Štev. 10.
Conti cinente ton la
I Izhaja vsak četrtek zvecei. - Ured- |
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
Trst — gorica, dee 10. marca 11^7.
«VICE
Posamezna štev. stane 30 stotink
Letnik IV.
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot, za besedo, najmanj L 5'—___________
Več značajnosti
; barju, četudi v lastno pogubo,
j Značaj mora ostati enak v petek Zdi se mi potrebno napisati ne-A11 ®veteli> pustu in ob postu; kaj misli o značajnosti. Dandanes	površnik, ki sr ga oble-
imamo. kaj čudne nazore o značaj- i ces kadar te zebe m, sleces, ko1 ti je nosti; smatra se za nepotrebno, da )roce- 1	zataje	svoje misli
bi se človek držal svoj načel. Po-A11 sy°i0 ljubezen, ladi s v o. j e g a oli-jem o duševnih vrednotah se je za-j s^an^a’..rat^ življenja, se mi smi-brisal, je le še medel in nihče nei^i®	P J1 preziram, ker so šleve,
da veliko na resnico, lepoto in kar, a liste. ki zataje svojc nazoie iz čaje še drugih takih neotipljivih do- [ stdWePia’ iz necimernosti, zato, da brin, ki jih je pogoltnilo, morje poAaucjo kraljice lepote, zamcu-
materializma, Ker se le prerado lem- ,	.	, ,
pozablja, kaj je značajnost in! ij1 lo Kar delam jaz, dela jedio kakšno ceno daje človeku, hočem našega ljudstva, dela zdravi del napisati o tem nekaj besed v koli-,	svoji sre-
kor je to mogoče, upoštevši okoli-......... - - - -	....
Koliko se zapije?
Pred vojno smo porabili mi Slo-Vbiici letno okrog 100 milijonov kron za pijače, v Nemčiji se je zapilo letno 3.000 milijonov, na Angleškem povprečno ravno toliko kron. Sedaj po vojni pa se zapije še več; v Jugoslaviji na pr. okrog 4.200,000.000 dinarjev letno.
Nov način, zdravljenja španske ali gripe.
Po vsej Evropi se je v zadnjem času pojavila gripa. Vsi smo se je
bali in se jo še bojimo, ker jo imamo v slabem spominu iz prvih let po vojni. Učenjaki so skušali najti kakšno sredstvo proti tej kugi. Na kliniki v Leningradu se pečajo zdravniki že delj časa s tozadevnimi poizkusi. Do sedaj se jim je posrečilo odkriti povsem nov način zdravljenja, ki je znižal umrljivost pri tej bolezni za celih 30 odstotkov in ki obstoji v vbrizgavanju nekega seruma, dobljenega iz bolnikove krvi same.
TEDENSKI PREGLED
ščine.
Toliko in toliko naših ljudi je, ki trde, da so zavedni, da so značajni in ne vem kaj še vse. Pa vam pride kaka stvar, ki nasprotuje njegovim idejam, njegovi zavednosti.
di ljudi, ki so slekli svoj «značaj» (ki ni več značaj, ker ta se ne more
sleči), ker je; morda bil slučajno pustni torek.
Hočemo značajev, hočemo jeklenih ljudi.
Lahko bi naštel več primerov o Mož malo. pomišlja, radi lepšega se ] ljudeh, ki sc. si trkali ponosno na posvetuje s, prijatelji, potem pa svoja prsa, so pa. zlezli v kot, ko je gre in se podvrže stvari, kateri je bilo treba spremeniti besedo v me-še včeraj nasprotoval. Morda se je j so. Zlasti sta mi pred očmi dva še včeraj prav po slovensko «pr-! primera, iz katerih sodim (ko se mojdušal», da on ne odstopi od jih spomnim), koliko resnične zna-svojih načel; danes pa se izgovar-| čajnos-ti je pri nas. Vedno kričimo ja na sto načinov: «Hm, tako je»,;o naši značajnosti, zdi se mi, da je «Bolje je včasih stopiti malo v j to kričanje podobno kričanju in ozadje» itd., itd. Čudno je pri vsem J petju otrok, ki pojejo zato, da ubitem to, da vsi ti rodoljubi ostanejo | jejo tišino, zato. da preženejo strah, vedno «značajni možje»: vqeraj, kol Danes pa nam to varanje ne za-so se še «prmojdušali» in danes,! dostuje. Ča,s zahteva drugačnih ko se opravičujejo. To so vam du- ljudi, to vidimo po vsem svetu, še slabše od judovskih. Če bi bil; Človek mora postati v resnici člo-ves naš narod tak, bi bile- hudo za vek, to nam bodi cilj. Mlačnežev
ITALIJA.
V sredo, 2. t. m., je imelo vodstvo
JUGOSLAVIJA.
Politični položaj v Jugoslaviji je fašistovske stranke sejo, ki ji je j zamotan. V radikalni stranki, ki je predsedoval Mussolini. O dveh stva-1 pred kratkim šele poravnala spore reh se je govorilo na tej seji; prvič j med pašićevci in uzunovičevci, je o proslavi obletnice fašjev, drugič o prišlo do novih nesoglasij. Pašićevci razdelitvi vsega tiska v dve katego-1 zahtevajo, naj Uzunović poda deini-riji.	j sij o vlade; ta pa menda kaj takega
Letošnje praznovanje obletnice fa-1 ne misli storiti, želel bi vladno koa-šjev se bo na slovesen način vršilo j ličijo še bolj utrditi. Sprejel bi v vla-27. t. m. Pomembno bo pa še radi do celo samostojne demokrate. Natega, ker se bo vršil tudi prvi faši-1 sprotno pa opozicija zbira vse moči, stovski nabor. Naraščaj namreč, ki da bi vlado vrgla. Tako se sedaj vr-ki je prekoračil 18. leto, bo sprejet v šijo pogajanja med demokratsko stranko. Naraščajnik bo postal član j zajednico in sam. demokrat, klubom ih bo prejel puško. Zvečer istega dne j za enoten nastop proti sedanji vladi, se bodo vršile razne zabave in prire-, Zajednica in demokrati bi ustanovili ditve.	j celo skupen parlamentarni klub. Opo-
Drugo vprašanje je bila razdelitev zicija zna dobro izrabiti šibkosti se-vsega tiska v dva dela: v fašistovski i danje vlade in razprtije v radikalni tisk, ki bo priznan, in nefašistovski stranki, še Bađić hoče baje združiti
tisk. Časopisi, ki so svoje delovanje usmerili v prilog fašizmu, bodo uvrščeni v prvo kategorijo. Vsi ostali listi, katerih uredništvu in upravni-štvu ne morejo nuditi dovolj jam-
nas, a hvala Bogu, še je nekaj pra-1 nočemo. Človek se mora povzdig vih značajev; takih, ki ne odsto- uiti iz dosedanjih, človeka nevreib 'stva, da bo list pisan v smislu režim-pijo od svojih nazorov niti za las, nih nižin.	K jskega glasila, bodo prišli v drugo
(kategorijo.
četudi se nanje podere ves svet.
Le tisti je značaj, ki svoja načela trajno priznava in hrani tudi v vi«
Na eni strani šleve in farizeji na drugi značajni, jekleni Ijudjh
se s Pribičevićem. če bi se res posrečilo združiti demokratsko zajednico s sam, demokrati, bi bila opozicija moralno tako močna, da bi se radikali težko vzdržali v vladi v sedanji kombinaciji.
Novice iz vsega sveta
CIGANI - LJUDOŽRCI.
Češki časopisi poročajo, da so na Moravskem aretirali tolpo ciganov, ki so ubijali ljudi, zato da so se hranili z njihovim mesom.
Češkoslovaški policiji sa je po dolgem iskanju posrečilo prijeti cigana
Prebivalstvo na Bolgarskem narašča
Statistično ravnateljstvo v Sofiji je izdalo zanimivo statistiko bolgarskega prebivalstva. Glasom |teh podatkov šteje Bolgarija da-
Aiekandra SUka, ki je "bil obdolžen, nes 5,484.143 duš, med njimi 2 mi« tla je v zvezi s pomagači umoril nič . h juna 747.983 oseb moškega in 2 manj kot devet oseb. Policija je dolgo | milijona 736.160 ženskega spola, časa zaman iskala zločince. Aretirani j Leta 1920. so popisovalci prebi-Silko pa ni izdal samo imen svojih l valstva našteli samo 4,841.271 Iju-pajdašev, marveč je označil tudi kraj, di deset let poprej pa 4,337.513. kjer bi naj oile žrtve pokopane. Var- :	j f iq9fi •	1 t f
nostni organi so pa zastonj iskali na , 'UT/	gostota pie-
naznačenem kraju trupla umorjen- hivalcev o,..6 na kvadratni kilome-cev. Silko je pa navsezadnje povedal ter, pred petimi leti pa 47.2. vso resnico: «Trupel ni, ker smo jih j Statistika pravi, da pride na mi pojedli; bili smo lačni».	; Bolgarskem na tisoč moških 996
V prvem trenutku ni nihče hotel | žensk, verjeti tem besedam, toda nadaijna
KITAJSKA.
Kantonske čete vrlo napredujejo „„.„J.1 .poslanski zbornici se je pretekli! P™« Šangaju. Njihova kavalerija je g—tedni nadaljevala razprava c prora-;na vec mestih razdejala progo želez-čunu pravosodnega ministrstva. Fa-;3110® Nanking . šangaj. Kantonska šizem je pričel z veliko reformo v za- j armada šteje 50.009 izborno oprem-konodsji. Zakonike bodo reformirali, |1 j®nih in9ž., ki prodirajo v treh kolo-da bodo odgovarjali sedanjemu času j nak proti sangaju. in en del te velike reforme bo najfar- i Branitelj šangaja Tčang - Tčing -žs končan že letos, manjši zakoni in Tčang je v hudi stiski. Vojaki mu zakonik pomorskega prava pa bodo odpovedujejo pokorščino. Nekaj nje-dovršeni v najkrajšem času. V soboto govih polkov je še prestopilo k nacije imel pravosodni minister v po-1 jonalistom. Celo Tčang - Tčung -slanski zbornici govor, v katerem je j Tčangov general Si - Pao - Tčang se orisal stanje in pomanjkljivosti itali- je spuntal svojemu poveljniku. Ra-janskega pravosodsitfa, ki pa jih bo čunajo, da bo šangaj padel še ta te-fašistovska Italija odpravila.	| den. '
poizvedovanja so potrdila resničnost Vilkovih besed. Ciganska tolpa — bilo je 24 moških in 4 ženske — je žrtve skuhala in jih snedla.
Skoro neverjetno odkritje je napravilo grozen utis na prebivalstvo.
Bolgarsko zadružništvo
se je zelo hitro razvijalo; to pa zato, ker so kmetje spoznali ve]i-|ixIotnike, ko korist zadružništva. Nekdaj je zabavo, na Bolgarskem cvetelo veliko o.de-ruštvo; obresti od 100 do 300% so bile nekaj navadnega. Poseben
Leialo na oceanskem parniku
Severnonemški Loyd je opremil
svoj atlantski parnik «Lützaw» s posebnim bidroplanom, ki bo stalno na ladji in bo nudil potnikom priliko za izlete po zraku. Letalo lahko vzame na svoj krov 25 oseb in bo služilo v prvi vrti za tiste ki se vozijo po svetu za
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Identitetne izkaznice.
Varnostni organi 'zahtevajo s strogostjo ne le od potnikov, marveč tudi od domačinov osebne iz,-kaznice. Ker si jih nekateri še niso dali napraviti, so imeli nepotreb-
zi zanjke fiskalnih prepovedi; zdaj voz, zdaj vol, zdaj kuhanje tropin, Sijdja, itd. mu je nakopalo na glavo sitno,sti s financo. V gotovih krajih, posebno v bližini meje, je redka družina, ki bi tekom teli let
Kristus, visok 30 metrov
Na Montu Corcovada pri Bin de Janeiro v Južni Ameriki bodo po-
LaoZmno 1letaud;’90?iŠkVoaseZaZnaifUje- ^ ^ ^ ^v nad mor^o g^ mo po letu 1907., ko se je ustano-jdino velikanski kip Kristusa Odre-
vila generalna zadfužna zveza. Vjšenika. Spomenik bo stal na osem i dobi je mio na Bolgarskem metrov visokom noUs+avkn n« okoli 700 najrazličnejših zadrug; v letih 1920-22 pa je število zadrug
narastlo na 2500.
Sedaj so vse zadruge včlanjene v Centralni zvezi, ki je 1. 1920. izvozila 89.000 ton različnih žit proti 77.000 tonam, ki so jih izvozili trgovci. Okoli 1000 zadrug pa je včlanjenih tudi v Zadružni banki.
Vsa ljudstva spoznavajo, veliki pomen zadružništva za narodno gospodarstvo.
metrov visokem podstavku in bo visok trideset metrov. Izklesal ga je kipar Sandovski.
Omenjeni kip bo naj več j a cerkvena statua na svetu in Amerika bo ž njim postavila rekord. Do sedaj je ta rekord pripadal Italiji. V Aroni, na obrežju jezera Lago
ne sitnosti. Pozivljemo naše ljudi, ne imela na vesti prestopkov, zve-predvsem obmejno prebivalstvo,;2^11^ z občutnimi denarnimi kaz-da si preskrbijo osebno izkaznice, nimi. Bilo je pa skoraj nemogoče in si tako prihranijo vse neprilike, obvarovati se pred prestopki, ker T»At7*TVTA s™ a	, pravzaprav ni poznal nihče raznih
davčna S UL A	^ _ I italijanskih odredb, ki so se pola-
Znižamje denarnih glob, naloženih goma razširjale na nove pokrajine.
radi neizvršavanja italijanskih davčnih postav
Izvršilni organi finančne oblasti, financarji so pa seveda globili na
Zadnjič smo v tem stolpiču o- podlagi postav kot v starih pokra-znanili povišanje zamudnih glob j in ah.
pri plačevanju neposrednih davkov. Danes nam je pa. enkrat mogoče naznaniti znižanje raznih denarnih kazni in doklad v davčnih zadevah.
Nova država s svojimi raznimi zakonodajami na raznih poljih prosvetnega in gospodarskega življenja, tako različnimi od onih bivših avstro-ogrskih, nam je prinesla množico novih odredb tudi v fiskalnih (davčnih) zadevah. Novosti je bilo toliko, da snm bili posebno prva leta neprestano v pre-
Maggiore, stoji namreč kip Karla j stopkih. Posebno trgovci, gostilni-Bo.romeja, ki meri 23 metrov.	| čar ji in razni obrtniki so se šele
»snKsaoBBiaHHDn^Bmnsse^^s^»® l pod ploho raznih prestopkov (kon-
Spomnite se „Šol. draSH“!
Zato je pa finančni minister na podlagi poslanih mu poročil vendarle uvidel, da imajo te neštevil-ne kontravencije in globe drugje svoj izvir in ne v krivdi ljudstva in je zato dovolil 25% znižanje vseli kazni nastalih iz prestopkov proti postavam glede pristojbin-skih taks, carine, električne luči, prodaje mineralnih olj, vina, užit-nine, soli, tobaka, tihotapstva itd.' Le oni, ki niso naznanili ali pa nepravilno naznanili direktne davke, ne uživajo 25% znižanja, naložene jim globe.
Vsi oni, ki imajo torej plačati kako denarno globo iz gorinave-denih prestopkov, naj torej pri fi-
nančni intendanci zaprašijo 25% znižanje globe.
Kaj morajo storiti oni, ki so imeli kmetske hiše poškodovane po lanskih velikih povodnjih?
Vlada je nakazala poleg raznih podpor na ceste še tri milijone lir za pomoč onim poplavi j encem, katerim so lanske povodnji poškodovale njihove kmečke hiše.
Podpore bo pri nas razdeljevala goriška prefektura. Nanjo bo treba nasloviti prošnje.
Prošnji je treba priložiti tako nekako, kot za vojno odškodnino sledeče listine:
1.	dokazilo, da je res lastnik poškodovanega poslopja;
2.	opisno cenitev poškodovanega poslopja, iz katere mora biti razvidna uporaba in približna vrednost poslopja;
3.	troškovnik za sezidanje ali pa popravo poslopja brez olepšanja in razširjanja.
Ako je poplavljenec že sezidal hišo, mora v cenitvi naznaniti, koliko ga je poprava oziroma pozidava stala, ne glede na olepšan j e ali pa razširjenje.
Ako škoda ne prekaša 10.000 lir, zadostuje izjava dveh soobčanav, položena pod prisego pred sodnikom, da je poplavljenec resnično lastnik poslopja. Zadostuje za potrdilo lastništva tudi potrdilo občinskega načelnika.
Prošnje morajo biti vložene do 10. maja. V prihodnji številki «Novic» bomo prinesli še podrobnosti o sestavi prošenj.
Opozarjamo pa že sedaj vse naše poplavljenec, da ne nasedejo raznim brezvestnim sestavi j aleem cenitev, ki bi jim za to delo računali par sto lir. Kraji ob Soči, porušeni po vojni imajo dovolj bridkih izkušenj s takimi ljudskimi pijavkami. Na vojne oškodovance, naj se obrnejo poplavljenci, da jim označijo najbolj poštene in v cenah zmerne sestavljalce cenitev.
Branjevke, krošnjarji, prodajalci po stojnicah, mlekarji, mlekarice in drugi podobni mali trgovci so lahko oproščeni vplačila trgovske kavcije
Letos, ko je bila vpeljana trgovska kavcija za vsake vrsto, pa za še tako majhno trgovino, so morali nekateri mali prodajalci opustiti svojo obrt prodajanja, ker niso mogli spraviti toliko denarja skupaj, da bi plačali kavcijo. Zato pa je ministerstvo za narodno gospodarstvo poslalo naokoli okrožnico, da naj občinske komisije, ki imajo odločevati o trgovskih kavcijah, c.proste vse take uvaževanja vredne male trgovčiče od kavcije. Opozarjamo radi tega vse naše branjevke, mlekarice, krošnjarje in druge male prodajalce raznih stvari, naj takoj zaprosijo domačo občinsko komisijo, da jih oprosti kavcije.
KAM PLOVEMO?
Dan na dan se izdajajo stroge odredbe o plesih, o kinematografih, kako preprečiti pohujšanje mladine, vendar se v Skednju na to malo ozirajo! Prva postna nedelja se ni skoraj nič razlikovala od pustne nedelje! Sploh je postala škedenjska dvorana nekako pribežališče grešnikov.
IZ TUJINE
Iz Clevelanda (Amerika), kjer živi veliko število Slovencev, nam je naročnik našega lista poslal pisemce, v katerem je s par stavki označil življenje naših rojakov v tamkajšnjem kraju. Večina Slovencev je zavednih, ki živijo lepo prosvetno življenje in ki niso pozabili ne svojegai jezika, ne svojih domov. Nekaj je pa seveda tudi takih, ki se ne brigajo za nič. Teh je pa malo. Skoro vsaka naselbina ima svoj narodni dom, v katerem se lepo razvija prosvetno in narodno delovanje. Naselbina, ki svojega doma še nima, pa se trudi, da si ga sezida. Na lepo sloven-
sko. pesem niso pozabili, gojijo jo v svojih pevskih društvih, dramatično in izobraževalno društvo prireja predstave. Živijo svobodna, tako da se kot narodni drobec izživljajo in uveljavljajo.
Gospodarske razmere so pa slabe (Zapomnite si tisti, ki se nameravate izseliti!). Tovaren je veliko, toda obrate ustavljajo in delavce
odpuščajo. Delavci tavajo od to,-lne spomni.
varne do tovarne, pa zaman. Morda bo na spomlad boljše.
Naše ljudi bi opozorili, da ni vse tako. rožnato- v tujini, kot si mislijo in da tudi v obljubljeni Ameriki kruh primanjkuje. Od 1000 naših izseljencev se morda enemu nasmehne sreča, o tem pišejo^ listi; a onih 999, ki jim je bila tujina tujina in ne ljubeča mati, se nihče
Josip Kompare
bivši dekan in deželni poslanec v Ospu, mož dela in trpljenja, se je preselil leta 1907 v Ameriko. Umrl je 10. febr. 1. 1925 v St. Louisu. Mi smo se ob priliki njegove smrti spomnili njegovih velikih, neminljivih zaslug za naš slovenski narod in priobčili tudi njegovo sliko. Danes prinašamo za naše bralce in poznavalce pok. Kompareta njegov nagrobni spomenik!
¥
TOLMINSKO PRED 300 LETI (300 letnicai prvega tolminskega kmetskega punta)
Slabe čase so. preživeli naši predniki na tej zemlji. Socialna in politična ureditev naše dežele je bila kaj slaba in krivična. Tako je vladalo na pr. na Tolminskem pravzaprav dvoje gospodarjev:	s po-
svetne strani grof,, s cerkvene če-dajski kapitel. Številne pravde, ki so se vlekle skozi dolga leta, kažejo jasno, kakšno smrtno sovraštvo je vladalo med enim in drugim. Eden ali drugi je moral pasti- Saj nobeden gospodar ne vidi rad tekmeca poleg sebe, razen tega pa je bila naša zemlja tako uboga, da še enemu ni zadoščala popolnoma, pretesen kos. je bil torej za- dva.
Razume se, da je bil pri vsem tem kmet še najbolj prizadet, bil je dvakrat suženj, hlapec dveh gospodov, davek je bil dvojen in rabota tudi. In ko je videl, kako- se neprestano prepirata zanj dva gospodarja, kdo mu bo. gospodaril, se je zbudil tudi v njem človek in se zavedel svojih pravic. Pod silo neznosnih razmer se je začel upirati enemu in drugemu. Tu je iskati vzrok in začetek vseh kmetskih uporov proti* cerkveni in posvetni gospodi ali grofom.
Prvi pojav upiranja grofom opazimo že 1. 1542., ko so se Tolminci prepirali z grofom radi novourejene davčne knjige. L. 1605. sc tožili Volčani grofa Formentinija radi davkov pri vladi v Gradcu. Bilo je takrat prvič, pa tudi zadnjič, da se je vlada postavila na stran kmetov in grajala grofa.
Opogumnjeni od tega uspeha so se Tolminci 1. 1627. očitne uprli grofu radi novo vpeljanih davkov
od «novih» (novoiztrebljenih njiv in senožeti). Voditelj upora je bil Jernej Maurič, pomagali pa so mu ljudski voditelji Jurij Kobal, Lenart Goi j a in Tomaž Kragulj, ki so z govori in prigovarjanjem pripravljali ljudi na. skupen upor proti takratnemu tolminskemu ! glavarju Dorenbergu. Po zgledu drugih upornikov so pobirali od ljudi denar za poseben puntarski j sklad in se dali voliti za poslance d o- vlade.
Ali Dorenberg jih je tožil pri vladi v Gradcu, ki je uvedla, ostro preiskavo. Cesar Ferdinand je poslal v Tolmin posebno komisijo, ki je imela zaslišati tožitelje in obtožence. Upor je bil zadušen, voditelji kaznovani. Povrniti so morali ljudem ves nabrani denar, prositi gosposko odpuščanja in poravnati vse tožbene stroške. Glavni voditelj Jernej Maurič je bil poleg tega še izgnan iz Goriškega.
Tak je bil konec prvega tolminskega punta pred 300 leti, ki je prvi vidnejši znak ljudske nevolje, moči in samozavesti ter nekaka predigra onega tragičnega upora iz L 1713., ki je zajel kot silen požar vse kraje naših Gor in Goriške. Uspehi teh uporov so se pokazali komaj v 1. 1848., ko je, naš kmet postal gospodar svoje zemlje in tako dobil o.no zgodovinsko pravdo, kdo bo gospodar na Tolminskem.
DENARJA JE MALO!
Ko pritisne bolezen, treba zdravnika. Zdravniki so dragi! S petimi lirami dobiš knjige Goriške Matice, med katerimi boš imel «Domačega zdravnika», ki te bo učil v vseh boleznih, kako se imaš zdraviti! Naj ne bo slovenske hiše brez teh knjig!
Dopisi
IZ TOLMINSKEGA.
Amerika in novi Amerikanci.
Zadnji teden se po naših vaseh skoraj ni govorilo drugega, kakor o Ameriki. Sprva je vsa stvar imela še nekoliko smešno obliko in marsikdo se je pri tem mnogo zabaval. Zadnji čas pa je vse postalo resno. Iz vsake večje vasi: Tolmina, Žabč, Volčij, Dol je odšlo več naših fantov s trebuhom za kruhom. Iz celega Tolminskega jih pojde črez 20. Mnogo bi se dalo o tem pisati, mnogo svetovati, še več odsvetovati. Na tem mestu samo par besed:. 5. aprila, fantje, odide parnik, ki naj vas popelje. Torej
imate na razpolago še mnogo časa, da vso stvar, ki je zelo važna, popolnoma preudarite in se mogoče tudi premislite! Korak, ki ga napravite je važen — pa negotov in nihče ne ve kam vas popelje. Reči pa moramo, da so med vami tudi taki, katerim se danes bolje godi, kakor se jim bo.
Konec pusta.
I Nekdaj smo obljubili, da podamo konec pusta zaključno sliko o pustu j in pustnih zabavah. To naj storimo j danes, pa prav na kratko. — Letos |je bil pust na Tolminskem prav zadosten. Ni bilo opaziti onega vrvenja j in norenja, kakor po navadi. Mogoče j je temu vzrok vreme? Mogoče! Lahko bo kdo to smatral za napre-I dek. Toda, zmotil se bo. To ni napredek pač pa vse kaj drugega. Ne gre ! tu samo za ples in ono stokrat pre-! pridigano moralo — saj pust ne ob-I stoji samo iz tega. Letos pa je morala odpasti tudi najbolj svečana pustna morala pokop pusta. In vendar je ta morala mogoče najlepša. Le nekaj je ostalo od te morale in to menda ne Ido izumrlo, čeravno je pri celi ceri-moniji najgrše:	iskanje korajže za
pogreb v vinu. Tudi letos se je pilo, pa menda ne radi pusta, pač pa radi vina samega. In vendar bi bilo boljše, da bi raje ta morala izumrla. Da pa se je zgodilo nasprotno, dokazuje dejstvo, da je pust ostal nepokopan. — Seveda to ne velja samo za Tolmin, pač pa za vse nas Slovence.
Tako Tolmin, vasi pa so se nekoliko boljše^ odrezale. Tu naj omenim: Volarje, Žabče, Zatolmin in Poljubin, Zahvala za to gre našim podeželskim društvom, ki so se potrudila in končala pust z zares dobro zamišljenimi zabavnimi večeri, ki so vsi brez večjih komedij in stroškov prav dobro izpadli. Posebej naj tu omenim Žabčane, ki so s svojim večerom dosegli rekord. Bil je- to pač najlepši zabavni .večer, kar se jih je vršilo na celem Tolminskem.
To nam je zopet dokaz, da se da zabavati tudi — pošteno in lepo!
IZ USNIKA PRI VOLČAH.
Popotnik, ki gre po cesti iz Ročinja v Volče, bo zaman iskal našo vas. Posamezne raztresene hiše ob potoku Usniku-, ki spadajo upravno pod Čiginj, Kozaršče ali Selo, so poznane s tem imenom.
Življenje nam gre tu precej težko, mnogo naših ljudi se je v zadnjih letih izselilo. Sicer pa nam poteka življenje precej mirno, le tupatam nas vznemiri kak nenavaden dogodek, tatvina, smrt idt.
Tudi pretekli teden se je dogodilo nekaj podobnega. Okrog 20 ali 23 let stara ženska se je klatila tu okoli. Ni bila nikomur znana. Nekega večera se je zatekla v neko našo hišo ob cesti in prosila tam prenočišče. Domači, dobrosrčni in nič hudega sluteči, so vstregli njeni prošnji, dali so ji posteljo v eni sobi, ki jo takrat slučajno niso potrebovali.
Ko so drugo jutro vstali, se jim je čudno zdelo, kaj da njih gosta še ni na spregled. Končno so s presenečenjem ugotovili, da je imela ona izprijena ženska dolge prste. Izginila je iz sobe čez noč kot kafra. Pobrala pa je tudi precej blaga, ki je bilo v sobi v vrednosti čez 200 lir.
SVETO PRI KOMNU.
V nedeljo, 27. februarja, je priredilo nase županstvo ples, katerega dobiček je bil namenjen za ubožne. Že v soboto so nabirale od podestata poslane osebe denar za ples. Baje so imele uspeli.
Ples je bil dobro obiskan. Največ deklet in fantov je bilo iz Svetega. Pa kdo bi jim zameril, saj slovi vas Sveto kot zelo dobra in premožna. Torej ne samo po svoji svetosti — kakor je že iy_ imena razbrati —, nego tudi po svojih blagajnah slovimo, pravi Rottschildi smo. Pa ne samo to, Svečani smo tudi jako družabni ljudje. Saj obstoji tu kar 5 društev, med katerimi sta dve prosvetni, ki naravnost tekmujeta med seboj v — spanju. Ko smo že tako vneti za vsako dobro delo, je naravno, da tudi pri plesu naša vas ne zaostaja.
Seveda je dovolj, če le slovi naša vas kot bogata in probujena, kaj zato če dejansko vlada beda in so časi vse prej kakor za plesanje. Nedeljski ples je bil prav res ples za ubožne (bogatih namreč tu ni).
Pa, tudi vstrajna so naša dekleta. Prav do zadnjega drsajo in prodajajo peteršilj. Saj mora biti nekdo, ki pomete na koncu plesišče in daje dober zgled. Pri zadnjem plesu so se baje zelo zakasnile. Iz vsega povedanega je razvidno, da imamo v Sve-
tem zelo vrla dekleta, zato ne bom delal več reklame zanje.
Dovolj s posmehovanjem, dasi se človeka že ne more polastiti drugo kot ironija, ko gleda to nespametno norenje in zapravljanje naših ljudi, ki žive v nepopisnem siromaštvu. Čas bi bil, da bi se tudi mi zavedli svoje kratkovidnosti in lahkomiselnosti ter začeli trezno in pametno gospodariti in živeti.
ŠTJAK.
Kljub veliki mizeriji, ki vlada pri nas — in še hujša nam preti — se pleše in pije kar na kontrakt. Ljudje božji! Spametujmo se! Začnimo varčevati! Ne ples, ne pijača nam ne bosta prinesla nobene koristi! Pač pa veliko škodo na duši in na telesu. Če se oglasi hripava harmonika, je vse po koncu in ne zmanjka denarja. Če je pa treba 30 stotink za «Novice» ni denarja! Prišel bo dan, ko se bodo nekateri bridko kesali, pa bo prepozno !
Ali si ne bi rajši ustanovili izobr. društvo, tam se shajali, čitali pod-učne knjige in časopise, prirejali predavanja itd.?
Zadnji čas je, da krenemo na drugo pot!
IZ JELŠAN.
Davčna oblast pri nas ne postopa preveč vljudno z ljudmi. Naj bi se tedaj upoštevala splošna nejevolja ljudstva in ukrenilo drugačen način izterjevanja davkov. Za plačilo davkov prihajata namreč dva izterjevalca iz Podgrada v Jelšane za celo občino. To ne bi bilo nič napačnega! Še celo hvalevredno, kajti s tem se prihrani strankam pot v oddaljeni Podgrad. Napačno pa je, da imata izterjevalca določena za to samo dva dneva. Davkoplačevalci prihajajo iz cele občine v Jelšane in ker ne morejo priti vsi enkrat na vrsto, čakajo nekateri od jutra do večera, ne da bi opravili svoj posel. Vrniti se morajo naslednjega dne. Toda tudi drugi dan se zgodi, da je prišel mož zastonj v Jelšane. Mnogo njih je tedaj, ki s tem zapravljajo dragoceni čas in denar in konec vseh koncev je, da morajo na zadnje romati v Podgrad. Tu jih čaka pa globa! Vprašamo davčni urad, je li to pravično? Če sta premalo dva dneva za izterjevanje, naj se v to svrho določi 3 ali več dni. Naj se pa ne dela že itak obremenjenim ljudem še nepotrebnih stroškov. Pričakujemo, da bo davčni urad upošteval naše opravičene želje.
* * *
Naši izseljenci v Argentiniji, ki so odšli zadnje dni decembra, so pisali prvo pismo, s katerim naznanjajo, da so srečno dospeli v novo deželo in da gredo takoj na delo. Kakšno delo bo, tega pa ne omenjajo!
Bog jim daj obilo, sreče!
❖ ❖ *
V	soboto je začela misijonska pobožnost, ki bo trajala do 13. t. m.
IZ BOLJUNCA.
V	predzadnjih «Novicah» je nekdo poročal, da se bo naše pevsko društvo «Prešeren» najbrže prebudilo iz spanja. Opaziti pa ni nikakih znakov prebujanja. Govorilo se. je sicer nekaj, a ostalo je le pri besedah. Pravim vam: Če mislite kaj napraviti, ne sklepajte pri kozarcu vina, kjer se navadno mnogo govori, a ničesar ne napravi!
Na pustni pondeljek in torek smo imeli ples. Naj bo! Bil je Pust! Hvala Bogu, da so bile to pot oblasti bolj stroge: mladina pod 18 letom ni imela dostopa v plesno dvorano.
Svirala je domača godba. Poznalo se je, da ji manjka dobrega učitelja, pa tudi dobre volje.
Na pepelnično sredo si je skušal neki Jakob^N. iz Kontovela, ki služi pri gostilničarju J. Kraljiču, končati življenje: Obesil se je na seniku. Rešili so ga še pravočasno. — Slišimo, da se je v četrtek spet obesil v gozdu blizu Beke. Njegov čin so opazili prepozno, ko je bil že mrtev. — Ta korak je napravil, ker se mu je omračil um.	—1—
IZ OSPA
smo prejeli že par dopisov, ki jih pa nismo mogli priobčiti. Vsi govorijo o eni in isti stvari. Upamo, da bodo merodajni faktorji že vse potrebno ukrenili in s tem pomirili naše ljudi.
IZ PRADE.
Ako bode ta dopis sprejet in objavljen, bode beseda Prade baje prvikrat tiskana v listu. Pred dvajsetimi leti je bilo tu v Pradeh le malo hiš. Kjer se sedaj ponosno dviguje dvonadstropno šolsko poslopje lazaret-ske šole, bahato in raztrošno širi
znana gostilna «Novel», kjer ti nasproti smehlja že ' več prijaznih, skromnih kmetskih hiš in gospodarskih poslopij, je bila tedaj taka pustinja,. da je ob ponočnem času človeka obhajal strah in groza, ako ga je pot zanesla tod mimo.
Kakor rečeno so danes Prade še precej obljudene; nje prebivalci smo večinoma novonaseijeni kmetovalci iz domačega kraja in bližnjih občin. Ne more se reči, da je to vas, ker so hiše zelo raztresene.
Naj dodamo še nekaj resnega in žalostnega: našemo soseljaku in pre-Ijubljenemu Petru Bertoku je hudo zbolela žena in je že od 25. februarja v tržaški bolnišnici. Revež je ostal doma sam s štirimi drobnimi otročiči. Iz; srca ji želimo vsi, da bi kmalu ozdravila in se popolnoma zdrava vrnila k svojini nežnim otročičem.
Pa še nekaj: pusta smo pokopali, a je bil zelo klavern, vendar nam je prinesel kugo v mošnjičke, ki so že itak trpeli na sušici! — Pradam
naša marsikaj zanimivega in poučnega. Zato pa, da ne bomo živeli vedno v taki temi, naročimo se na «Novice». Le enkrat ali dvakrat pustimo gostilno in dobimo list za celo leto. Poleg tega pa, kdor je zmožen, naj se poprime tudi peresa in naj napiše vse, kar ve novega ter pošlje uredništvu lista, da se bo vedelo tudi iz naše občine, kako živimo, kakor se ve iz drugih. —Mlad vaščan.
Kuorača v Mareiizgah
To je znamka, ki je natisnjena na % kg zavojih izbornih testenin
PEKATETE
Zahtevaj vedno le testenine s to znamko.
IZ LOKE POD SKALO.
Oglašamo se zdaj fantje Ločani v «Novicah» še prav malo znani, pozdravljamo vse čitatelje «Novic» in Vam želimo vsem dobrih potic. Mi ne maramo za knjige, te nam smrdijo kot konjske fige. Ljubše nam vino je, ljubši tobak, kdor pa ne pije, ta ni junak!
V	krčmi pri mizi lepo sedimo, pijemo, kolnemo in kričimo, vržemo briškolo ali trešet
in pokadimo še par cigaret,
zdaj «dolce», zdaj «drama» včasih
[tudi čaj.
Kdor tobaka nima, doma ostane naj. Da peli bi mi pesmi naše, ne, ne boste pihali kaše!
Mi pojemo tisto: «Ragace bele...» zraven kričimo kot opice smele, saj pravi slavni učenjak, da človek izhaja iz teh kosmatih
[spak!
Naj le, gre učit petja Rondič v Črnimi pijemo rajši vina bokal. [kal, Ko divjal je pustni karneval, je bilo všemu ljudstvu žal, da ni bilo plesa v naši vasi, tega krive so pač lire v naši kasi. Bilo jih je premalo, pa vendar se je nekaj nabralo, ne lir, ampak jajc, Špeha ih klobas, samo trajalo je le kratek čas.
Nič nismo prezrli, vse smo si ocvrli.
V	Podpeču smo pa plesali na meh, zraven je bil tudi smeh!
To pesem ali verze o Ločanih, po pesmi tej «Novicam» znanih, je zložil naš bav-bav in dal jo je natisnit’, če tudi komu ni prav!
Ako najde me kateri, naj nikar mi ne zameri!
Bav-bav.
IZ POMJANA.
Malo se oglašamo v «Novicah». Pa, da bi jih vsaj čitali, a tudi to zelo malo. Žalostno je, da, se naši farani tako malo zanimajo za list, ki pri-
Kuorača: Bugdaj duobar dan!
Mareziganec: Buogdaj! Čii pa sta biu Kuorača, da vas ni bluo trkaj cajta?
K.: Jaa — kuodar sa svüt vuobra-ča, Kuorača račun rajta.
M.: BIü smuo vre v pansiJerih, da sa sta ču zebuo.
K.: Eeee — biu suon, biu suon tildu na puogrebuo.
M.: Pa na stujta zamerit, kuo vas buc.muo prašali, kakü ja bluo kaj puo svütü, za vi znasta vač kuo mi, kil smuo zmiruom duma.
K..: Zakaj, da naa. Jas zmiruom rat puovüm kar znan. Mi smuo nasrečnti, kil gremuo vukulii, zatü kü vidiimuo- dosti slabiiga. Vi pa sta srečni!, kü sta zmü-ruom duma.
M.: Ma kaj časta, da dregdü ja ša slabša kuo prnas? .
K.: Eeee! — Slabša, slabša, dregdü ja ša večii mras kuo prnas.
M.: Ben, kuo. dregdü ja ša slabša kuo prnas, ja najbulša da mu-čimuo.
K.: Maa, kurkti van draguo.
M.: Kakü pa ja kaj s vašuo žanuo? K.: Ša: bista lahkuo vuganuo!
M.: Pa sa nista bau, kuo sta biu ča vuot dumü, da Mi kašuon na-morav na vašuo žanuo, enuo taku, da Mi van puostala nazve-sta?
K.: Na. — Moja Žana mri ja zvesta. Vuona mri ja prsegla prad vu-tarjem enuo njejnün farjan, da ma buo lubila duo smrtri enuo pusmrtü; enuo zatü jas gr en brz skrbi po svütü.
M.: Ma vi Kuorača naznasta, da Žana kuo na vidri duoguo cajta svojgai muoža pr saba, sa vala zagleda na drrigriga.
K.: Na — ni takü pr mojü žanri. Jas suon zvest nji enuo vuona mana. Pa prištimuo tu za zdaj, jas jimam an difar te v an*u hušu, zatü trba, da gren. An drri-gri dan čamuo sa, kaj vač puo-guovorrit.	: j
M.: Ben, dobimo.. Ma prrikuo gresta naprüd, puokašta nan na vašuo pipcuo, kakü sa. juočajuo vuotrocü.
K.: Jas suon zmüruon pruont, ma kuo sa ji na da neč juoča takü duogu, da mra vuot juoka.
M.: Naj praša sama pa. čamuo jü dat.
K.: (Postavi si pipo v usta, jo pokrije s palcem leve roke ter začne). Ku-a-a, ku-a-a-a, Ma-ma pa-pe! Ku-a-a-a!
Vprašanja in odgovori
V tem stolpiču dajemo odgovore na razna vprašanja, ki nam jih stavljajo naši naročniki v davčnih zadevah. Pisma z vprašanji naj se naslovijo za Goriško na naše uredništvo. v Gorici: ulica Carducci 7, I. za Tržaško: Trst, via S. Francesco d’Assisi 20, L Pismu mora biti priložen odrezek naročnikovega naslova «Novic», ker odgovarjamo le naročnikom našega lista.
Sev. iz R. Klican sem radi hišnega davka na davčni urad. Imam novo, prostorno hišo, zidano po vojni. Se bavim samo s kmetijo. Ali mi morejo, obdavčiti hišo, ker je lepa in prostorna?
Odgovor: Kmečki hiši se ne more odrekati pravice do oprostitve od hišnega davka samo zato, ker. se smatra poslopje preveč prostorno z ozirom na površino zemljišča. Zahteva se samo, da poslopje služi edinole družini, ki obdeluje zemljo in za nikake druge svrhe.
ZAHVALA.
Vsem onim blagim osebam, ki so na katerikoli način počastile spomin našega nepozabnega
JOŽEFA LEBAN
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč, duhovščini, sorodnikom, Prosv. društvu „Zarja“ za krasni venec, Izobr. društvu „Zatolmin“ in Prosv. društvu „Pomlad“ Žabče.
Žalujoči ostali.
Da postane vedno bolj znano naše izvrstno
Elisire di China
zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja.
Originalna steklenica Steklenica - vzorec .
L 6,— L 2*50
”Vino di China e ferro“
pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2. — Originalna steklenica 3/5 litrska L 12-—. v
Želodčne kaplje sv. Antona
Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje.
Stekleničica......L 4-50
Lekarna Castellanovich Ali’ Alabarda, Trst
Via dei Giuliani štev. 42, Sv. Jakob
GLYKOL PRSNI SIRUP
SMILAJOD
Lastnik F. BOLAFFIO
M. S. iz Os. Zasadil sem nov sadovnjak breskev. Koliko časa bom prost zemljiškega! davka?
Odgovor: Novi breskveni nasadi so prosti 5 let zemljiškega davka. Napraviti morate prijavo in priložiti dokaz, (potrdilo županstva, in pa kmetijskega urada), da ste sadovnjak res na novo zasadili. Oproščen boste davka šele s pričetkom prihodnjega leta.
Z. T. iz Aj. Obdavčen sem za obresti, katere sem prejemal iz neke menične terjatve. Menico sem dobil izplačano. Kaj naj napravim, da ne bom več obdavčen?
Odgovor:	Prijavite prenehanje
teh obresti s- tem, da priložite prijavi raztrgano menico, katere se ne morete več posluževati.
A. K. iz Go. Sem preveč obdavčen v moji obrti, kaj naj storim,
Odgovor:	Za letos morate vse
leto plačevati tako kot je napisano nai Vaši davčni karteli. Ako niste že dve leti reklamirali, napravite maja meseca popravek Vaših dohodkov, seveda dobro opremljeno z dokazi. Samo jamranje ne pomaga, nič.
Gospodarstvo
Kako pridemo do lepo okorenjenih «bili»
Zemljo, kjer si mislimo napraviti trtnico, moramo vsaj 40 cm globoko zrahljati. Potem naredimo jarke 25 cm globoke in po 60 cm na razen. V jarke nasu jemo 5 do 10 cm visoko razkrojenega, drobnega gnoja in nato zagrebemo, kakor krompir. Potem narežemo po-, takence 20 cm dolge. Potakenc pa vedno pristrižemo tik pod spodnjim očesom, da tam požene kore- j nine. Potakence se sqdi navpično, i s. pomočjo navadnega klina, kakršnega rabimo za presajanje ze-: Ija, Vsadimo jih ravno po sredini j jarka 15 cm narazen. Potakencaj mora moleti iz zemlje po eno oko (ko je vse dovršena, treba dobro zaliti). Taki potakenci napravijo prav lepo okoreničje, tako da je enoletne pravo veselje vsaditi na stalno mesto v vinograd, dočim so oni, ki se jih kupuje za drag denar iz trtnic špekulantov, slabo okoreničeni, da sploh ni vredno jih saditi. Trtnice pa ne smemo samo nasaditi, ampak tudi večkrat v letu okc.pati in plevel odstraniti in če je suho tudi zaliti. Ako hočeš torej imeti krepke bilfe, nojdi takoj na delo dokler ne poženejo. Sedaj je skrajni čas.
J. H.
Drobiž
Italijanski letalec De Pinedo je v svojem nadaljnem poletu prišel v Buenos Aires, kjer so mu napravili navdušen sprejem.
V Trstu bodo to pomlad končana dela za potresno postajo.
Za ljubljanskega velikega župana je imenovan dr. Fran Vodopivec, ki je bil rojen 1. 1879 v Ajdovščini.
Dr. Korošec, voditelj SLS je res-,rio zbolel.
Celjska obrtna zveza namerava prirediti 1.	1928. veliko obrtno
razstavo.
Tudi Madžarska misli uvesti davek na samce.
Francoski vojni minister je izjavil, da ima Francija 700.000 vojnih invalidov.
Govorilo se je, da je položaj ameriškega državnega tajnika Kelloga omajen in da bo radi tega odstopil. Te vesti se pa ne potrjujejo.
1 n oTTM T ic.
49-leten vdovec
s a m o-
________ stojen
obrtnik, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z dobrosrčno gospodično od 35—40 let. Samo resne ponudbe pod „KRAS“ na upravo „Novic“.
[.
® POSTOJNA be
♦♦♦♦
Notrsnie bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
1
Razno
Smeh in samoglasniki.
Človek se smeje lahko na različne načine.
Glas a prevladuje v smehu blebetavih, veselih, dolgočasnih ljudi.
Z e se smejejo bojazljivci, pa tudi vljudni in melanholični ljudje.
Tisti, ki s6 smejejo z i, so naivni, svojeglavi, pa malo premeteni.
O je glavni glas v smehu ponosnih, drznili, velikodušnih. Tak je bil menda smeh Napoleona.
Uslužni, zvesti in delavni pa' se smejejo z n.
Kdor ima čas, naj opazuje, če je res in naj poroča, če je to res, ker jaz sem	Neverni Tomaž. ;
ms
tmm
Ceno češko posteljno petje
ra» i kg: belo puljeno L 25 bolišc L
AsAaZ mehko L 40.-, 48.- in55,-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.-Pošiljatve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75.— naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena.
BENEDIKT S ACHSEL 237 Plzno-Lobes št. 7 (Češko)
Cevi jamica Forcessin
OOlikoiana na mcdnirodni razstavi v Genovi z „Diploma di pran premio“
TRST - Via Giuseppe Caprln Slev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ue kupil kar na slepo t
in šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
„Vedež”za leto 1927

je izšel
ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v lf. Petru na !Cra$m
in ordinira
ü Ranalcovi hiši od 9-12 in otn3-35
Kmetijski stroji
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
tcuHinisfte in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Ud. ■. ..— CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. QIOVANNI Št. 1
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffinerla 7.
Telefon 44-39.
iuhuissuimuiihb
Zobozdravnik
aapDPoaaaonaonaD0api3naaiaatiga
--- -----------------------g
□ a a a a a a □ □ □ a a □ a a

sprejema
«GORICI na Travnim 5
II. nadstropje
□
□
a
a
a
□
□appapppppaapoappapaapaappaa »7—	--	,BB=	—T7B
Zobozdravnik
D* D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcljonlran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbrianl 16/111. (prej Via S. Giovanni)
oci 9—12 in od 3—7 urB
11—111
Kaj je z jetiko?
Vedno čujemo tožbe, da peša ljud-1 sko zdravje. Zlasti se je razširila v | novejšem času jetika, ki zahteva! tudi od nas velikih žrtev. Kaj s to boleznijo, alf napreduje, ali izginja? Statistika je v tem oziru precej bodrilna:	v letu 1913. je umrlo med
1000 prebivalci 21 ljudi vsled jetike, v letu 1926. pa le 15. Pri 1000 smrtnih slučajih je bila v letu 1925. v 582 slučajih vzrok jetika, v lanskem letu pa le v 555 slučajih. Iz tega je sklepati, da je boj proti jetiki uspešen.
SI NAROČIL KNJIGE GORIŠKE MATICE?
Ali si res ne moreš na leto odtrgati i liter vina, da si s tem denarjem kupiš 4 krasne knjige, ki bodo Tebi in Tvoji družini v veliko korist, pouk in zabavo!?
rcilstrovanR zifrugn z omnlnaim porstSvom
uraduje v svoji lastni hiši
ušfce Torre bianca 19, L nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnostne celice (safejji
Uradile are za stranke od 8% -13,16-18
Ob nedeljah je urad zapri Telefon štv. 25-67.
HsJMši siouen. denarni zavod
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO Sfupufe m vsaki množini po najvišjih cenah BCAO^IE plačuje više kot vsi drugi RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
3
I
m
I
'MUHDLOf šivalni stroji
„Qöridte88
dvokolesa, motorini „FIAM“ in belgijske puške se vdobe le pri
Josip« Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
co
a