so jih prej smatrali za »čudežne in nepojmljive« instinkte. Verjetno je, da je naše sedanje znanje o duševnih sposobnostih žuželk zelo malenkostno v primeri s tem, česar še ne vemo.
Obnovite naročnino!
pri Rimu
Ob poti iz Frascatija v Monte Porzio gradijo novo rimsko zvezdarno. Eno izmed treh glavnih poslopij so že skoraj dovršili, ta čas gradijo veliko vrtilno kupolo osrednjega poslopja. Vsaka izmed glavnih zgradb bo dobila posebno ime, in sicer te bo ena imenovala »hiša refrak-torja«, druga »hiša reflektorja« in tretja »hibi astrografa« po glavnih astronomskih pripravah, ki bodo v njih. Astronomi bodo imeli svoja stanovanja v stranskih poslopjih. Zvezdarno bodo opremili z instrumenti najvišje stopnje tehnične popolnosti, ki jih je Hitler poklonil italijanskemu narodu 4. maja 1938 v dar. Ta dar predstavljajo trije veliki teleskopi, manjši, toda nad vse precizen daljnogled in pet pomožnih instrumentov, ki so isto tako mojstrovine moderne tehnike. Domnevajo, da bo zvezdarna prihodnje leto popolnoma pripravljena.
Srnjak se je obglavil z zanko
V nekem gozdu pri Kirchschlagu v okrožju Niederdonau v Nemčiji je bil neki divji lovec nastavil več zank. V eno izmed zank se je ujel dragocen srnjak. Ko je žival od gladu napravila obupen poskus, da bi se osvobodila, ji je tenka žica glavo gladko odrezala.
Strela v dežnik
Na deželni cesti pri Sarajevu je nevihta presenetila mlada zaročenca. Mladenič je odprl dežnik, pod katerega se je stisnilo tudi dekle. Nenadno je v dežnik treščilo. Dekle je ubilo na mestu, zaročenca pa je vrglo preko cestnega jarka na 7 m oddaljeno polje. Več ur pozneje so ga našli težko poškodovanega.
Gospod Maurice Treton, navdušen ribič iz francoskega mesta La Mansa, je lovil v reki Sarthi. Nenadno vrvice ni mogel več izvleči, bilo je očitno, da se je za-plela v kakšen kamen pod vodo. Ker gospoda Tretona ni bila volja, da bi žrtvoval svojo dobro vrvico, je skočil kratko-malo v vodo, da jo reši kamna spotike. Ze pod vodo je ugotovil, da kaže ta kamen nenavadno pravilne oblike, zato ga je s precejšnjo težavo vzel s seboj na površino. Tam je videl, da gre za železno skrinjico, ki je vsebovala več nego za 100.000 frankov vrednostnih papirjev. Zdi se, da je nekdo ta zaklad iz vlaka, ki je vozil preko bližnjega viadukta, vrgel v reko.
Moda pritlikavih psičkov
Prijatelji živali ugotavljajo z zadoščenjem, da moda pritlikavih psičkov Izumira. Rejci, ki so spravljali te pohabljene in nezdrave živalice na trg, so jih dobivali s preračunanim križanjem, ki je že v naprej jamčilo, da se bodo rodila rahitična ln pritlikava bitja. Male živali so potem gojili tako kakor japonski vrtnarji svoja pritlikava drevesa. Psički so prejemali le najmanjše obroke hrane.
Zaznamovan! 21d]e
Uradni list nemške države je objavil policijsko odredbo, po kateri se 2idje od šestega leta dalje ne bodo smeli več kazati v javnosti brez posebne oznake. Ta oznaka je šesterokraka zvezda ln jo morajo nositi na levi strani prs. Odredba prepoveduje Židom nadalje odstranjevati se^iz kraja, bivanja brez posebnega dovoljenja. Velja za ozemlje rajha in Ceškc-moravskega protektorata.
Nič strahu pred ovcami
je geslo tega malega pastirčka, ki tudi v resnici ne kaže, da bi se ga kaj podobnega lotevalo
»JUTRO« št 215
Kronika
Dan zemlje
Bolgari so domiseln narod in je marsikatera njihova ustanova vzbudila že zasluženo pozornost. Med drugim je uvedba obvezne delovne službe poslužila za zgled podobni uvedbi v Nemčiji in nekaterih drugih državah. Bolgarsko kmetijsko zadružništvo je že dolgo vrsto let na najboljšem glasu. Zdaj pa propagirajo v Bolgariji poglobljeno ljubezen do zemlje, matere-redni-ce vsega naroda. Ta nedelja bo kot dan zemlje praznovan v vsej Bolgariji posebno svečano. Ta dan bo opravljena prva jesen-slia setev in to bo svečani pričetek kmetijskega leta. Posetev se opravi povsod z verskimi ceremonijami. Po cerkvah bodo blagoslovili seme, ga ponesli na polje in ga posejali v znamenju križa. Dan zemlje je združen s proslavo bolgarskega mučenika Simeona, k ije obenem patron bolgarskega prestolnaslednika.
Za vso Bolgarijo je bil izdelan obsežen spored svečanosti. V prestolnici bo zjutraj svečana služba božja v katedrali Aleksandra Nevskega, pri čemer bodo opravili molitve za prestolonaslednika. Potem bo slavnostna predstava v Narodnem gledališču, ki se je udeleže člani vlade, diplomatskega zbora, visoki oficirji, vodilni politiki, visoki uradniki in vodilni predstavniki kmetijstva. Kmetijski minister Kušev bo imel slavnostni govor, nakar bodo člani Narodnega gledališča izvajali glasbeni in literarni del sporeda.
Po vsej deželi bodo po cerkvah molili za blagoslov, ki naj pride na bolgarsko zemljo. Vodje kmetijske službe po vaseh bodo predavali o pomenu zemlje in o gospodarskih možnostih Bolgarije. Kjer ni zadruge, bodo predavali učitelji ali duhovni. Nato bodo povsod ljudske prireditve z dekla-macijami bolgarske narodne poezije, s petjem narodnih pesmi in s pripovedovanjem ljudskih pravljic. Spored bodo opravljali učitelji in učenci. Povsod bo narod zaplesal narodne plese in se po svoje razveseljeval. Izdan je bil oklic na vse kmetovalce in sploh na vse prebivalstvo na deželi, naj se v kar največjem številu udeleži svečanosti, h katerim pridejo tudi vojska, policija in vse kmetijske organizacije. Priprave za letošnja dan zemlje so že zbudile pozornost tudi izven Bolgarije in je prav verjetno, da bo tudi ta zamisel našla posnemanje v kaki drugi državi.
*
*	Piemontski princ obiskal ranjence. Nj.
kr. Vis. Piemontski princ je v sredo obiskal vojno bolnico v Cehu pri Rimu. Visoki gost se je živo zanimal za stanje ranjenih junakov in se je prisrčno razgovarjal s po-
siimezniki.
*	Peš na grob Bruna Mussolinija. Med
veliko množico, ki je prihitela na grob Bruna Mussolinija, so prišli tudi trije Flo-rentinci, člani tamkajšnjega dopolavora. Pot iz Firenc do Predappia, ki je dolga 130
km, so napravili peš.
+ Blagoslov sv. očeta je dobilo v sredo olb priliki splošne avdience nad 4000 ljudi.
Med n-imi je bilo 450 parov novoporočen-cev, 600 vojakov, 300 pomožnih duhovnikov in vrsta drugih, ki so ta dan posetili svojega verskega poglavarja.
*	Sanitetna avtokolona v Logatcu. Dne 8. septembra je sanitetna avtokolona s svojimi zdravniki-specialisti prišla v Dolenji Logatec. Kakor o priliki njenega prvega poseta dne 13. junija, je bil tudi sedaj dotok ljudstva zelo velik. Sedmorica zdrav-nikov-specialistov je v sedemurnem napornem delu izvršila 1065 preiskav. Dan pozneje dne 9. sept. je avtokolona vršila svoj posel v Gorenjem Logatcu, kjer je do sedaj še ni bilo. Občani so tu v še večjem številu hodili na preiskave in se posluževali ugodne prilike, tako da je bilo izvršenih 1067 preiskav, kar je za razmeroma mali Gorenji Logatec zelo mnogo. V obeh Logatcih je bilo v teku dveh dni izvršenih 2132 pregledov! Občani obeh Lo-gatcev se najtopleje zahvaljuje N. E. Pe-tragnaniju, načelniku zdravstva ministrstva za notranje zadeve Fašistične vlade in g. dr. Duceju, ravnatelju sanitetne av-tokolone, za veliko delo, katero je bilo izvršeno v tem kratkem času na polju zdravstva in zdravstvene zaščite.
+ Smrt 1031etne starke. V Rimu je te dni umrla gospa Francesca Ridolfi, rojena 24. aprila 1838 v Germignanu. Pokojnica je bila mati devetih otrok, ki jih je vzgojila v ljubezni do domovine. Do poslednjega trenutka je ohranila svežino, duha. Živo se je zanimala za potek vojne, občudovala Duceja in junaške vojake in prosila za končno zmago.
+ Sestanki internacionalne filmske zveze v Benetkah. Od 6. t. m. dalje se vršijo v palači Justinian v Benetkah sestanki internacionalne filmske zveze. Sestanke vodi predsednik internacionalne filmske zbornice grof Giuseppe Volpi di Misurata ob sodelovanju generalnega tajnika dr. Melt-zerja. Prisotni so bili zastopniki 16 sodelujočih držav. Italijo so med drugimi zastopali generalni direktor domače kino-industrije in predsednik federacije Cine-citta. Sestanek je imel namen, določiti osnove organizaciji nove internacionalne filmske zveze in pretresati več ali manj važne zadeve produkcije za menjavo in zalaganje filmov številnih držav. Na koncu je predsednik izjavil, da je IX internacionalna filmska razstava v Benetkah dosegla nenavadno velik uspeh in da pomeni novo dobo v zgodovini filmske umetnosti.
*	Prodajna cena surovega masla. Odsek za kontrolo cen Kr. Komisariata v Ljubljani sporoča, da je prodajna cena surovega masla za Prevod določena za kilogram neto teže franko skladišče prodajalca, izključno trošarina. 26.50 lire. Prodajna cena za detajliste pa je določena za kilogram neto 28.60 lire.
+ Nenadna smrt beneškega slikarja. V Gallaratu je v torek nenadoma umrl slikar Pietro Murani iz Benetk. Pokojnik je več let stanoval v Gallaratu. Večkrat je razstavil v Milanu na razstavah »Perma-nente« in na številnih drugih razstavah Po Lombardiji. Njegova najboljša dela so številni pejsaži in portreti. Upravi bolnišnic v Gallaratu in Busto Arsiriu so Mura-niju naročile, naj upodobi njihove največje dobrotnike, prezgodnja smrt pa mu je vzela st.variteljski čonič iz roke predno je mn<?el dovršiti naročeno delo.
*	Turinski novinarji gostje nemškega konzula. Pred dnevi ie nemški generalni konzul v Turinu dr. Dirck v. Langen povabi turinske novinarje v hotel »Principi di Piemonte«. Prijaznemu povabilu so se novinarji radi odzvali. Med drugimi so pri-
sostvovali zakuski tudi številni predstavniki oblasti. Nemški konzul je imel na zbrane goste daljši govor, v katerem je med drugim razložil položaj na vzhodni fronti. Povedal je, kako ogromne množine orožja je imela Rusija pripravljenega za uničenje Nemčije in Evrope, kar bi se bilo brez dvoma tudi zgodilo, če bi se ne bile sile Osi postavile v bran. Intimna prireditev se je končala s pozdravi Duceju in Fiihrerju.	_ y
*	Odlikovani umetniki v Cortina d'Am-pezzu. Ministrstvo za narodno kulturo je odlikovalo razstavljalce na umetnostni razstavi v Cortina d'Ampezzu. 20.000 lir nagrade je prejel g. Alberto della Ragione iz Genove; 15.000 lir g. Carlo Cardazzo iz Benetk; 10.000 lir g. Mario Rimoldi iz Cortina d'Ampezza; 5000 lir g. Carlo Corne-lio Suppo iz Genove. Nagrado 15.000 lir, ki jo je razpisala tujsko prometna družba v Cortina d'Ampezzu, pa je prejel g. Gior-gio Morandi za svojo sliko »Mrtva narava«
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne do 22. septembra. Informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno (Telefon 43-82).
*	Silovita toča v Melru. Nad Melrom v
Lombardiji se je pred nekaj dnevi razbes-nela nevihta z nalivi, bliskanjem in tre-skanjem. Kmalu nato pa je začela padati toča, ki je postajala zmeraj debelejša in je končno dosegla debelino kurjih jajc. Neurje je napravilo veliko škodo po poljih, posebno pa pridelku riža.
+ Smrt v vreli vodi. V bližini Schia so se trije otroci brez nadzorstva igrali v kuhinji. Med njimi je bila tudi 31etna Giu-linia, ki je me digro stekla iz kuhinje na dvorišče, kjer se je spotaknila ob škaf vrele vode, katerega je služkinja pripravila za pranje perila, in padla v krop. Prepeljali so jo nemudoma v bolnico, kjer je kmalu izdihnila v silnih bolečinah.
*	Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu,, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15 (—)
+ Gibanje prebivalstva. Dne 9. t. m. Je bilo v milanski občini: 72 rojenih, 26 mrtvih, 18 porok: v turinski občini: 29 rojenih, 21 mrtvih, 23 porok; v cremoneški občini: 13 rojenih, 1 mrtev, 1 poroka; v goriški občini: 9 rojenih, 3 mrtvi; v videm-ski občini: 4 rojeni, 1 mrtev in 5 porok. Dne 10. t. m. je bilo v goriški občini 1 rojen, 3 mrtvi in nobene poroke. V ro-vinjski občini v Istri pa je bilo avgusta 18 rojenih, 9 mrtvih in 4 poroke.
*	Smrtna nesreča pri delu. V sredo dopoldne se je zgodila v Ribnici smrtna nesreča. Pri gradnji Posojilnega doma sta bila med drugimi zaposlena tudi brata Jože in Alojz Volčjak iz Dolnjega Suhadola pri Novem mestu. Nesrečni Jože je na podstrešju brusil terazzo tlak. Na doslej še ne pojasnjen način je bil prišel v stik z električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. Najbrž je prestavljal brusilni stroj in pri tem prijel za dovodno žico. Na Jožetov obupni klic so prihiteli tovariši in ga skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti; vse prizadevanje pa je bilo zaman. Truplo Jožeta Volčjaka so odpel j sili v mrtvašnico v Hrovači, pozneje pa v njegov domači kraj, kjer je bilo ob obilni udeležbi ljudstva pokopan on. Bodi mu lahka domača zemlja.
*	Tragičen konec ribolova z razstrelivom. Vladimir Kerševan in Birsa, oba po 18 let stara iz Preserja pri Rifembergu, sta se pred dnevi odpravila na ribolov na levi breg Vipave. Da bi nalovila čim več rib, sta mladeniča uporabila razstrelivo. Pri tem pa se je pripetila nesreča. Bomba je nenadno eksplodirala in ju povsem raztrgala. Detonacijo so slišali več kilometrov daleč.
*	Divjo svinjo je ustrelil. Izredno lovsko srečo je imel te dni posestnik g. Anton Pakiž iz Dan pri Ribnici. Njemu in njegovim sosedom je že nekaj dni izginjal z njive krompir. Vse je kazalo, da dela škodo divjačina. Zato je šel posestnik Pakiž ponoči na prežo. Okoli polnoči je prišla na njivo divja svinja, ki jo je Pakiž podrl. Naslednje jutro, ko je prišel po svoj plen, je ob mrtvi materi zagledal dva mladiča, ki pa sta zbežala v gozd. Ustreljena svinja je tehtala 87 kg in se je nabrž priklatila s Kočevskega. Zdaj skušajo lovci dobiti še oba pobegla mladiča, da ne bosta nadaljevala škodljivih dejanj svoje matere.
+ Sesti zvezek dr. Antona Grada Italijanskega tečaja za Slovence je izšel. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3. (—)
* Enoletni trgovski tečaj a pravico Javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v LJubljani, Kongresni trg 2 !telefon 29-86). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstva (—)
IZ LJUBLJANE
Inšpektor Josip Juh f
Ljubljana, 12. septembra.
Nenadoma je včeraj na večer zatisnil oči g. Josip Juh, finančni računski inšpektor v pokoju. Bil je častni član Glasbene Matice in nad štirideset let član matičnega pevskega zbora.
In nekrolog? Z nekoliko vrsticami je raz-odeta pot njegovega življenja: neSteto prijateljev in znancev. nobenega sovražnika. Mnogim dobrotnik. Skromen in tih, toda vedno zaveden narodnjak in kremenit značaj. Še pol ure pred smrtjo je kljub že nekaj dni občutenim slabostim pckramljal s svojo nečakinjo Marijo, ki mu je zadnja leta bila vdana spremljevalka na njegovih sprehodih. Pa ga ie malo zaskrbelo: »Umrl bom,* fe rekel.
Sedaj že snivaš večni senl Hudo so te zadeli dogodki zadnje dobe — zarjo steč-nejših časov že gledaš onstran, kjer m bojev in krivici — Pogreb pokojnika bo v soboto ob 16. z Žal. Naj mu bo lahkz domača slovenska zemlja!	Dr. *
u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svoje drage višji tehn. svetnik-šef tehničnega razdelka okrajnega glavarstva v Ljubljani, g. inž. Avrelij KobaL Pokojni zapušča soprogo Marijo in sina Borisa ter brate dr. Rudolfa, Viljema, dr. Ivana in dr. Alojzija. Pogreb dragega rajnkega bo v soboto ob pol 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je vdova po višjem davčnem upravitelju ga. Pavla Drolova, po rodu Rupertova. Pogreb bo v soboto ob 17. iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica 12, k Sv. Križu. — Včeraj je preminila soproga borznega senzala ga. Toni Dereanijeva, rojena Belec, Zapušča soproga Rada in sina Jakca. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Ur— Na živilskem trgu je bilo včeraj precejšnje mrtvilo. Zato se nihče ne sme pritoževati, če na mizi ni bilo sirovih štru-kljev ali rib. Mlečnih izdelkov razen sira na trgu ni bilo naprodaj. Za čudo tudi rib ni bilo, niti sladkovodnih, niti morskih. Gospodinje pa so se lahko založile z zelenjavo in sadjem, od katerega je bilo posebno jabolk zelo veliko. Vsi kmečki prodajalci pa so pripeljali le slabše vrste, tako, da je izgledali, da bližnja in daljna okolica Ljubljane ne premore prvovrstnega sadja, češpelj včeraj v vsej Ljubljani ni bilo mogoče kupiti in so zat<* češpljevi cmoki, najpriljubljenejša postna' jed v sedanjem letnem času, izostali na mizL
u— Nesreča ne počiva. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali spet celo vrsto ponesrečencev. Znani kipar Zdenko Kalin je padel s kolesa in se poškodoval po levici 171etni trgovski vajenec Aleksander Križman je padel po stopnicah in se močno potolkel po glavi. S cirkularko si je obrezal prste na levici 171etni delavec Stane Otoni čar iz Ljubljane. 331etni sluga železniške Nabavljalne zadruge Vladimir Kavčič pa je obstreljen v desnico in hrbet Strupa se je napila Ana Simončiče-va in so jo morali v bolnišnici izprati želodec. Njeno življenje pa je že izven nevarnosti.
u— Dr. Rodoschegg ne ordinira do 27. septembra (—).
u— Naročnike na dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence« opozarjamo, da dvignejo 6. zvezek, ki je pravkar izšeL (—)
u— Mestno nedeljsko zdravniško dežurno službo bo v nedeljo namesto g. dr. Mi-sa, ker je obolel, opravljala ga. ar. Jožica Žitko, Pleteršnikova uL št 13; tel. 47-64.
Vesela lovska zgodba
Na spodnjem teku Krke se rade zadržujejo divje race
Novo mesto, 12. septembra.
Krka, ki je bogata vsakovrstnih rib v vsem svojem golgem toku, se v svojem dolnjem toku, kjer je obrasla z gostim bičjem, ponaša tudi z množico divjih rac. Predvsem ta divja perjad živi ob Krkini strugi pri romantični Soteski in okrog Kostanjevice, pa tudi v okolici gradu Gtočca. Struge, Kronovega in Družinske vasi. Lovec, ki se poda na ta priljubljeni lov. dob'- v teh krajih v snažnih kmetskih gostilnah s staro mikavnostjo izvrstno postrežbo.
V poletnem in jesenskem času so imeli omenjeni kraji vedno polno izletnikov in letoviščarjev. Mnogi od nrh so prihajali na lov iz oddaljenih krajev. Pa tudi Novo-meščani so radi zahajali v te kraje, kjer so se v prosti naravi vsaj za čas otresli dnevnih brig. V sezoni lova na divje race sta se vabljivih krajev spomnila tud:. dva visoka gospoda, strastna lovca. Neko popoldne sta krenila, oborožena s puškami ie nahrbtniki za Krko proti Družinski vasi, kjer sta se nadejala obilo lovskega bllagra. Utrujena od dolgega potu sita prijatelja zavila v dobro jima znano krčmo, kjer je razgovor potekal v družbi dobrodušne gospodinje nadvse prijetno. Seveda je nanesla beseda tudi na divje race. Cez čas je eden lovcev ženici zastavil vprašanje, kje v kraju bi lov na divje race najbolj uspel. Zenica ni dolgo pomišljala z odgovorom. Priporočila jima je krai ob vasi, mimo katere teče potuhnjena Krka. Tedaj so vstopili v krčmo novi gostje opremljen' z ribiškimi pripravami. Ni trajalo dolgo, ko je razgovor krenil tudi v to smer. Ko se je pričelo mračiti,
_ Poslovne ure C IT. Od 12. t. m. dalje ima potovalna pisarna CIT, Ljubljana, Tyrševa 11, uradne ure od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 ure. Ob nedeljah samo dopoldne od 9. do 11. ure.
Zatvoritev prehoda skozi Lattenna-nov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 4 .do 13. oktobra, bo prehod skozi Lattermanov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 15 septembra do 18. oktobra.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vabi vse svoje člane in članice, da se udeležijo pogreba blagopokojnega častnega člana pevskega zbora Glasbene Matice g- Josipa Juha. Pogreb bo danes v soboto dne 13. t m. ob 16. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu.
n_ Obe gospodični, ki sta bili v torek
dne 9. tm. ob 7 uri zvečer navzoči na Tyrševi cesti pred trgovino Kolar pri nezgodi 12-letnega dečka v sivi obleki ter ga spremili domov in gospoda, ki je bil očividec dogodka in se ponudil dečkovi materi za pričo, najvljudneje prosimo, da sporoče svoje naslove upravi lista.
Iz Novega mesta
n— Smrtna kosa. V torek zvečer je v visoki starosti preminul posestnik g. Franc Pintar. Pogreb blagega pokojnika je bil v četrtek popoldne. Za rajnkim žalujejo številni sorodniki, ki jim izrekamo naše sožalje.
n— Živilski in živinski trg. Radi praznika se je vršil ponedeljski živilski trg komaj v torek Bil je mnogo slabše založen z živili kakor običajno. Na trg so prinesli edino prodajalci iz najbližje mestne okolice nekoliko zelenjave, povrtnin in sadja. Na trgu pričenja prevladovati zelje in je vedno manj zelenega stročjega fižola. V zelo majhnih količinah pa prinašajo kmetje na trg krompir, ki se je tudi podražil na 1.10 lire kg. Pocenile pa so se zel j nate glave na 0.70 L kg, domači paradižniki 2 L kg in domača zelena paprika na 3—4 L kg. Kljub zadnjemu deževju je bilo na trgu malo gob in so prodajali samo lisičke po 1 L liter. Jurčkov kmetje sploh ne prinašajo natrg in jih doma raje sušijo ter nato posušene prodajajo. Zelo drago pa je še vedno sadje, in sicer jabolka 3 L kg, slive 6 L kg, hruške 4—7 L kg, breskve 7 L kg in grozdje 8 L kg. — Mnogo bolj od živilskega pa je bil v torek obiskan živinski sejem. Ze dolgo časa ni sejmišče nudilo tako pestre slike ni videlo toliko prodajalcev in kupcev kakor tokrat. Celo iz naj oddaljenejših kočevskih hribov so kmetje pripeljali zelo mnogo prešičev na trg. Sejem se je vršil izključno za prešiče in so se prodajali samo prešiči za rejo, ki pa so bili zelo dragi: 2 meseca stari prešiči 100—120 L, 3 mesece stari 250—300 L, 4 mesece stari 300 do 350 L in 5 mesecev stari 350—400 L. Kljub tem visokim cenam pa je bilo trgovanje prav živahno.
n— Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo. V nedeljo 14. septembra bo od 9. do 12. v poslopju drž. realne gimnazije vpisovanje obrtnih in trgovskih vajencev in vajenk v strokovno-nadaljevalno šolo. Vsi delodajalci so dolžni pripeljati k vpisu vse svoje vajence in vajenke, tudi tiste, ki so že posečali strokovno-nadaljevalno šolo. K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo, rojstni in krstni list in učno pogodbo. Dolžnost posečanja te šole velja za vse vajence in vajenke iz Novega mesta, Brš-ljina, Bučne vasi, Ločne, Ragovega, Žabje vasi, Gotne vasi, Smihela, Broda in Irče vasi.
n— Številne nesreče otrok. Pri igranju je 41etna hči organista Mihaela Ulagova iz Trebnja tako nesrečno padla, da si je presekala jezik. — Pri mlačvi je pomagala domačim 91etna hči posestnika Milena Strmčeva iz Loke. Dekletu je zaradi nepazljivosti spodrsnilo ter je padla tako nesrečno z desk, da si je zlomila levo nogo. — Pri razkladanju tovornega avtomobila se je nenadoma pretrgala veriga in je blago iz avtomobila pokopalo pod sebe 71et-nega sina posestnika Franca Golobiča iz Dolža na Gorjancih ter mu prizadejalo težke zunanje in notranje poškodbe. — V Cerovcu pri Trebelnem je padel s kozolca 41etni sin kočarja Anton Gorenc in si nevarno poškodoval levo ključnico. Vsi ponesrečeni otroci se zdravijo v moški in ženski bolnici v Novem mestu.
sta se lovca prijazno postorita od gostov
in prijazne krčmarice ter krenila v določeno smer.
Ob Krki se nisto odmerila dosti korakov ;n že sta prepodila iz zaraščenega bičja nekaj rac, ki so se stiskale na svojem ležišču. Pripravnejši je hitro sprožil strel, ki pa jo na nesrečo preplašil še ostalo divjad ob vodi. Godrnjajo sta hodila lovca ob reki in zvračala krivdo za neuspeh drug na drugega. ZediniLa ju je naposled tolažba, da še ni poirl zadnji strel in spričo tega tudi še ni rečeno, da bo ostal lov brezuspešen. Počasi sta prišla na konec vasi ob Kriči, ko sta na svoje največje veselje zagledala trop rac, ki so se okrog poraslega bičja brezskrbno igrale na vodi. Z veliko opreznostjo sta se pritihotapila v njih bližino in pripravila puške za strel. Se se je čtri odmev prvega strela, ko mu je sledil drugi in tretji Po strelih sta opazila, da je nekaj rac z razprostrtimi krili padlo nazaj v vodo, ki jih je pričela zanašati v smer svojega toka. Svojega izrednega uspeha sta bila' lovca nepopisno vesela. Že v trdnem mraku sta si z nagl5co oskrbela čoln, s katerim sta odrinila po svoj pleo. Obilen lovski blagor sta zložila na travnik, kjer sta že v temi race povezala in zanesla v vaško gostilnico. Po majhnem ofcrepčilu sta naročila voznika, ki ju je z ubitim4, racami zapeljal v mesto. Cilj njune vožnje je bila srtaroznano gostilna, kjer so ubite race oskubili in očistiti Gostilniške dekline in kuharica so izjavljale, da tako lepo rejenih rac že dolgo niso imele v rbkah; Pohvala mladih deklin je gospodoma, ki sta
svoj uspeh zalivala v *š ti belcu«, zelo laskala.
Kolesar ga je povozil. Na poti proti domu je dohitel na cesti neznan kolesar posestnika Matijo Poglajena iz Draganjevega vrha in ga povozil. Neznani kolesar je pustil Poglajena ležati na cesti in je s kolesom nadaljeval svojo pot Pri padcu si je Poglajen zlomil desno nogo in se zdravi v kandijski bolnici usmiljenih bratov.
Z Gorenjskega
Celovško gledališče je pretekli petek pričelo letošnjo sezono s premiero Schillerjeve romantične igre »Razbojniki«. Predstavo je pripravil gledališki upravnik dr. Viljem Meyer-Fiirst. Celovško gledališče je za novo sezono pridobilo več mladih moči, tako za dramo kakor za opero in opereto.
Do klade pri družinah s številnimi otroki. Gospodinjske pomočnice, ki dalje časa služijo pri družinah z večjim številom otrok, lahko dobijo znatno podporo za balo, če se nameravajo poročiti Delovni uradi dajo takim gospodinjskim pomočnicam vsa podrobna pojasnila, enako poklicne posvetovalnice.
Uspešno nabiranje jagod in gob. Kmetijski oddelek pri političnem komisariatu v Kranju je letos s posebnim oglasom priporočil, naj gorenjsko prebivalstvo kar naj-marljiveje nabira jagode in gobe. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Pri 30 nakupovalnicah v kranjskem okrožju je bilo doslej oddanih 167.000 kg jagod. Prav tako obeta dober uspeh nabiranje malin in gob.
Popravljanje šole v Tržiču. Preden se je pričel pouk, so v Tržiču docela prenovili ljudsko in bivšo meščansko šolo. Dela bodo v kratkem končana, nakar bo lahko novo nameščeno nemško učiteljstvo pričelo poučevati mladino.
Mladinski zbor na Jesenicah. Mladina v starosta od 14. do 18. leta se je nedavno zbrala na športnem igrišču na Jesenicah. K zboru sta prišla tudi politični komisar dr. Dousak in okrožni vodja Koroške ljud-skez veze Oberwinkler. O nalogah mladine v mladinski skupini Koroške ljudske zveze je govoril vodja Rauter. 40 mladeničev je bilo izbranih za tritedensko šolanje v taborišču ob Osojskem jezeru.
Ponoven sprejem v oboroženo SS. Kakor znano, so oldelki SS (Schutzstafel) posebna prostovoljna milica, katere vrhovni poveljnik je policijski šef Himmler. V Alpskih deželah pravkar sprejemajo nove člane v oborožene oddelke SS, ki se bodo šli borit na boljševiško fronto.' Sprejemajo se za vojno dobo prostovoljci o dovršenega 17. do dovršenega 45. leta, ne glede na to, kako dolgo bo vojna trajala. Nadalje se sprejemajo prostovoljci od 17. do dopolnjenega 25. leta samo za pešadijo ter za oklopne in obveščevalne (brzojavne) oddelke. Nadalje se sprejemajo prostovoljci za obvezno službeno dobo 4 in pol leta v starosti od 17. do dopolnjenega 23. leta. Služba v oboroženi SS je vojaška služba, v kateri lahko posamezniki visoko napredujejo. Vpoklici bodo pospešeni. Na Koroškem se lahko prostovoljci prijavijo v Velikovcu in Vol-šperku, na Spodnjem štajerskem pa v Mariboru in Celju.
Iz Trsta
Očiščeno race so romale za tisto večer v hladilno omaro, kajti bogata večerja je bila na sporedu naslednji večer. Nanjo so bili povabljeni gospodje in gespe, ki so se udeležile večerje v izbranih toaletah. Pri dobrih in sočnih prigrizkih ter izboraem rdečem cvičku je bila družba prav zgovorna. Naravno — v ospredju večera sta bila naša dva odlična lovca, ki sta poskrbela s svojo lovsko spretnostjo tako bogat prigrizek. Naslednji dan so bili vsi zopet na svojem
Rojstva, smrt! in poroke. Dne 11. t. m.
je bilo 8 rojenih, 5 mrtvih in se je vzelo 7 parov.
četa za pobijanje draginje pod vodstvom komisarja dr. Verrusia je dosegla nove uspehe. Zaradi previsokih cen in kopičenja živil so bili med drugimi aretirani ali naznanjeni: gostilničar Jožef čok, trgovec Albert Vižin, trgovka Marija Bi lovec, trgovec Kari Teržan, trgovec Alfred Tramer, Fran Prime, trgovski sotrudnik, Bruno Keršič, trgovec na debelo. Viktor Križ-mančič, gostilničarka Sofija Bratkovič in pek Fran Godnič.
RODBINA
Ko je bilo pred leti ▼ Zedinjenih državah ljudsko Štetje, jo prišel uradnik k neki hiši in je potrkal na vrata. Odprl mu je deček.
Uradnik: »Kje Je oče?«
Deček: »Zaprt.«
Uradnik: »In mati?«
Deček: »V NaznicL«
Uradnik: »Bratov in sester nimaš?«
Deček: »Imam brata, ta je na univerzi.«
Uradnik (začuden): »Na univerzi? Kaj pa dela tam?«
Deček: »V steklenici je. V špiritu ga imajo. Imel je dve glavi.«
BOŽJA KAZEN
—	Pomisli, ljubi možiček, v tisto lepo lipo na Dolenjskem, pod katero sva se pred dvanajstimi leti seznanila in poljubila, je zadnjič treščila strela.
—	Prav ji je! — zagrmi v odgovor ljubi mož.
DEFINICIJA
—	Kdo je dolžnik, Janko ?
—	Tisti, ki je komu denar dolžan. t
—	In kdo je upnik?
—	Tisti, M upa in verjame, da bo denar nazaj dobiL
mestu pri delu. V spominu jim je ostal lo še prijetar. večer.
Ob času. ko sta prispela z racami v mesto naša znanca in ko so gostilniške dekline skubile debele race, pa je v kraju, kjer je bil usodni lov, žalostno taval ob Krki in po vasi ves zaskrbljen kmetič, ki je brez uspeha iskal svoje domače race. Nikier jih n* mogel najti. Kaj podobnega se mu še nikoli ni pripetilo. Bili so pač primeri, da je prišel ob eno, dve, ali tri, sedaj pa skoraj ob vse. Ni mu šlo v glavo. Jel je povpraševati pri vaščanih in prišel končno na sled.
Kmetič se je podvizal v mesto k advokatu. Race, ki jih je gojil zaradi finega perja, bodo prekleto drage. Maščevanje za toliko drznost, da gospoda strelja domačo žival, pa tudi mora priti Pri svojem odvetniku je kmetič prejel lep pouk z napotilom, kje naj se zglasi, da prejme povračilo za nastalo škodo. S tožbo da za sedaj ne bo nič. S tem pa ni bil zadovoljen. Zadoščenje in denar je hotel dobiti pred sodiščem, zato je odšel k drugemu odvetniku. Tudi pri tem je dobil isti nasvet Načrti kmetica so bili prekrižani in hudih misli jo je mahnil na polič dobrega. Prvemu jih je sledilo še več. Na koncu je mož postal tako mehak in nežen, da so mu iz glave spuh-tele vse zle misli in vsi maščevalni naklepi. Ves spremenjen se je mož iznenada pojavil pred prizadetem gospodom, ki je kar strmel, ko je cul, za kaj gre.
Malce je bilo obema nerodno, čez čas pa sta se lepo in prav po domače pomenila o neljubi zadevi, ki sta jo složno »-pravila s sveta. Vendar hudobni jeziki, ki jih je »vet vedno poln, niso hoteli mirovati. Znova in znova se je čulo o tej drag5 večerji in obeh odličnih lovcih, ki jih je lovska strast premotila tam doli ob zeleni Krki iL P.
Iz Hrvatske
NajrlSJe cene drv. Po daljšem, posvetovanju zagrebškega župana s strokovnjaki ln trgovci s kurivom je bila izdana nared-ba, s katero so določene naslednje najvišje dopustne cene za drva: v veliki prodaji stane vagcm prvovrstnih bukovih drv 3600 kun, drugovrstnih 3000, tretjevrstnih pa 2600 kun. V Zagrebu se prodajajo na dom dostavljena drva, brez žaganja in cepljenja L 1140, n. 1000 in m. 900 kun seženj. žaganje stane 60 kun, cepljenje pa 50 kun za seženj.
Vsa stanovanja tistih, ki so se izselili iz Zagreba in zapustili državo, je v Zagrebu prevzel v svojo upravo mestni stanovanjski urad. Upravitelji morajo čim prej sporočiti višino dosedanjih najemnin in morajo še nadalje oskrbovati zasežene hiše.
Izvoz svežih sliv ln grozdja je v polnem razmahu. Glavna izvozna središča so: Brč-ko, Bjeljina in šamac. Tod dnevno natovar-jajo cele vagone, ki gredo večidel v Gradec, na Dunaj in v Berlin. Doslej je bilo odposlanih že kakih 350 vagonov. Ce bo vreme ugodno, bo izvožena še znatna količina. Ta pa bi bila še večja, če ne bi zaradi vojne primanjkovalo vagonov. Izvažanje grozdja je bilo doslej prepuščeno posameznikom. Zdaj pa nakupu je ta grozdje Pogod in Glm-pex, ki držita znosne cene. Posebno pozornost posvečata hrvatskim in dalmatinskim tržiščem. Izvozniki sadja so opozorjeni, da se spričevala o zdravniškem pregledu sadja izdajajo v vseh važnih krajih izvoza. Namizno sadje izvažajo iz Hrvatskega Zagorja, iz Osijeka, Siska in Vinkovcev.
Nov cenik v zagrebških gostilnah je bil predpisan z včerajšnjim dnem. Kakor pri nas so bile tudi v Zagrebu razvrščene posamezne gostilne in restavracije v štiri skupine. Za vsako jed je bila določena natančna cena kakor tudi količina, ki mora biti tolikšna, da se lahko odrasel človek nasiti. V prvi skupini so štiri največje restavracije, v drugi so splošno znane gostilne, v tretji so manjše gostilnice, v četrti pa ljudske kuhinje in krčme. Za primer naj navedemo, da ostane juha v posameznih skupinah od 4 do 2 lam, govedina od 16 do 8 kun, mali golaž od 10 do 6 kun, pečena teletina od 24 do 14 kun, naravni zrezek od 25 do 14 kun, pol pečene račke stane od 34 do 25 kun, pol pečenega piščanca pa od 34 do 23 kun. Meščansko kosilo, s katerim morajo gostilne postreči od 12. do 14.30 ure, mora biti sestavljeno iz juhe, mesa ali ribe s prikuho ali solato in stane 32, 22, 16 ali 14 kun. Vsak ponedeljek pa smejo gostilne postreči samo z enoličnim jelom.
Samo Hrvatsko planinarsko društvo. Hrvatski planinarji so obveščeni, da so z organizacijo planinarstva v hrvatski državi odpravljena vsa različna planinarska društva in tudi vse podružnice HPD v celotni državi. Z zakonslco odredbo, ki bo v kratkem objavljena, je dovoljeno samo Hrvatsko planinarsko društvo, v katero bodo vključena vsa ostala dosedanja društva. Znak bo za vso državo enoten in bo smel planine obiskovati samo polnopravni član HPD.
Plačila za dijake v Nemčiji. »Deutsche Zeitung« v Zagrebu objavlja: »Ker se je spremenil tečaj registrske marke, lahko pooblaščeni denarni zavodi do nadaljnjega sprejemajo za dijake v Nemčiji vplačila do najvišjega zneska 108 RM. Za ta znesek se potem izplača dijakom v Nemčiji 250 registrskih mark.
Pogflavnikovi obiski. Nedavni večer je poglavnik obiskal vse urade predsedništva vlade. Nato si je ogledal tudi prostore usta-ške milice in nove prostore zunanjega ministrstva. Pregledal je tudi prostore vse-učiliške ustaške napadalne čete. — Iz Sofije je prispel v Zagreb hrvatski poslanik dr. Vladimir ŽMovec z atašejem za tisk Štefanom Moznerjem. Oba je sprejel poglavnik, kateremu je dr. židovec izročil zahvalno odreso macedonskih študentov, ki jih je poglavnik zagovarjal pri sodni razpravi v Skoplju leta 1927.
živinozdravniška razstava na zagrebškem veiesejmu je deležna posebne pozornosti obiskovalcev. Razstavljenih je med drugim nad 400 živalskih patološko-anatom-skih preparatov raznih bolezni, ki so deloma nalezljive tudi ljudem. Zlasti kmetovalci, ki prihajajo v precejšnjem številu na velesejem, razgledujejo zanimivo razstavo ln se poučujejo o zdravljenju živali. Te dni prispe v Zagreb skupina živinozdravnikov iz Gradca. Razen velesejma si bodo gostje ogledali živinorejske zadruge v Vrbovcu, Sv. Ivanu žabnu, Virju in Djurdjevcu. Obiskan bodo tudi srednjo gospodarsko šolo v Križevcu. Vodil jih bo dr. Karel Frisch, predstojnik zveze za živinorejo v Gradcu.
Vodja nemške državne obvezne delovne družbe Konstantin v. Hierl s soprogo se je pripeljal v Zagreb, da preživi tam nekaj dni dopusta. Ogledal si je vse zanimivosti mesta in je med drugim bil pri predstavi »Zlatarjevega zlata« v Narodnem gledališču.
Film o Bismarcku v Zagrebu. Film o Bismarcku je nedavni večer predvajalo v Zagrebu ondotno generalno zastopstvo nemške filmske industrije. K predstavi je bilo povabljenih mnogo gostov. Za uvod je pred predstavo zaigrala godba nemškega letalstva. FIlm je bil deležen obilnega ploskanja.
O življenja hrvatskih delavcev v Nemčiji poroča »Hrvatski narod« v daljšem poročilu pod naslovom »Hrvatski delavci pomagajo kovati nemški meč«. Poročilo je poslal poročevalec za socialno skrbstvo pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu. Obiskal je Poruhrje, kjer je uslužbenih več tisoč hrvatskih delavcev. Pravi, da so netočna angleška poročila, da bi bila Westfalija in Porenje kup ruševin, še se lahko cele ure voziš v avtomobilu, preden najdeš vojne poškodbe. V Kruppovi industriji še nadalje delujejo s polno paro. V 74 taboriščih v Po-ruhrju živi 10.000 delavcev, ki so večji del iz Bosne. Pravijo, da so zadovoljni V kratkem bo začel izhajati posebni tednik »Hrvatska domovina«, namenjen delavcem v Nemčiji.
Ponovno obratovanje tovarne. Tovarna nogavic znamke »Ključ« v Sarajevu je pred zadnjo vojno zaposlovala 200 delovnih moči. Po vojni je ustavila delo, zdaj pa je spet začela obratovati. Komisarično vodstvo si je zagotovilo zadostno množino surovin. Zaenkrat zaposluje tovarna 50 delovnih moči.
NALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse I* —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je I* 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa Lu —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L«. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa — .60. za dajame naslova ali za šifro L 2.—.
Šivilje
za delo na dom iščemo za vojaško konfekcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »GA 10«.	15682-1
Dečja negovalka
absolventka šole za otroške sestre negovalke in vzgojiteljice, išče službe pri družini v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Negovalka«.
15746-1
Natakarico
mlajšo, simpatično, z nekaj kavcije, za boljšo gostilno, katero oddam na račun, iščem za takoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«.
15754-1
Poslovodkinjo
za galanterijsko trgovino, v centru, s kavcijo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«.
15739-1
Sluibe išče
Beseda I —.30, taksa — za dajanje naslova ali za šifro L 1.—■
rnagjjfffk-mm.
Beseda L —.60, taksa —.60,
Z3 dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Strojepisni pouk
Večerr. tečaji. Oddelki od b ... zvcc^. dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. septembra. —• Vpisovanje dnevno. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). .15670-4
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifr- I 2.—.
»NEGNIL«
proti gnilobi Krompirja itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja L 18.50. Trgovci znaten popust! — Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfo-va ul. 3, tel. 34-73.
15703-6
Prodam
krznen in volnen otroški plašč, šol. torbico, drsalke, stol za rekonvalescente itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15732-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Ogled do 3. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15743-6
Prodamo še nekaj
originalnih nemških generatorjev znamke HANSA na lesno oglje za tovorne avtomobile. — AMOT, Ljubljana, Bežigrad 11.
15717-6
Izložbene omare
pripravne za vzidavo ali vežo, proda C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8.
15335-6
INSERIRAJ
V .»JUTRU44!
Pohištvo
ii
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L _____
Razno pohištvo
knjige, steklenice itd., ugodno prodam. Ogled dnevno od 12. ure dalje. Fugnerje-▼a ul. 6-III., levo (Škofja ulica).	15730-12
Stanovanja
Beseda t —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali u šifro L 2.—.
200 lir nagrade
dobi, kdor preskrbi solidnemu gospodu v središču mesta, po možnosti v bližini sodne palače, lepo enosob-no stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.	1574l-21a
Sobo odda
Čisto sobo
z dvema posteljama, s posebnim vhodom, oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15728-23
Beseda I —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Eno ali dve sobi
za tri osebe ob tramvaju, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.	15713-23a
Prazno sobo
samo sa podnevi, za itn-
diranje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«.	15723-23a
Lokali
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova tli za šifro 12.—
Dva prostora
iščem za takoj za krojaško delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »GA 10«.
15681-19
Beseda L —.60. taksa —.60. daianje nasl • ■••« tli 'a šifro I 2.—
Zamenjam za hišo
p^l,e, sadovniake. gozd, poslopje. Ponudbe	na ogl. odd. Jutra pod	»Dolenjsko«.	15715-20
Dvostanovanjsko hišo
s 1000 m2 vrta prodam v D. M. v Polju. Potrebno 70.000 lir. Naslov iz prijaznosti v resta- _ iji zraven postaje.	15757-20
Beseda L —.60, taksa —.60, zr daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Ur 10.000 do 15.000
vložim. Predpogoj, da osebno sodeli jem. Interesenti naj puste naslov s pogoji v ogl. odd. Jutra pod »Donosno«.	15753-16
Glasbila
Klavir
zelo ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15725-26
Pridelki
Jeseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za
Šifr I 2.—.
Kolesa
Beseda I —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Oves!
Večjo količino zdravega krmilnega ovsa kupimo. Ponudbe z vzorci poslati tovarni za klej v Ljubljani, Smartinska c. 50. 15716-33
Kolesarji!
Vaše kolo bo zopet novo, če Vam ga lakira tvrdka Leopold Sušteršič, Ljubljana, ..ankopanska c. 21, ▼ svoji moderni električni peči.	*15747-11
Žensko kolo
malo rabljeno, in novo športno moško kolo, znamke Puch, ugodno prodam. Stožice 78.	15735-11
Vsakovrstni prevozi
SEMENIč Privoz 13 Telefon 36-92
ENO NVECBAPVNEV
JUGOGRAFIKA
RARIMO za naše industrijsko podjetje
GENERATORJE
na ogljeni ali lesni plin za pogon naših vozil:
1 OPEL-BLITZ tovorni 3*5 tonski
1	SAURER-DIESEL tovorni 10 tonski
2	ŠKODA osebni tipa 1100 1 STEYR osebni tipa 200
Ponudbe z navedbo tehničnih popisov, rok dobave, cen in plačilnih pogojev n aoglasni oddelek »Jutra« pod:
»INDUSTRIJA« tehn. odd. Inž. G.«	4544
]Jspešn@ oglaševanje le v »Jutru«
Za vedno je zatisnil svoje blage oči najin ljubeči ln iskreno ljubljeni brat, stric i. t. d., gospod
Inženjer
išče poljubno mesto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektro-strojni«.
14957-2
JUH JOSIP
Razstavljalci
velesejma!
Trgovski sotrudnik, s prakso, pošten, vešč nemščine, verziran manufakture-galan-terije, želi namestitev za časa velesejma. Sprejme isto kako primerno mesto. Cenjene dopise prosi na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen prodajalec«.	15756-2
finančni in računski inšpektor v pokoja
Njegovo telo bo položeno v grob v soboto 13. t. m. ob 16. uri iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, njegova blaga duša pa naj uživa večno nebeško veselje.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Žalujoča: AVGUST, brat — ANA, sestra ter ostalo sorodstvo
Ko se je poslavljalo poletje, nas je zapustila za vedno naša ljubljena, nepozabna sestra, sestrična, teta in svakinja, gospa
Pavla Drol, roj. Rupert
vdova po višjem davčnem upravitelju
Izdihnila je svojo blago dušo, spravljena z Bogom, danes ob 11. uri. Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti na pokopališče k Sv. Križu v soboto, dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica 12
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v četrtek 18. t. m. ob % 8. uri zjutraj.
LJUBLJANA — ZAGREB, dne 11. septembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
I
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
Umrla nam je naša skrbna, dobra soproga, mama, hčerka ln sestra, gospa
Toni Dereani roj. Belec
soproga borznega senzala
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
i/ALLOMMlO ALUMINIJ
LJUBLJANA, dne 12. septembra 1941.
Globoko žalujoči: RADO — soprog; JAKEC — sin in ostalo sorodstvo
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
METALLO DEL SEC0L0
L'alluminio, puro e nelle sue leghe, ha offerto alHndustria una delle piu sorprendenti formule di progresso — ha con-tribuito in misura decisiva alla soluzione dei problemi tecnici piu caratteristici del nostro se-colo: velocita e potenza — ha svincolato fftalia dai ceppi di una importazione che frenava lo slancio produttivo di un po-polo fra i piu geniali e tenaci.
kovina
našega stoletic
Aluminij, čist in v raznih spojinah, je dal industriji najpre-senetljivejši obrazec za napredek — je odločilno posegel v reševanje najznačilnejših nalog v tehniki našega veka: brzine in zmožnosti — je rešil Italijo suženjskih vezi uvoza, ki so zavirale delavni razmah naroda, ki je med najgenial-nejšimi in najbolj žilavimi na svetu.
Globoko užaloščeni javljamo, da nas je za vedno zapustil naS predobri, nepozabni soprog, oče, brat, zet, svak in strio, gospod
ing. Avrelij Kobal
višji tehn. svetnik, šef tehničnega razdelka okraj, glavarstva v Ljubljani
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 13. t m. ob % 4. url popoldne z žal — kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Globoko žalujoči: MARIJA, roj. NOČ — soproga; BORIS — sin; dr. RUDOLF, VILJEM, dr. IVAN, dr. ALOJZIJ — bratje, in ostalo sorodstvo.
.■h «>»■ .■ . . . . .
' ".•. /tu «*-.i ,. v. i
dllmini o •/HunuiuL
METALLO DEL DOMINIO-GOSPODPJOČA KOVINA
______ —^ i Tin	i —ma— I	>——»ggiaiia. i	i———————BBB—BBBi-	■ ——' ■ ' I m	-g—	----■-----
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani