NO. 60 AM€R!CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MARCH 26, 1953 LETO Lm —VOL. Lin Dramatičen zračni beg iz Češkoslovaške v Zapadno Nemčijo Beg sta zasnovala letalski rnehanik in njegova mlada žena. (Dodatne zanimivosti k našemu včerajšnjemu poročilu). FRANKFURT, Nemčija. — Načrt za beg z letalom iz češkoslovaške v svobodo sta snovala že dve leti neki letalski mehanik in njegova mlada žena. V zaroto, da se preusmeri letalo v Zapadno Nemčijo mesto v Brno, 80 bili pritegnjeni trije potniki in pilot, 24-letni Miroslav Slovak. Pomožni pilot, radijski o-Perator im ostalih 23 potnikov ni imelo niti pojma, kaj se snuje. Ko so letalo preusmerili, so leteli preko meje nizko nad zemljo, da bi jih ne opazila češka stražna letala, ki so komaj pred dvema tednoma sestrelila iz Zraka neko ameriško letalo. Zakotniki so z udarcem po glavi (Or Mamili radijskega operatorja, nato pa prisilili sopilota k ubogljivosti. Mehanik čermak, ki je °rganiziral vso stvar in ki je v NE KROP, NE VODA! Oportunistična politika jugoslovanskih komunistov se izpreminja iz dneva v dan. V poročilu iz Beograda, ki je objavljeno danes pod dvokolon-skim naslovom naše prve strani, je rečeno, da bo komunistična vlada Jugoslavije uvedla spet svobodno podjetništvo z delanjem dobičkov, od katerih bodo podjetniki plačevali vladi davke, kakor je običajno po vseh za-padnih kapitalističnih deželah. Nova pravila komunistične partije Jugoslavije, ki so bila sprejeta komaj pred nekaj tedni, pa naglašajo, da je komunistična stranka Jugoslavije “vodilna politična sila delavskega razreda v federativni ljudski republiki Jugoslaviji”. Delavnost partije določa “nauk znanstvenega socializma”. Partija se bo kot doslej tudi nadalje borila, da “uniči kapitalistične izžemai-ce in zatiralce”. Ona' bo tudi v bodoče “vzpodbudnica, organizatorica in voditeljica v boju za drugi svetovni vojni služil z an- zgradbo socializma in nove so-gleško zračno silo kot radijski1 ciaiistične družbe”. Ona se bo 0peratoir, je ustanovil zvezo z ^ nadalje borila “za zmago soci-‘etališčem v Frankfurtu ter za- j alizma in komunizma”. Komu-Prosil za politično pribežališče, mistična stranka Jugoslavije bo Preden letalo pristane. Ko mu |nadalje “pospeševala in gojila je bilo to obljubljeno, je letalo bratske zveze in odnose z vsemi Pristalo na letališču furtu. v Frank- delavskimi pdkreti in narodnostnimi osvobodilnimi gibanji vse- Ko so presenečeni potniki u- ga sveta.” članstvo v partiji je gotovih, da se nahajajo v Zap. ' nezdružljivo z izpovedovanjem Nemčiji, so se prvotnim štirim j kakršnekoli vere in sodelcvan-Potnikom pridružili še trije na- jem pri obredih.” daljni, ki so izjavili, da hočejo * * * °stati v Nemčiji. Ostali se bodo Jugoslovanski komunisti so vrnili na češkoslovaško. oportunistični ipolitini šarlatani, ki jim menda ni primere v zgodovini. Na račun in kožo nesrečnega j ugoslov. ljudstva delajo nesposobni komunistični biro-kratje svoje usodne gospodarske in politične eksperimente, ki jih jim mora popravljati Zapad, če noče, da bo jugoslovansko ljudstvo od vsega hudega konec vzelo. O teh nesramnih in drznih rdečih oportunistih bomo te dni obširneje spregovorili. Atomska eksplozija: -Kakor bi zagrmelo tisoč topov... V torek je bila detonirana 23 atomska bomba na kontinentu Združenih držav. CAMP DESERT ROCK, Nev. Pri atomski eksploziji v torek je sodelovalo poleg ostalih tudi častnikov - prostovoljcev, ki so bili oddaljeni od mesta detonacije 2,500 jardov, to je bliže detonaciji kot je bila še kdaj kaka oseba. Med temi devetimi so bili častniki armade, mornarice in letalske sile, ki so čepeli v pet čevljev globokem jarku poldrugo miljo daleč -od mesta eksplo-zije. Pri nobenem izmed njih ni bilo zaznamovati po detonaciji kakih zlih posledic. Izjavili so, da so čutili podzemeljski pretres, ko je ekspodi-rala bomba. Pok, ki so ga slišali, pa se jim je zdel kakor pok Nov čudovit pojav magnetskega polja Chicago. — Alexander Colin fizik na tukajšnjem vseučilišču, je objavil odkritje čudovite ponjave magnetskega polja, ki bo v veliko pomoč pri proučevanju živega tkiva ter ločenih živečih celic. Tako je našel nov način za ločitev mikroskopsko majhnih delcev, kakor so celice in bakterije in morda celo virus. Nova metoda bo velikega pomena za biologijo in medicino. To odkritje bo lahko pojasnilo nekatera temeljna tajna življenja v celicah. Najdba dečkovega trupla v potoku WASHINGTON. — V potoku Rock Creek so našli truplo 7-letnega dečka Lester Leigh-a, katerega so iskali vso noč. “tisoč topov.” To je bila zdaj že 23. eksplozija na kontinentu Zdr. držav. Najdba štirih trupel v stari liiši v Londonu London. — v stari hiši — ‘Murder House” so našli v prodorih, ki so bili zakriti s stenskim papirjem, štiri trupla. To so bila trupla treh žensk. Potrto truplo je bilo pod podom. Ta mrka in zlokobna hiša je kila med (ljudstvom poznana kot “Murder House,” odkar je ^mothy Evans zadavil v njej svojo ženo in svojo 14-letno hči. kM je obsojen na smrt in leta ■t949 obešen. 14 jetnikov obtoženih v Columbusu COLUMBUS, O. — Velika po-je obtožila 14 jetnikov v dr-zavni kaznilnici v Ohio, češ da s° bili kolovodje upora in raz-kojanja v jetnišnici dne 31. oktobra. -ocitev zakona 80-letne Jugoslov. komunistična vlada bo uvedla spet svobodno delo in svobodno podjefništvo Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Na najvišjem mestu priznavajo, da so metode forsiranja do - segle vprav nasprotno tega, kar so imele doseči. — Zdaj I Petindvajseta obletnica— bo uveljavljeno spet svobodno podjetništvo z dobički, od katerih bodo podjetniki plačevali davke, kakor v za padnih kapitalističnih deželah. BEOGRAD. — Jugoslovanska proizvodnje ter poljedelske poli- vlada bo1 opustila svoj sistem forsirane ali prisilne industrijske produkcije ter ga nadomestila z običajnim sistemom obdavčenih dobičkov, kot je to v zapadnih kapitalističnih državah. Ta odlok skupno z nedavnim odlokom, da se preneha s kolektivizacijo in podržavljanjem kmetij, je smatrati za naj večjo modifikacij,oi ekonomskega planiranja izza Titovega izklj učenj a iz Kominforme leta 1948. Te spremembe bodo pomenile, da bodo trgovine in druga podjetja lahko spet vodili privatni podjetniki kakor bodo najbolje vedeli in znali, nakar bodo plačevali davke ,od svojih dobičkov. Eden najvažnejših vladnih u-radnikov je izjavil: “Zdaj bomo poizkusili izvajati kapitalizem brez kapitalistov.” Neki vladni uradnik v Beogradu je napovedal ogromne iz-premembe ekonomskega planiranja tekom prihodnjih tridesetih dni. — Dodal je, da je bila o njih obveščena tudi International Bank for Reconstruction and Development v New Yorku. . . Naglašajo pa, da temeljna načela socializma (namreč komunizma) -ostanejo. V Jugoslaviji so namreč vsa sredstva produkcije “v rokah delavskih kolektiv”, organiziranih v tovarnah, tike pomeni, da forsirane industrijske norme in forsirana poljedelska kolektivizacija nista dvignili dejanske produkcije, temveč jo celo znižali,” je dejal isti vladni uradnik Angleška kraljica Mary je v spanju mirno umrla Ministrski predsednik Winston Churchil je v mestni zbornici jokaje naznanil njeno smrt. LONDON. — Kraljica Mary, 85 let stara stara mati sedanje kraljice Elizabete, je umrla v torek pomoči v -svoji londonski rezidenci. Oficielno naznanilo o njeni smrti je podal ministrski predsednik Winston Churchill v nižji zbornici. Kraljica Mary je bila vdova po kralju George-u V. ki je u-mrl leta 1936. Umrla je v torek ob 10:20 zvečer Premier Churchill je jokal, ko je naznanil smrt kraljice-ma-tere. ‘Z veliko žalostjo naznanjam, da je kraljica Mary med spanjem mirno umrla”, je dejal. “Jutri ,po molitvah bom šel v Buckinghamsko palačo izrazit sožalje kraljici Eizabeti in njeni ZADNJA SLIKA PAPEŽA PIJ A XII. — Slika predstavlja zadnji posnetek Pija XII., ki je bil objavljen ob praznovanju 14. obletnice njegove izvolitve na prestol sv. Petra. kjer nosi vodstvo zanje odgo- ^euiagai oom iuui vrrrw Tn bar PmncW bn-1lzraz žalovanja in spoštovanja! do umrle odgoditev zasedanja do četrtka.” Njen naj starejši in najpriljub- vcrnost. To, kar jugoslov. komunistični voditelji zdaj snujejo, je opustitev politike nasilja, ki spremlja razvoj socializma ,v. . . , TTT. , (komunizma) v Sovjetski zvezi j 31 sm, vojvoda Windsorski in satelitskih državah in katero (bivsi anšleskl kral^> kl se ^ nasilje so uvedli ter dosledno iz-|zaradi SV0Je ženitve odpovedal vajah tudi jugoslovanski komu- P^stolu), je bil prvi izmed dru- nistioni voditelji. žine’ ki 3e PrisPel k SV0P mate- ,T , . , ri, toda tudi on že po njeni smr- Neki uradnik je izjavil, da je +;’ L bil -odlok za te spremembe odobren na naj višjem mestu. “Zavrženje metod forsirane (Dalje) Gov. Lausche dobro pozna vse plasti naroda. Daši igra večkrat golf z bogatini s Shaker Heights, pravijo oni, ki ga dobro poznajo, da je njegovo srce še vedno na vzhodni strani mesta, na St. Clair Ave., v četrti priseljencev in delavskega razreda, kjer je bil roj-an. Frankovi starši — Louis in Frances Milavec - Lausche, so prišli leta 1885 iz Slovenije. Njun sin še vedno z ginjenj-em govori o njih. “Prišla sta z vizijo pred očmi”, pravi Frank. “Moj oče je r*Wa 80-letni ženi Mary Koch f, mezdi dolgo. » težko ki ^ ■ (delal v clevelandskih jeklarnah, je povedala sodniku, da jo je Tler> tudi 80-letni mož pustil 4 brez vsake pomoči ležati, ° 3e padla po stopnicah. žene GOLDEN, Colo. — Tukaj je 1Ja dovoljena sodnijska ločitev 2akon £air Vremenski prerok pravi: anes in ponoči deloma obla- čn • xn ponoči aei< 0 M nadalje mrzlo. Vzgojil je deset otrok in kljub temu, da je moral hraniti deset ust, si je pomagal do samostojnosti. Trdno je veroval v ameriške čednosti poštenja, štednje in priložnosti.” Oče mu je umrl, ko je bilo Lauschetu 13 let. Frank je v svoji mladosti prižigal poulične svetilke, da je nekaj zaslužil, ter porpagal tudi materi v njeni gostilni. Pozneje je s svojimi prihranki, ki si jih je prihranil kot baseball igralec, pomagal izšolati svoje brate. Po svojem povratku iz armade, kjer je Angleški balet v Jugoslaviji TRST. — British Council je v preteklem letu organiziral raz- služil kot poročnik, je odklonil nem očetu v neki stari leseni hi- stransko spoštovanje. Njegov s^aA'° angLškega baleta v raz Governer Frank J. Lausche v očeh ameriške javnosti ponudbo za stalno mesto baseball igralca ter začel študirati pravo, študije je dovršil z odliko in z redom 97.7, nakar ga je vzel pokojni senator C. W. Lo-cher v Clevelandu ped svoje pokroviteljstvo in v svoj odvetniški urad ter naredil iz njega sijajnega jurista. On je usmeril tudi njegove misli na politiko. V politični borbi se je tako izkazal, da mu je Ray T. Miller, miotgooni demokratski boss v Clevelandu, dal na izbiro troje služb: službo županotvega tajnika, direktorja za javno varnost ter direktorja javnopravnih naprav (utilitet). Lausche je vse tri ponudbe odklonil. Leto pozneje je dobil, po čemer je stremel: Imenovan je bil za mestnega sodnika na izpraznjeno mesto. Toda db prvih mestnih volitvah je z lahkoto zmagal in tako z lastno močjo ostal na tem mestu. Ko je dosegel Lausche 36 leto, j-e dozorel v prav takega moža, kakršnega bi 1-dkalna demokratična mašina pdtrebovala. Bil je skromen in popularen. L. 1928 se je oženil z očarljivo Jane O. Sheal, s katero je živel pri nje- ši v 23. vardi. Leta 1935 je objavil časopis “Press” na svoji prvi strani u-redniški članek, -katerega je napisal njegov vplivni urednik L. B. Seltzer in v katerem je pozival mladega sodnika Lausche-ta, naj kandidira za župana. — Toda Lausche je odklonil to sugestijo!; “Bil sem zaljubljen v dostojanstvo in spoštovanje svojega položaja kot sodnik. Daši mi je ambicija narekovala, naj se odzovem temu apelu, sem končno sklenil, da bo moja kariera — kariera sodnika”. (Tega naziranja ni Frank Lausche nikoli popolnoma spremenil. Rečeno je, da eden izmed sigurnih načinov, da se ga odstrani iz go-vernerjeve palače in politike bi bill, če hi mu bilo ponudeno mesto federalnega ali zveznega sodnika. Rečeno je dalje tudi, da gotovi mogočni republikanski politiki ne bi delali Lauschetu ovir na poti na to mesto). Leta 1926 so volilci Clevelanda in Cuyahoga okraja izvolili Lauscheta za okrajnega sodnika, s čemer ,se j-e pričelo njegovo čudovito vzpenjanje, ki ga je privedlo v governersko palačo. Lausche si je pridobil vse- poseben dar za izvajanje pri- nik evropskih Penicah vlačnosti in atrakcije je prišel do svoje polne veljave leta 1940, ko je postal predsedujoči sodnik kriminalnega sodišča ter je igral kot tak glavno vlogo v zločinstvo pobijajoči drami, ki je prinesla na dan zvezo med zid činel in politiki. Iz tistih časov pripoveduje governer Lausche zgodbo nekega mesarja, po rodu Poljaka: “Ta človek se je nalezel navade zahajanja v Harvard Club, hazardno igralnico v clevelandskem predmestju, kjer je zaigral vse svoje življenjske prihranke in ol be svoji mesnici. Ko je vložil tožbo, da bi dobil nazaj svoj zaigrani -denar, so se pripeljali v velikem avtomobilu na njegov dom lastniki igralnice, ki so zagrozili ,s smrtjo njemu, njegovi ženi in otrokom, če takoj ne u-makne svoje tožbe. “Kaj mu je bilo storiti? Ali naj priča pred sodiščem, dočim bi se zaščitilo njegotvo in njegove družine življenje? Ali naj se pokori gangi in umakne tožbo. Well, končno se je uklonil gangsterjem ter umaknil tožbo”. (Dalje prihodnjič) Letos so to razstavo prepeljali v Jugoslavijo, kjer bo do začetka meseca aprila, nato pa jo bodo kazali po grških mestih. — Zdaj je razstava -odprta v Ljubljani. ------o------ Ljudstvo ima besedo? DUNAJ. — Madžarska komun, vlada je sklenila odpraviti tradicionalni praznik Veliki ponedeljek, ki se ga poslej n-e bo več praznovalo, ker bo to navaden delovni dan. To je bilo sklenjeno po želji in zahtevi delavcev in “ljudskih množic”. — Se razume! STEVENSON V HONG KONGU HONG KONG. — Adlai Stevenson je prispel v Hong Kong, kjer si je ogledal mesto ter opazoval ljudi, ki hodijo iz mesta preko mostu v komunistično Kitajsko, kateri je bil tako blizu, da bi lahko vanjo kamen vrgel. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! V petek -cib 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Špeh v spomin 25. obletnice njegove srhrti. Štirinajsta obletnica— V nedeljo ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Rose Koščak v spomin 14. obletnice njene smrti. Prvorojenec— Virginiji in Richard Dister v Parmi se je rodil 24. t. m. sinko prvorojenec. S tem sta postala Mr. in Mrs. Ignac Gostič, 5714 Bonna Ave. tretjič stari oče in stara mati. Čiastitamo! Sestanek— Federacija krščanskih delavcev za Srednjo Evropo ima v nedeljo, 29. marca, ob 11. uri v Slov. pisarni na Glass Ave. sestanek, na katerem bo predsednik g. Jože Melaher poročal o kongresu Zveze krščanskih demokratskih strank Srednje Evrope, ki se je vršil v New Yorku v dneh 13. do 15. t. m. Na dnevnem redu je tudi razgovor a ustanovitvi slovenske sekcije Zveze krščanskega delavstva. Pozdravi iz New Yorka— Mrs. Anna G. Mihelich, Mrs. Mary Makovec in Mrs. Josephine Posch, ki so odšle s “Press Club” ogledat ustanovo Združenih narodov v New York, pošiljajo svojim znancem in prijateljem oziroma prijateljicam pozdrave. --------------o------ Novi grobovi Frank Jokše Včeraj je umrl Frank Jokse z 840 Babbitt Rd. Zapušča soprogo Frances, in otroke Franka, Stanleya, Edwarda in več vnukov. Leži v pogrebnem zavodu Brickman and Sons na 21900 Euclid Ave. Pogreb bo v petek 27. marca ob 1. popoldne. -----o------ Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 ŠOLA (Slovenska sobotna). Vse štiri skupine imajo prihodnjo soboto tekmo v branju. Vsak učenec (učenka) naj zna gladko brati vsaj pol strani dolgo berilo iz svoje učne knjige. KNJIGE. Samo nekaj izvodov argentinskega koledarja 1953 imamo še na razpolago. Radi bi oddali vse izvode in tako pripomogli k izdaji prihodnjega koledarja. Naročite ga. Stane $3. — Opozarjamo na Mauserjevo povest JAMNIK ($1). -----o------ Rekordno število beguncev BERLIN. — Uradniki zapad-nega Berlina so 25. marca naznanili, da je doslej v tem mesecu pribežalo v zapadni Berlin 41,568 oseb. To je 1606 oseb več kot meseca februarja. -----o------ Spet potres v Turčiji ISTANBUL, Turčija. — Dne 22. marca so čutili v krajih Je-nice in Gonen spet potresne sunke. NAJNOVEJŠE VESTI SEOUL, Koreja. — Čete ameriške 7. divizije so se umaknile po tridnevnem hudem bojevanju s strateškega hriba Old Baldy. NEW YORK. — Andrej Višinski, glavni sovjetski delegat pri Združenih narodih, se je vrnil iz Moskve v New York. Ameriška Domovina «£T&£Jsr» 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628______Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 60 Thurs., March 26, 1953 Ozdravljenje Največji del krivde, da je prišla Evropa na rob propada nosi nacionalni šovinizem, ki se je porodil iz filozofskega liberalizma v 18. in 19. stoletju. Ta pretirani nacionalizem je v mnogih ozirih zastrupil tudi kristjane, da so marsikje pozabili na to, da so vsi narodi po krščanskih načelih bratje med seboj, da ima vsak narod svoje prirojene pravice. Tako je v veliki meri zastrupil pretirani nacionalizem tudi takozvane krščanske stranke, one politične strankarske tvorbe, ki so osnovale svoje programe na krščanskih načelih. V tedanjem nacionalističnem ozračju so razne liberalne Struje povsod očitale katoličanom, da so po svojih načelih anacionalni, protinarodni, da celo protidržavni elementi. Katoliški Slovenci smo morali že v bivši Avstroogrski v svoji domovini čuti kaj pogosto ta očitek, da nismo “nacionani,” da nam manjka narodne zavesti. V kraljevi Jugoslaviji se je zgodilo, da so nas nekaj časa nacionalistični krogi stalno zmerjali, da smo anacionalni in protidržavni element. Kot sovražnike naroda in države so zapirali in internirali zavedne katoliške Slovence. Da se obranijo teh očitkov, so skušali katoličani nekako tekmovati v nacionalizmu z liberalnimi strujami, tako je zašel tudi med katoliške stranke več ali manj pretirani duh nacionalnega šovinizma. Ta pretirani nacionalizem je razbil bivšo Avstro-ogr-sko. Radi njega se tam krščanske stranke niso mogle nikdar zediniti za skupno borbo za krščanske kulturne in socialne, ideale. Tako je končno morala priti šiba nacizma in komunizma. Za vse evropske katoličane in še posebno za vse politične stranke, ki so bila zgrajena na krščanskem kulturnem in socicilnem programu, je bila velika sramota, da je znal komunizem združiti in zediniti zastopnike različnih nasprotujočih si narodov v eno celoto.na materiaistični svetovnonazorski podlagi. Evropa bi bila danes popolnoma drugačna, če bi bil vse politične krščanske stranke v dejanju res vodil predvsem svetovni katoliški nazor. Po strašnih katastrofah, se zdi, šele sedaj v begunstvu prihaja ozdravljenje. Od 13. do 15. marca se je vršil v New Yorku prvi kongres Krščanske demokratične zveze Srednje Evrope, katerega so se udeležili zastopniki krščanskih demokratičnih strank izza železne zavese, iz Čehoslovaške, Madžarske, Litve, Poljske in Jugoslavije oziroma Slovenije. Uspeh tega kongresa je predvsem, v tem, da so se vendar znašle te stranke v emigraciji pri skupni mizi in v enotni skupni organizaciji, v kateri se morejo v duhu krščanske ljubezni in pravičnosti pomeniti o svojih težnjah in o svoji skupni idejni podlagi. Največje priznanje pa zaslužijo te stranke, da so na svojem prvem kongresu priznale svoje dosedanje napake. Skupni manifest vseh teh strank priznava, da so v emigraciji prišle do jasnega spoznanja, da so njih medsebojni nacionalni prepiri le slabili njihovo moč in delovanje in tako tudi oslabili odpor njih držav proti škupnejnu sovražniku. To je bila napaka, povdarja manifest, ki se ne sme več ponoviti. Da bi to le res držalo! Poltem bo prenehal spor med Poljaki in Ukrajinci, ki je odpiral vrata komunizmu; prenehalo bo sovraštvo med Čehi in Slovaki, ki je tako slabilo njih skupno državo; to naj bi odstranilo hude spore za par vasi med Čehi in Poljaki. Če bo prodrlo krščansko mišljenje med temi katoliškimi narodi tudi v narodnostni politiki, potem bodo pač Čehi radevolje priznali Slovakom njih narodno osebnost, Poljaki bi podpirali Ukrajince v njih borbi za njih narodno samobitnost. Vsak narod v kulturnem pomenu besede je po modernem pojmovanju, ki vedno bolj prodira, neka moralna osebnost. Kakor ima vsaka človeška osebnost svoje osebne pravice, tako jih ima tudi narodna osebnost. Kdor te pravice krši, ne more trditi, da stoji na krščanskih načelih. Kongres Krščanske demokratične zveze ima pa velik pomen tudi za Ameriko. Malo Amerikancev ve kaj več o tem, kaj je “krščanska demokracija.” Nekateri mislijo, da to pomeni “katoliško stranko,” ki se nekako istoveti s katoliško cerkvijo, kar je popolnoma napačno mišljenje. Mnogi Amerikanci so včasi zamenjavali krščansko demokracijo in njen socialni program z nekim katoliškim fašizmom ali z nekakim krščanskim socializmom in celo z antisemitizmom. Zdaj je lepa prilika, da se Amerikanci seznanijo z načeli in cilji krščanske demokracije, ki je zelo podobna ameriški. LaFarge, sodelavec revije “America,” je v svoji pridigi v stolnici sv. Patrika dne 14. marca razložil pojem krščanske demokracije takole: “Krščanska demokracija s tem, ko priznava vero kot bistven del človeške sreče in javnega reda, ne vsiljuje nobene oblike vere, pač pa zavaruje versko svobodo in ustvarja ozračje za sodelovanje med različnimi verami za skupno dobro njih držav in vsega sveta.” Taki kongresi bodo mnogo koristili, da bo iz javnega NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Iz štrigove v Avstrijo (Tone Nemec-i njegovi pajdaši ise z orožjem prebijejo prek meje.) Kda se je Tone Nemec povr-no (avgustuša 1945) iz Italije v Štrigovo, je opet bila vsa Nemcova družina zbrana. Oča Nemec so bili nastavljeni pri Okrajnem ljudskom odbori v Lotmer-ki i večkrat prihajali iz službe domov, kde so mati Ana z naj-starejšov hčerkov Katarinov gospodinjili, Ančika je delala v trgovini, Hoška je pa ešče v ško-lo hodila. Tone je s pričetkom šolskega leta odišeo v Soboto i tam nadale študirao na sobočki gimnaziji. Na svetke i tudi večkrat ob nedelaj so prišli vsi domov pod turen sv. Magdalene v Strigo vi. I tak je minolo edno leto. Po školskom leti (1946) je Tone prišeo na počitnice i se rad hodo kopat v Muro, navadno na Gibino. Zamišljeni je koračo mimo lendarskij goric eli pa mimo sohe sv. Jožefa na bregi med Štrigovov i Gibinov. Skrivnosti je nošo v svoji notranjosti. Nikom! je ne ovado. Nanč domačim ne. Samo z ednim dijakom-pajdašom je imeo guč od toga. To, ka je zdaj v Jugoslaviji, je ne vredno življenja. Biti sužnik na svoj oj materno j zemlji je huje kak biti rob v tihini. Mladi narodnjaki so se odločili, ka idejo prek meje i tam pomagajo osloboditi svojo domovino. Nekdašnji partizani so sprevideli, ka so bili zablod-njeni i so se odločili za borbo proti komunistični tiraniji. Tonetov pajdaš je imeo zveze s komandirom milicije pri Sv. Tomaži. Tisti je bio povezani s paznikom voze v Lotmerki. Komandir od Sv. Tomaža je s pajdaši edno noč julijuša toga leta vzeo avtomatsko orožje na mi-ličniški postaji i se s prijatelji skrio v logi. V Lotmerki je paznik voze odpro dveri dvema voznikoma i so se vsi trije pridružili komandiri od Sv. Tomaža. Tudi Tonetov pajdaš je bio z njimi. V nedeljo dneva 14. avgustuša se je Tone opet kopao na Gi-bini. K njemi pride njegov pri-jateo-dijak i jemi pove, naj se ešče tisti den odloči, če nameni iti z njimi v Avstrijo. Tone je malo premišljavao i se odločo, ka ide. Samo telko si je vzeo časa, ka doma pove i ka nekaj stroška i cigaret vzeme s sebom. Tista noč je zbrala sedem mladij dečkov, šteri so se z orožjem napotili v svet . . Prvo noč so prišli prek Mure i se stavili v Gančanij. Drugo noč so bili v Krogi ob Muri. Tretjo noč so prišli do meje pri Radgoni na prekmurskoj strani. Dečki so bili na vsakši stopaj v smrtni nevarnosti. Tudi jij je bilo preveč: Vsakšemi se je moralo čudno videti, če je vido vkup sedem mladij dečkov. Oblečeni so bili v vsefele uniforme: partizanske, nemške, madžarske, samo Tone je bio civilist. Pa če je bilo dozdaj srečno, zdaj na meji ne smejo zgubiti prilike na rešitev. Orožje so imeli i municijo tudi. “Makar s silov, prek meje moramo priti!”— so si pravili. Meja je bila zastražena. Zlepa ne de šlo. Začnoli so strelati, ka bi pregnali stražare. I tisto noč je bila na jugosilovanski-avstrij-ski meji prava bojna. Avtomatsko orožje je regljalo kak kda so se leto prle sproprijeli Nemci i Rusi. I vsej sedem dečkov je srečno prekoračilo mejo. Dva partizana sta spadnola. Stopili so na avstrijsko zemljo i so se včasi šli v Radgono javit angleškoj komandi. Tam so tudi izročili svoje orožje. Angleži so je obdržali za zaslišanji. .Tak so pravili, ka do v trej dnevaj prosti. Liki iz trej dnevov so nastali trije meseci. Jugoslavija je včasi drugi den terjala od angleške oblasti, naj jim nazaj pošljejo sedem pre-bežnikov i so navedli od vsej sedem imena. Ar so to ne doseg-noli, so iz Beograda zahtevali, naj se vsej sedem dečkov sodi na mednarodnom sodišči v Be-či. Pa tudi do toga ne prišlo. Dečki so bili izpuščeni i prišli, kak vsaki, šteri je prišeo prek meje, v taborišče Strass, ne deleč od jugoslavanske meje pri Št. liji na Štajerskem. Kakpa, tudi v tom taborišči so ne mogli du-go ostati. Trbelo si je poiskati nekši kraj v Avstriji, kama bi šli i se tam nastanili. Določili so jim Judenburg. Dečkom pa Judenburg ne dišao. Namesto na sever, so iz Strassa zavinoli proti jugi i srečno prišli opet v Jugoslavijo. Velke načrte so imeli. Eden od njij (doma od Sv. Ožbolta pri Maribor!) bi naj šo naprej i se pripelao nazaj s tovornim avtomobilom. O-dišeo je, povrno se pa ne nikdar več. Zgrabili so ga. Drugi so jo mahnili peški prek Slovenskij goric do Razkriža pri Štrigovi. (Drgoč dele) CLEVELAND Pred gostuvanjom. V nedeljo deljo 22 marciuša so Korenova mati napravili “šauer-parti” i to za bodočo sneho — Frankijevo nevesto Kristino Zimerman. Ar je to bole ženski poseo, je kakpa tudi največ žensk bilo. Ka nas je bilo možkij, smo se bole vkraj držali. Jaz sam pravo, ka “šauer” ne samo za sneho, liki tudi za mladoženca i tak sam jaz tudi imeo pravico priti. Jaz Frankija poznam že od leta 1929 — kak dete. Zdaj je pa že odslužio govermenti 2 leti. Kda sam notri stopo i vido zveškega samo ženske, sam se skoro zbojao. Pa so mi mati Korenova dali koražo: “Vanek naj samo bliže pride. On je naj-bouši prijateo nfSjega rajnega moža ešče za časa, kda so vkup delali v “regečoj”. Bio je lepi parti i vsi smo bili veseli. Vanek Hodnik. ------o------ Odzovimo se vabilu “Lilije” Cleveland, O. — Dramatsko društvo “Lilija” se pridno vadi večer za večerom, da bo v nedeljo cb 3. uri lepo zaigralo “Podrti križ.” Igre še nisem nikoli videla. Naslov sam pa pove, da bo prav primerna za postni čas. čisti dobiček prireditve je namenjen za mnenja mnogo Amerikancev in tudi Evropejcev izginilo ono popolnoma napačno mnenje, da pomeni krščanska demokracija nekak klerikalizem. Čas je že, da izgine ta strah pred “klerikalizmom,” ki ga ni. Krščanske demokratične stranke so popolnoma necerkvene in neverske politične organizacije, ne prejemajo od Cerkve kot take nikakih direktiv za svoje politično delo, Cerkev vedno odklanja to, da bi jo kdo istovetil s kako politično stranko. Cerkev bo vedno ista do konca sveta, politične stranke pa rastejo in propadajo, se spreminjajo in preobrazujejo. Za kristjana je čisto naravno, da skuša tudi v javnem življenju uresničiti svoja krščanska načela. Dokler bo na svetu živo krščanstvo, bo nujno skušalo tudi javno življenje preobraziti po krščanskih načelih pravice, ljubezni in svobode. Izraz živega krščanstva je med drugim tudi krščanska demokracija. M. našo cerkev. Vstopnice so naprodaj pri vseh članih “Lilije” in pri članicah Oltarnega društva. “Lilija” je v zadnjih letih izredno velikokrat nastopala in vedno žela lep uspeh. Fantje in dekleta so oderskih desk vajeni in znajo prikazati življenje v vsej negovi polnolsti. V svoji igralski spretnosti se lahko merijo s katerokoli slovensko igralsko družino v Clevelandu. Kdorkoli bo torej prišel igro gledat, bo gotovo odhajal zadovoljen domov. Vsi rojaki prisrčno vabljeni! Odzovimo se vabilu društva ih napolnimo dvorano Slovenskega doma na Holmes Ave. do zadnjega kotička! Slovenka. -----o------ Mladina vabi Cleveland, O. — Zopet bom napisal par vrstic v korist mladih pevcev, pa če bo kaj koristilo ali ne. Sporočam, da prireja Mladinski pevski zbor svoj pomladanski koncert v nedeljo 29. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek koncerta ob 3:30 popoldne. Vstopnina je $1.00, kar ni veliko, če pomislimo koliko truda imajo pevci, predno so sposobni nastopiti. Ho programu bo prosta zabava in ples v spod-ni dvorani, kjer se bo servirala večerja, dobili boste tudi drugo običajno postrežbo. Mladi pevci in pevke vas vabijo, da pridete in se sami prepričate, kaj so se naučili na zadnjih zimskih vajah. Vse se veseli, ko pomlad zeleni, naj bo človek star ali pa mlad, vsakdo ljubi pomlad. Zato bo tudi mladina z veseljem nastopila. Vabljeni ste rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da pridite na to lepo prireditev mladine in ji daste moralno in gmotno podporo za nadaljne delo. Toraj odločite se da gotovo pridete na koncert te mladine 29. marca. Na veselo svidenje! Žalostno novico imam sporočit, da Joseph Žele, ki vodi pogrebni zavod tu v Clevelandu, in bil eden prvih pri temu mladinskem zboru, in še vedno podpira in pomaga kjer mora v korist zbora. On se nahaja v rabljem zdravju upajmo da kmalo ozdravi in se povrne na vrt k svojim cvetlicam, kjer to je njegovo največje veselje, toraj mu želim v imenu zbora da kmalo ozdravi in se povrne med mlade pevce ko jih tako ljubi. Predno zaključim, Vas opomnim da Pevski Zbor Adria priredi tudi svoj pomladanski koncert in sicer v nedeljo 12. aprila, v Ameriškem Jugoslav Center na Recher Ave., Euclid, O. Zapomnite si ta dan in napol j-nite dvorano do zadnjega kotička in za njih trud obenem poplačate. Torej podpirajmo mladino vsak po svoji moči, in obenem slovensko kulturo. Jerry Piks. -----o------- “V razvedrilo in zabavo” Peoria, 111. — Priloženo pošiljam naročnino za leto 1953-54. Istočasno se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa, kateri mi je resnično v razvedrilo in zabavo. Po osemurnem delu je prvo, da preberem važnejše ncvice in dogodke, na katerih sem zainteresiran, potem pa preberem še ostala poročila in povesti. Tako sem točno informiran o vsem, kar se na svetu dogaja potem Vašega priljubljenega mi časopisa A. D., katerega naročnik želim biti, dokler bom v Ameriki. Saj je edino “Ameriška domovina” resnično poročala in še poroča o preteklih dogodkih v naši domovini Sloveniji ter nam je vedno stala ob strani kot beguncem, ko smo se še nahajali v taboriščih. Tako je “Ameriška domovina” prava boriteljica za pravico in resnico, katera neomejeno zagovarja in spodbija laži in podla obrekovanja na-pram novim Amerikancem od strani nekaterih časopisov in ljudi, ki še vedno tavajo v temi! fiidturna onika Spomladanski koncert Glasbene Matice V nedeljo, 22. marca t. L, je Glasbena Matica podala v dvorani Slov. nar. doma na St. Clairju svoj letošnji spomladanski koncert. Dvorana je bila polna ljubiteljev lepe glasbe, ki so — brez vsakega dvoma — za nekaj ur pozabili na brige in težave vsakdanjega življenja in z odprtim srcem in dušo uživali v melodijah klasične in domače glasbe. Spored je bil tokrat skrbno, dobro in predvelikonočnemu času primerno izbran. Ves prvi del koncerta je izpolnila svetovnoznana klasična Rossinijeva skladba “Stabat Mater.” Pel jo je zbor s spremljavo orkestra in solisti v posameznih oddelkih oratorija. V mogočnem uvodu zbora je nastopil kvartet, v katerem so peli sopran Mary Jo Zorman, alt Irena Meršol, tenor Anton Mramor in bas Joško Meršol. Lep in čist sopran Zormanove se je skladno ujemal z prijetnim in močnim tenorjem Mramorja, medtem ko sta nežni alt Irene in bas Jedkata Meršola bila prešibka, da bi se mogla ob ostalih dveh glasovih uveljaviti. V ariji “Cujus animam” je Louis Belle žel priznanje za trud in občutek, ki ga je vložil v angleško lepo melodijo. Krasni duet “Quis est bomo” sta zapeli naši priljubljmi pevki Anne Safred in June Price. Poznamo občuteni sopran, Anne in kristalno čisti mezzo June. Buren aplavz med koncertom in laskava priznanja po njem so samo del občutkov, ki jih je vsak posetnik koncerta odnesel s seboj v svojem srcu. V točki “Ela Mater” je poleg zbora nastopil basist Yan char in je svojo arijo zadovoljivo zapel. V “Sancta mater, istud agas” so Somrakova s svojim lepim so- laži in zagovarjajo krivico in nasilje. Zato lahko rečem, da je bil Vaš cilj vedno pravilen, kot Vaše zadržanje napram zatiralcem svobode, kar pa bo bližnja bodočnost jasneje pokazala. Zato Vas pozdravljam in Vam želim mnogo uspeha na Vaši poti. Pozdravljam tudi vse prijatelje in znance vse povsod po svetu, s katerimi sem bil skupaj v taborišu Spittal na Dravi na Koroškem. Vsem obilo sreče in uspeha v novi domovini Ameriki, Kanadi, Avstraliji ali pa Argentini. Frank Virant, 1818 Farmington Rd. pranom, Turel z močnim in liričnim tenorjem, Mahnetova z nežnim altom in Frank z basom podali priznanja vredno kvartetno ustvaritev. Karolinca Budanova je v delu ‘Tnflamatus et accensus” s svojim mehkim, liričnim sopranom osvojila srca publike. Skladba je končala s pretres# Ijivim in svečanim “Quando corpus” in veličastnim “In sem-piterna seacula. Amen.” V teh dveh delih oratorija je zbor pokazal svoje mojstrstvo. Posebno je v težki in zelo zahtevni fugi poslednjega dela dokazal, da H to zbor, ki mu ga danes med ameriškimi slovenskimi pevskimi zbori še ni ravnega. Splošni vtis, ki ga je občinstvo dobilo, poslušajoč ta lepi oratorij, je neizbrisen. Drugi del koncerta je bil p£' ster. Vseboval je lažjo glasbo, nekaj naših narodnih pesmi, i® eno; klavirsko točko. V duetu iz opere “Don Giovanni” sta se nam prvič predstavil3 Anne in Walter Perenčevič. Svoboden in neprisiljen nastop Wal' terja je ohrabril tudi Anne, tako da sta kar zaživela v podani arija. Jane Mirtich je v Carmena s svojim zvočnim in močnim sopranom in s svojim lepim nastopom osvojila srca poslušalcev. Nedvomno najboljši v tem drugem delu koncerta pa je bil ml3' di Robert Sterbank. Zaigral nam je na klavirju Chopinovo Polonaise. Kakor je nežen in mla^i je vendar imel dovolj moča® udarec, da je mogel podati vs9 lepoto te skladbe. Občudovanj3 vredna je spretnost in virtuoznost njegove igre in čistoča gla' su. žel je buren aplavz in kol dodatek zaigral slovensko narodno pesem z lepimi varijacijami’ Mlademu Robertu, ki je prvim delom koncerta spremlj3^ zbor na klavirju, čestitamo praV iz srca in mu želimo, da svoj Boga dani muzični dar razvija i® izpopolni do velikega umetnika’ V grupi slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zapel zbor, najbolj ugajale “Luna sije>_ “Gor čez izaro” in “Vsi so p1"*' bajali.” Posebnost v predvaja' nju je bila tenorska partija ^ pesmi “Gor čez izaro.” Sledila je otožna lepa Sattnef' jeva “Vrbica” in zbor iz op6rC “Nabucco.” Koncert je končal z Haendlo* * * * v° veličastno; himno vstajenja “Aie' luja.” Kot v zadnji točki prveg3 dela koncerta, tako je zbor tu® v tej zadnji točki drugega del3 koncerta potrdil visoko rave® svojega znanja in moči. Glasbeno Matico poznamo P° njenem delu in njenih uspehih’ Veliko je delala in imela velikc uspehe. Vendar bomo pribili, h3 je s tem koncertom, tako po se' stavi programa kot po izvedh1 klasičnih in domačih skladb, pre' kosila vse dosedanje svoje ko®' certe in pokazala, da je za sed" naš najboljši pevski zbor, spoS°' ben podati na dovršen način di težke in zahtevne skladbe kla' sične muzike. Komu gre za to -priznanj6' Nesporno pevovodji Antonu Suh' Bral pisatelja Ivana Cankarja umrl Enumclaw, Wash. — Nedavno; sem prejela od svoje nečakinje v Ljubljani pismo, da je umrl njen in moj sortednik msgr. Karel Cankar, brat pokojnega slo-|lju in njegovemu predniku venskega pisatelja Ivana Cankarja. Pokojni Karel se je rodil eno leto za Ivanom, študiral je bogoslovje in bral 1. 1903 novo/ mašo. Večji del svojega življenja je preživel v Sarajevu, kjer1 je tudi 7. februarja letos umrl. Iz pisma sledi, da živi še ena od pisateljevih sestra, ki je pa že tudi v visoki starosti. Karlov in) Ivanov bratranec dr. Izidor Cankar živi v Ljubljani. Spominjam se še danes Karlove nove maše. Bila je na Vrhniki. Prav rada bi bila šla, pa je! moj oče, ki je bil na to svečanost! povabljen, dejal, da je pot iz ži-rov pa na Vrhniko predolga. Pri nas sicer ni nobenih posebnih novic. Pozdrave vsem bralcem domovine pošilja Johana Logar. nu Zormanu, ki sta z občudov3' nja vredno vztrajnostjo skozi le' ta in leta vodila ta zbor in ki iz početniških muk in težav peljala do današnje visoke do^®' šenosti. — Ne manj pa gre Prl znanje tudi vsakemu članu zh° ra posebej, kajti s svojo ljuhe znijo do lepe slovenske pes-nP ^ glasbe sploh, s svojim nese®1 čnim trudom, pravilnim razu®16 vanjem in podporo pevovodje, s° dali pevskemu zboru Glasbe®6 Matice to, kar danes predstavlj3' — Priznanje gre pa tudi vse našemu, pesem ljubečemu oinstvu, ki s svojim obilnim V° setom in iz srca .prihajajo1® ^ priznanjem iapodbuja zbor pevovodjo Glasbene Matice, se iz leta v leto izpopolni ujel0-. Ivan PrezeU' ob' i® da SIOViNSKC MOlKC IVHC V AMERIKI ŠT. 3 CLEVELAND 3, O., MAREC 1953 LETO II ZAPISNIK giavne letne seje Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 25. januarja 1953 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni predsednik Matt F. In-^har cdpre sejo z molitvijo ob uri dopoldne, nakar pozove navzoče glavne uradnike, naj bodo pazljivi pri razpravah, ki Pridejo na vrsto tekom tega zbo-j^vanja, da ukrenemo vse naj-PGjše v dobrobit Slovenske moš-zveze. Navzoči so sledeči glavni urad-diki: gl. predsednik Matt F. In-^har, I. gl. podpredsednik Frank J' MačeroL II. gl. podpredsednik Nan German, gl. tajnik Joseph Grdina, gl. blagajnik Charles ~6nev0l, gl. zapisnikar Damjan r Ottiažin. Predsednik nadzorne-§a odbora Frank M. Perko, I. Nadzornik Anton Krampel ter Predsednik finančnega odbora Tekavee. Zapisnikar D. Tomažin čita zapisnik zadnje polletne seje, ki se sprej et koit eitan. Se preide na poročila glavnih uradnikov. Glavni predsednik Matt. F. Intihar nima kaj posebnega poročati; ravno tako tudi ne I. in II. glavni podpredsednik. Poroča gl. tajnik Joseph Grdina. Pravi, da je imel dosti dela z ureditvijo raznih certifikatov, v katerih je našel več napačnih navedb pravilne starosti, ker so bili nekateri vpisani za več let mlajši kot pa so bili v resnici. S tem je potrošil precej časa in je še vedno pozoren na to, ker treba je biti previden radi izplačila pogrebnih stroškov. Dalje želi, da bi tajniki z denarjem, ki ga pošiljajo, poslali tudi poročila. To po večini delajo so pa tudi izjeme. Dalje poda finančno poročilo', ki je važno, da članstvo ve? koliko, da je imovine pri Slo- N vršila augusta 1952. Zapisnik‘venski moški zvezi, prejšnjega glavnega tajnika Vincent H. Lauterja Ase; Je prejel v gotovini: ........'...,.. sment od podružnic je prejel v vsoti $2,124.43 4,006.10 Sporočilo glavnega blagajnika SMZ i-1 •<*? ’ 'O ** Cleveland, O. — Vsem članom posebno tajnikom podružnic sporočam, da, sem po sklepu seje glavnega odbora začasno sprejel vse poslovanje glavnega tajništva. Jože Grdina, glavni tajnik zveze, je namreč, kot je javljena na drugem, mestu, odpotoval zadnji ponedeljek na obisk v staro domovino in bo odsoten več mesecev. Vse tajnike podružnic prosim, maj vrše redno; svoje posle, v slučaju potrebe naj se pa obrnejo na moj naslov: Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio ali pa me kličejo po telefonu ma KE 1-1159. Charles Benevol, glavni blagajnik. bresti na U. S. Treasury je bilo ...................... 112.50 plačilne knjižnice je prejel od podr. št. 3.......... 21.00 "-adi nepravilne starosti navedene v certifikatu je bilo' vrnjenih .................................. . 50-00 ^Upno je prejel od januarja 1952 do 31. decembra 1952 ....$6,314.03 IZPLAČANEGA JE BILO: januarja do decembra 1952 sledeče: r;a pogrebne stroške, oziroma smrtnino ............................$2,010.00 tiskanje plačilnih knjižic .................................... 566.00 <7 a Prilogo pravil 35.00 35.00 Celoletni oglas v Ameriški Domojvini: ;1Slba za naslovno stran glasila umetniku Fr. Goršetu 16.00 ^hieriški Dolmovini za tiskanje uradnega glasila SMZ.... 84.00 troški za seje in odškodnine glavnim uradnikom za gl. letne seje: .......................... Švarovalnina in čekovna knjiga 30.00 58.64 ^ečati in knjige za tajništvo: .......................... 23.55 enec za pokojnega James Debevec ........................ 10.00 Skupni izdatki od januarja do 31. decembra 1952 so: ...$2,868.19 v DENAR JE NALOŽEN SLEDEČE: N, 0 fi North American Banki: .......................$ 3,445.84 reat Northern Bldg, and Loan Co., Akron, Ohio . 1,238.25 ,, rst North Bank, Akron, Ohio ........................... 1,690.57 G' ^a*r Savings and Loan Co............................... 1,831.57 b Clair Savings and Loan Co. denar qd ^ prireditev 3. feb. in 9. nov. 1952 ..................... 564.36 ^0jne obveznice ali War Bonds ............................ 2,796.00 članom Slovenske moške zveze Ko bo|ste to čitali bom, akot Bog da, že onkraj luže. Namenil sem se to pot še enkrat obiskati svoj rodni kraj. Kakor mnogi drugi sem se odločil obiskati ta kraj, da vidim kako in kaj je tam zdaj. Dobro mi je poznana 'domovina iz časqv Avstrije (bila je izborna, pa čeprav so mnogi mislili, da Avstrija ni bila dobra. Danes je znano dejstvo, da je bila, dobra, zelo dobra.) Potem pa Jugoslavijo kot kraljevino, ki če prav pogledamo' in hočemo biti pravični, tudi ni bila slaba. No in zdaj pa tako-zvano Federativno Jugoslavijo. Zatem pa še malo drugod posvetu, ker želim obiskati nekaj središč krščanske in svetovne civilizacije, oziroma kulture: to, je* v Aziji in Evropi. Kako bo, bom' potem že kaj poročal. Za danes članom Slovenske moške zveze le to, da sem odšel. Ko se povrnem bomo pa z podvoj eno silo delali za porast naše Slovenske moške zveze. V času moje odsotnosti bo vodil tajniške posle blagajnik Slovenske moške zveze Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio. Vsi tajniki ih drugi člani so prošeni, da se vseh zadevah in v pošiljanju ases-rruenta obrnejo na njega, in njemu naj tudi pošljejo asesment podružnic. Prav tako kar se tiče smrtnin in drugih poslov tikajočih se tajništva. Dotlej pa na svidenje! Jože Grdina, tajnik SMZ. Anekdote in zgledi Lakonični odgovori: Ko so vprašali nemškega generala, ali kaj določneje ve, kdaj bo mir, je odgovoril popolnoma določno: “Kadar bomo sovražnika premagali.” — Ko- se je moms. Giannini pri bejrutskemu turškemu guvernerju pritožil, zakaj je turška vlada izgnala z drugimi francoskimi podaniki tudi duhovnike ter jim zaplenila premoženje, je paša mirno odgovoril: “Mi smo z vami storili v vojnem času tako, kakor je z vami ravnala, vaša domača država v miru.” — Ko je Temistokleju očital neki Serifec, da ni toliko njegova zasluga, če je slaven, ampak zavoljo tega, ker je doma slavnih Atenah, ga je vojsko vodja zavrnil z besedami: “Jaz Ipiti.” ■‘■a,ko je skupno premoženje Slovenske moške zveze: ....$11,566.59 Podružniie še dolgujejo': $195.00. Gal j e bo treba tudi poravnati I^ejšnji račun za oglas v Novem Sv,etu, ki sem ga prejel, ko sem vPrašal urednika N. S. v Glede prireditev moram poro-to, da smo imeli pretečeno' let feb; c! 2 veliki prireditvi in sicer 3. bi ne bil nikoli slaven, če bi bil Serifec, ti pa tudi nikoli, če bi bil iz Aten.” — Ko se je Qu. Fa-bius polastil Tarenta, je menil premagani trdnjavski komandant M. Livij: “Moja zasluga je, Qu. Fabij, da si dobil Tarent.” “Gotovo,” odvrne smehljaje se ta, “zakaj če bi ga ne bil ti izgubil, bi ga nikdar ne bil jaz dobil.” — Georgija Leontinskega, kije bil izpolnil že sto sedem let, so vprašali, zakaj biti tako dolgo na svetu. Odgovoril je na kratko: “Nimam starosti nič očitati. Izpred sodišča Sodnik: “Vi ste imenovali vašega tasta goljufa, ker vam ni izplačal dote, kakoršno ste pričakovali. Ali vzamete to žaljivo besedo nazaj?” Toženec: “Da — toda samo takrat, če tudi ep svojo hčer nazaj vzame. * * * Hladnokrvno Soproga: “Če prideš še kateri-krat tako pozno domov iz gostilne kakor včeraj, pa skočim v ta vodnjak tukaj! Soprog: “Neumnost! — Tu okoli že itak plava dovolj gosi. * * * Ostra zavrnitev Gospa: “Nemorem si prestavljati, kak užitek je to, brez žeje Ženske dobijo delo Splošno delo v tovarni Imamo delo za ženske pod 40 let stare za skupno skladanje ali delo na manjših strojih. 'Morajo govoriti in razumeti vsaj nekaj angleškega. Delo samo podnevi. Plača od ure. KR0MEX (0RP. 880 E. 72 St. (severno od St. Clair) (62) Soba se odda Opremljena s.xX3:yTrTxxxj:xxX3tXtjtxXxx^ MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Slovenske Plošče ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri NOVAK’S FURNITURE 5505 St Clair Avenue Cleveland 3, Ohio VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega oroti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 vdano pritrjeval daljni sorodnik, požrešni srakoper, in vsem vkup hudobno vse slabo želel in strgal korenček: Šek—šek, šek! ... A Trlep ni slišal, ni videl boste, stare prijateljice in tolažnice. Skoraj bolan od žalosti in v oči motan od kesa je počasi vstal, da bi šel domov. In spet se je spomnil rajnice žene in noge, klečajoče in trudne, so ga prinesle naravnost na pokopališče. Tu se je zgrudil na kolena ob grobu rajnice žene in jo ihte prosil odpuščen j a za krivice, ki jih ji je bil prizadeval. IX. Janez je kmalu zvedel, da je oče izročil domačijo Marički. Sprva ga je grizlo, češ, edini sin sem, pa zame in za moj rod ni več prostora pod domačo streho; potlej se je nekoliko umiril ob misli, da bi oče bil lahko še kaj hujšega storil z njo. Tudi žena mu je zgovorno dopovedala, da si bosta lahko kupila drugo domačijo. “Pa če bi bila graščina, Trlepovina ne bi bila!” se je v njem z vso bolečino oglasil klic domače zemlje. “Saj je človek zadovoljen, če nima boljšega, z vsem, kar mu Bog da,” je govorila, ker je bila osebenjica in ni vedela, kako globoko gredo korenine ljubezni do rodne zemlje. A Janez ji tega nikoli ni očital. Saj je vedel, da tudi ona trpi in ji je težko, ker ga ima vdano rada in ker vidi, kako hudo mu je za očetnim domom. Zavest, da ga je oče zbrisal s Trlepovnine samo zaradi nebo-gate žena, ga je bolela in žalila zdaj bolj ko kdaj prej. Zameril je in ni pisal ne očetu in ne Marički . Ko pa je zvedel, da je Trlepovina prišla v čisto tuje roke, od žalosti in bede ni vedeti, kaj bi počel. Prsi so mu bile pretesne za srce, otožnih čustev in užaljenosti je bilo toliko, da se ni moglo umiriti. Podnevi in ponoči so mu pred dušo migljali prividi domačije, kakor bežne slike so se mu kazale in mu spet zgi-njale udelane njive in lepe boste, a mimo njih je med ravnimi travniki — to je kar slišal— tiho žuborela Temenica in mu budila sladke spomine mladosti in domačnosti. Zdaj se je vprvič pokesal, da je pobegnil od doma. To spoznanje ga je čisto razmehčalo. Pisal je očetu razjokano pismo. Nič mu ni očital, nič se ni pritoževal, le žaloval je za domačijo, ki jo je rod Trlepov zavrgel. Tako je v trpljenju očetu po- dal roko. Po tistem pismu je lažje trpel, še celo neko upanje, prazno po razsoji razuma, a trdno po veri srca, mu je upokojala misli. Kakor pozdrav in spomin njiv in bost, travnikov mu je iz daljne dalje zmerom glasneje in vabljiveje pela sladka pesem domačije. Janezovo žalostno pismo je čisto potrlo starega Trlepa. Zmerom bolj je spoznaval, da je u-daril po srcu sebe in sina in da je užalil in zgubil rodni dom, ko je domačijo hotel obvarovati neke umišljene sramote. Goršeli se je zasmilil. “Nič ne maraj!” ga je tolažila. “Z obupom in žalostjo ne boš obrnil na lice, kar leži narobe.” “Ko bi bil kdaj vedež, ne bi bil zdaj revež!” je otožno dejal, kadar ji je kaj dejal ob taki priliki. “Kaj Goršelovina ni nič? Kaj?” se je nekoč pobahala. “In jaz ga nimam svojega človeka razen tebe. Kar tiho bodi: Janez bo dobil mojo domačijo” vi miti Pogledal jo je na vse oči, reči pa ni mogel nobene, tako mu je srce bilo polno olajšanja in obenem tudi ponižanja. “Glej, sin bi ti moral oseb- .. — PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO.’S BASEMENT NEOBHODNA “POTREBA” V VAŠI NOVI POMLADNI GARDEROB lauraJae Irti" Za ženske in gospodične, nove, ljubke Cotton bluze Perfektne za h kostumu, hlačam in za k vsem priljubljenim športnim oblačilom. Krojene kot moške srajce, ovratnik spremenljiv, kratki rokavi. Mere 32 do 40. / Sprejemamo pismena in telefonska naročila Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement—Oddelek za športna oblačila Ponovna priložnost! Druga pošiljka tega priljubljenega pomladnega in letnega blaga 59° DO 89° C0TT0NI Pisani Broadcloth Pisani fini cotton Pisano blago za srajce Sanforizirani cotton Cotton Combed Sheers Plisseji v temnih barvah Cotton Chambray Pisani Sheer Enobarvni broadcloth! • Pisani Pique • Pisani domači plisse • Progasto blago za pižame • Fini bleščeči cotton • Pisani dimitie • Razni beli cottoni • Križasti dimitie • Križasti gingham • Enobarvni percale Na tisoče jardov finega kakovostnega cottona v veliki izbiri vzorcev in barv za pomladna in letna oblačila. Vse blago je 36 inč široko . . . vsak jard zajamčeno pralen. Regularno 79c Butcher Rayoni Ta pomladni in letni “butcher rayon” je vedno priljubljen — 39 inč širok. Pralen. Ljubke barve — mornarska, orchid, rjava, bela, zelena, črna, rdeča, siva, modra in beige.______________________________________________________jard The May Co.’s Basement — Oddelek za blago n j kovati, če mačeha ne bi imela zanj več srca, nego si ga imel ti, ki si mu pravi oče!” ga je vest bičala. Sedel je tam na klopi pred ženo, pobešal glavo v dlani in miže videl dogodke, ki mu jih je spomin klesal v srce. Ženina dobrota ga ni mogla pomiriti, preveč ga je bolela ljubezen do Trlepovine. Dostikrat mu je bilo tako hudo, da je kakor brez uma begal po polju in se skrival v bosti. Tihota, samota boste ga je vselej močno genila. A zdaj se ji srce nič več ni moglo nasme-hovhti. S pobešenjo glavo je bodil med bukvami, ki niso bile več njegove, in misli so še in še brale Janezovo pismo. “Kje, o, le kje sem imel pamet?” se je obtoževal in kesal. Čez stezo je hitela vojsk3 mravelj, nad hosto je kragulj podil divjega goloba, v žlambO' ru se je 'podrnjaje dramil poH1, Trlep je postajal in milo el£' dal po zgubljeni Trlepovini in tja po solnčnih bregovih, ki se spuščajo v dolino in si podnO' žje namakajo v krivijasti Te' menici. Toneče solnce je z zsd' njimi žarki objemalo vrh sve' tega Kuma in zažigalo okna va' ških hiš, kraljujočih sredi s3' dovnjakov. Vsa priroda se je b' ho zameknila v molk, ki nast3' ja na meji ugaslega dne in le' gajočega mraka. Noben vetrec ni prebiral listja na drevju, ue kobilica ne čriček nista pela, vs® je bilo pokojno in uglašeno u3 skrivnost bližajoče se noči. (Dalje prihodnjič) 'R.a.'Vno dospeti— Najnovejši vzorci v obuvalu za celo družino na razstavi PRI STAN MAJER SHOE STORE 6107 ST. CLAIR AVE. UDOBNOST - KROJ - ZMERNE CENE IN PRIJAZNA POSTREŽBA V STAN MAJER TRGOVINI Eagle znamke dobite z vsakim nakupom Dvojne Eagle znamke ob torkih —Darila zastonj otrokom— VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM V jr ALWAYS AT T0IIS SERVICE IN TRE BESI /lOCATlDI IK TIE 111111 JTos. Zolo in »Sinovi POGREBNI ZAVOD 3 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 5 OOLLINWOODSKE URAD - 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. jg Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. EiHHiiiiHfiiiimiiijmiiiiiiifmiiiiimHimiiHHniHHmumHnninnuHnnniuiiiUl