Štev. 25.	V Ljubljani, 16. junija 1921.	Leto LXI.
Glasilo UdruienJa JugosEov. Uiltaljstva — Poverjeništvc LJubljana.
Vse »pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Fraučiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati ff;mko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K. za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne peti t-vrste, če »e tiska enkrat . . 2 K — vin. „ ., „ dvakrat. . 1 , 50 .. za nadaljnja uvračenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon nrednlštva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu na-« ročnine posebe plačevati.
Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1
Poštni čekovni nrad št. 11.197. Reklam? lije so proste poštnine.
J BERNOT:
Društvo mešč. učiteljstva in U. J. U. *)
Zopet se vzdihujejo oblaki prahu. Po poročilu v 23. št. »Učit. Tov.« t. 1. je bila na seji širš. sosveta debata o vprašanju, i če se društvo sprejme v UJU ali ne, precej dolgotrajna ter je zadobila žalibog mestoma »uprav neljubo ostrino.« Efekt ie bil zape*: odložitev rešitve.
V isti številki pa čitam stvarno pisan uvodnik od tov. P. P., ki je očividno ljudskošolski učitelj.
Iz obojega posnemam: ljudskošolsko učiteljstvo. oz. njegovi zastopniki, bi prav radi sprejeli naše društvo v UJU. a so prepričani, da to ni v skladat s § 4.. ki govori, da so osnova UJU okrajna učit. društva. Reči torej »da« potemtakem ne morejo, a reči »ne« se jim upira, ker naj-brže čutijo v tem »ne« nekako krivico in poleg tega slutijo mogoče kakšne posledice. ki gotovo ne morejo koristiti pre-uotrebni slogi. Zato popolnoma razumevam to neodločnost ki hoče odvaliti od sebe vso odgovornost. Vso? Te menda že ne more več. Čg sedaj »zavozi« delegacija. pade vsekakor nekaj odgovornosti tudi na širši sosvet, ker pač ni odločil vprašanja sam. temveč ga je izpostavil splošni debati.
Vedeti moramo, da je vedno nekoliko nevarno debatirati o podobnih vprašanjih. Že na seji širš. sosveta ie prišlo do »neljubih ostrin«, pa tam so sami resni, irezni bojevniki, vajeni stvarne debate; pred še širšim forumom je nevarnost za »še bolj neljube ostrine« gotovo veliko večja. Upajmo, da je moj strah neupravičen! Vsekakor bi bilo želeti, da se na delegaciji ne razvije o vprašanju nobena debata, temveč naj rajši vsak, ki ga vprašanje zanima, pove svoje pro ali kontra v Tovarišu. Tako bo mogoče vsakemu delegatu dobiti jasno sliko, ki mu bo podlaga za enostavno glasovanje.
Temiu namenu so napisane te vrste.
Jedro pomislekov tiči v § 4. ki pravi: »Osnova Udruženju so okrajna učiteljska društva.« Odločujoča beseda je »okrajna«. Katera so okrajna društva? Na blv--šem Kranjskem so okrajna društva za vsako celo okrajno glavarstvo, na bivšem štajerskem samo za okraje. Razlika na hrvatskem, v Vojvodini. Srbiji i. dr. bo še večja. Beseda okraj more že samo po jem imeti tu v mislih le šolski okraj. To ie tudi logično. Da se združi učiteljstvo enega šolskega okraja v društvo, je razumljivo, ker ima povečini najbolj skupne UDravne interese, skupno strok, vodstvo (nadizorstvo). največkrat skupno prometno središče i. t. d. Najbolj odločilen IaKtor je tu gotovo skupna šolska oblast prve 'nštance. kar zbudi že nehote med uči-
*) Ta članek smo prejeli, ko je že '¿šla zadnja štev. »Učit. Tov.« z razpra-vo o istem predmetu. Priobdujemo ga bfez pomisleka, dasi pri tem ponovno "Dozarjamo na naša izvajanja v zadnjih sievilkah »Učit. Tov.« Gotovo bodo o iem razpravljala tudi okrajna učit. dru-^tva. ki so pri tem tudi interesirana in bodo zavzela svoje stališče. S tem bo [azvidno naziranje najširšega kroga uči-ielistva. To bi ustrezalo tudi predlogu lov. Bernota. ki predlaga, da naj se raz-cjsti to vprašanje še pred pokrajinsko ^upščino, da se izognemo tam dolgim aebatam kar zelo odobravamo. —
Uredništvo.
teljstvom iste interesne sfere nekak občutek skupnosti, pripadnosti k eni družini ter ga zbere v skupnem društvu. Le to more biti naravna, trajna podlaga društvom. Poleg tega doseza vsako društvo svoj cilj le v primernem številu članstva; članov ne sme biti premalo, (sicer društveno delovanje hira), a tudi ne preveč. iker se potem veliko članov lahko odtezuje društvenemu delu). Gotovo je za učiteljska društva najprimernejše število članstva 50—150 (slednje že precej visoko!)
Prepričan sem. da sta mogli voditi odbor, ki ie sestavljal pravila Udniženju, predvsem ti dve točki. Motel je združiti člane iste interesne sfere, omejiti število članstva navzdol in navzgor ter ie izbral pač ime za teritorij, ker je jasno, da mora biti društveno delovanje zaradi jasnosti tudi omejeno na gotov teritorij, t. j. da je za vsakega člana takoj jasno, kje mora biti včlanien.
Nisem bil poleg, ko so o tem razpravljali. vendar si ne morem misliti, da hi se odločil odbor za čisto teritorijalno združevanje, kakor piše o tem tov. Iv. D. v 12. štev. let. Tovariša. Če pa se je odločil za takšen način združenja, moram reči. da bi bil to velik pogrešek. ki bo gotovo vedno preprečeval udruženje učiteljstva res vseh kategorij.
Obstoja stremljenje združiti sploh vse učno osobje v UJU. Na kakšni podlagi naj se nam n. pr. priklopiio srednješolski učitelji? Ali bodete tudi od njih zahtevali, da nosijo bremena dveh strokovnih društev, kakor se svetuje to danes nam?
Zdi se mi zato čisto zgrešeno držati se krčevito besede pravil. Beseda sama ie mrtva. Živa je misel, duh. ki veje iz nje.
Če pregledamo temeli naše organizacije. vidimo na čelu glavni odbor Udruženja. ki vodi celoto, poverjeništva, ki posredujejo med gl. odborom in društvi. ki so mu podrejena ter društva, ki zbirajo članstvo ter vršijo posle po bistvu pravil Udruženja. To je ogrodje; glavni odfoor ima svoj teritorij: celo državo. poverjeništvo tudi: pokrajino, društvo tudi: okraj. Ne more biti pa to poli-iični okrai. temveč le šolski. Pojm »šolski okraj« je pa za ljudskošolskega učitelja drug. kakor za srednješolskega, kakor za strokovno učiteljstvo. Lahko se krije s političnim okrajem, lahko zasega več političnih okrajev ali celo celo pokrajino, samo čez pokrajinske meje ne sega. Kako je n. pr. z meščanskošolskimi okraji? Za nas meščanske učitelje okr. šol. svet ne more biti tisti združujoči faktor. Okr. šol svet že sedaj nima dosti vpliva na meščanske šole. za nas važna vprašanja rešuje le višji šolski svet. Tako je pri nas tisti občutek, ki bi naj nas družil po ljudskošolskih okrajih, prava ničla. Nasprotno smo videli, da se uveljavljata za našo pokrajino dva meščanskošolska okraja, najnovejše stremljenje gre samo za enim, kako se pa bo to ustalilo, bo določila šele ustava.
Pojm »okrajno društvo« po mojem mnenju določuje le društvo, ki ima napram poverjeništvu stališče kakor okraj napram pokrajini; torej mu mora biti podrejeno. Spominjam se tudi. da je prinesel »Tovariš ' lansko leto osnutek pravii v srbohrvaščini. kjer je stalo pri dotičnem paragrafu »okrajna, okružna društva«. Čg se je pozneje morebiti črtala beseda »okružna«, se gotovo ni zato. da bi se
! omejil teritorij, temveč da se a priori iz- 1 . kliuči razvoj društev različne veljave na- i | p ram poverjeništvu.
Iz tega sledi, da pojm »okrajna dnu- | šiva« v § 4. ni tako absolutno jasen pojm j za vsakega: z različnih stališč ga je raz- j umeti lahko različno. Istovetiti ga s poj- j mom ljudskošolskega okraja bi sililo me- j ščansko učiteljstvo iskati izhod iz zagate. V danih razmerah vidim samo enega. Bremen dveh strokovnih organizacij nikakor ne prenesemo, zato bi se pač organizirali po lastnih okrajnih društvih rneščanskošolskega učiteljstva. t. i. za vsak ljudskošolski okrai eno meščansko društvo. Ustreženo bi bilo tako pač formi, če bi pa to odgovarjalo našim stanovskim potrebam, ie pa drugo vprašanje. Mislim, da vsakdo občuti absurdnost takega organiziranja. Pokazati sem samo hotel, da ie formalizem slabo načelo. Ne držimo se mrtve črke pravil, držimo se rajši njihovega duha. Naše društvo je združilo vse članstvo z neposredno istimi, skupnimi interesi, podredilo se je društveni inštanci pryega reda: pokrajinskemu poverjeništvu. koiizija ie s tem izključena, izbrala si je pravila po bistvu pravil Udtuženja. Izpolnilo je s tem vse kardinalne točke organizacijskega temelja. Zato ne vidim prav nobenega stvarnega razloga, da ne bi moglo biti kot »okrajno društvo« sprejeto v Unijo. Tudi ne smatram za potrebno, da bi se morala zaradi tega uvesti mučna in dolgotrajna akcija za izpremem-bo pravil, pač pa mislim, da bi že ožji sosvet lahko v smislu duha naše organlza-ciie r^šil vprašanje že na prvi seji z odločnim »da« ter poročal to z motivacijo glavnemu odboru. Ta bi se taki interpretaciji pravil gotovo pridružil, če bi se ]l pa ne. bi pa gotovo sam poskrbel da se stališče pojasni oziroma pravila preurede.
Ne izvolite pa smatrati moje zadnje pripombe za očitek; sem le opazovalec v tem vprašanju ter mi ni znan točni potek debat niti pri sprejemanju pravil UJU niti na sejah ožjega niti širšega sosveta.
Za narodno jedinstvo!
Svi mi. iskreni Jugoslaveni neizmerno mnogo ljubimo našu divnu i bogatu Jugoslaviju. davnašnji naš ideal iz pro-šiosti žalosnih uspomena. Taj se ideal ostvario. Ali ne potpuno. Mnogi našu Jugoslaviju idealno, sentimentalno ljube, ljube njezino dobro i zlo. lepo i ružno: onako. kako majka ¡ljuibi svog jedinca sina i sin maiku. Ova ljubav kod mnogih ne potice iz onih istinskih. realnih razloga, mnogi ne znaju zašto je ljube; oni je prosto ljube, jer je ona njihova i oni nje-zini. I to ie lepo. vrlo lepo! No zar nije bolje, mnogo bolje, koji je ljube, jer ]e poiznaju. poznaju njezinu veličinu. njezinu ogromnu vrednost, velika vrela bogat-stva. kulturna i ekonomska, vide buduč-nost njezinu, a znaju i prošlost. stvaranje u krvi i plamenu, stvaranje dobra iz rušenja zla? Ova stvarna ljubav do svoje grude, svesna ova ljubav. koja proističe iz srca ; raznima, bolja je i mnogo bolja! Ona »stvara veliko iz malog — iz mno-goga jedno; ne žaca se ničega. da svi bndu jedno!«
Mi se još ne poznamo, mi ni Jugoslavije ne poznamo! 1 kako se možemo ; voleti. ako se ne poznamo?! Vreme gradi i to če dograditi! Mi još nismo jedno. i ako o jedinstvu mnogo govorimo i piše- j mo. To jedinstvo moramo stvoriti!
Mene zanima pitanje: kako čemo po-stiči duhovno jedinstvo svih triju plemena i da to duhovno jedinstvo bude potpuno? Kako čemo to postiči kod mladje generacije, koja je još čista od svake plemenske natruihe. a kojoi ime drugog plemena ipak čudno zvuči. te ima i druge, tam ne. nejasne poimove. Ova se generacija dodttše sada uči. kako su Srbi, Hrvati i Slovenci jedan narod sa dva pisma. sa dve. tri vere. ali ko zna. kakvo se raspoloženje iavija ili podržava u nje-norne srcu? I ako se ova generacija uči > jedinstvu. ja ipak držim, da se samim učenjem i tumačenjem ne-če doči do ono-ga pravog i potpunog jedinstva.
Plemenita ideja Ministarstva Pro-svete o izdavaniu i šireniu omladinskog lista, pisanog u duhu jedinstva imat Ce, bez dvojbe svojih uspeha. Ali ja sam po-šao još dalje.
1 na ovo želim, da svratim pažnju svega učiteljstva i da se ovaj predlog oz-bilino shvati.
Da se postigne duhovno potpuno narodno jedinstvo. medjusobna ljubav i uza-lainnost, treba da školsku mladež iz cele države dovedemo u neposredno medju-sobne. zajedničke odnošaje i to pojedi-načne, učenik s učenikom i skupne, razred s razredom ili škola sa školom. Uz-mimo primer: u jednoj nižoj ili srednjoj školi u Ljubljani pre svega rastumači se učenicima značaj i vrednost dopisivanja, te se popišu svi djaci. koji se žele dopisi-vati s djacima druge škole. Na ovaj način trebalo bi, da se rastumači i na drugim školama iz drugih mesta, te da se u svim školama popišu svi djaci, koji bi se hteii dopisivati. Ovo bi se moglo udesiti i tako. da n. pr. 15 djaka iz Ljubljane dopisuju sa 15 djaka i'z 15 različitih mesta t. i. da svaki djak ima drugo mesto dopisivanja. a kod toga uzeti u obzir želje pojedinaca, koji bi se hteli dopisivati s više diaka i sa više mesta, Ja sam uveren. da bi se ta-kvih djaka prijavilo mnogo, jer sam se osvedočio. kad sam o tome s nekojima 'djacima) govorio. Prvi puta išlo bi to možda teško, ier mnogi ne bi znao kaKo početi. No takvima bi učitelj pomogao. a kasnije bi se več uputili.
Jedan me učenik pitao: pa šta bi ja pisao? Pisao bi. sinko, kako ti je u školi, koji razred pohadjaš. što se učiš. koji ti medmet najviše voliš, o životu u tvom mestu, što si lepoga pročitao. što ti se najviše dopalo itd. I ovaj se učenik za to zainteresirao. I pomislite, kad bi se ovaj učenik. recimo Slovenac iz Ljubljane, stao dopisivati sa jednim, recimo Srbi-nom iz Skoplja ili s Hrvatom iz Dubrovnika! Kako bi se ovaj učenik prvom pismu obradovao i kako bi trčao kuči. da piše drugo istome drugu ili možebiti dru-gome u Cetinje ili trečemu u Peč, Beč-kerek. Sarajevo, Gospič ili Vršac itd. itd.! Kolika ie tu moralna i nacijonalna vrednost! Upozna pismo, jezik, dušu. kraj... upozna da je jedno sa onim iz Bitolja — da je Jugoslaven! I kad bi u jednoj školi imao, recimo, 40 djaka koji dopisuju s 40 i više djaka iz 40 i više mesta, kako bi se život te škole promenio! A zar mislite, da ¡ne bi ovo delovalo na roditelje? I ovo bi dopisivanje kod dopisivača osta-vllo traga za celoga njihovog življenja. Ovo bi se dopisivanje polako razgranilo po gradovima. mestima i selima. nastalo bi upoznavanje, prijateljstvo, pozivanja i ovamo i onamo. Ovo bi bilo od velike koristi i za mitovanje preko praznika.
Država bi trebala da ide dopisivači-ma na ruku tirne, da se izdaju posebne djačke dopisnice, listovni papir, umetnič-ke razglednice raznih krajeva i prirodnih krasota, znamenitih ljudi, običaja itd., a sve ovo sa natpisom raznih rodoljubnih stihova. pesmica, rečenica mudrili ljudi, poslovica itd. Država bi pripomogla i tirne, što bi se ovaka pisma slala nefran-kirana. a providjena službenim školskim pečatom ili pak frankirana uz popust.
Ovako bi uzgojili prave Jugoslavene, koji bi bolje upoznali i cenili svoiu domo-vimi. a prema toine i požrtvovniie za nju radili. Stvorih bi junake, koji bi znali braniti svoju domovinu prema onoj: »De-snicu mi dlan zasvrbi. jao onom na koga se surva!«
Ja sam ovo predložio na jednoj uči-tcliskoi konferenci i predlog je bio jedno-glasno primljen. Molim ostale diriugove i drugarice. ko ima što ovome da primeti, nek to učini iskreno, a na uhar našoj uz-danici.*	T. Jedrlinlc.
*) Jugoslovanske učiteljske liste naprošamo. da ponatisnejo ta članek. Ured.
A. FAKIN:
K besedi o nastavitvah.
Tovariš Lj. Potočnik piše v »Učit. Tov.« štev. 23 članek »Beseda o nastavitvah«. V tem članku obravnava smernice. po katerih nai bi se nameščalo učiteljstvo. Jaz se popolnoma strinjam s temi smernicami; a z razvrstitvijo istih se pa ne morem strinjati.
Zato sem mnenja, da naj se pri v službi vestnem in točnem ter moralno živečem učiteljstvu v prvi vrsti upošteva službena starost in še-le v drugi zmožnost ter v tretii družinske razmere in potem dotakratni prosilcev službeni kraj ter eventuelno druge okolnosti. Tega mnenja ie tudi celo okr. učit. društvo za Kočevski okraj, ki je dne 9. aprila 1920 na svojem zborovanju v Vel. Laščah soglasno sprejelo oo meni predlagano tostvar-no resolucijo glasečo se: — V svrho po-biianja korupcije in protekcije med uči-teljstvom samim predlagam okrajnemu šolslkemu svetu in višjemu šolskemu svetu v gotovo in dosledno uvaževanje naslednjo željo: Pri sestavljanju terno-pred-logov in nameščanju učiteljstva sploh, naj se okrajni šolski svet kakor tudi višji šolski svet dosledno ravna in sklepa po naslednjih navodilih: Izmed prosilcev imej prednost za nameščenie:
1.	po shižbi najstarejša učna oseba,
2.	pri enaki starosti bolje kvalificirana in resnično zmožneiša.
3.	pri enaki starosti in pri enaki zmožnosti pa ona, pri kateri govore za nameščenie družinske razmere in eventu-elne druge okolnosti.
Službena starost je nekaj slučajnega kakor pravi tovariš Potočnik, ampak Je i.ovsem nekaj matematično gotovega, s katero more in mora računati vsak tova-liš(ica). Tudi njegovo mnenje, da je napredovanje v plači zadostna nagrada za službena leta. ie preozkosrčno in nepravilno. Napredovanje v plači je do mojem mnenju povsem nujna in socijalno opravičena naprava, ki skuša nagraditi starejšega tovariša(ico) za njegovo v delu samem preizkušeno — a zato boli gotovo delo. in zadovoljiti njegovim življenskim potrebam ki se več ali mani razlikujejo od življenskih potreb mlajšega tovariša (ice). ter mu v starosti dati moralno oporo, ker se njegovo delo mora tudi v tem pogledu obrestovati. — Starejši tovariši so tudi po večini poročeni in imajo otroke. Tako je z upoštevanjem starosti v mnogih slučajih tudi vprašanje glede šolanja otrok po veliki večini sorešeno.
Ako si torej postavimo načelo, da naj se učiteljstvo namešča v orvi vrsti po službeni dobi. se s tem osvobodimo !kle-čeplastva, rešimo pritiskanja razinih kljuk, otresemo domišljije o večji sposobnosti, se iznebimo medsebojne zavisti in morebiti še denuncijantstva lastnega tovariša, se utrdimo v spoštovanju starosti in se lažje rešimo ravnokar naštetih dušnih nutk z nezmanjšano energijo posvetimo eaino-le šoli.
Siliti s kvalifikacijo v ospredje bi bilo posebno pri sedanji šolski upravi ¡krivično. Ne dvomim o objektivnosti okrainih šolskih nadzornikov v kvalificiranju službe učnih oseb; vemo pa vsi. da ima vsak okrajni šolski nadzornik svojo glavo in da le po tej glavi -— v zvezi s svojo vestjo — kvalificira učno osebo, in je vsled tega nemogoče, da bi mogel vsak nadzornik (enako) isto delovanje kvalificirati z enakim redom. Tudi je en nadzornik strožji, drugi popustljivejši. eden je mehkejši, drugi trše narave itd. Iz tega ie iasno. da
ie precejšen del službene kvalifikacije individualen in še celo večkrat tudi krajeven, ker je kvalifikacijo težko osvoboditi vpliva istodobnega nadzornikovega razpoloženja. dnevnega vremena, učnih prostorov. šolske uprave, učil in drugih okolnosti. Učitelj, ki ima vse za učiteljski stan zahtevane usposobljenosti, in ki je v službi vesten, reden in točen ter moralen, ima brez dvoma prednost pred zanikernežem. Slednjega pa doleti ene ali druge vrste zaslužena kazen. — Priznajmo vendar enkrat, da je kvalifikacija tako raztezna in stisljiva, da je ravno ni staviti na prvo mesto pri upoštevanju za nameščenje.
Izveušolsko delovanje, ki pa mora biti smiselno in smotreno, je pač zelo hvalevredno in toplo priporočljivo; a biti mora učiteljstvu na ljubo dano in svobodno, vsled česar ne sme imeti nikak vpliv na kvalisikacijo učiteljske osebe in tudi ne odločilne besede pri nameščanju.
Po zgoraj razvrščenih smernicah se ie vršilo nameščenje učiteljstva v sežanskem okraju na Primorskem od 1895. 1. dalje. t. j. od kar je postal sedanji kamniški okrajni šolski nadzornik gosp. Matko Kante, nadzornik za sežanski okraj, pa do italijanske okupacije. O. Matko Kante, ki ie zahteval od učiteljstva brezpogojno vestnost in točnost v službi, je upeljal in se držal teh smernic, in učiteljstvo je bilo s tem brez izjeme zelo zadovoljno; zato pa je vladala med tovariši samimi in nadzornikom najlepša harmonija. Kako bi tudi ne: učitelj-kompetent ni prišel k nad zorniku prosit priporočila, ampak prišel ie iskat le informacije, če je li za zaprošeno mesto kak starejši prosilec od njega. Če se je pa ta slučajno ob tej priliki nadzorniku priporočil, mu je slednji v obraz odgovoril: »Jaz bom za vas in gotovo dobite mesto, ako ne bo starejšega prosilca.« Kako lepe in svobodne so te besede! Zato pa učitelji, ki smo služili v sežanskem okraju, ne bomo nadzornika Kanteta nikoli pozabili. Pomisliti pa moramo tudi na to. da učitelj, ki prihaja k nadzorniku s prošnjo, ima povsem drugi občutek nego oni učitelj, ki prihaja le po inforinaciie. Zato glejmo, da se sami sebe čim boli vsestransko osvobodimo.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za Maribor In bližnjo okolico zboruje v sredo, dne 22. junija popoldne oib 17. 5.) uri v deški meščanski šoli. Na dnevnem redu je razun običajnih točk predavanji »Moderna pedagoška stremljenja« (Šumljak), razgovor o nerazdeljenem poldnevnem pouku t~r volitev odposlancev za skupščino v Celju. Drugi dan, četrtek popoldne oib 15. (3.) uri z vlakom izlet na Falo, nazaj do Ruš peš, potem zvečer z vlakom zopet v Maribor.
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v četrtek, dne 7. julija t. 1. v Mari-baru v mali dvorani Narodnega doma točno Ob
10.	uri s sledečim sporedom:
1.	Društvene zadeve.
2.	Poročilo o seji širšega sosveta. Tov. Mar. Godec.)
3.	Ivan Cankar v osnovni šoli. (Tov. Albin Spreitz.)
4.	Predlogi.
K mnogoštevilni udeležbi vabi
Albin Spreitz, t. č. predsednik.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 23. junija t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju s sledečim vzporedam: 1. Zapisnik. 2. Stanovske zadeve. 3. Zadnjič odloženo predavanje tov. .loška Bizjaka: »Matematični zemljepis v osnovni šoli.« 4. Slučajnosti. — Ob
11.	uri popelje g ravnatelj Beno Serajnik zbo-rovalce v celjsko cinkarno, katero bo razkazoval rud. svetnik g. Baebler. Z ozirom na zanimivosti tega dne pričakuje polne vdeležbe — odbor.
+ Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice zboruje dne 22. jmrja 1921 ob 3. uri popoludne v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini v Ljubljani. Razgovarjali se bomo v dnevnem redu okrajne učiteljske konference in 'bo o »Dopustnicah« posebej še poročal g. nadučitelj V. Mihetič — in pa o društvenih zadevah.
iNa - to zborovanje sem povabil gospoda vodjo poiverjeništva za uk in bogočastje dr. Fr. Skaiberneta, da nam kaj pove, kako mislijo danes vodilni krogi o prosvetnem delu učiteljstva — in vabim vse člane našega društva*. Dopoludne ob M. uri je odlborova seja v Učit. tiskarni. — Janko Žirovnik, t. č. predsednik.
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 23. junija 1921 ob 2. uri popoldne v šolskem poslolpju v Radomljah.
Dnevni red:
,1. Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Referat tovariša Ivana Stenovca: Nared-i ba ministrstva prosvete kraljevine SHS ON Br.
374, 19. I. 1920 Beograd in mi, II. del.
3.	Podrobni učni načrt za zemljepis in zgo I dovino.
4.	Volitev delegatov za pokrajinski zbor UJU v Celju.
5.	Slučajnosti.
Članstvo naj se zborovanja polnoštevilno udeleži!
+ Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje 25. dne junija 1921 ob 12. uri v Metliki.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zadnjega zapisnika.
2.	Kako postopaj učitelj pri zgodovinskem in zemljepisnem pouku — poroča tovariš Franjo Lo višin.
3.	Podrobno prosvetno učiteljevo delo med narodom — poroča tovariš B. Račič.
4.	Vzgoja veselega otroka — poroča tovariš Fran Tončič.
5.	O »Društvu za otroško varstvo m mladinsko skrb« — poroča tovariš K. Barle.
6.	O «Učiteljskem zdraviliškem domu« — poroča tovariš K. Barle.
7.	Volitev delegatov za zborovanje UJU po-verjeništvo Ljubljana.
8.	Drulštveni blagajnik bo pobral podletno Članarino, poverjenik Slovenske Šolske Matice ud ni no za 1. 1921.
NiB. Zaradi važnosti dnevnega reda je vabljeno tudi neorganizirano učiteljstvo.
Tovariši(ice), ki želite obedovati (obed ob 11. uri), javite svojo vdeležbo tovarišu Vilku Menardu. — Odbor.
+ Občni zbor kočevskega učitelj, društva. Lep dan je bil 4. junij t. 1. za nas. Narava vsa v zelenju in v cvetju — ua nebu žarko solnce — v naših srcilh praznično razpoloženje — praznik stanovske samozavesti.
Prijazna Sodralžica ni videla tako kmalu toliko učiteljstva v svoji sredi. Iz vseh delov okraja nas je bilo 51, ki smo tega dne praznovali zopet lep dan tovarištva, ljubezni in navdušenja za šolo in stan.
Ponosna sta lahko zaveden tovariš in vrla tovarišica, ki sta bila tega dne pri nas, sram pa naj bo one, ki jim je lastna komoditeta vrhovni aksijom življenja v naših že tako od kulturn'h centrov preoddaljenih krajih. Nobeden izgovor ne drži in drugič jih imenoma navedem, da iz-pozna organizacija svoje mrtve člane in članice, ki ulživajo sadove našega truda a ne čutijo p -tfebe priti k nam, dasi niso ravno oddaljeni(-e) od kraja zborovanja.
Vsa čast udeležencem in tudi onim, ki so iz tehtnih razlogov opravičili svojo odsotnost. Imenoma navajam g. Maurinovo Miro in tov. Wigele-ja mlajšega, ki sta se opravičila, opravičene so tudi 3 učiteljice na bolezenskem dopustu.
Zborovanje je posetil g. višji šol. nadzornik dvorni svetnik Gangl F.ngelbert, naš tovariš po duhu in srcu, prvoboritelj za naš ugled in pov-zdigo šolstva. Uverjen naj bo, da cenimo njegov trud in da smo odhajali pomlajeni od zborovanja, na katerem nam je podal toliko lepih navodil za življenje v šoli in zunaj nje.
Po prihodu vrlih Dobrepoljcev, katere smo pozdravili prvič v svoji sredi, je pričelo zborovanje z nagovorom predsednika.
V svojem nagovoru pozdravlja tovariš predsednik g. viš. šol. nadzornika kličoč mu po prisrčnih izrazih veselja radi njegovega prihoda med nas dobrodošlico v naši sredi. Nismo vajeni, da bi nas upoštevali merodajni faktorji, okraj je res nekaka deveta dežela, polna preteklosti, a to pred durmi Ljubljane, zato smo toliko bolj ponosni, da je posijalo tudi k nam solnce in nas počastil mož, ki stoji kljubu napadom od izvest-nih strani kristailnočist — idealen — vzgojite!] iti voditelj učiteljstva pred nami. A onim, ki jim je stranka vse, ki jim zakriva objektiven poiled v sedanjost in bodočnost strankarska strast, naj pa le nadaljujejo svoje herostratsko delo ločitve v privilegirane in manj vredne. Za nas so Odpravili, za nas so mrtvi. Preko njih in brez njih k luči, k cilju povzdige šole nad vsakdanjo korupcijo in gnilobo gre naša pot. Kvišku in ne navzdol!
Ravnotako je pozdravil navzoče učiteljstvo in to poseibno že omenjene vrle Dobrepoljčane, ki so prišli medtem, ko je manjkal izmed bližnjih marsikdo.
Veseleč se napredka društva mu želi rašče in napredka tudi za bližnjo bodočnost.
Sledil je temeljiti referat tovariša Verbiča o nabavljalnih 'zadrugah in o pomenu teh za nas. Na drastičnih vzgledih nam je pokazal, kako nas izrabljajo razni elementi po deželi.
Buren aplavz, ki je sledil izb ornemu predavanju, je bil dokaz, da je tovariš govoril navzočim iz srca v srce. Dal Bog skoro praktičnih vspehov z ustanovitvijo take zadruge tudi za nas. Seveda brez idealizma in izadružnega smisla tudi to ne pojde. Le to dvoje nam jamči za uspeh.
Iz predsednikovega poročila omenjam le najvažnejše:
Omenja predvojne hibe, ki se nas drže. omenja razpaljeno strankarsko strast, ki zopet uničuje delo idealistov široan lepe domovine. A tudi mi smo tu premnogokrat ljudje z vsemi napakami človeka izpred vojne.
Subjektivni v sodbah, pavšalnih sumničenjih ne moremo še kvišku. A ogromna je tudi tu krivda časopisja, ki se peča z nami izključno s strankarskega stališča. Mi ne rabimo zagovornikov, ki barantajo za poštenost in merijo vse s strankarskega stališča, a za blatilce imamo .e prezir. Naše delo ne potrebuje bralmfoe. Le v razkrinkanje najpodlejših lazi uporabljamo od
časa do časa pero, ne pa za hvaiisanje in p0v ; zdigovanje samih sebe.
Tudi v seji širjega sosveta 17. maja t. 1. Su padle težke besede, opravičljive le s stali^ politika, n'kakor ne s stališča učitelja vzg^jj. telja.
Ustvarjanje državotvornih to državorazdi. rajočih strank in pristašev prepuiščajmo mirnijn I srcem demagogom, ki v Beogradu kupčujejo \ ' mišljenjem, s poštenjem, z znojem in krvjo vseh j ki jim Jugoslavija ni puhla fraza. Razburjen]^
i pa kličem:
i
Sejali ste veter, žanjete vihar. Pljuvali ste blatil ste — a zadeli na odpor in če se Va® vraiča milo za drago, recite Nostra culpa, nostra maxima culpa. Ljubezen in prizanesliiVOst ne rodita sovraštva, prezir in hinavščina pa rodita vražji strup zavisti, maščevanja in koncem tr-pimo vsi, eden danes, drugi jutri, šola po pr-pada.
Tudi v našem okraju prekipeva strast, diktira ukrepe za šolo strankarstvo. Zapomnijo p« naj si vsi, katerim veljajo te besede:
Učiteljstvo ne pusti, da bi bil kdo preganjan radi političnega kliki nasprotnega prepričanja, i organizacijo vseh, ki jim stan ni korito v dosego oselbnih ugodnosti, prepreči vsak kršitve zako-nov. Krivci naj bodo kaznovani objektivno po obstoječih šolskih postavah — prikrivanja in ode. vanja pregreh ljubljencev s plaščem pozabljivosti ne trpi več — gorjača pa naj zleze v kot tudi pri neljubih osebah.
Dalje omenja položaj v Beogradu m omenja borbo za novi šolski zakon. Poroča o debati glede vzprejema meščanskošolskega učiteljskega društva v UJU izražajoč nado, da bo zadeva urejena na delegacijskein zborovanju v Celju v sploišno zadovoljnost in v prostpeh UJU.
Priporoča Yse naše ustanove valbeč učiteljstvo na pristop k tvornici učil, priporoča brezobrestno posojilo učit. konviktu, rezervni sklad organizacije, zdraviliški dom itd.
V	poročilu o pokrajinskem občnem zboru Jugoslovanske Matice priporoča pristop k nje; vsemu učiteljstvu.
Soglasno je sprejet predlog, da bodi vsak učitelj in učiteljica član te obrambne organizacije Društvo pristopa pa tudi kot Član k njej.
Sledil je krasen govor g. nadzornika Gangla, ki nam je s pesniško navdalhnenostjo orisal, očr-tal naš položaj. Izčrpno je bilo njegovo poročilo o delu za novi šolski zakon ta hvaležni smo mu za prelepe besede, ki nam bodo služile kot smernice našemu delovanju. Toleranca, navdušenosT, temeljita izobrazba, smotreno delo v šoli in z i-naj nje. To je refren njegovih prekrasnih izvajanj. Dal Bog, da bi skoro dosegli ideal šole, ki nima nad seboj današnjih podlih varuhov, ki poti krinko damdkratizma, ljudske kontrole, in 15,« ve še česa skušajo le svoja damagoška naičela absolutne nadvlade.
Moderno učiteljstvo še ljudstva ne boji, za svoje delo je odgovorno svoji vesti, narodu, domovini, državi. Ne boji se pa v poštenem delu za napredek niti Njega, ki zre z jasnih višin n< vrvež, v katerem ga tolikokrat po nemarnem imenujejo moderni farizeji in pismarji zroč na uboge cestninarje-učitelje.
Sledili sta poročili tajnice in blagajničarke, 'd sta bili vzeti z odobravanjem na znanje.
Omenjam iz poročila tajnice, da šteje društvo 65 članov — t. j. 10 več kot lani.
Po blagajniškem iporočilu je dobila g. bla-gajničarka in z njo ves odbor absolutorij, po katerem so se vršile odborove volitve in volitve delegatov za Celje.
Izvoljen je dosedanji odbor pomnožen na podlagi novih pravil z dvema članoma in trije namestniki. Odbor je sestavljen zdaj tako-le: Predsednik: Anton Mernič, tajnik Alfonz Završ-nik, blagajničarka Anica Sedejeva, predsednikov namestnik Mirko Trost, pevovodja Viktor Kovač, odbornika Tomšič-Šiška Ana, Wigele Fsr-do; namestniki: Jakšetova, Jaklič Jožko in Perko.
V	Celje gredo prostovoljno: Verbič Mihajlo, Fink Konrad, Trošt Jankfrin Zadnikova Nežika — dva kot delegata, dva namestnika.
Pri slučajnostih je bilo rešeno marsikatero vprašanje, je bila izrečena še marsikatera pametna beseda in po ponovni zahvali navzočim za vdeležbo in pazljivost pri zborovanju su1" cdšli k skupnemu kosilu.
Par lepih ur smo preži veli skupaj. Izrečen Ji je bilo nekaj napitnic, izmed katerih omenjal11 le lepo prisrčno Verbičevo zdravico g. Ganglu i" njegov prelepi odgovor. Odhod se je približal 'e prekmalu.
Razšli smo se z željo, da se snidemo prv' soboto oktobra v Dobrepoljah. A tedaj naj miice ne manjka, kdor nima res važnih vzrokov, a te" daij pero v roke in opravičite odsotnost.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo je napravilo svoj majniški izlet v Šmartno ob Dreti dne 18. maja. Glavna točka dnevnega reda je bil1 hospitacija pri tovarišu Rihardu Papst v Štartnem, ki nam je pokazal, kako poučuje prostor01-' no risanje po naravi. Zato pa smo se zbrali sk°r' vsi učitelj« in učiteljice tega okraja v šoli _ Šmartnem. — Učenci so imeli pred seboj v Pr' merni daljavi razne naravne predmete: kroiniP'1, koruzni storž, koren, ptiče, glive, metulje itd- ^ risalno orodje: barvne klinčke, alkvarelne bar^ i svinčnike. Risali so urno, dolbro in lepo tai'co'oj).
smo se kar čudili, kako dobro zadevajo ne le I like ampak tudi barve. Kar pa je treba še P | sebej omeniti, to je bila snažnost jzvedenii r'
vsega pa smo videli, da je tovariš Papst res str0kovnjak v tem predmetu. — Ko so učenci ^dšli, otvori predsednik tov. Pulko zborovanje, pozdravi v talko jbilnem številu zbrane tovariše •n t'ivariš'ice, posebno še nove člane: zakoniki ^r Milkota in Lucijo Rainer iz Ljubnega, Još-kota Lekše iz Rečice in kot gosta tov. Fel. Stre» Nove Štifte in gospo Zemljičevo. Nato podeli besedo tov. Papstu, ki nam poda dodatno k svoji risarski učni uri še glavne poteze o izbiranju snovi in metode o risanju. Predsednik se mu prisrčno zahvali me le za prav dober referat, ampak še posebno za to, da je prevzel na se breme ¿anaišnjega dne in nam pokazal pot, kako je risati zanimivo in uspešno. Navzoči so pohvali glasbo pritrjevali, — Društvena tajnica Mar. Rojniik je prečitala zapisnik društv. zborovanja v mesecu februarju, k: se je odobril. Potem prečiti •predsednik dopis okrajnega šol. nadzornika gosp. M. Grmovšeka glede sestave učne snovti iz zeim-ljepisja in zgodovine. Gosp. nadzornik želi, da se v»e učiteljstvo poprime sestavljanja te snovi, da se pri tem poglobi v tvarino; za lažje delo navaja tudi važnejše zgodovinske dotbe in vlire za pouk. Ker ie Melikova knjiga izšla celotna za zgodovino še le v zadnjem času in ravno tak» za zemljepisje, zato se bo treba urno poprijeti študija teh knjig, da se še pravočasno izvnšii zi-dača. — Tovariš Kelc pošilja pisimen pozdrav; društveniki mu živahno odzdravijo in nato se zborovanje zaključi.
+ Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer
jc zborovalo dne 12. maja pri Sv. Juriju ob Šč. ob po voljni udeležbi.
Predsednik tov. Mavric pozdravi zborovalce, ■predvsem do šle goste; tov. Horvatiču in Jani-šovcu čestita na imenovanju, adn. na uspelem izpitu.
Sledi predavanje našega neumorno kulturno delujočega tov. Cvetka iz Vučje vasi o temi: »0 potrebi in pomenu nadaljne izobrazbe učitelj-stva«.
Iz prav temeljitega dela posnemamo tele misli:
1. 'Učitelj, izpopolnjuj se neprestano znanstveno in praktično v splošnem znanju, posebno pa na oporišču duševne fn telesne vzgoje in pouka!
2.	Idejo prosvete in vsega narodnega napredka zanesi in utrdi v širokih plasteh narodu, kojim bodi buditelj in voditelj!
3.	Teži za tem, da spoznaš ves svoj delokrog vedno bolj in bolj: naravo, način mišljenja, šege, navade in običaje!
4.	Prisrčno neguj tovariško vzajemnost.
, 5. Pri domačih konferencah skušaj Spoznati vse šolsko dedo, pritegni mlajše tovariše k sodelovanju!
6.	Knjige, časopisi, revije, občevanje z inte-ligenti naj ti širijo obzorje in obvarujejo oko-štenelosti!
7.	Dobri metodi posvečuj največjo pažnjo. Hospitacije pri tovariših so zato izb oni o sredstvo.
8.	Rastoče zanimanje za vzajemno slovansko literaturo, umetnost, zgodovino in etnografijo naj ti pomajga završitl duševno ujedinjjenje in prevedbo v prav domorodni značaj!
9.	Uvažuj velik temeljni pomen glasbe, posebno narodnega petja za kulturni napredek naroda!
10.	S potovanji si prilaščeno znanje izpopolni, rsfzširi in poglobi!
11.	Vestna priprava na pouk Ti bodi prava potreba!
12.	Skušaj razbrati in doumeti pojave otroške duše!
13.	Razumno uporabljaj čas dela in odmora!
Predavanje je izprožilo in podnefclo zanimivo
debato. Konstatirala se je še važnost naslednih točk za izobrazbo učitelja:
1.	Učitelj se aktivno udejstvuj na gospodar-skom polju. (Iivanjšič.)
2.	Učitelj bodi tudi v političnem delovanju vsekakor znaaj, strogo izključujoč vsako politiko iz šolskega dela. (Mavrič.)
3.	Skušaj doumeti razpoloženje duševnosii vsekakor značaj, strogo izključujoč vsako politiko ttko iz šolskega dela. (Mavriič.)
4.	Posebno naj bo dobremu, res narodnemu Učitelju vedno pri srcu gojitev narodne glasbe kajti ona blaži in dviga narod. V tem smislu začnimo pri nas samih in posečajmo vestneje pevske vaie našega društva! (Zacherl.)
Na izborno uspelem predavanju zahvali predsednik tov. Cvetka ob splošnem odobravanju.
Razgovorili smo se za tem o proslavi 50-letnice našega društva v (Ljutomeru, ki se ima vršiti 7. julija t. 1. in sklenili sledeče: _
1.	Note za koncert se pošljejo vsem šolskim vodstvom v prepis;
2.	Ljubljanskemu učitelj, pevskemu zboru se Sporoča z ozirom na naš koncert doba začetem julija;
3.	pol ure po prihodu vlaka, prisostvuje društvo spominskemu cerkvenemu opravilu.;
4.	Zborovanje: a) predsednik pozdravi do-Slece, b) slavnostni govor (g. ravnatelj Robič), c' zaključna beseda predsednika.
5.	Po zborovanju se vrši pevska vaja.
6.	Za tem banket.
7.	Ob 15. uri koncert. Za koncert določi °v. pevovodja Zacherl vzpored.
8.	Po priporočilu g. nadzornika Koropca se ablio na slavnosit samo kompetentne oblasti.
,.Predsednik ponovno poživlja k pristopu c*t. Zdraviliškemu domu« in k prispevanju rostovoljnega org. davka. Seje širšega sosveta
UJU, pov. Ljubljana se udeleži predsednik, kojega se naprosi, da se porazgovori s strok, tajnikom glede koncemtiranja ljublj. učit. pevskega zbora
Gospod nadzornik Koropec pada smernice za sestavljanje podrobnega učnega načrta za do-■maznanstvo, zemljepis in zgodovino:
1.	Uvažuje naj se kulturni razvoj naroda.
2.	Oziraj se na gospodarske in etnografične skupine.
Priporoča, naj izdela načrt vsaka šoila; iz vsega zbr.a/nega materijala napravita dva člana (Ivanjšič, Cvetko) normalni načrt za ves okraj.
Tov. Ivanjšič poda prav nazorno še neka! poizkusov iz gospodarske kemije in opozarja, da se ilma ves naravoslovni pouk ozirati na pojave v gospodarskem obeležju na podlagi delovnega, samotvonnega principa. Radi zakasnelosti, je moral prerano končati. Prijavil pa je za prihodnje zborovanje temo: »Prirodoslovni pouk v ljudski šoli«.
Predsednik mu čestita na dobro zamišJjenJmi izvajanji.
Sklene se, da se vrši prihodnje zborovanje dne 16. junija. Kraj določi po razmerah odbor.
Ko se'reši dopis strokov, tajnika, zaključi zredsednik zborovanje, bodreč nas k vestnemu vzajemnemu delovanju v prid šolstva in nas samiih.
— Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 19. maja t. 1. na Prevorju. Tovariš predsednik pozdravi zborovalce, posebno pa došle goste, med nj«mi tudi predsednika šanarsko-rogaškega učiteljskega društva tovariša Kurbusa.
Prvokrat je zborovalo naše društvo v tem kraju, kjer deluje z vso vnemo na prosvetnem polju starešina učiteljstva kozjanskega okraja tov. Šetinc. On nam je tudi na tem zborovanju podal »Nekaj migljajev v prilog priučenju srbohrvaščine.« Na podlagi srbo-brvaških knjig nam je dal navodila k lahkemu priučenju srbohrvaščine.
Z zanimanjem so sledili zborovale i tudi razpravi o podrobnem koncentričnem učnem načrtu za višjo stopnjo trirazrednic, kfl ga je skrbno sestavil tov. predsednik. Načrt je obsegal 13 ted-j nov. Prosimo tov. predsednika, da nam pri eneimu prihodnjih zborovanj obrazloži še nadaljnje tedne.
Nato je tov. Ivanuš poročal o zborovanju širšega sosveta v Ljubljani, na katerem je zastopal predsednika.
Sklenilo se je poslati znesek 340 K »Učit. konviktu« v Ljubljani.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je zaključil tov. predsednik nad 3 ure trajajoče zborovanje ter se zahvalil zborovalcem za udeležbo in jih vabil, da se čudi prihodnjega zborovanja, ki se vršii meseca •julija v Podsredi, udeleže v obilnem številu.
Tajnik,
+ Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo 24. maja t. 1. na Vranskem ob lepi udeležbi. Po običajnem uvodu srno rešili nekatere društvene zadeve. Nato je tov. predsednik podal tOčaio poročilo o seji širšega sosveta UJU Ljubljana.
Sklenili smo, da se odzovemu vabilu Šaleškega učit. društva in da zborujemo ž njim ni Paki meseca julija. Glavni točki sta bili predavanji.
Tov. Rozenstein je govoril o čebelarstvu, tako, kot zna le tisti, ki pozna in ljubi svoje panje. Obrazložil je moralni in etiški vpliv, kojega so deležni učenci-čebelarji — in gmotni dobiček umnega čebelarja. Izraženo mu je bilo priznanje.
Čast tov. predsedniku, da je naše diugtvo kot kulturno oživelo spomin stoletnice smrti velikega Napoleona! Tovariš Jakša je imel kraisen govor.
Med zgodovinske podatke je vpletel spomine, ki žive med ljudstvom, o skrivnostnih doživljajih Francozov v Črnem grabnu. — Opisal je vpliv in razvoj francoske kulture v zavoje vari i h zemljaih. — Vznešena beseda je proslavila vstajenje Ilirije, v kateri je takrat oživela narodna misel, bila spoštovana domača govorica! — V šole je bila pot prosta, in narodna zavest je pro-žela ljudske mase.
Takratni naš stanovski tovariš pa ni bil vreden velike dobe! Ni pojmil svoje naloge kot učitelj prostega naroda, ker vse preveč je robova/l! — Ilirija je bila 'zasužnjena, — lliree zopet suženj, — z vero v svobodo! — Sto let. — Ustala je Jugoslavija!
Prisezi, narodni učitelj, da Jugoslovan ne bo nikdar več roboval!	Tajnica.
Vabilo na zborovanje »Ljubljanskega učiteljskega društva«, ki se vrši v torek, dne 21. junija (na sv. Alojzija) t. 1. ob 10. t!ii dopoldne na dekliški šoli pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Ozir v preteklost — navodilo bodočnosti. Por. Fr. Skulj. 2. Zastopniki v mestnem šolskem svetu in drugo. Por. Fr. Skulj. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko zborovanje. 4. Slučajnosti. — Odbor. — Za popoldne vabi »Priredit veni odseka na izlet v Kleče, kjer si ogleda članstvo vodovodne naprave, potem pa k skupnemu razvedrilu na Ježico. Zbirališče: Trubarjev park. Odlhod točno ob 2. uri.
Iz Jugoslavije.
— Zvišanje draginjskih doklad. Iz
Beograda poročajo: V finančnem ministrstvu je v zmislu sklepa ministrskega
sveta izdelana naredba. s katero se dra-ginjskim dokladam celokupnega državnega uradništva dodajo izredne doklade. in sicer v Beogradu z ozirom na izredne težkoče in draginjo 45%, v srbskih mestih z ozirom na tam vladajočo draginjo 36%. v ostalih delih države pa 10% do končne regulacije v okviru službene prag-matike. ki se ima po sprejetju ustave vzeti nemudoma v obravnavo. Demokratski poslanci so zahtevali, da se obenem uredi tudi doklada pokojninam. Vsled tega je ministrski svet sklenil povišati prejemke vpokojencev za 800 do 1600 kron, in sicer počensi s 1. majem t. 1. — Novo uredbo so beograjske službene novine objavile dne 11. t. m.
—	Draginjske doklade aktivnih in umirovlienih državnih uslužbencev za deco. Državni uslužbenci aktivni in umi-••ovljeni se opozarjajo, da pritičeio po čl. 2 uredhe ministrskega sveta z dne 28. 4. 1921 D. R. br. 60001 rodbinske doklade za otroke dnevno 12 K le do izvršenega 16. leta pa tudi le tedaj, če nimajo otroci bodisi iz kakšnegakoli naslova mesečnih 360 ali več kron lastnih dohodkov. Po dovršenem 16. letu pritiče pa drag. doklada za otroka v smislu čl. 4 iste uredbe le tedaj 1. ako je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za hišno ali kakršnokoli delo ali pridobivanje in dokler nima otrok mesečno 360 ali več kron dohodkov iz svojega premoženja; 2. ako s povolj-nim uspehom in redno nadaljuje šolanje, tukaj ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja. toda najdalje do završefcka 23. leta življenja pod pogojem, če nima otrok bodisi iz kakršnegakoli naslova mesečnih 360 ali več kron lastnih dohodkov. Za otroke od 16. leta naprej se draginjske doklade ne nakazujejo uradno na podlagi predloženih vprašalnih pol. marveč je stvar uslužbencev, da pismeno dokažejo računskemu oddelku, ki likvidira njihove prejemke, da so navedeni pogoji spol-njeni. Vpokojenci in vdove vloge finančnemu rač. oddelku. Kot dokaz k točki 1. velja izpričevalo uradnega zdravnika, k točki 2. pa izpričevalo šole.
—	Šolsko leto 1920./21. se zaključi v mestih, kjer so srednje šole z dnem 28. iunija. medtem ko bo sklep šolskega leta ;*.a šole na deželi dne 14. julija. Pričetek prihodnjega šolskega leta je določen na dan 14. otziroma 15. septembra. Na bivšem Štajerskem ostanejo radi trgatve v veljavi še nadalje dosedanje določbe.
—	Kmetijski tečaj za učitelje. Pover-jeništvo za kmetijstvo priredi v času od 18. julija do 27. avgusta t. 1. šesttedensiKi kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudsko-šolske učiteljske prakse in usposobljeno-stni izpit iz ljudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk. 4. da so iz krajev, kjer ie upati, da se najprej ustanove kmetij-sko-nadaljevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si oridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko - nadaljevalnih tečajih. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja, kakor tudi glede tega. ali so oženjeni ali so samci. V tečaj sprejeti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo in večerja brez vina) in prostega stanovanja. Med tečajem ie pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imajo tudi nedelje porabiti za poučne ekskurzije. Sprejeti udeležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za spre-iern v kmetijski tečaj .ie vlagati naravnost pri poverieništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 30. junija t. I. Za štajerske učitelje se bo iziposloval potrebni dopust.
—	Za absolventke ženske obrtne šole v I jublšani »Uradni list« deželne vlade za Slovenijo objavlja naredbo poverjeni-štva za uk in bogočastje. po kateri odvodno izpričevalo ženske obrtne šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani nadomešča dokaz usposobljenosti za poiuk v ženskih ročnih delih na ljudskih in meščanskih šolah. V odhodnem izpričevalu za kandidatinjo pa je treba vpisati šolsko pedagogiko kot poseben predmet ter mu pristaviti tudi oceno.
—	Iz Prekmuria. Učiteljice iz Prek-mnrja zborujejo v nedeljo 19. VI. ob 10. uri dop. v Belatincih. Dnevni red: Izven-
L
šolsko delo. Tovariši dobrodošli. — Po-verjenica.
—	Št. Pavel pri Preboldu. Tukajšnja šolska mladina .ie v preteklem mesecu stopila na oder. Uspeh je bil dober in se ie prireditev morala ponoviti. Poleg pevskih točk in prednašanj sta bili na vzipo-redu igri enodejanki »V temi« in »-Sne-gulčica;.. Prva ie pridobila srca občinstva s težo svoje vsebine in resno - mehkim nastopom igralcev, ki so se tako uživeli v resnost ugodja, da so jih gledale solzne oči odraslih. V drugi igri je imponiral ljubki nastop Snegulčice, ples in petje vil, solze dobre volje pa so izvabljali prešerni škrati. Pevske točke so izpopolnile in poglobile harmonični vtis vsega. Učinkovala so tudi prednašanja izbranih naših leposlovnih del. Gmotni uspeh presega "Isočak. ki je namenjen nakupu knjig šo-larski knjižnici. Vse prireditve šolske mladine dokazujejo, da so baš one eno najboljših sredstev za poglobitev iskrenih vezi med šolo in stariši dece. Tak dan je praznik njim in njih drobni deci. ki z veselim ponosom nastopa javno. Poleg velike moralne vrednosti takih prireditev pa dobiva šola tu prepotrebna sredstva, s katerimi pomnožuje bogastvo šolarskih knjižnic. Tu igralci sami vidijo praktično stran vspeha svojega dela.
—	»Pedagoško-didaktiškl krožek« v Mariboru naznanja mariborskemu učitelj-stvu. da je otvoril dne 10. t. m. svojo no-voopremljeno čitalnico in knjižnico v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici, III. nadstropje. Čitalnica je odprta ob pon-deljkih. sredah in petkih od 16.30.—19. ure, knjižnica pa posluje vsako sredo od 17.—18. ure. V čitalnici so na razpolago sledeče revije: »Popotnik«. »Napredak«,
y^vneTb »Pedagogicke Rozchledy«, »Schaffende Arbeit«, »Lehrerfortbildung«, »Neue Bahnene«. »Pädagogische Studien«, -Monatshefte für pädagogische Reform«. »Neue Erziehung«. »Praktische °sychologie«, »L' F.ducation«. »Rivista di Psicologia« in »Zdravje«. Želeti je, da bi se posluževalo učiteljstvo — zlasti mlajše
—	v obilni meri vseh pripomočkov, ki mu iih nudi krožek za njegovo nadaljno pedagoško naobrazbo. — Zadnji sestanek v tem šolskem letu se vrši dne 24. t. m. ob 20. uri kakor običajno v deški meščanski šoli z glavno točko: »Moderne pedagoške struje*. — Ped. did. krožek se končno najiskreneje zahvaljuje vsem prijateljem, ki so mu pomagali pri ureditvi njegovega doma. Posebno zahvalo dolguje tvrdki Komipara &. Klančnik, tvornica pohištva, za njene solidne in cene mobilije ter jo vsem šolam toplo priporoča.
—	Mnogo osnovnih šol je v Sloveniji
(zlasti po deželi), ki imajo ne samo dovolj. ampaik celo nekaj odveč učil. Ker naša tvornica učil žal še ne obratuju in nam z Dunaja ali Prage vsled občutne carine i. dr, tudi ni mogoče si nabaviti najpotrebnejših učil. se obračam z zau-ranjem do tovarišev šol. voditeljev s sledečo prošnjo: Mestna deška osnovna šol.t celjska, ki ie baje že med vojno (v šoli se je nahajala vojaška rez. bolnica), zlasti pa ob drž. preobratu »izgubila« mnogo važj nih učil. želi nakupiti teh od onih šol, ki jih imajo kaj odveč. Učila, ki bi se torej zamogla za primeren znesek odstopiti mestni deški osnovni šoli, naj se blagovolijo imenoma navesti z označeno ceno na omenjeni naslov v Celje. Vpoštev za nakup bi prišla učila vseh vrst razun slik.
—	Jaško Bizjak, nadučitelj.
—	Šolske tiskovine na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. Poverjent-štvo za uk in bogočastje ie odredilo, da moiajo privatne tiskarne kakor tudi zaloga šolskih knjig golice pred izdajo mredlložiti naučni upravi v aprobacijo. Na vseh gori omenjenih šolah je odslej rabiti le take šolske tiskovine, ki jih je odobrilo naučno oblastvo.
—	Na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani je s prihodnjim šolskim letom namestiti 2 učitelja (ozir. 1 učitelja in 1 učiteljico), ki naj se izobrazita za pouk in vzgojo gluhoneme dece. Pogoji: zrelostna in usposobljenostna preizkušnja; naimanj štiriletna praksa na ljudski šoli in starost ne nad 30 let; krepka telesna konstitucija. osobito zdrava sopila in zdravi zobje. — Prošnje z dokazili je vlagati oo zavodnem kuratoriju pri oblastni zaščiti dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani do 15. julija 1921. Priložiti je izpričevalo zavodnega zdravnika.
—	Spreiein učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1921. in 1922. Na l. državni gimnaziji, državni realki, državni realni gimnaziji in državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo, dne 26. junija 1921 od 8. do pol 12. ure. Učenci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov
ter naj prinese» s seboj krstni list in oblikovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko zgla-se tudi pismeno. Sprejemno preizkušnjo nrično v četrtek, dne 30. junija 1921 ob 8. uri zjutraj.
—	- Na državni realni gimnaziji v Celju se vrše sprejemni izpiti za I. razred dne 1. julija ob 9. uri dopoldne. Vpisovanje se vrši istega dne od 8. do 9. ure dopoldne.
—	Kočevska gimnazija. Prijave za sprejemne izpite v I. razred se sprejemajo 29. in 30. julija ob 9. uri. V jesenskem roku je 11. in 12. septembra čas za nrijave. sprejemni izpiti pa so 13. septembra.
—	Državna realna giinnazi?a v Ptuju. Vpisovanje v I. razred dne 29. junija in dne 11. septembra od 9. do 11. ure. Zadostuje tudi. ako ravnateljstvo do tega dne no pošti dobi zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Sprejemni izpit dne 30. junija in dne 12. septembra pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole. Izpita iz tega predmeta se lahko oprosti, kdor ima v izpričevali! »dobro« ali »prav dobro«. !z slovenščine se zahteva spretnost v či-tanju in pisanju, poznavanje pravopisnih pravil, temeljni nauki iz oblikoslovja, analiza prosto razširjenega stavka. Iz računstva: izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili In uporaba na praktične naloge. Sprejemni izpiti v ostale razrede, ponavljalni in naknadini izpiti dne 12. in 13. septembra. Vpisovanje novih učencev dne 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni, vpisovanje ostalih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem raz-ied'u. — Ravnateljstvo.
—	Tovariši, maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1896. poročajte mi nemudoma kraj in čas sestanka v svrho proslave 25-letnice našega razstanka. Na veselo svidenje! — Ivan Tomažič. nad-učitelj, Maribor. III, deš. li. šola. Ruška c.
Tiskovine za oceno učiteljstva je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Teh tiskovin so tri vrste. Za šolsike vodi-telje(ice) je službeni popis. Na to tiskovino napiše šolski vodja svojo oceno o podrejenem mu učiteljstvu. Okrajna ocenjevalna komisija rabi tiskovino: službena ocena. Okrajni šolski sveti pa morajo imeti ocenjevalno polo. Teh tiskovin ne bo dal višji šolski svet več na razpolago. ampak si jih morajo dotične korpo-raci.ie nabaviti same. Tiskovine se dobe v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Tam se dobe tudi vprašalne pole za določitev dnevnic	__
I. Pokrajinska skupščina UJU. poverjeništva Ljubljana v Celiu.
Na seji širjega sosveta dne 17. maja je bilo sklenjeno, da se vrši I. pokrajinska skupščina UJU poverjeništva, Ljubljana začetkom septembra tek. leta v Celju.
Okrajna društva naj volijo in prijavijo delegate; društva volijo do 50 članov po 1 delegata, od 50—100 članov 2 delegata. od 100—150 članov 3 delegate itd. Poleg tega je voliti vsakemu delegatu namestnika. Člani delegacije so vsi predsedniki, ki si sami določijo namestnike.
Vsak delegat je dolžan udeležiti se zborovanja, zato volite take delegate, ki se delegacije gotovo udeleže.
Delegate in namestnike javite čimprej!	UJU, poverj. Ljubljana.
Neodrešena domovina.
—r Za okrajnega šolskega nadzornika v Gorici je imenovan fašist prof. Camisi, znan po svoii propadli kandidaturi v italijanski parlament. Dosedanji šolski nadzornik prof. Bonnes. ki ie bil Slovencem vsaj nekoliko pravičen, se ie tedaj moral umakniti fašistovskemu režimu, s katerim mislijo strahovati učiteljstvo na Goriškem.
—r Uradne učiteljske konference so
se vršile zadnje tedne v različnih okrajih zasedenega ozemlja, tako med drugim za učiteljstvo goriškega, sežanskega, koprskega in voloskega okraja. Dnevni red na vseh je bil več ali manj enak; zlasti so se obravnavale točke: Učni načrti, pouk 'talijanščine. pravna in gospodarska uredba učit. osobja, zidanje šol. vzdrževanje šol, šolska obveznost, naloge preurejene ljudske šole z ozirom na potrebe splošne ljudske naobrazbe in strokovne usposobljenosti. Poleg teh točit so bile povsod na dnevnem redu običajne volitve v razne odbore. Poročilo o sežanski konferenci, ki ga je priobčil »Učit. List« z dne 1. maja t. 1.. se glasi pri svojem sklepu: »Konferenca je vspela še precej, samo da bi vse
naše besede ne bile zaman!« Približno enako bi se lahko izjavili tudi poročevalci iz drugih okrajev. — Kakor za slovanski tel zasedenega ozemlja, tako so se vršile i udi za italijanski del okr. konference z enakim dnevnim redom. Konferenčnega dela se je letos udeležila tudi socialistična skupina, kar se lani ni moglo zgoditi. Vsi sklepi so se glasovali s pridržkom, da ostanejo le začasno v veljavi, dokler ne izdela osrednja učit. organizacija v l<:inu natančnega načrta šol. preuredbe, veljavne za vso Italijo.
—r Okrajna učit. konferenca laškega učiteljstva v Trstu, ki je zborovala v dneh 7.. 8.. 9. in 10. aprila, je predložila šolskim oblastem sledeče svoje zahteve: a) Šolska obveznost od 6. do 14. leta: b) delitev šol v petrazredne ljudske in trirazredne meščanske: c) nepretrgan pouk z urami 40 minut; č) do preureditve normalnih šol (učiteljišč iz kraljestva), ki nai bi veljale za vso Italijo, se obdrži sedanja uredba učiteljišč v deželi; d) ustanovitev novega učiteljišča v Trstu in e) ustanovitev že dovoljene višje pedagoške šole za učitelje.
—r t Ivan Grahli. 1. maia so položili v Kobaridu v domačo zemljo tovariša Ivana Grahlija. službujočega zadnji čas v Skopem na Krasu. Pokojni tovariš je bil blaga in mirna duša, vnet za svoi poklic in za napredek svojega ljudstva. Posebno skrb je posvečal zlasti sadjarstvu. Rojen 1. 1863. v Kobaridu, je obiskoval ljudsko šolo in pripravnico doma, učiteljišče pa v Kopru. Služboval je ves čas na Krasu, največ v Kobljeglavi. ŠtanjeLu in zadnji čas v Skcuaern. Zaradi bolezni ie bil zad-nia leta na dopustu. Želel si je v pokoj in čakal samo še izboljšanja pokojninskega zakona. Zadnja leta je želel preživeti v ljubljenem rojstnem kraju Kobaridu. Upal je, da si v čistem gorskem zraku podaljša življenje še za kako leto. A neizprosna sušica ga je rešila vseh bridkosti, ki je z njimi napolnila nemila usoda večino dni njegovega življenja. Pokojnik ie zapustil vdovo in tri sinove, ki študirajo v Jugoslaviji.
—r Kakor poroča list »Battaglia per la Scuola« bo moralo istrsko in goriško učiteljstvo poseči po energičnih sredstvih, da izboljša svoje materialno stanie. Učiteljske plače so na deželi tako sramotno nizke, da že nikogar več ne mika učiteljski stan To potrjuje statistika gojencev učiteljišča v Kopru, kjer sta se v letošnji prvi letnik vpisala — dva diiaka. Ako pojde po tej poti naprej, bo šola na deželi kmalu brez učiteljstva.
Razpisi siužb.
Štev. 853/o. š. sv.
Razpis službe.
Na meščanski šoli na Jesenicah se razpisuje vsled narolčila višjega šolskega sveta z dne 28. maja št. 6699 sedem službenih mest v stalno popolnitev in sicer:
1.	ravnateljsko mesto, le za moške prosilce,
2.	eno mesto strok, učitelja za 1. skupino,
3.	eno mesto strok, učiteljice za 1. skupino.
4.	eno mesto strok, učitelja za 2. skupino,
5.	eno mesto strok, učiteljice za 2. skupino.
6.	eno mesto strok, učitelja za 3. skupino,
7.	eno mesto strok, učiteljice za 3. skupino.
Prosilci in prosilke za eno zgoraj označenih
službenih mest naj svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlaže pri podpisanem okrajnem šolskem svetu
najkasneje do 5. julija 1921.
Okrajni šolski svet v Radovljici, dne 5. junija 1921.
Pravilno opremljene prošnje naj se vloži po predpisani službeni poti
do dne 10. julija 1921 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet ormoški, Ptuj, dne 8. junija 1921. Predsednik: Dr. Pirkmaler, 1. r.
Štev. 339/1.
Razpis učiteljskih mest na meščanski šoli v Slovenjgradcu.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 28. maja 1921, štev. 6699, se razpisujejo v stalno namestitev na deški meščanski šoli v Slovenjgradcu po ena služba strokovnega učitelja za I., II in III. skupino.
Redno opremljene prošnje je treba vlažiti najkesneje do dne
6. julija 1921
službenim potom pri okr. š. svetu v Slovenjgradcu.
Okrajni šolski svet Šoštanj v Slovenjgradcu,
dne 6. junija 1921. Predsednik: Dr. Ipavic, 1. r.
Štev. 307/III.
Razpis učnih mest na meščanski šoli v Šoštanju.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 28. maja 192.1, štev. 6699, se razpisuje v stalno namestitev na deški meščanski šoli v Šoštanju po ena služba strokovnega učitelja za II. in III. skupino.
do dne 6. julija 1921
pri okr. š. svetu Šoštanj v Slovenjgradcu. Okraini šolski svet v Slovenjgradcu, dne 6. junija 1901. Predsednik: Dr. Ipavic, 1. r.
Št. 174/11.
Razpis služb v Marenberškem šolskem okraju.
V	stalno namestitev se razpisujejo: 1. na šti-nirazrednici na Kaplji služba nadučitelja, ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico; 2. na trirazrednici na Remšniku ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico; 3. na enorazredhici v Št. Jerneju nad Muto služba Šolskega voditelja; 4. na štirirazrednici v Ribnici na Pahorju ena služba za učitelja ali za učiteljico; 5. na šestraz-rcdnici z eno vzporednico v Marenbergu dve službi za učitelja in ena služba za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje je vposlati službenim potom dotičnim krajnim šolskim svetohi
do 10. julija 1921. Okraini šolski svet Marenberg v Slovenjgradcu,
dne 7. junija 1921.
Predsednik: Dr. Ipavic, 1. r.
I Št. 164/m.
Razpis služb v šoštanjskejn šolskem okraju.
V	stalno namestitev se razpisuje 1. na trirazrednici v Škalah služba za učitelja ali za učiteljico; 2. na dvorazrednici v št. Andražu nad Polzelo služlba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje je vposlati službenim potom dotičnima krajnima šolskima svetoma
do 10. julija 1921.
Okraini šolski svet Šoštanj,
dne 6. junija 1921.
Predsednik: Dr. Ipavic, 1. r.
Štev. 796/P, 816/P, 823/P.
Razpis nadučiteljske in učiteljske službe.
V ptujskem šolskem okraju se v smislu odločb višjega šolskega sveta razpisuje:
1.	nadučiteljska služba na 4razredni osnovni šoli v Št. Janžu na Dravskem polju,
2.	učiteljska služba nai trirazredni osnovni šoli na Polenšaku,
3.	učiteljska služba na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Andražu v Slov. Gor.
Redno opremljene prošnje naj se vlaže po predpisanem službenem poitu
do 10. julija 1921 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet ptujski, Ptuj, 10. junija 1921.
Predsednik: Dr. Pirkmaier, s. r.
Štev. 1790.
Razpis službe za ženska ročna dela.
Na osemrazredni ljudski šoli v Mostah je po
Štev. 294/0-1 in 295/0-1. Razpis učiteljskih služb v ormoškem šolskem okraju.
Po odredbi višjega šolskega sveta z dne 24. maja 1921, št. 3719 in z dne 19. maja 1921, štev. 15.716/20 se razpiše v stalno naimestitev:
1.	na šestrazredtiici pri Veliki Nedelji učite)j-| sk0 službo;
2.	na šestrazrednici v Središču ob Dravi službo učiteljice ženskih ročnih del.
odredbi Višjega šolskega sveta z dne 8. }un]j}a 1921, št. 7258 v stalno popolnitev razpisano učno mesto učiteljice za ženska ročna dela s sistem:, ziraninii službenimi prejemki.
Prosilke naj za omenjeno učno mesto vlože pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svet« najkasneje do
1. julija 1921. Okrajni šolski svet v Ljubljani,
dne 11. junija 1921.
Štev. 972.
Razpis dveh služb za stalne kateheie.
Po pooblastilu višjega šolskega sveta z dne 1. juniia 1921, štev. 188, se razpisujeta v Mariboru dve mesti stalnih katehetov, in sicer prvo mesto stalnega katehetai za I. deško ljudsko šola z nalogom, da poučuje dotični katehet do polne učne obveznosti -tudi na II. deški ljudski šoli, m drugo na II. dekliški meščanski šoli z nalogom,, da poučuje dotični katehet do polne učne obveznosti tudi na IV. dekliški ljudski šoli.
Pripominja se še, da je zasesti obe učni mesti z začetkom šolskega leta 1921/22 in da je učni jeziik na II. deški ljudski šoli nemški.
Pravilno opremljene prošnje je treba vlažiti službenim potom najkasneje do dne
11. julija 1921 pri mestnem kot krajnem šolskem svetu v Mariboru.
Okrajni šolski svet (oddelek za mesto) v Mariboru, dne 12. junija 1921. Predsednik: Dr. Lajnšič, 1. r.
LISTNICA UREDNIŠTVA. V Ljutomer: Naznanilo prejeli, ko je bila zad-nja številka Učiteljskega Tovariša že natisnjena.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Ruska Književnost! 2!!? š^eS-Kt
slovenske naklade J. Herejk, Zagreb.
JU: Filozofska Ilistoriia. K 30. SSn„SS:
ni roman. Upravo izašao. Narir-ite si odmali kod Cesko-jugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb.
SvaKovrstne razglednice SSt. dhistoričke'
• svake vrsti uz vrlo jettine cijene nudi Česko-1 jugoslovenska naklada J. Herejk, Zagreb.
Ruska Književnost!
generalno zastupstvo za državu S H. S. osim Srbije Slavenskoga nakladstva i ima na zalihi bogati izbor ruske literature. Tražite cjenike. Naručbe se brzo i odmah odpremaju.
Književni vi^estnik.
Na Ijetnu sezonu naručite odmah novoizašlu nam knjigu Jirasek : Filozofička historija. K 30, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Pouce-cem K 30. Šalje J. Heiejk središniica Česko-jugo-
slovenske knjižare, Zagreb, HnUova ul. 15. Najbolji historički roman čehos^ovadkoga naroda.
Sprejme se
deklica
poštenih staršev kot učenka v trgovino stekla in porcelana.
Poizve se pri tvrdki AVG. AGNOLA v Ljubljani. Vsa preskrba v hiši. Deklice
revnih staršev imajo prednost. — ----- ———
GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Večletno jamstvo!	Ugodni plačilni pogoji
Tvrdka JOSIP PETELINC
LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7
o
£ >
« Z
se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna —===== strojna popravila.	■■■
55 ta
B
£0
o
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru"«)
Večletno jamstvo!
mm&mimM
OTOTšgl Ugodni plačilni pogoji!