292. štev. V Ljubljani, sobota dne 19. oktobra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nrl zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se x pošilja upravništvn. m i« »R Telefon Številka 118. ••• NEODVISEN wmfiEN DNEVNTK. Posamezna številka 6 vinarjev. B Uredništvo In npravnlštvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* ta pust — Za odgovor Je priložit) znamko, a ... Telefon Številka 118. Balkanska vojna. Na Skoplje. — Skoplje Stare Srbije. — Uspehi dosedanje in bodoče vojne. — Strah pred slovansko silo. — Diplomati in topovi. — Zadnja poročila. izvojujejo tu — zmago. Dočim je glavna bolgarska armada odšla proti Drinopolju in na pot ob reki Seres. je pustila Bolgarija, da je zavzela srbska armada cel trikotnik od Sofije do »Na svidenje v Skoplju« — s tem geslom 50 odhajali srbski polki iz Belgrada, ko so se poslavljali od svojih bojnih tovarišev. In odhajali so eni proti zapadu, drugi na jug, tretji na ,vzhod. Toda vsem je bil en cilj: Skoplje! Skoplje! Vsakemu izmed nas je znano to ime. saj so prav iz tega mesta prihajala pogosto pisana hi brzojavna poročila o turških nasiljih in pa o medsebojnem boju med Srbi in Bolgari. Skoplje je bilo zadnja leta središče srbske propagande proti Bolgariji in ob enem središče balearske propagande proti Srbiji. Z raznimi zgodovinskimi in nezgodovinskimi dokazi so skušali drug drugemu dokazati, čegava je Macedonija, kdo ima več pra-.vic v Solunu, kdo ima večjo pravico na Balkanu. Najeti in nenajeti ljudje so se s celini sovraštvom vrgli v boj in so množili razdor med dvema narodoma, ki sta potrebovala miru — za skupen boj. Ko so se nropagatorji med seboj pobijali, in skušali na veliko veselje Evrope — drug drugega uničiti — pa je gospodaril Turek v Skoplju, v Solunu, v Makedoniji in na Balkanu. To je bil uspeh bratskega boja. To je bilo Skoplje v zadnjih časih. In danes? Skoplje ie skupni bojni cilj srbskih čet. Skoplje šteje danes nekaj nad 50.000 prebivalcev in je na zunaj turško mesto — s slovanskim in poturčenim prebivalstvom. Tu se bo bila prva večja odločilna bitka sedanje vojne. Skoplje — je ključ do Stare Srbije. Kdor ima v rokah Skoplje, odločuje. Skoplje je obdano z nizkim skalnatim gričevjem — ki bo prizorišče najhujših bojev. Turki se zavedajo, kake važnosti je zanje Skoplje, zato so se za boj dobro pripravili. Cete y gorenji Albaniji in v Novem Pazarju so zapustile svoje trdnjave in so namerile pot proti Skoplju. Zgodilo bi se sicer lahko, da jih združeni armadi črnogorska in srbska zajameti. Skoplje je križišče železnice. Ker nameravajo zasesti Srbi celo progo do Mitroviče — In se bliža glavna srbska armada čez Kuma-povo — bodo Turki pritisnjeni na Skoplje in zaostale ceste ne bodo mogle od njih dobivati podpor in pomoči. Preko SkopLja vodi pot na Kosovo polje. Na Kosovem polju stoji samostan Studenice m pri njem je studenec, o katerem verujejo Srbi, da ima v sebi čudotvorno silo. 1 ja vodi pot srbsko armado — na Kosovo polje. Ko je srbska armada 1. 1878. stopila na to slavno polje -- ki je grob stare srbske slave — so se vojaki od radosti razjokali in niso niti hoteli oditi, ko so dobili povelje za odhod. Prihod na Kosovo polje bo za vso srbsko armado velikanskega pomena, kajti v tem se bo videl ves pomen sedanje vojne. Toda danes ne bo nihče več pregnal srbsko vojsko s Kosovega polja. Leta 1878 so jim morali pretiti s topovi, da so odšli. Sedaj pa stopijo čete na svoja tla, kjer leže pokopane kosti njih dedov in tu ostane novo življenje na starih razvalinah. Zgodilo se je nekaj naravnost neverjetnega. Bolgari so pustili srbskim četam, da same Kjustendila in Dubnicc, od koder gre pot proti Kumanovemu na Skoplje. S tem je Bolgarija pokazala, da pusti to polje Srbiji in da je konec nepotrebnega prepira. Pred Skopljem se bo odločila usoda Balkana za sedaj — in za bodočnost. Na evropskem nebu ni še jasno. Daši sedaj vse kaže, da se ohrani mir — in da se pusti balkanskim državam prosto pot — vendar vlada nezaupanje proti Rusiji — dasi brez posebnih vzrokov. Le poglejmo, kako je Rusija hitela priznati italijansko oblast v Libiji in kako se je izogibala, da bi dajala slovanskim balkanskim narodom kako upanje. Stara zavist Evrope proti Rusiji se kaže kljub temu na celi črti. Leta 1878. je Rusija žrtvovala eno celo milijardo za vojno, 100.000 ruskih vojakov je ležalo ali mrtvih v balkanskih bregovih, ali ranjenih v ruskih lazaretih. Hrabra ruska vojska je premagala zimo in mraz, v najhujši zimi je vrgla Turke iz njih pozicij, dlte 10. decembra 1877. je padla Plevna (velikanska radost je polnila vso Evropo!) dne 24. januarja so se približale ruske čete Drinopolju iu dne 24. februarja so stali Rusi pred Carigradom. Turek je bil na koncu svojega gospodarstva. Takrat pa so se oglasili pokrovitelji evropske kulture in so rekli: »Krik panslavistov ie šel predaleč, slova-nofilstvo je postalo nevarno, ruska sila je nevarna za Balkan in za Evropo« — in so šli ter so se začeli oboroževati proti osvoboditelju Balkana. In danes se to ponavlja. Rusija ne sine pomagati, ako si neče nakopati vojne na glavo in spraviti v nesrečo - tud5 balkanske države. Zato so po nemških listih že začeli pisati o panslavizmu, o slovanski iredenti — posebno slavni graški Tagblatt opozarja na slovansko nevarnost na jugu. Ako v Dubrovniku priredi slovansko prebivalstvo črnogorskim zmagovalcem ovacije, ako Plamenac govori o zmagah, ki so dokaz slovanske sile —"je to nevarnost za Avstrijo in da bi b'lo to še bolj dokazano, se obenem piše, kaka krivica se je zgodila Italijanom, da se je v Dalmaciji italijanščina odpravila kot uradni jezik. Nemški kultu-ronosci se tako stavijo na stran Turčije in s tem kažejo svojo kulturo, ki zagovarja suženjstvo in vse zlo, ki je z njim v zvezi. Tak ie strah predslovansko silo na jugu — toda sila zmaguje in bo prepodita strahove. * Diplomati so zelo potrpežljivi ljudje, ki upajo tudi takrat, kadar ie izginilo že zadnje upanje. Diplomati ir. vojna sta dve sili, ki stojita nasproti kakor — papir in ogenj. Papir pravijo, je potrpežljiv in vse prenese — tako tudi diplomat govori, kar mu drugi naroče. Toda vojna gre samovoljno naprej, kakor ogenj, in tak ogenj navadno objame papir in ga sežge. LISTEK M.. ZEV AKO *j V senci jezuita. (Dalje.) In te očividne različnosti so zadoščale rokovnjačem, da so se nagibali s svojo simpatijo bolj na Manfredovo stran. Med njimi vsemi ni bilo niti enega, ki se ne bi bil dal ubiti zanj, in v vsem velikem carstvu latovščine ni bilo niti ene vlačuge, ki mu ne bi bila posvečala na-tihem zaljubljenih vzdihljajev. On je bil pravi kralj rokovnjačev, kakor je izjavil enkrat sam v svoji prikupljivi, mladostno naivni bahavosti; (Trikot, kralj Timski v svoji lastni osebi, ni govoril z njim nikdar drugače kakor z velikim spoštovanjem, dasi je treba povdariti, da je zrl ta mož v svojem srcu z veliko nestrpnostjo na mladeničev rastoči moralni vpliv. Zdaj nam preostaja samo še da izprego-.vorimo o jako delikatni točki tega poglavja. Kakšni so bili dohodki naših dveh junakov ob času našega srečanja z njima? S čim in kako sta se preživljala? O Lantnčju je lahko govoriti. Lantnč je postal družabnik slovečega tiskarja, mojstra Štefana Doleta. Nekega dne, ko jima ie bilo kakih dvanajst let, sta se klatila dečka po mestu, uganjaje svoje šale in razpletaje svoje otroške pogovore, in dospela tako čez mostove tja do griča Sv. Genovefe. Slučaj ju je privedel pred nekakšno prodajalno. Bilo je poleti; delal se je večer. .Vrata prodajalne so bila odprta. Na pragu sta sedela vsak na svojem stolu dva moža in ogledovala pozorno pergamenaste liste, popisane s čudnimi znaki. Otroka sta se vzpeia na prste, gledaje ju z globokim občudovanjem »Kaj pa je to?« ie vprašal Manfred tiho. »Pisanje!« je odgovoril Lantne. Moža pa sta se ozrla in se nasmehnila bistrima obrazkoma umnookili fantičkov in njiju začudenju nad popisanimi hsti. Prvi zimed njiju je bil mojster Dolet. Drugi je bil Rabič ki je čital korekturo svoje nesmrtne knjige »Življenje velikega Gar-gantue.« Rabič je začel izpraševati dečka, ki sta gledala »pisanje« s tolikim občudovanjem. Njuni umni odgovori so ga presenetili. Dolet ju je povabil v tiskarno in jima pokazal slike, ki sta se kar zavzela nad njimi... Drugi dan sta se vrnila »gledat tiste slike«, in ravno tako naslednje dni. Mojstru tiskarju sta se po malem omilila paglavčka; začel ju je poučevati. Pazljiveje in z večjim občudovanji m pač ni nikoli poslušal učenec svojega učitelja kakor onadva Štefana Doleta... Vzlasti Lantne je postal pravcat učenjak in izumil celo več izpopolnitev v tiskarski umetnosti, ki je bila tačas šele v povojih. Seveda, omeniti je treba, da se je kaj kmalu začel zanimati za tiskarstvo tudi zato, ker je imel Dolet lepo hčerko. In tako je postal I.antnč družabnik tiskarskega mojstra. Med tem pa je sanjal Manfred o drugačni usodi. Čakal je samo ugodne prilike, da se proslavi v kaki vojski. Diplomati so še včeraj izjavljali, da imajo upanje na mir — na Balkanu je pa že pokalo. Tako so zadnje besede diplomatov trčile vkup s prvimi streli iz topov. Za nekaj časa diplomati ne bodo imeli besede — govorili bodo topovi — šele ko bodo ti utihnili, se bodo zopet oglasili. Zadnja poročila poročajo o prvih spopadih. Senzacii željna Evropa čaka novih poročil. V kavarni se tako prijetno čita — o vojni. Občinstvo je sito politike — želi dejanj — lepih, velikih Listi pišejo o teatru, o prizorišču itd. Ni čast za kulturno Evropo, da se morajo v 20. stoletju s krvjo pridobivati najnaravnejše človeške pravice -- ki bi uh dobili nesvobodni narodi na Balkanu tudi na miren način. Še manj častno ie /a Evropo, ako brani narodom, da si sami poiščeio svojih pravic. Kljub diplomatičnim iziavam se more reči, da ie bilo malo vojn v Evropi, pri kateri bi bile simpatija iavnosti tako odločno na eni strani. Zato tako hlastno čakamo poročil in — zmag. Z bojnega polja. Dosedanje črnogorske operacije in vspehi. Deset dni traja šele črnogorsko-turška vojna in mala Črnagora ima v tem kratkem času zaznamovati že velikanske vspehe. Z mirno vestjo lahko rečemo, da so Črnogorci tekom teh 10 dni dosegli več kakor Italija tekom enega leta v Tripolitaniji. Črnogorci imajo v tej kratki dobi čez tisoč mrtvih in ranjenih. turške izgube pa so še veliko večje. Vrh tega so Črnogorci vjeli dosedaj že okolu 6000 Turkov in velikanske zaioge municije in vojnega orožja Črnogorci so na svojem pohodu naleteli na silen odno-- in so svoje zmage plačali s precejšnjimi izgubami. Podgoiiške bolnice so polne. a hladna zemlja je pokriia že na stotine črnogorskih junakov. Da so Črnogorci vjeli kar cele turške posadke, da so zaplenili velikansko zalogo municije, orožja in živil, se imajo v prvi vrsti zahvaliti junaštvu svojih junakov. Že iz dosedanjih bojev, v kojih je v tako kratki dobi Izteklo že toliko krvi, si lahko napravi vsakdo pojem, kako krvava bo vojna med Jugoslovan? in Turčini, ki je sedaj izbruhnila že na vsej črti: Hitre operacije in silni naskoki, to bo karakteristikon te vojne. Po vsem tem imajo čisto gotovo oni prav, ki trdijo, da bo splošna balkanska vojna nekaj strašnega. Kri bo tekla v potokih, a vojna bo — kratka. Ut Črnagora je napovedala Turčiji vojno dne 8. oktobra zjutraj, nakar so črnogorske čete takoj na treh krajih udrle v turško ozemlje. Prve večje operacije so se začele okoli Berana in sicer še isto popoldne. Dn 9. oktobra ob 8. uri zjutraj je zagrmel prvi črnogorski top v Gorici nad Podgorico v | prisotnosti kralja, princa Danila in vojvode Petroviča. Izpaiil ga je princ Peter. Črnogorska artilierija, ki ie bila postavljena na Kaka-rički gori jugovzhodno od Podgorice je ob dveh popoldne uničila turško artiljerijo na Planinici, nakar sc je takoj pričel bombardma na Dečič. Dečič ie padel 10. oktobra ob 9. uri zjutraj. Turška posadka se je udala in 'Črnogorci so zaplenili 4 brzostrelne topove. Šlpčanlk se ie predal, dne 11. oktobra popoldne. Ze v teh bojih so Črnogorci izgubili nad 100 mrtvih in 300 ranjenih. Popoldne 11. oktobra sta bili z naskokom vzeti turški trdnjavi Vrani in Roga). Pri tej priliki je bilo vjetib 300 Turkov, en Kruppov kanon in nebroj drugega vojnega ma-terijala. Dne 12. oktobra so se vršili le mali spopadi. Glavno zmago so črnogorske čete podi princem Danilom slavile dne 13. oktobra, ko je padla v njih roke trdnjava Tuzi. Zjutraj na vse zgodaj se je začelo bombardiranje zadnjih utrdbi pred trdnjavo, ob dveh popoldne so Turki že razobesili belo zastavo. Črnogorci so vjeli 6000 Turkov med njimi poveljnika z 62 častniki, zaplenili 9 topov, 8 mitraljez, 7000 pušk, 800 šotorov in več električnih reflektorjev. Popoldne se je vršil slavnostni pohod zmagovite črnogorske armade v mesto. Do tega dne je padlo 256 Črnogorcev, nad 800 pa je bilo ranjenih.; Turki so izgubili 30 častnikov, 1650 mrtvih ii* 582 ranjenih. Vrh tega so Črnogorci vjeli nad 6000 Turkov. Dne 14. oktobra je padla utrdba Dum in tako ima sedaj armada prestolonaslednika Danila prosto pot do Skadra. Istočasno ie operirala na jugu primorska' divizija pod poveljstvom generala Martinovičaj Potem, ko je prekoračila Kameniški most, je! dne 11. oktobra v široki liniji zavzela utrdb« Katrkole in pet Ubala in že tega dne so prvi črnogorski junaki se pojavili pred Tarabošeml ki tvori ključ do Skadra od južne strani. Ei» del južne armade je prodiral paralelno z obaloj Skadrskega jezera, drugi del pa je potem ko; je prekoračil reko Bojano prodiral od juga prot# severu. Dne 12. oktobra je padla tudi utrdba Oboli v črnogorske roke. Sedaj se obe diviziji priJ pravljata na skupni napad na Skader. Zadnji vesti pripovedujejo, da se Turki v Skadru pri-1 pravljajo na silen odpor in da so dobili precejj-j njo pomoč. Po nekaterih vesteh šteje posadkd v Skadru 25.000 vojakov. Tretja črnogorska armada pod generalom Vukotičem je med tem dne 9. oktobra ob 82 uri zjutraj na severu naskočila trdnjavo Moij kovač in io zavzela ob dveh popoldne. Turki so pobegnili proti jugu. še istega dne so bW zavzete tudi glavne pozicije na Tari. Dne 10. oktobra so se črnogorski junaki utaborili na Lepenovcu, tri ure od Bjelega Ptw lja. Dne 11. oktobra so bili že pred Bjelimt Poljem. , Dne 11. oktobra so Črnogorci pod povelj stvom generala Vukotiča po 12 urni bitki zavzeli Bjelo Polje in odkorakali v mesto, kje« so nastavili črnogorske oblasti. Po tej zmagi je Vukotičeva armada začela prodirati proti Berani. Tu so se vršili 6 dni krvavi boji in dn« 17. oktobra so tudi Berane padle v črnogorske roke. Črnogorci so imeli velike izgube, zate pa so dobili v Berani velikanski vojni plen. Drugi del Vukotičeve armade je v času, kos so se vršili glavni boji okolu Beran dne 14. oktobra po krvavem boju zavzel utrdbe Pepič ia Novšič na Limu v bližini Vizitorja pri Gusinju., S tem so Črnogorci dobili prosto pot proti ro-1 dovitni dolini ob Plavi in Gusinju. Dne 16. oktobra je padla trdnjavica Vizitor tik pred Gu-sinjem. Posadka se je udala. Črnogorci so za-! A kako je živel zdaj, ko se mu še ni nudila zaželjena priložnost? vpiašuje radovedni bralec. (>menili smo že, da sta imela prijatelja v ulici Froamantel skromno skupno stanovanje, kjer sta živela dokai uhožno. Lantnčjev zaslužek je ravno zadoščal za niune skupne potrebe. Toda primorani smo omeniti, da je tudi Manfred včasih pomnožil skupno blagajno s kako nepričakovano svoto, ki je bila navadno jako čudnega izvira. Zgodilo se je mnogokiat da je kak rokovnjač prosil mladega moža naj mu pokaže kak umeten sunek z mečem. In Manfred se ni dal dolgo prositi. Povdariti moramo, da cn v svoji brezskrbnosti ni videl v tem ničesar zlega. Po lekciji na je našel v svojem jopiču običajno par zlatnikov. Obdržal je te darove. Mari hoče kdo izmed raŠih bralcev ka-meniati mladega junaka? Makar: mi ga slikamo takšnega, kakršen je bil. In, da povemo po piavici vse svoje misli — zdi se nam. da se je kazal Manfred s tem velikodušnega. Ali je bilo njegova stvar, soditi rokovnjače, ki ie bil vzgojen med njimi — ljudi, ki so ga tolikanj ljubili in negovali še kot otroka? S tem, da je sprejel zlatmke, ki so dišali že miljo daleč po roparskem plenu, se je Manfred nedvomno pokoraval globokonotranji rahločutnosti. Morda ni hotel, da bi darovatelj občutil razdaljo, ki ga je ločila od njega... Mogoče ie tudi. da sploh ni razmišjal o tem, zakaj morala tistega časa je bila daleč od »popolnosti« današnje, ko nam je temeljita vzgoja vsem zabila v čut in um, kako strašen zločin je, vzeti del blagostanja tistemu, ki ga ima preveč. Manfred morda še ni razumel tega. Kdo ga je pa učil!... Ne bomo ga torej dalje zagovarjali; naj sl bralec sam izbere razlago, kakršna se mu vidi verjetnejša. Takšen je bil natančni položaj Manfreda in Lantneja v trenotku, ko smo se seznanili s tema dvema mladeničama, zanimivima predsta-viteljema tiste zanimive dobe. XXI. Brat Luben in brat Tibo. Ravno tisti večer, ko so Sansak, Esč iri La Šatenjrč igrali v krčmi pri »Vedeževalki«) partijo za kocke, ki smo ji prisostvovali, se jef godil nedaleč odondot čuden prizor. Bilo je v začrneli hiši v eni izmed uličic, ki so sose-dovale Luvru. Trije moški so se razgovarjali v skriti sobici, varni pred vsako nadležno radovedna stjo. Ali bolje: eden izmed njih je sedel v naslanjaču in govoril ostalima dvema. Ves način, kako sta stala pred njim in odgovarjala na vprašanja, zastavljena jima z vi-sokomernim, zapovedajočim glasom, je pričal o globokem spoštovanju. Mož, ki je sedel, ni bi! nihče drugi kakor prečastiti oče Ignacij De Lojola, ki je takrat začenjal polniti svet z glasom o svoji močv pogumnosti in svetosti. Ostala dva sta bila navadna meniha; enemu izmed njiju je bilo ime Tibo, drugemu Luben. Bila sta dokaj poznana po mestu in na vseučilišču. (Dalje.) plenili 4 brzostrelne topove in velikansko zalogo pušk. Obe armadi generala Vukotiča imata namen združiti se s Srbi na Kosovem polju. do-čim bosta princ Danilo in general Martinovič Vsak trenotek pričela oblegati Skader. kjer bo padla odločitev. Kam bosta krenili te dve armadi po zavzetju Skadra, ni znano. To ie kratek pregled rezultatov črnogor-sko-turške vojne, ki se vrši šele 10 dni. Kakor ]e razvidno, so Črnogorci dosegli tako velikanske vspehe. kakor morda niti sami niso priča* kovali, kal šele Turki. Junaki hribovite Črne Gore so se izkazali vredni sinovi svo]ih prednikov, črnogorska zgodovina pa se bo zopet pomnožila z novimi lavorieviml venel. ♦ Vojna na vsej črti. BALKANSKE DRŽAVE PREKORAČILE MEJO. Carigrad, 13. oktobra. Včeral zvečer sta Srbski In bolgarski poslanik na turškem dvoru zapustila Carigrad. Veliki vezir Muktar paša ju je namreč obvestil, da ie ministrski svet sklenil napovedati Srbiil in Bolgarski vojno. Muktar paša ie takoj izročil poslanikoma njiju potne liste, nakar sta takoj odpotovala z vsem personalom. V poslaništvih je bilo za odhod ie vse pripravljeno. Bolgarsko in srbsko poslaništvo je zročeno v varstvo Rusiji. Tudi Vsi bolgarski in srbski podaniki v Turčiji o pod varstvom Rusije. Turške podanike v balkanskih državah Je vzela v varstvo Nemčija. Atene. 18. oktobra. Ko je grška vlada zvedela, da ie Turčiia napovedala Srbiji in BoU Carski vojno, ne pa tudi njei, je takoj obvestila svojega poslanika naj izroči Porti vojno napoved in odpotuje domov. Poslanik Gry-paris ]e to tudi storil m danes zapustil Carigrad. Grške podanike v Turčiji sta prevzela v varstvo Rusija in Francija. Dunaj. 18. oktobra. Balkanske države so prekoračile turško mejo že včeraj zvečer. V Carigradu vlada radi napovedi vojne velikansko uavdušenje. Turki so trdno prepričani, da bodo Srbe, Bolgare in Grke popolnoma porazili. VOJNA. Dunaj, 18. oktobra. Vojna je izbruhnila na vsej črti Hi že najbližje dni se bodo vršile na Balkanu krvave bitke. Srbska armada je na iak In Macedonljo. Kot ie opažati bodo šle vse štirih krajih prekoračila mejo In udrla v Sand-čete skupno proti Skoplju. Istotako so prekoračili mejo tudi že Bolgari in Grki V zadnjem trenotku so Turki napeli vse moči, da bi odvrnili Grško od vojne. Porta ie obsipala Grke z Vsemi mogočimi ljubeznivostmi in celo izjavila, da je pripravljena dosedanjega turškega poslanika v Atenah nadomestiti z drugim. Toda vse spletke so se popolnoma ponesrečile. Grki niso šil na limanice, ampak so ostali zvesti Bolgarom. Srbom in Črnogorcem in se bodo skupno ž njimi bojevali proti skupnemu sovražniku. Značilno je, da je Turčija napovedala vojno samo Bolgarski in Srbiji, ne pa tudi Grški. Zato pa je Grška Turčiji sama napovedala vojno. . . Sofija. 18. oktobra. Takoj po proglasitvi vojne ie izdal bolgarski kralj Ferdinand na narod obširno prokramaeljo, v kateri v vznešenlh besedah popisuje trpljenje macedonsklh Slovanov In poživlja svojo armado k junaštvu in hrabrosti V manifestu zlasti naglaša, da stoje na strani Bolgarske tudi Srbija, Grška ]n Črna Gora In da mora zmagati pravica. Proklamcljo ie vzel narod z velikanskim navdušenjem na znanje. Po vseh cerkvah se moli za zmago slovanskega orožja nad krutim Turčinom. Sollja. 18. oktobra. Bolgarski kralj Ferdinand se nahaja v glavnem taboru bolgarske armade, k: koraka proti Drinopolju. Sollja. 18. oktobra. Glavna bolgarska armada. ki ie bila zbrana pri HarmanUju je že prekoračila mejo In zadela pri Mustali paši na turškem ozemlju na Turke. Vnela se je takoj večji bitka, katere izid še ni znan. Sollja, 18. oktobra. Danes je prestopila lurSko mejo tudi bolgarska armada, zbrana pri Kjustendilu. V tei armadi ie tudi zelo mnogo srbskega vojaštva. Združena bolgarsko-srb-Ska armada Je udrla čez piejo pri Egri Palanki In udarila takoj proti Skoplju. 6KBKA ARMADA NA TURSKEM OZEMLJU. Belgrad. 18. oktobra. Kralj Peter je danes zjutra) odpotoval z brzovlakom v glavni srbski tabor v Niš. Spremljata ga princ Gjorgje in ministrski predsednik Nikola Pasič. Prestolonaslednik Aleksander je odpotoval na bojišče že Včeraj. Na kolodvoru je čakala kralja več tisoč glav broječa množica, ki ga je viharno pozdravita Navdušenja kar ni bilo konec. Na peronu je bil zbran ves diplomatski zbor, na želu mu ruski poslanik Hartwig in bolgarski in grški poslanik. Zbrana Je bila tudi vsa višja duhovščina. Kralj je bil ginjen do solz, ko ga le pred odhodom blagoslovil metropolit Dimitrijv in želel srečo njegovemu orožju. V imenu diplomatskega zbora se je poslovil od kralja ruski poslanik Hartwlg, ki je Izrazil željo, naj se kralj v kratkem vrne s svojo armado zmagovit nazaj. Nato je kralj stopil v vlak. Vlak je zapiskal, godba je intorlrala srbsko himno in vlak je med gromovitim Živlol klici zginil proti jugu. Po kraljevem odiiodu ie ljudstvo odšlo pred rusko, bolgarsko, grško In črnogorsko poslaništvo, kjer je priredilo zastopnikom imenovanih držav viharne ovacije. Občinstvo je neprestano vpilo: Smrt Turčinu! Živela Srbija! Živela balkanska zveza! Vest, da je vojna že izbruhnila je vzbudila po vsej Srbiji velikansko navdušenje. V Belgradu ie bila proglašena proklamaclja vojne s strelom iz topa, po deželi z zvonenlem po cerkvah. Po vseh cerkvah so se vršile danes maše za srečno zmago slovanskega orožja nad mohamedanskim Turčinom. Ljudstvo nestrpno pričakuje prvih vesti z bojišča. Belgrad, 18. oktobra. Srbske armade, ki so bile zbrane na meji so že včeraj dobile ukaz, naj prekoračijo mejo. kar je vzbudilo med vojaki velikansko navdušenje. Belgrad. 18. oktobra. Srbske armade so na štirih krajih udarile v Turčijo. Prva arina-da je udrla v Sandžak pri Javorju in koraka prot! Sjenicl, druga ic pri Raški prestopila mejo in udarila proti Jeni Padarju, tretja se je iz Banja napotila proti Prištini, četrta pa ie prekoračila meio pri Rlsovcu In se napotila proti Skoplju. Zadnii armadi načeluje vojn! minister general Potnik, on? ki operira proti Prištini pa predsednik »Narodne Obrane« general Živkovi«.*. Baje so prve čete generala Zivkovi-ča že došle v bližino Prištine. Priština pade še teku današnjega dne v srbske roke. Belgrad, 18. oktobra. Armadi generala Živkovica se je pri prestopu na turško ozemlje pridružil tudi znani albanski vojskovodja, Isa beg Boljetinac. Njegova armada šteje 15 do 20 tisoč vojakov. Srbskim četam se tudi neprestano pridružujejo srbski vstaši iz Sand-žaka. Danes je pričakovat: prvih večjih spopadov. SOKOLSKA LEGIJA NA BOLGARSKEM. Sofija, 18. oktobra. Tu so je ustanovila posebna sokolska legija, ki bo upravljala v vojni razne posle. BEG KRISTJANOV IZ TURČIJE. Carigrad, 18. oktobra. Tekom današnjega dne je vsled proklamacije vojne zbežalo več stotin bolgarskih, srbskih in grških družin iz Carigrada in Smirne, ker se boje poboja od strani Turkov. RUSKO POSLANIŠTVO MOČNO ZASTRAŽENO. Carigrad, 18. oktobra. Ruska vlada je na svojem poslaništvu v Carigradu, kakor po vseh ruskih konzulatih v Turčiji potrojila svojo stražo, ker hoče na ta način preprečiti vsake demonstracije in napade na ruska zastopstva. SAMARITANSKI TEČAJI V MOSKVI. Moskva, 18. oktobra. Tu se vrše na ini-cijativo slovanskega odbora samaritanski tečaji, katere vodijo proiesorji kirurgije. Zlasti se vrše praktične vežbe. Tečajev sc udeležuje zelo mnogo odličnih ruskih dam, ki odpotujejo še te dni na bojišče na Balkan, kjer bodo stregle ranjencem po srbskih in bolgarskih bolnišnicah. ZGODOVINSKI DNEVI. Dnevi, v katerih je izbruhnila balkanska vojna — so zgodovinski. Leta 1809. dne 17. oktobra je bil sklenjen t. zv. schonbrunski mir, v, katerem je dobil Napoleon »ilirsko kraljestvo«. — Dne 19. oktobra leta 1812. (torej pred sto leti) je nastopil Napoleon svojo pot iz Rusije, kjer je doživel svoj poraz. — leta 1813. se' je bojevala v teh dneh velika bitka narodov pri IJpskein (17.—20. oktobra). Z zgodovinskimi dogodki teli dni, se bo poslej imenovala tudi napoved osvobodilne balkanske vojne. Slovenska zemlja. t Dragotin Habe. V Idriji je umrl v ponedeljek zjutraj po dolgotrajni in mučni bolezni Dragotin Habe, rudniški strojnik star 54 let. Dasi preprost mož, se je vedno zanimal z vso vnemo za vse javno življenje ter je stal do zadnjega diha neomajno zvest narodnim in naprednim načelom. V zdravih in majših letih je živahno posegal tudi v volilne borbe ter je s svojim možatim nastopom in vplivom veliko pripomogel, da so bili dr. Majaron, dr. Ferjančič in Gangl izvoljeni za idrijske poslance. Tudi ob vseh občinskih volitvah je vedno stal v prvih vrstah narodno-naprednih bojevnikov. Delavskemu bralnemu društvu je bil ves čas zvest in požrtvovalen član in ni najmanjša njegova zasluga, da je 251etnica tega društva tako sijajno uspela. Sploh je podpiral vsa narodna in napredna društva. Najbolj pri srcu pa mu je bila družba sv. Cirila in Metoda. Nikoli ni mogel dovolj odločno obsojati gonje proti njej. Družbe se je spomnil tudi ob svoji smrti ter ji daroval 200 K. To je pač najlepši dokaz požrtvovalnost in zavednosti slovenskega delavca! Ker ni imel svojih otrok, je po svojih močeh podpiral dijake ali s hrano ali z denarjem, tako da ni vedela levjca, kaj da desnica. Bil je sploh blagega srca. Svoje življenje je izpolnil z dobrimi deli. Za javnost se je zanimal do zadnjih dni. O vsem se je razgovarjal s svojimi prijatelji, ki so ga hodili obiskovat, informiral se je o dogodkih iz časopisov, sam pa je bil naročen na »Dan«. — Svojo naporno službo pri rudniku je opravljal z največjo natančnostjo in vestnostjo 31 let. Od svojih predstojnikov ni čul niholi nobene grajalne besede, ker je bil zanesljiv in točen kot ura. Rudar je bil 7 let, 24 let pa je s strojem dvigal rudo iz jame. Kadar je Habe ravnal stroj, sc bili rudarji brez skrbi in strahu pred nesrečo. Mučno dolgoletno delo pri stroju je tako vplivalo na njegove živce, da ni mogel zaspati, ko se je z dela vrnil domov. Vedno mu je stroj bučal in ropotal v dulni. Zato se je pripravljal, da stopi v pokoj, da v miru preživi ostanek svojih dni. Res: sedaj inu je prišel večni počitek! — Njegovega pogreba so se udeležili: Delavsko bralno društvo, godbeno društvo, člani in članice obeh podružnic C. in M. ter mnogo drugega občinstva. Rudnik pa, ki mu je Habe služil 31 let zvesto in uspešno, ni poslal nikogar, da ga spremi na zadnji poti. Bodi značajnemu in požtvovalnemu možu ohranjen blag spomin! Klerikalna pravičnost. Nek klerikalen petelin si ni moge kaj. da ne bi dal duška svoji klerikalni strasti s tem. da je v sobotni Številki »Gorenjca« na prav. Jii- navski način napadel nekega radovljiškega naprednjaka. Da bo pa javnost bolje informiiana o dotičnem nočnem koncertu, katerega je baje ta priredil, naj povemo v njegovo obrambo sledeče: Kakor vsako leto so bili tudi letos naborniki, med katerimi se nahaja Ludovik s hrvaškim imenom, -— tako ga namreč nazivlje »Gorenjec« — kakor tudi sin nekega tukajšnjega klerikalnega veljaka, veseli, ter so dah veselju duška s tem da so po mestu vriskali. 1 o pa ni bilo všeč našemu občinskemu tajniku, kateri ie obenem občinski odbornik ter policijski nadzornik. Zavedaje se svoje velike veljave. se je čutil seveda poklicanega narediti po klerikalni navadi seveda — mir, ter ie začel nabornike zmeriati skozi okno s smrkovci, poljubljati jim klofute, ter jih poditi spat. In ker ea naborniki niso hoteli takoi ubogati, se je čutil seveda prikrajšanega na svoji časti kot policijski nadzornik, ter se je drugi dan ogorčen pritoževal našemu nad vse pravičnemu okrajnemu glavarju, kako to, da glavarstvo ne skrbi za red v mestu, ter mu obenem namignil naj razgrajače občutno kaznuje. Gospod glavar je seveda tako! odredil preiskavo po orožnikih proti dotičnim razgrajačem kateri so kalili nočni mir našemu hotelirju To so pa seveda zvedeli naborniki, in ne leni so vložili proti našemu oolicijskemu nadzorniku kazensko obtožbo radi besede smrkovci. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Ves klerikalen aparat je bil na delu. da prepreči obsodbo občinskega tajnika. Sklicali so občinsko sejo pri kateri so sklenili poslati na sodišče vlogo, katere namen naj bi bil, olajšati zagovor obtoženca. V dotični vlogi sc govori o huronskem vpitju, o izzivanju c kr. naborne komisije z »občeznano izzivalno pesem« »Čuk se je oženil« katero smo se pa učili še v šoli, in razne druge podrobnosti. 1 o vlogo je podpisal sam gospod župan, o katerem bi mi nikdar ne verjeli, da bo dal svoj podpis na tako vlogo. Gospod sodnik se je pa na te liinance vjel in temu je sledila OP™^"3 sodba. V razlogih te sodbe navaja gospod sodnik, da obtoženec ni imel namena z besedo smrkovci nikogar žaliti, in da je pravico kot policijski nadzornik delati v Radovljici mir. Res, krasna razsodba, vredna svojega sodnika. Sedaj se je pa slo tem brihtnim glavicam za to, kako bi kaznovali predrznega to-žitelja. In pogruntali so jo. Poklicali so razgrajače. izvzemši seveua onega klerikalca, kateri je bil tudi zraven, ker so čakali z dostavitvijo po/Zivnic toliko časa. da jo je lahko od-kuril na Dunaj, na naše slavno c. kr. okrajno glavarstvo, kjer so jih obsodili, čujte m strmite. tistega, kateri je bil predrzen, da si je upal tožiti našega občinskega svetovalca, na 30. beri in piši trideset kron globe, oziroma 3 dni zapora, in ostala dva. katera sta si upala proti njemu pričati na 10 kron globe, oziroma na 24 ur zapora. Ta razsodba se je seveda razglasila na pritisk našega > pravičnega« okrajnega glavarja, kateri je intimni prijatelj dotičnega hotelirja. Torej v I iubljani se kaznujejo taki nrestopki z kvečjemu 5 kronami globe, v Ka-dovW na s 30 K in to Se takega kateri n\ bil še nikdar kaznovan. In vse to bi se bilo, čc bi se kazen delila pravično. Tako. na primer se v Radovljici ponoči ob dveh lahko strelja po mestu, a to se ne kaznuje, druzega pa, ki na predvečer nabora po mestu vriska, se kaznuje z globo 30 kron. ker je slučajno naprednjak. Sedal pa še neko vprašanje na našega gospoda glavarja. Ali vam je mogoče znano, gospoa glavar, kdo je bil tisti, ki le prepovedal delati orožnikom ovadbe proti nekemu obče parnemu psu v Radovljid, ker je bil slučajno lastnik dotičnega psa nek visok državni uradnik? Pa ja ne mogoče Vi. gospod glavar.. Mj temu ne verjamemo, kei \as poznamo kot oravičnega človeka — posebno v zadnjem času. Če Vam pa to vprašanje ali mogoče sploh ves dopis ni po volji, pa primite dotičnega »tujega« dopisnika, kateri dopisuje v »Gorenjca« in ki ga vsi prav dobro poznate, malo za ušesa, ter n™ povejte, da naj drugič pusti blato pri miru. ker če se ga bolj meša, bolj smrdi. Ce vam pa mogoče še to ni dovolj, se pa kar spet kmalu oglasite v »Gorenjcu« in zvedeli jih še boste, da se boste za glavo držali. Na svidenj 3* DNEVNI PREGLED. Evropski škandal. V času, ko se balkanski slovanski narodi bojujejo za pravico in svobodo svojih zatiranih bratov v Macedomji, so se Prusi začeli čisto na tihem posluževati onega sramotnega razlastitvenega zakona, potom katerega naj bi se Poljaki na Pruskem nasilnim potom oropali svojega ozemlja. Ravno pred štirimi leti je pruska zbornica z neznatno večino sprejela ta barbarski zakon, ki je vzbudil po vsej kulturni Evropi velikansko ogorčenje. Vsa evropska javnost je bila takrat pokoncu in je energično protestirala proti temu nasilnemu zakonu. Pruski kulturonosci so se res precej ustrašili in tako se je zgodilo, da se vlada cela gtiri leta ni poslužila tega zakona. Sedaj se je kar naenkrat raznesla po svetu vest, da je razlastitveni zakon stopil tudi praktično ze v veljavo. Pruska vlada je namreč te dni obvestila dva bogata pruska Poljaka, da morata prodati svojo posestvo mirnim potom Nemcem, sicer se jih bo razlastilo. Tako se bo torej polagoma pričelo razlaščevanje poljskih kmetov, na katerih posestvih se bodo naselili trdi Nemci. Na ta način skušajo Prusi uničiti Poljake.^ ki se kljub vsem nasilstvom vedno bolj množe; Sicer je veliko vprašanje če se bo tajiemški načrt posrečil, kajti Poljaki so silno žilav narod. Značilno pa je, da se taka barbarstva uganjajo v 20. stoletju in sicer ravno od strani onih ljudi. ki se tako radi ponašajo s svojo tisočletno kulturo. Koliko je sta! Italijo Tripolis? Z mirom v Ouchy je končana italijansko-turška vojna, ki je trajala malo več, ko eno leto (od 29. sept. 1911 do 16. oktobra 1912.) Italijo je stala ta vojna okroglo 403 miljone lir. Za odkupnino plača Italija še 40 milijonov lir. Torej stane cela voj- na v denarju okroglo 450 miljonov lir. Poleg tega je znašala izguba na vojaštvu: ranjenih 17.429 mož, ki so jih prepeljali domov, poleg tega jih je ostalo v Tripolisu do 3000, skupaj torej 20.000 ranjenih in bolnih, okolo 600 vojakov se je izgubilo, ubitih je 1405. Za te žrtve je dosegla Italija Tripolis. Proti izpremembi turške posesti v Afriki velesile niso protestirale — dasi je tam arabsko prebivalstvo — proti izpremembam na Balkanu pa so zavzele svoje stališče — češ da se Turčiji ne sme nič dežele vzeti. Ali ni to čudno. Zato je Italija tako brez skrbi sklenila mir — da bodo mogle države složno protestirati proti temu, ko bi si hotele balkanske države razširiti — svoje ozemlje. Iz gledališke pisarne. Danes dne 19. t. m. se (za abonente nepar) prvič uprizori »Tiha sreča«, -odbinska drama znanega nemškega dramatika Hermana Sudermanna, ki si je s svojimi naturalističnimi dramami z vedno napetim dejanjem med najširšimi krogi pridobil znamenite uspehe. Tudi nam ni več neznanec, saj so se na našem odru že uprizorile njegove drame »Dom«. »Čast«, »Fric« in »Živi življenje«. Pričakovati je, da ga bo občinstvo tudi to pot z veseljem pozdravilo, kakor vselej, kadar se je pokazal na našem odru. »Tiha sreča« nam kaže notranjo krizo Elizabete Wiedermanno-ve, ki jo hoče izvabiti njen prejšnji ljubimec pl. Rocknitz iz mirnega zakotja. V spretno zasnovanih prizorih se nam odkrivajo duše, srca se privlačijo in odbijajo, hočejo se šiloma odtrgati od pokoja in vseli zvez, dokler ne izzvene viharji v tiho lesignacijo. »Kranjska dežela v predzgodovinski dobi« -To knjigo, ki jo je napisal naš znani starino-slovec Jernej Pečnik, ic nagradilo naučno ministrstvo z nagrado 100 K. S tem je naučno ministrstvo oriznaio vrednost te knjige, in je, deloma poplačalo marljivemu delavcu njegovj trud. Centralna komisija je poslala svoje priznanje. Kogar zauima prva doba naše dežele, naj si kupi za 70 vinarjev. G. Plečniku čestl-, taino na nagradi in priznanju in želimo, da bi tudi njegovi rojaki znali ceniti njegov trud. »Čudovita hišica« se nahaja na Viču na kupu pred dvema vilama, lam je gospod Be-tellino, zidarski mojster na Glincali pospravil, svoje zidarsko opravo na kup. nasproti dvema novima vilama, ki jih je sezidal preteklo po-, letje. Na vrhu kupa pa je dal postaviti »čudovito hišico«, ki dela na gledalca čuden utis na nos pa neprijeten »pritis«. Opozarjamo sl.] županstvo na Viču, da kolikor mogoče kmalu poskrbi, da se ta »čudovita hišica« odpravi, kerj ne spada na javno ulico. , V novomeškem okraju sta bila v c. kr. okr. šolski svet izvoljena dva napredna učitelja. Delavsko bralno društvo v Idriji ima vi zalogi še veliko število izvodov »Idrijskih na-' rodnih pesmi«, ki jih je zbral in za moški ter, mešan zbor harmoniziral Zorko Prelovec. Iz-; vod stane samo 50 vin. — Prijatelje slovenske narodne pesmi opozarjamo na to zbirko. Naročila sprejema odbor imenovanega društva. Štajerski deželni zbor. Na poročilo nemških graških listov, da bo deželni zbor že menda letos razpuščen, pravijo sedaj klerikalci, da se bodo pogajanja še nadaljevala, in da; vlada s svojo pasivnostjo ovira tek pogajanja Čudno, kako so bojeviti klerikalci postali naenkrat ponižni m s kako vnemo prepričujejo Javnost, da sc bodo konečno vendarle »po-glihali«. Ali jih je tako poparila cesarjeva izjava nasproti štajerskemu nemško-klerikahie-mu delegatu Huberju, da vladajo v štajerskem deželnem zboru škandalozne razmere. Ali čutijo, da so na najvišjem mestu prepričani, dat so baš naši klerikalci oni, ki so s svojo naravnost neumno taktiko celo zadevo zavozili?. Za »Stražinega« pisanja bi se to dalo soditi. Poravnava med O migom in Malikom. Volilni boj leta 1911. za 10. štajerski volilni okraj med Malikom in Rauterjem je imel za posledico več tožb za razžaljenje časti. Dne 28. maja v Ptuju sta na nekem volilnem shodu ptujski župan Ornig in takratni kandidat Malik ostro trčila skupaj. Padle so žaljivke od obeh strani, kar je imelo za posledico obojestransko tožbo. Zadeva se je dozdaj vlekla. Sedaj pa sta se oba nemškonacionalna petelina pobotala in sta tožbi umaknila. Tako še je končala ta —-komedija, ki je bila celo predmet interpelacij v državnem zboru. Drablž Iz Štajerske. V G r i ž a h so pri občinskih volitvah zopet bili izvoljeni klerikalci. Dne 13. t. m. je bil za župana izvoljen do-zdajni župan Stefan Piki. — I z S t. J u r j a o b j. ž. je šlo letos 30 novincev k vojakom. Elektrarno v Mariboru bodo začeli v doglednem času graditi, ker je namestnija z odlokom od 28. septembra t. 1. mariborski mestni občini dovolila, da sme pn Ferlberjevem otoku ob Dravi postaviti naprave za porabo vodnih sil _ Premije za pravilno izvedeno knjigovodstvo razpisuje c. kr. kmetijska družba za Štajersko in sicer 15 premij po 100 K. — Slovensko gledališče v Ptuju bo v nedeljo 27. t. m. uprizorilo vi Narodnem domu ljudsko igro »Brat Martin« in se prične s to igro letošnja gledališka sezona v Ptuju. Nemški naclonalci v graškem občinskem svetu so se razcepili v dva kluba: dozdajni meščanski klub šteje le še 20—23 članov, obr-niki pa so si ustanovili nov klub pod imenom »nemški meščanskih klub«, ki šteje 7 članov; socialistični klub šteje 16 članov, m krscansko- S°C1 Lftonila ie v Bolski pii Gomilskem služkinja Marija Ribiča iz graščine Strosnek. Dne 13 t tn. so našli njeno truplo. Bila je v blagoslovljenem stanu in sumijo, da je radovoljnO sama šla v smrt Osebne vesti. Štajerski deželni odbor je pomaknil profesorja na deželni gimnaziji v Ptuju dr. Jož. Komljanca v osmi činovni razred. — Finačni nadkomisar Martin Vok je premeščen iz Celja v Maribor, finančni komisar; Martin Kovač iz Maribora v Celje. — Za po-stajenačelnika v, Brežice je imenovan nem- škutar Oroszy iz Sevnice, v Sevnico pa Slovenec M. Jenčič iz Opčine. Narodno-obrambna razstava v Mariboru se otvori v soboto dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Čitalnice ter je odprta ta dan do 6. zvečer, v nedelio od 9. do 12. in od 3. do 8. zvečer ter v pondeljek dne 21. t. m. od 9. do 12 in 3. do 6. zvečer. Opozarjamo na to nad vse zanimivo razstavo, ki nas pouči o kulturnem, gospodarskem in nacionalnem stanju našega naroda in o nemških ter italijanskih ciljih in težnjah po slovenskem ozemlju. Vstopnina 20 vin. V soboto, dne 19. t. m. predava g. dr. L. Brunčko v Nar. domu v Mariboru ob 8. zvečer o zanimivem predmetu »Vsenemci in njihov imperializem««. Po predavanju razgovor o narodnostnih razmerah v Mariboru in okolici. Pričakujemo obilne udeležbe domačih Slovencev. Pri mazanju stroja se ponesrečil. yčeraj zvečer je v umetnem mlinu Matije Malinger-ja v Ljubnem uslužbeni mlinarski pomočnik Vincencij Gassenberger mazal neki stroj. Pri tem ga je zgrabil transmisijski jermen in ga je zavrtil okoli Gassenberger je zadobil pri tein poleg telesnih poškodb tudi težke notranje poškodbe. Ranjenca so prepeljali v Štefanijsko bolnišnico. V vinski kleti se zadušita. V vinski kleti posestnika Ivana Kargla v Langenloisu se je pripetil v teh dneh žalosten slučaj, ki je zahteval človeško žrtev. Več delavcev je šlo namreč v klet, ki je bila vsled vretja mošta napolnjena z dušikom. Nekaj delavcev se je rešilo, dva izmed njih, Ivan Ettenauer in Franz Lederer, pa »ta padla nezavestna na tla in sta se zadušila. »Pojdite, gospodična, z nami!« Vesele vo-He sta šla onega dne zvečer zakonska Urba-oec po cestj proti Rožni dolini. Janez Urbanec ga je imel že nekoliko v glavi, pa vendar ga je se krepko nesel. Ravno v najlepšem razpoloženju je bil. To lepo razpoloženje pa so na* Pravili grdo trije fantje, ki so jo pojoč pri-niahali iz Rožne doline. Vsi trije so bili polteno natrkani in ko so srečali Urbančeva dva. Je eden izmed fantov prijel Urbančevko okrog Vratu in je pomežiknil: »Pojdite, pojdite, gospodična z nami!« Urbančevka je veselega fanta debelo pogledala in ni bila prav nič pripravljena iti z njimi. Ko jo pa fant na noben način ni hotel izpustiti in io Je neprenehoma Silil, naj gre ž njimi, ji je vzkipela kri v glavi in je fantu zagrozila: »Pustite me, jaz imam tu svojega moža!« In je pokazala na soproga. fTudi temu ni bilo povolji, da so ga nadležneži Spravili z njegovega lepega razpoloženja in tudi on jim je zagrozil: »Pustite mojo ženo pri Biiru. Jaz sem oženjen!« To pa je vinske bratce tako razjezilo, da so se vsi trije spravili *ia ubogega Urbanca in so ga začeli pošteno otepavati s palicami. Med to bitko je bil Janez Urbanec ranjen večkrat na glavi in tudi njegova žena. ki je branila svojega moža z dežnikom, je dobila več sunkov s pestjo v obraz. iV to bitko se je vtaknil tudi neki Martin Golob in je začel miriti fante: »Saj ta je oženjen, pustite ga no vendar!« Pa zgodilo se je, kakor Se navadno z_godi v takih slučajih. Fantje so pustili Urbanca in njegovo ženo in so se spravili nad Goloba. Vrgli so ga y jarek in so mu Uh tam precej nametali. Eden izmed njih ga je tudi sunil pod nos, da mu ie prebil ustnico in da mu Je začela teči kri. Urbančeva sta porabila to priliko in sta zbežala naprej. Tudi Golobu se je posrečilo ubežati. Včeraj so stali bojeviti fantje pred okrajnim sodiščem, ki jih le zamehurilo kar po vrsti: enega deset dni zapora, drugega na teden dni in tretjega na 5 Sini. Poleg tega bodo morali plačati Janezu Urbancu 20 K za bolečine. Urši Urbanc tudi feO K in Martinu Golobu 10 K. Tako se je kon-fcala ta veselo-žalostna komedija. Fantje bodo ImeM ysaj dober nauk, da se ne sme pretepati meni nič, tebi nit ljudij na cesti. Aretacija ruskega carja. Iz Varšave se po-toča, da je ruskega carja, ki se je mudil v .Spali Jn ki je hodil večkrat brez spremstva in tivilno oblečen.po mestnih ulicah, neki stražnik, ki carja ni poznal, tega aretiral. Carja so oprostili x neprijetnega položaja šele dvorni Orožniki. Usodni konec šale, V tovarni za email v Mostu na Češkem sta se v prostem času zaba-Irala dva mlada delavca Franc Kroupa in Vaclav Hrach s tenu da sta se v prostem času lovila po delavnici. Tej igri se je pridružil še tret-Flek. Med lovom so razbili vrč z Vodo, ki Je stal na tleh. Fleck |e zagnal iz Halj<» irazbiti vrč Hrachu na glavo. Hrach je kmalu nato začel tožiti, da čuti grozne bolečine v glavi in se je napotil domov. Med potjo pa se ie onesvestil in se zgrudil na tla. Prenesli so ga v stanovanje njegove matere, kjer je ostal flolgo časa brez zdravniške pomoči, ker je bil okrajni zdravnik v Mostu oni dan poklican k nekemu bolniku izven mesta. Mladi Hrach se ni več zavedel in je drugi dan nato umrl. »Kinematograf Ideal.« Spored za soboto •19., nedeljo 20. in pondeljek 21. oktobra 1912: 'i. Viravaro. (Potovalna slika). 2. Mirovni an-gelj. (Velekomično). 3. V zanjki. (Amerikanska drama.) 4. Mučna situacija. (Ameriška veseloigra.) 5. Četa Zinn. (Varietetni film.) 6. Mož brez vesti. (Učinkovita drama Nordiskfilm Co. V treh delih). — Samo zvečer. 7. Mtilikc je zaročen. (Burka.) Naskok na hranilnice. Razni špekulantje So razširjali po Galiciji vesti, da bo vlada v slučaju vojne vse hranilnične vloge konfiscirala in da bodo bankovci izgubili svojo veljavo. Vsled tega je nastal na več galiških hranilnic velik naskok ljudij, ki sc imeli tam naložen denar. Vlagatelji so drug za drugim zahtevali svoje vloge nazaj, ki naj se jim izplačajo v zlatu. Slednjič se je le s trudom posrečilo ljudem povedati, da je vse skupaj le norčija. Nato so se sele ljudje pomirili. Ljubljana. ~ Predavanje akademije. Sinoči je prire-aila »Akademija« svoje tretje predavanje. Predaval je prof. Ilešič: O verstvu med Jugoslo- vani. Z ozirom na sedanje razmere je bilo predavanje zelo važno zato je bilo tudi dobro obiskano. Profesor Ilešič je v začetku govora omenil dvoje važnih jugoslovanskih dogodkov: Hrvatsko-sloveuski politični shod v Ljubljani in boj na Balkanu. Shod v Ljubljani ima svoj namen — pred vsem politični, pa tudi kulturni — enako bu na jugu. Oboje je odmev davnih dob. v katerih je verstvo ločilo jugoslovane in jim določalo tudi njih usodo. Neki duhovnik na Nenishem ie te dni pisal, da je za katolike vprašanje, kaj ie boljše: mo-hamedancc ali pravoslavir — ali ni morebiti katoliku Turek bližji nego pravoslavni. Ob času sovraštva lahko tudi katoliški kristjan zapiše take besede. Zgodovina pa uči. da ie bifa vera ravno pri Jugoslovanih navadno posledica političnih razmer. Znano jc. da še ni končan spor. ali sta Ciril in Metod, ki sta prva širila krščanstvo med Jugoslovani pripadala pravoslavni ali katoliški cerkvi — kajti kratko pred njima le nastal v cerkvi razkol, ki io je za vselej ločil v vzlndno in zapadno. Ciril in Metod sta bila iz Soluna, imela sta grško izobrazbo — bila sta torej pravoslavna. Toda bila sta tudi v Rimu in papež je potrdil slovansko bogoslužje. Zaradi bojev z Bržancem Pa so Srbi in Bolgari postali pravoslavni, vkljub teinu, da se je Štefan Nemanja dal od Rima krstiti. Hrvatje so rostali katoliki na grški poziv, v medsebojnih bojih na Balkanu se Je vera zlorabljala. V bogomilih se je pojavila nekaka domača slovanska vera (južno hu-zitstvo). Bogomili so zaradi verskih sporov iz-gnili v mohamedanizmu. Bosna je dokaz, kako se sovražijo kristjani, kadar se sovražijo. Tako ie podal predavatelj pregled verskih razmer na jugu in je pokazal, da se sedanji kulturi razlika ver umika in da so Jugoslovani, ki so po veri lazlični — po kulturi vedno bliže. Treba je to združevanje prekoverskih razlik pospeševati. — Službena pragmatika državnih uradnikov pride to jesen še enkrat pred plenum državnega zbora kjer bo po nekaterih bistvenih spremembah sprejeta. — V veljavo stopi ta pragmatika takoj z novim letom 1913. ~ Novo hišo bo zidal v Prulah tes. mojster Martinčič na svojem parceliranem svetu. Ob Poljanski cesti bo razširil svojo pritlično hišo magistratni uradnik g. V. Verhovec. — Mestni uradniki ljubljanski dobe tudi novo službeno pragmatiko. Občinski svet ljubljanski bo razpravljal o njej meseca novembra. V veljavo stopi s 1. januarjem 1913. — Deželni odbor in deželni šolski svet sta zdaj dve duši in eno telo — klerikalno seveda. Ta dva izvršujeta sedaj kar v kompanijj seveda — kranjsko — špansko inkvizicijo nad naprednim učiteljstvom. Tema dvema specialitetama pa povemo, da kolnejo oba n. pr. po Gorenjskem tako Slomškarji kot napredni učitelji ker ne dobe že februarja meseca dovoljene dravinjske doktade. — Izgubila se je v Četrtek zvečer med potjo od Aleša na Ježici in do kavarne Evropa zlata damska ura. Pošten najditelj se prosi, naj prinese uro v uredništvo našega lista. — »Sokol I.« se je z oktobrom preseli/ v nove društvene prostore Trg Tabor št. 3 v Accetovo hišo (vhod skozi dvorišče na desno). Novi prostori so lepo urejeni, prostrani, da more društvo neovirano vršiti svoje vsestransko izobraževalno delo. Večji prostor je namenjen za večerna predavanja, društvene sestanke, za orkestralne in pevske skušnje. Manjši prostor služi za seje odbora in odseka ter za društveno knjižnico. — »Sokol I.« otvori nove prostore danes zvečer, dne 19. t. m. Obenem bo v novih prostorih prvo predavanje g. dr. Laha: Razmere na Balkanu v preteklosti in sedanjosti — predstoječa vojna. Vabljeni člani, članice in prijatelji Sokolstva. Začetek predavanja točno ob pol 9. uri. • — Ljubljanske obrtne nadaljevalne šole. V Ljubljani imamo 5 obrtnih nadaljevalnih Šo1, ki imajo skupaj 28 razredov in jih obiskuje 860 učencev. Odkar se je odpravi! večerni pouk in se poučuje ob nedeljah in četrtkih dopoldne, se šole prav lepo razvijajo in obisk je prav po-voljen. — Gremijalno trgovsko šolo, ki je nastanjena na I. mestni šoli na Ledini, obiskuje letos 120 trgovskih vajencev. Sola je 3razredna. Prvi razred ima letos vsporednico. Po naših trgovinah je pa tudi lepo število trgovskih vajenk in gremij trgovcev se že bavi z vprašanjem. da bi tudi trgovske vajenke pritegnil v gremijalno trgovsko šolo. Poučevale se bodo, seveda skupno s trgovskimi vajenci, kakor se tudi na srednjih in meščanskih šolah dečki in deklice skupno poučujejo. — Šota na ljubljanskem barju — zginja. Le redki so vozovi ki pridejo ž njo obloženi v 'mesto. Revni ljudje pogrešajo močno to nekdaj tako priljubljeno in ceno kurivo. — »Otrok ima hlače« — zato v šolo žnjiin! Kakor znano, so letošnje okrajne učiteljske konference sklenile, da se namesto sedanjega Gabrškovega zastarelega Abecednika vpelje K. vvidrovo: Moje prvo berilo, kedar bo odobreno. K. Wider je pa napreden učitelj in to je bilo vzrok, da so Slomškarji, na čelu jim »zaslužni« Janko cNpujuuk Jeglič in katehet Čadež in Zaplotnik. uprizorili veliko gonjo, da bi K. VVidro-vo »Moje prvo berilo« ne dobilo ministrskega odpbrenja. Pisarili so v »Slovencu« zoper to najmodernejšo knjigo, kar jih imamo te vrste in katero so kar tiajlaskaveiše ocenili priznani slovenski šolniki in pedagogi. Potom deželnega šolskega sveta so vložili na ministrstvo dolgo pritožbo. Katehet Čadež hujska še v zadnji številki »Slovenskega Učitelja« zoper to knjigo, o kateri piše: »Prvo berilo učitelja Widra še ni odobreno. Otrok mora vendar poprej hlače dobiti, potem ga gre oče pokazat in vpisat v šolo.« — No, otrok je že dobil hlače, zakaj včerajšnji uradni list piše, da je Karel Widrovo »Moje prvo berilo« dobilo ministrsko odobre-nje in se sme brez zadržka vpeliati kot učna knjiga v vseh slovenskih šolah. — Vžigalic ni imel. Pavel^ Eržen je voznik in hlapec iz Starc Oselice pri Žlebih in službuje v Škofji Loki. 28. septembra je »fural« ponoči iz Spodnje Šiške proti Sem Vidu. Naenkrat pa mu je ugasnila luč pri vozu in naš ljubi Pavle ie vozil naprej brez luči. V času. ko dirjajo avtomobili kakor znoreli podnevi in ponoči po tej cesti, bi se kaj lahko zgodila velika nesreča. Zato ie bila to Pavleta Etžena velika neprevidnost, da je vozil ponoči po taki prometni cesti brez luči. Izgovarjal se je sicer, da ni imel pri sebi vžigalic, pa la je jalova. Moral bi vendar biti pripravljen na slučaj, da mu ugasne luč; vžigalice bi potemtakem moral imeti pri sebi. Sodišče ga je obsodilo vsled njegove malomarnosti na 5 K globe ali na 12 ur zapora. Pavle, kadar boš zopet »fi:tai«, imej v žepu vžigalice. Zapomni si to! Trst. Prejšnji lastnik gostilne »Lenček« je imel redno *Ua’i« v gostilni. Sedanji lastnik pa je precej malomaren. »Piccolo« ima »Dneva« pa ne (tuintam ga že ima, menda samo enkrat na teden). Toda to je vse premalo. Ako kupujete »Piccolo« dvakrat na dan. toste menda imeli toliko narodnega ponosa v sebi. da bodete kupili slovenski list vsaj enkrat na dan. Uboga mladina. Večkrat smo že opozarjali na dušno revščino slovenske mladine v Trstu, ki nima niti toliko samozavesti, da bi se posluževala vsepovsod svojega materinega jezika. Na plesih narodnih društev vidimo najbolje. kako vzgojo ima ta mladina. Mladenič z mladenko, mladenka z mladeničem — vse kramlja v italijanskem jeziku. Posebno na plesu »Trgovskega izobraževalnega društva« se veliko govori v italijankem jeziku. To je velika sramota za naš slovenski narod. Ko bi bila mladina bolj izobražena, bi bilo vse drugače. Kako pa naj se izobrazi, saj se za njo nihče niti zmeni ne. 141eten deček, ki je ravno izstopil iz šole. ne more posedovati bog ve kake modrosti, in če se gre učit obrti, ali pa v trgovino. se ponavadi poizgubi. Za mladino od 14. leta naprej se je premalo skrbelo, zato bo treba te nedostatke popraviti nemudoma sedaj. Vse. ki narodno čuti, naj se poprime dela za ubogo slovensko nezavedno mladino, ki vsled svoje nezavednosti ne ve, kaj je prav in kaj ni prav. Za slovensko obrtno šolo v Trstu. »Na rodna delavska organizacija« v Trstu sklicuje za nedeljo, 20. oktobra ob 10. dopoldne javen shod v društeni dvorani, v ulici Sv. Frančiška, 2. Dnevni red: Zahtevamo obrtno šolo. Lastnik steklarne Slatoper, v kateri je nastal ogenj, kakor smo predvčerajšnjem poročali, je bil aretiran in izročen državnemu pravd-ni|tvu. Sumi se namreč, da je on sam zažgal Bil je zavarovan za 75.000 K {ogenj je napravil škode po njegovem zatrjevanju 60.000 K) in si je hotel baje na podlagi tega skovati skupaj »majhen kapitalček«. Sicer pa ni še natančno znano, koliko škode jc napravil ogenj. Kakor pravijo, ie g. Tortsick (tako se imenuje lastnik prodajalne) naznanil oblasti, da zjutraj, ko je vstopil v prodajalno, ni opazil nič nenavadnega, medtem ko te ogenj takoj nato izbruhnil. Njegova trditev se je zdela oblasti sumljiva, zato je bil takoj aretiran. Slovensko gledališče v Trstu. Jutri v nedeljo 20. t. m. prva operetna noviteta »Cigan baron«. Opereta je znana in na repertoarju vseh gledališč, zato se pričakuje obilnega uspeha. — V nedeljo popoldne se ponovi veseloigra »Ljubezen bdi«, ki je dosegla pri premi-ri lep uspeh. Umrl je v Trstu dne 16. t. m. Julij Šušteršič odvetniški uradnik v pisarni dr. Ry-bara. Pokojnik je bil eden prvih domačih močij na slovenskem odru. Prvič je nastopil leta 1862. v stari ljubljanski Čitalnici v vlogi »krojača« pri Lumpacij Vagabundu. Razvil se Je v dobro igralsko moč m zlasti je še v spominu Ljubljančanom v vlogah »Anžeta« v »Revčku Andrejčku«, in Franc Moora v »Razbojnikih*. Splošno je igral karakterne vloge. Na ljubljanskem odru je deloval od leta 1893. pod imenom »Sršen«. Pozneje se jt preselil v Celovec in leta 1907. v Trst, v kojih krajih Je tudi večkrat nastopal. Blag mu spomin. Rušila za ranjence na Balkanu. Te dni Pošlje Rusija iz Petrograda čez Varšavo, preko Dunaja v Trst 5 vagonov materijala za črnogorske ranjence. Materijal oskrbuje društvo »Rdeči Križ« pod načelstvom dvor. svet. Ilijanova in obstoji iz dveh vagonov oseb in treh vagonov bandaž. Iz Trsta gre ekspedicija v Bar v Črni gori. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Volna. ODHOD RUSKEGA IN GRŠKEGA POSLANIKA IZ CARIGRADA. Carigrad. 18. oktobra. Srbski poslanik na turškem dvoru dr. Neuadovič ie šele danes zapustil Carigrad in odpotoval v Belgrad. Isto-tako je danes odšel iz Carigrada z vsem poslanskim osohjem grški poslanik dr. Gry-paris. NAPOVED VOJNE OD STRANI GRŠKE. Carigrad, 18. oktobra. Pred svojini odhodom Iz Carigrada je grški poslanik Gryparis izročil Porti sledečo noto: Ker turška vlada na Identično noto Srbije, Bolgarske in Grške sploh ni odgovorila, dalje ker jQ zaplenila več grških trgovskih ladij, ie Gršku prisiljena sknpno z ostalimi balkanskimi državami poiskati si zadoščenja z mečetu v roki. Carigrad, 18. oktobra. Grški podaniki so izročeni v varstvo Rusiie in Francije. BOLGARSKI POSLANIK ODPOTOVAL U CARIGRADA. Carigrad, 18. oktobra. Bolgarski poslanik je odpotoval Iz Carigrada danes popoldne. ODHOD BALKANShiH KONZULOV IZ TURCl.IL. Carigrad, 18. oktobra. Porta je danes obvestila vse oblasti po provincah, naj sporoče balkanskim konzulom, da morajo takoj zapustiti turško ozemlje. POHOD SRBSKE ARMADE V TURČIJO. Belgrad. 18. oktobra. Vse srbske armade so danes prekoračile trejo. Prva glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra in generala Putnika ie udrla na turško ozemlje pri Ristovcu in ie po kratkem boju zavzela Zibevce. Druga je skupno z Bolgari prekoračita turško ozemlje pri Kjusten-dilu, tretia ie pod povdjstvom generala Jankoviča prestopila na turško ozemlje pri Tupa-lovcu in zavzela vas Dujevo. četrta si je osvojila več utrdb pri Ravni njivi. Turki so Se na vse} črti umaknili nazaj. Srbi so prodrli že 15 km v turško ozemlje Solun, IS. oktobra. Severna srbska armada, ki operira v Sandžaku je prodrla do Sje-nice, kier je naletela na hud odpor od turške strani. Solun. 18. oktobra. General Jankovič je dospel pred Prištino, kjer se vrše silni bojL GRŠKA UDRLA V TURČIJO. Pariz, 18. oktobra. »Agence Havas« poroča, da so trije grški polki udrli pri Elatoni na turško ozemlje in niso naleteli na noben odpor. KAJ PRAVIJO TURŠKA POROČILA. Carigrad, 18. oktobra. Na večer so došla semkaj poročila, da so turške čete pri Tim-rašu udrle v Bolgarsko in koiakajo proti Plov-divnj (??) — Istotako so Turki zavzeli Pre-polac v Srbiji in razrušili več srbskih utrdb(?) Carigrad, 18. oktobra. Albanski vodja Isa beg Bolžetinac je udaril s 5000 možmi v Srbijo. (Pobožna turška želja. Op. ured.) Carigrad, 18. oktobra. Več sto Albancev, je udrlo proti Kuršumliji v Srbijo. Naleteli so na odpor pri Srbih, a so bili zmagoviti (??) Zaplenili so tudi več srbskih topov (?) • MOBILIZACIJA RUSIJE. Varšava, 18. oktobra. Vsi v Varšavi živeči rezervisti, ki spadajo k notranjim ruskim polkom so dobili ukaz. da stopijo takoj pod orožje. BERCHTOLD — SAN GIUUANO. Ritn, 18. oktobra. »Agenzia Stefani« poroča, da pride avstrijski zunanji minister grof Berchtold dne 21. oktobra v Pisto, kjer ga bo čakal italijanski zunanji minister tomiska Venera. — Odprto od zjutraj do 10. uie zvečer v Latermanovem drevoredu. Otvoritev v nedeljo, 13. oktobra 1914 K obilni udeležbi vabi vljudno Ravnateljstvo. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblast' veno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj $$$** optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomer« vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl na* tančno po zdravnl Skem recepta. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Meblovano sobo išče uradnik. — Naznanila se prosi s primerno ceno na inseratni od-; : : delek tega lista. : : : Lasne kite po 5, 7, 9 fn 12 K. Barva za lase in brado ,Neril“ od dr. Drallea v sleklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke t za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljublana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najbolj-šesa, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača. Čeviji veljajo sicer 42 kron. Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 8 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, 1 AtoisgttNsc štev. 3/10. F. Se le Ib Vaš ga priporočila bodemo imeli Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Gramofoni - automati 1! tovarniška zaloga o ca n Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje knpite, oglejte u bI mojo zalogo. ti Vte potrebščine la vsakovrstno kolesje « zalogi. Modittit odiio žipedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. “CratarLCVljono lSr7©„ TTelefon. štev. 60. Podjetje za prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reeksped cija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. L1oyda. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 gamo ijq 4.*___ več sto pelerin s kapucami ali pa otročje oblekce (kostumi). . ..... SR Ul O DO K 6*________ daljše pelerine ali pa kamgarnaste hlače ” za gospode. =^—^ .-■ rtro kT R* najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane ftam°.....P° g obleke za gospode. - V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. „Angleško skladišče oblek“ \0 Bernatovič, Ljubljana, Mestni' trg štev. 5.Jt ........ : Tvrdka JULIJ MEINL, uvoz kave : priredi v svoji podružnici Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7 18. in 19. okt. kuhanje kave ter vljudno vabi k obisku. — Zjutraj od 9. ure naprej dajale se bodo poskušnje S . • . • . • . brezplačno vsakomur (otroci izvzeti). Jm MIHAEL KASTNER, Ljubljana Kongresni trg štev. 10 I •flHMMIM MIMI MIHIH IIIII Hill MII IIIIIMIIIIVIIIIIIMIII Vlili MII ■MMMHMMIMMHMMMMMMHM IIIHHMMMHMMHHIMtMHIMM dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živisi sol; patrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v atuogt. Moderna damska konfekcija kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in špor P. Magdič, nasproti glavne pošte. “S V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. v. . "'Vi;.. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana ■ Pariz 1905 L 1905. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj •večjo zalogo 3sxasisUx nagrobnih vencev in trakov z napisi. -»'■ Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. :: Cene brez konkurence« FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg št. 13-13. odprto ^5! odprto Ustanovljena leta. 1H31. Ustanovljena leta 15*31. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države C. Ir. pril niči mulita Atami General ? Mi Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu In blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na ž*vhf"ie in za doto v • — - - —• se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za ------ - 417 milijonov kron. 362 vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911- „ ,,,, škode nad 1063 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. E Sobe v hotelu zaradi 1 centralne kurjave ob 1 vsaki uri 1 pozimi tople. V vseh prostorih centralna kurjava! Grand hotel Union v Ljubljani Prenovljena najelegantnejša restavracija. 1 Plzensko pivo „Prazdroj“ in marčno pivo Prenovljena najelegantnejša vedno sveže. 1 K kavarna B z vsemi sredstvi. Najuljudnejša postrežba! Pristna vina. 1 I Izborna kava. ‘h Ravnatelj: Friderik JVl