Slovenski dom
Spedlstone hi aMMMumento postala.
PoStnlna plačan« t gotovlnL
Cena Lir 0.50
LOVENSKI DOM“ izhaja Vsak delavnik »poldne. Urejuje: Mirk«
ik. Izdajatelj: inž.J.Sodja. Za Ljudsko tiskarno :Joie Kramarič, Llnbljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Konttarjeva 6.
„S
Javornik.
Tfii v Lir .
Telefon 4001 do 4005.
Mesečna naročnina U lir. t* tujino 20 lir.
J
V Ljubljani 23. avgusta 1943 - Leto VIII. - št. 191
Bollettino di guerra n. 1183—1184 EFFICACI AZI0NI DEGLI AEROSILURANTI G0NTR0 LE NAVI NEMICHE Un caccia e un piroscafo affondati, 50 velivoli distrutti
Comando Supremo. - Bollottino dl guerra No. 1183:
Al largo delle ooate orlentale d e 1 1 a S 1 c 11 1 a II sommerglbne coraan-dato da] tenente dl vascello Alberto Dona-to da La Spezla ha affondato un cacclator-pedlnlere nemlco.
Gruppl dl quadr!motorl, sfortatl da nu-merose caccia, hanno bombardato varle lo-caliti della provlncla dl N a p o 1 I, dl A ▼ e III n o e la c 111 4 dl Benevento, dove 1 dannl rlsultano lngentl.
L a zona dl Paolo (Cosenza) A stata colplta da alcune bombe sganclate da aerel s daj Mro delle artlgllerle navali.
Cacclatorl ltallanl e germanlel hanno dovunque impegnato le (ormazlonl avver-sarle abbattendo 17 apparecchl nella ro-gione dl Napoll—Salerno I quattro nel dlntornl dl Avellino, altrl quattro velivoli sono stati distrutti dalle batterle contrae-reo uno del quall nel pressl dl Mlssolungl (Grezla). Dalle operazlonl dcgll nltiml due glornl qnattro nostrl aerel non sono rlcn-trati.
Nel clelo dl N 1. I d a nn rlcognltore marlttimo, attaccato da sel blmotorl ame-rlcanl ne alibatteva uno.
Le vlttlme flnora accertate per 1'lncur-sione su Benevento, di cui al bollottino di oggi ascendono a 70 morti e 203 feritl.
Comando Supremo. Bollettino di guerra
No- 1184:
Nella rada dl B 1 s e r t a nostrl bom-bardlerl aglvano lerl efficaecmente contro obblettlvl navali; presso la costa tunlslna nn piroscafo dl grosso tonnellagglo attaccato daIl’aereo sllurante condotto dal tenente Bertuzzl Irnerlo da Rimini atfondava.
Formazzlonl dl quadrlmotorl nemlcl. seortatl, rlnnovano lncurslonl su Napoll e p a e s 1 della provlnela: lntercet-tate dal cacclatorl del terzo stormo e del
Nadaljnji uspešni nastopi torpednih letal zoper nasprotnikove ladje
Vojni poročili št. 1183 in 1184 — I rušilec in velik parnik potopljena, 50 letal uničenih
Pred vzhodno sicilsko obalo Je podmornica, ki JI poveljuje poročnik vojne ladje Alberto Donato Iz La Spezlo, potopila nasprotnikovo podmornico.
Oddelki itlrlmotornlkov .o v spremstvu Številnih lovcev bombardirali različne kraje v pokrajinah Napoll in Avellino ter mesto Benevento, kjer kaže. da je škoda ogromna. Predel pri Paoli (Co-senza) je bil zadet po nekaj bombah, ki so Jih vrgla letala, ter po strelih topništva z morja.
Italijanski In nemški lovci so nasprotnikove skupine povsod zapletali v boj, zbili 17 strojev v napolskl In salernskl pokrajini, 4 pa v okolici Avelllna. Stlrl drusfa letala Jo uničilo protiletalsko topništvo, ln
sicer eno T okolici Mlssolunglja (Grčija).
Z nastopov ▼ zadnjih dveh dneh se 4 naSa letala niso vrnila.
Nad N 1 . 1 d o je pomorski oglednik, ki ga je napadlo ( ameriških dvomotornlkov, zbil enega Izmed njih.
I
Do zdaj ugotovljeno Število {rtev letalskega napada na Benevento, ki ga omenja vojno poročilo, znaša 70 mrtvih ter 203 ranjenih.
Vrhovno poveljstvo. • Vojno poročilo St. 1184:
V	pristanišču B 1 z e r 11 so naSl bombniki včeraj uspcSno nastopali zoper pomorske cilje. Blizu tunizijske obale 6e je potopil parnik velike mere, ki ga je
SOVJETSKI POGOJI ZA SPORAZUM Z ZAVEZNIKI Nujna ruska zahteva po drugem bojišču
Ziirlch, 23. avgusta, e. Washlngtonskl dopisnik lista »Neue Ziiricher Zeitung« poudarja v svojem nedeljskem poročilu, kako el vel udeleženci konference v Quebo-cu žele, da bi se odnoSajt med zavezniki in Rusijo izboljšali. Skupen občutek, ki je prevladoval v časnikarskih krogih, je povedal Ernst Lindeleyncon z besedami: »Vezi med zavezniki se rahljajo, pa vendar se vzbuja želja, da bi priSlo do tesnejših od-nošajev in sodelovanja, ki bi prineslo stvarne gadove. Ozračje nezaupljivosti, ki se oglaša pri sovjetskih državnikih ter tudi v različnih plasteh ameriškoga javnega mnenja, pa temelji na dogodkih, ki spadajo v zgodovino in ki ovirajo tesno sodelovanje.
V	VVashingtonu menijo, da ee sovjetsko nezaupanje do zahodnih sil opira na mišljenje, da londonska in wasUlngtonska vlada ne mislita priznati ruskih zahtev. Zahodna
meja, ki bi jo Rudija rada imela, poudar-22 gruppo perdevano, tn rlpetutl vlolentl i jajo v nekaterih ameriških krogih, je meja scontri li apparecchl, altrl 10 velivoli ve- | \z leta 1940 in obsega tudi Zahodno Ukra-nlvano abbattutl dalla caccia tede.ca e j j j no, Severno Bukovino ter Letonsko, Ll-iinaereo cadeva nel pressl dl Torre del! tvo	0- Razen tega bi Rub! radi
Greeo colplto dal tiro delle batterle del- I videli neodvisno Poljsko, toda pod pogo-la dtfesa.	I	jem, da ne bo postala zametek za zvezo za-
Generale A m b r o s 1 o. | hodnih evropskih držav, ki bi se razvile v
varstveno pregrado proti Rusiji. Jasne eo tudi izjave, ki jih je dal predsednik upravnega odbora raznih letalskih družb Riohen-bacher, ko se jo vrnil z dolgega potovanja po Rusiji In Kitajski. Mož je izrekel prepričanje, da nobena od oboh držav ne sklepala ločenega miru.
Llsbona, 23. avgusta. s. Toliko opevano prijateljstvo in vzajemnost med Angleži, Amerikancl in Rusi je pokazalo prve razpoke pri posvetu v Casablanci, ko Stalina ni bilo, potem pa v nepretrganih sovjetskih prošnjah in pritožbah, češ da se drugo bojišče še ni odprlo. To prijateljstvo dobiva zdaj dan za dnem nove udarce. Najnovejši udareo pomeni članek tednika, ka ga v angleščini izdaja sovjetsko poslaništvo v Moskvi. CUnck trdi: »Vsakdo mora razumeti, da bo Sovjeska zveza po vojni morala imeti poglavitno besedo pri prourejo-vanju Evrope.« To rusko .tališče ne more biti prav posebno po volji Angležem in Amerikanoem. ki se že dolgo s skrbjo spra-Sujejo, kako bodo ob koncu vojne mogli svoja demokratska in bogataška izročila spraviti v sklad z boljševizmom za preureditev Evrope,
l
Hudi boji ob M tušu in pri Harhovu
260 sovjetskih oklepnikov uničenih — Močne zavezniške letalske izgube
pri napadih na južno Italijo
' Hitlerjev (lavni stan, 23. avg. NemSko vrhovno poveljstvo Je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na boJISču ob Mlusu so bolJSevlki včeraj nadaljevali svoje napade z močno podporo bojnih letal. Nemške četo so v ogorčenih borbah lz bližine zavrnile naval bolj-Sevlkov, obkolile skupluo 21 oklepnikov ter jo uničile.
Na odseku pri Harkovu se nadaljuje
sovjetski pritisk	na naSe	postojanke	z zelo
močnimi silami.	Poskusi	obkoljene	bojne
skupine, da bi se rešila oklepa, so se Izjalovili.
Zahodno od	Orla in	jugozahodno od
VJazme so bili	zavrnjeni	krajevni	sunki
sovražnika. NemSkl oklepni oddelki so vdrli globoko v sovražnikova Izhodišča ln jih razbili. Včeraj Je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 2t( oklepnikov.
Težavna in zapletena vprašanja na sestanku v Quebecu
Bern, 21. avgusta, a. Brzojavke iz ameriškega vira v Quebecu poročajo o govoricah, da je bila glavni predmet razgovora med Rooseveltom in Churchillom poslanica iz Moskve, v kateri pravi, da je sovjetska vlada zadovoljna z bližnjim napadom proti južni Evropi, a dodaja, da bi se bilo treba Se to jeeen lotiti velikega napada čez Ro-kavskl preliv, ker bt imel takšen napad večji vojaSkl pomen. Izjavljajo, da Rusi Anglosasom v tej poslanici priporočajo, naj prično z nastopi, ki bi prisilili Nemce, da umaknejo vsaj 60 divizij z vzhodnega bojišča, kar bi rdeči vojski omogočilo osvojitev rodovitnoga ozemlja, ki ga je tako .hudo potrebna. To bi olajjal« prahrano Rusije, ki bi mogla poleg tega doseči zmago it prod konoem zime. Mnenja Angležev in Amerikancev so deljena, kar zadeva napad na zahodno Evropo. Zavezniki baje še niso sklenili, ali naj bi prišlo do takega napada proti koncu poletja ali pa bi čakali na pomlad. medtem pa bi še naprej uničevali glavna nemika industrijska središča.
Iz Ouebeca poročajo nadalje o ruski Izjavi, da se boljševlkl ne morejo boriti vso zimo timi. De da bi jim pretila izguba milijonov vojakov in meščanov, kar bi jih spravilo v kočljiv položaj glede prehrane ln bi še bolj zamotalo vprašanje prevozov. Poslanica iz Moskvo namiguje tudi na posledice, ki bi jih imela odgodltev zavezniškega napada za odporno nioč prebivalstva na ozemlju, ki ga je zasedel eovražnlk. Ker tega vprašanja ni lahko rešiti, je torej umljivo, da so razgovori v Quobecu zelo živahni. Odsotnost sovjetskega odposlanstva na sestanku opravičujejo razlagavci b tem, da je glavna snov razgovorov vojna proti Japonski, ki se je Rusija ne udeležuje. Nasprotno pa povzroča odsotnost kitajskih in avstralskih zastopnikov veliko presenečenje. Neki avstralski novinar plSe v sidneyskem listu, da bi k sestanku vsekakor morali priti general Mao Arthur in avstralski veSča-kl in da ni mogoče razumeti, zakaj niso bili pozvani. Neki drugi novinar iz New Torka podčrtava, da bi Kitajska imela pravico udeležiti se »estanka. V vojačkih krogih v Ouebecu izjavljajo, da se začetek napada proti Japonski naglo približuje. Ce ne bo mogoče prisiliti japonskega brodovja, da sprejme odločilno bitko, bodo zavezniki
skušali naperiti svoje napade proti japonskim prometnim zvezam, da bi tako hromili oskrbovanje sovražnih sil, ki so razdeljene po jugovzhodnem Tihem morju.
Brzojavke Švicarskim dnevnikom iz Londona prav tako govore, da je zadržanje Sovjetske zveze glavni predmet na sestanku. Gre Se vedno za sovjetsko zahtevo po drugem bojišču. Rusi sodijo, da je treba končati vojno Se letos ali pa najpozneje pozimi. Ne prikrivajo, da bodo novi nastopi zahtevali žrtve, ker pa »o prišli do zaključka, da se zmaga ne da drugače doseči nego na bojišču, sprejemajo tudi posledico, da jo je treba doseči z velikimi žrtvami. Tudi politični razgovori, ki so sicer manjšega pomena v primeri z vojaškimi, niso nič manj važni, kakor kažejo dolgi razgovori, ki jih je imel Eden s Churchillom in Rooseveltom, ter prihod Cordella Hulla.
Bojna letala In .trmoglavci so pretežno na jožnem 4n srednjem odseku vzhodnega bojišča napadali pehotne tn oklepne oddelke sovražnika ter nnlčevall novo pripeljane rezerve. V letalskih bojih In po zaslugi protiletalskega topništva Je bilo včeraj uničenih 8.1 sovjetskih letal. Finsko letalstvo je sestrelilo dne 20. avgusta 15 sovjetskih letal.
Iz oddelka bombnikov, ki je letel pod močno zaščito lovcev, s0 nemški lovci nad južno Italijo sestrelili 11 angleških ln ameriških letal. Nad zasedenim zahodnim ozemljem In nad Atlantikom sta bili sestreljeni dve nadaljnji sovražni letali.
V	težkih bojih na odseku pri Orlu se je posebno odlikovala 12. protiletalska divizija.
Turška gospodarska prizadevanja
Smirna, 23. avg. «• Ob odprtju smirn-skoga velesejma je turški trgovinski minister razlagal napore Turčije za ohranitev gospodarskega ravnotežja. Turčiji se je posrečilo obvarovati denar ln najti pot za izvoz, ki je bil potreben, da «e je pokrila vrednost uvoza. Vzllo vsem tem naporom in dejstvu, da je Turčija ostala izven vojne, pa so gospodarske posledice le hude tako za Turčijo kakor za vse vojskuqoče se države.
Tudi kulturnim delom ne prizanašajo
Amerikanski letalci uničili tri Tiepolove freske
Milan, 23. avgusta. e. List »II Po-J tl ljudje ne morejo drugega kakoc skr-
merlggio del Corriere« javlja, da so bile med zadnjim letalskim napadom razdejane v palači Archinto v ulici Olmetto, ki je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja ln kjer je bila sedaj občinska ustanova za podpore, tri Tiepolove treske, ki so znane po svoji umetniški vrednosti po vsem svetu. V zvezi s tem uničenjem ni odveč omeniti rimsko vest Istega lista, ki govori o ustanovitvi posebnega odbora v “VVashingtonu za za-Sčlto ln popravo umetniških in zgodovinskih spomenikov v Evropi. Pisec članka sicer priznava, da žive v Ameriki prosvetljeni duhovi, ki dajejo kulturnim delom prednost pred vojnimi operacijami In ki se žalostijo nad slepim uničevanjem tolikih ln tako slovitih stvaritev preteklosti. Kdor je bil v Ameriki, pravi Ust dalje, ne more zanikati, da tamkaj živo, čeprav Se često mehanično občudujejo naSo omiko, ln da v vseučiliščih ln drugih znanstvenih zavodih proučujejo nago zgodovino ln nafo umetnost. Seveda
beti, kako naj bi se popravila razdejanja, povzročena po njihovih bombnikih, ln določili že vnaprej sredstva, da bo* do to izvedli, ko bo vse končano. Ml priznavamo njihovo dobro voljo, toda tem videzom pa moramo tako tudi povedati, da nas njihova naglica sili k žalostnemu smehu. AH ni na dlani, da bi moral namesto odbora, ki bo proučeval, kaj bo treba popraviti, nastopiti odbor, ki bi preprečil uničevanje. Zakaj se tl ravnatelji, tl profesorji ln vsi tl odličniki vrhovnega sodišča niso zganili ob pravom času ln ustvarili razpoloženje, ki bi bilo preprečilo vso to zlo? Sedaj je prepozno. Pustimo jih, zaključuje list, z našimi razvalinami in z naSiml razdejanimi umetniškimi deli, ki so zdaj dvakrat naša, ker so nesmrtna. Oni so hoteli deliti naše nesmrtne ruSevine.
Naročajte »Slovenski dom«!
napadlo torpedno letalo, katero je vozil poročnik Bertuzzl Irnerlo lz Riminija.
Oddelki nasprotnikovih Stlrlmotornlkov so v spremstvu lovcev ponovili napade na Napoll ter kraje po pokrajini. «o bo jih prestregli lovci lz tretjega roja ter lz 22. skupine, bo v večkratnih silovitih spopadih Izgubili 12 strojev. Drugih 10 letal so zbili nemški lovci, eno jo padlo v okolici Torre del Oreca, zadeto po strelih protiletalskega topništva.
General Ambro.1 o.
špansko ogorčenje nad napovedmi o neusmiljeni letalski vojni
Madrid, 23. avgusta, s. Izjave britanskega informacijskega ministra Brackena, da sta se Roosevelt ln Churchill razglasila za »viteza brez usmiljenja« in da so bili Izgotovljeni načrti za totalno vojno, v kateri bodo bombardirali, požgali ln porušili vse države, povzročiteljice vojne, so v Španskem javnem mnenju naredile sila porazen vtla. Poudarjajo, da ni bilo treba vzdevati si novih zvenečih oznak,, da je svet lahko spoznal nove Atile v Evropi, kajti zadosti zgovorno pripovedujejo o tem ruševine cerkva in bolnišnic, človekoljubnih ustanov tor kulturnih in umetniških spomenikov, ki jih danes najdemo v vseh vojskujočih so državah.
NAUK ITALIJE ANGLEŽEM IN AMERIKANCEM
Bukarešta 23. avgusta, s. O vodenju An- zamisli. Ni dvoma, da je politična pomota glije in Amerike do Italije, piše romunski glede Italije bila preveč razločna, da bi ta-list »Curentul«:	»Neodjenljiva politika, ki ko sprememba ne bila nujna. Po drugi etra-
jo do Italije vzdržujejo Angleži ln Ameri- ni pa nasilnost ne pomeni oblike In ni v rikanci tudi zdaj, ko je fašistovska vladavl- nobenem primeru veljaven politični način, na izginila, pomeni hudo napako v psiholo- Kdor si v mednarodnih odnošajih zamišlja škem presojanju. Odpor Italije je očitno pri- nasilnost kot ozračje, primerno za sporazu-silil Roosevelta in Churchilla, da morata mevanje med narodi, se moti. To je nauk spremeniti svoje načine ln svoje politične Italije gospodom iz Ouebeca.«
IZJAVA PREDSEDNIKA BOLGARSKE VLADE o notranjem in zunanjem političnem položaju države
Carigrad, 23. avgusta. a. Poseben dopisnik turškega lista »Tasviri Efkar« je poslal poročilo o razgovoru s predsednikom bolgarske vlade Filovim. Filov je med drugim povedal, da so gola propaganda vse vesti, ki krožijo po svetu glede notranjega položaja v Bolgariji. Bolgarija živi v miru, saj jo dosegla svoje narodne vzore. V Bolgariji ni možno nobeno komunistično gibanje, kajti med 10 milijoni prebivalcev je komaj 200 komunistov. Olede glasov o ločenem miru je predsednik bolgarske vlade dejal, da se Bolgarija s takšnimi mislimi ni nikoli bavila, kajti to bi bilo Izdajstvo nad domovino. Kar se pa tiče odnošajev
Rim — brez protiletalske obrambe
Rim 23. avgusta, s. 20. avgusta so v prvih nočnih urah nasprotnikova letala preletela Rim ter metala letake ln rakete, da bi fotografirala. Rimsko prebivalstvo je lahko ugotovilo, da se protiletalska obramba pri tej priliki sploh ni oglasila, da niso no nastopili žarometi ne nočni lovoi. Mehčani so Be prepričali, da je vse to del ukrepov, ki se Izvajajo po sporočilu dne 14. avgusta, ko je bil Rim razglaSen za nevojaško mesto.
Zavezniško razočaranje nad Italijo
Carigrad, 23. avgustH. 8. List »Džumhu-rijet« posveča članek Italiji in poudarja presenečenje in razočaranje, ki so ga morali požreti spričo italijanske odpornosti, ko so mislili, da bo s padcem fašizma padla tudi Italija sama. Clankar ugotavlja, da hočejo Italijani zlasti braniti čast svoje domovine.
Nova trgovska pogodba med Indokino in Japonsko
Tokio, 20. avgusta, b. Minister za veliko vzhodno Azijo je objavil, da sta japonski poslanik Jočisava In generalni guverner francoske Indoklne v Saigonu podpisala novo trgovsko pogodbo, ki urejuje odnošaje med obema deželama. Indoklna bo izvažala na Japonsko ponajveč riža ln koruze.
Nemški pomorski uspehi v avgustu
Berlin, 23. avgusta, s. V zvezi . potapljanjem nasprotnikovega brodovja, poroča nemška uradna agencija, da je bilo od 1. do 20. avgusta potopljenih 60 nasprotnikovih ladij s 327,000 tonami. Bolj ali manj poškodovanih je bilo 106 ladij, . skupno 400.000 tonami. V kratkih 20. dnevih je bilo, poudarja nemški poročevalski urad, uničenega ali pa za dolgo onesposobljenega za 700.000 ton nasprotnikovega ladjevja.
Jutri — konec posvetov v Kanadi
Llsbona, 23. avgusta, s. V Quebecu je bilo uradno objavljeno, da »e ho sestanek končal jutri, v torek. Na sporedu je zaključni posvet med Rooseveltom, Churchillom ter zunanjima ministroma Hullom ln Edenom. Njihovi posveti, ki so se začeli v petek, so .e nadaljevali tudi včeraj, ko je bilo več sej do poznih nočnih ur.
Angleži priznavajo velike izgube ladij v sicilskih vodah
Lizbona, 21, avgusta, s. Angleški mornariški krogi prizuavajo, da je angleško ln ameriško trgovsko brodovje pri oskrbovanju bojujočih se čet na Sicillj utrpelo hude Izgube. Angleži so navedli številko Izgub, ki se domala sklada s Številko, omenjeno v vojnih poročilih osi. Angleži so že začeli čutiti, da se Izgube ladij poznajo v bolj omejenem oskrbovanju čet na Siciliji.
V	anglosaških krogih priznavajo, da so za ta vojni nastop računali s hudimi izgubami ladjevja, a da so stvarne izgube njihove račune presegle kar zs- 00 odstotkov.
med Turčijo in Bolgarijo, Bolgarija noče nič drugega, kakor živeti v miru e Turčijo, saj vendar nima nič pohlepa po turškem ozemlju, enako kakor Turki ne po bolgarskem.
Vesti 23. avgusta
Ob prvi obletnici smrti Stefana Hortyja, sina madžarskega regenta, ki , ja padel na vzhodnem bojišču, so predsednik vlade, vojni minister in drugi člani odšli v Kenderes. kjer Je pokojnik pokopan. Položili so na grob vence ln pokojnikov spomin počastili z enominutnim molkom.
Ameriška napredna stranka, katero vodi senator Lafollette, je odrekla nadaljnjo podporo Rooseveltu ln njegovi politiki. Izvršilni odbor stranke je to storil zlasti lz gospodarskih nagibov. Naprednežl v Združenih državah so po senatorjevi Izjavi Izgubili vsako zaupanje v Rooservelta.
Perzijske dijake so začele vabiti v svoje Sole tudi ameriško oblasti v Perziji. Proti svojim običajem so razpisale več stalnih študijskih '{»odpor in razne olajšave za perzijske dijake, ki bi radi študirali v Združenih državah. S takšnimi načini so prvi začeli Sovjeti, ki so privabili v svoje šole ln zavode precej perzijskih učiteljev ln razumnikov.
60*/» žetvenega pridelka v Iraku je sklenila za prehrano zavezniških čet zaseči slovita komisija za preskrbo Srednjega vzhoda. Preostanek živil bodo prodajali na tržiščlH pod nadzorstvom članov Imenovajie komisije.
»Amerikancl so podcenjevali japonsko letalsko Izdelavo,« je povedal načelnik letalskega ministrstva Združenih držav. Japonci so dobro uredili vsa oporišča po Tihem oceanu ln Imajo veliko letalonosilk, s katerimi stalno križarijo. Japonska pomeni za Ameriko silnega nasprotnika, n katerim bodo borbe še trdo in polne neznank.
Kanadski ministrski predsednik Mackenzle King je povedal, da bo imel predsednik Roosevelt v sredo govor na javni seji kanadske zbornice.
Hrastov list k vltežkemu križu reda železnega križa je Hitler podelil mar.5a.lu KOchlerju, maršalu v. \Velch-su ln generalu Llndmannu. Doslej jo dobilo to visoko odlikovanje 275 nemških vojakov.
Poveljnik ameriško mornarice v brazilskih vodah, admiral Ingham, jo izrekel mnenje, da Je treba pričakovati novega ojačenega delovanja nemških podmornic na Južnem delu Atlantskega morja in zato morajo ©note ameriške in brazilske mornarice v tesnem sodelovanju storiti vse, da so nevarnost ne bo preveč razpasla.
V	lizbonskem pristanišču se Je vnela švicarska ladja »Chasseral«, ki Je na progi od Lizbone do Genove vozila vse potrebščine za Svlco. Vzllc naporom gasilcev se ni posrečilo ognja zadušiti, niti ni upanja, da bi ladjo vsaj delno rešili.
Ameriški vojni minister Stlm.on bo danes dopotoval v Quebec. Plavijo, da pričakujejo v kratkem, tudi prihoda kitajskega zunanjega ministra Songa.
Poveljnik II. madžarske armade, general Jany, je odstopil s svojega mesta. Državni upravitelj je odstop sprejel ter «e generalu zahvalil za zvesto službo domovini. II. madžarska armada se Je udeleževala obrambnih bojev v zimski bitki na ruskem bojiSču.
Portugalska vlada je Imela včeraj sejo, na kateri so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih.
Dosedanje ameriške vojne Izgube znašajo po uradnem poročilu Informacijskega urada 18.787 mrtvih, 24.824 ranjenih, 31.029 pogrešanih ter 23.785 ujetih.
Japonski list »Asahi šlmbum« trdi, da so,ameriška letala nekje v Tihem morju e strojnicami napadla japonsko bolniško ladjo »Buenos Aires Maru«. Po poročilu tega Usta Je to že 12 napad na Japonske bolniške ladja.
<5tran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 23. avgusta 1943.
Stev. 191.
$
V&i/V' .J? Si
S škofom dr. Rožmanom so se trpeči posvetili Tolažnici žalostnih
85.
Čez htinjsko Pohorje pa se je jadriru vlegla temna senca nakopičenih oblakov bližajoče se planinske nevihte, Ko je veter zapihal preko pašnih travnikov in žitnih njiv, se je klasje in cvetje sklonilo do zemlje; prav tako so se vrhovi smrek in borov upognili do tal, zakaj divji lovec se je prlpodil s trikraljevskega Velikega vrha čez s.vetourški Podvrh, s tega stopil na litinjski Vrh in od tam preskočil na Kotnikovo gradlSče tor zdivjal.
Htinjskl in turlSkl gozdovi pa so ječali in stokali ter ga prosil) usmiljenja, da smrekam in borom ne bi polomil vrhov.
mrnB
38.
Tedaj je dlvjt lovec, ta kaznovana blodeča duša lovca, ki je v življenju iz predrznosti ustrelil v križ. Se bolj zdivjal. Predan J im se je gnalo nevidno krdelo lajajočih divjih psov; po bežeči divjadi so pokale nevidne puSke; tu in tam bo je odrastlo drevo prelomilo kot ržena bilka, ali' pa se je odlomljeni vrb znova zasadil v bližini ’ svojega znakaženega debla. Divji lovec je namreč metal svojo straSno sekiro... Vse gradiSke vile so v zadnjem hipu poskakale na Store, v katere je bil mlad drvar zasekal drvarske križce; tako jim divji loveo ni mogel do živega, niti prizadeti jim ničesar hudega.
Tijubljana
Koledar
Ponedeljek, 23. velikega srpana: Srce Marijino; Filip Benicij, spoznavalec; Teo-nila, mučenica.
Torek, 24. velikega srpana: Jernej, apostol; Ptolomej, Skof; Avroa, devica in mučenica; Taoijon, mučeneo.
Obvestila
Zamenjava osebnih izkaznic onkraj kontrolne črte. Osebne izkaznice, ki so bile zanje proSnje sprejete v posebnih začasnih poslovalnicah onkraj kontrolne črte, jih bodo iste poslovalnloe izdajale po naslednjem redu: poslovalnica v Dravljah pri »Mihelnu« v ponedeljek, torek in sredo, 22. do 25. t. m.; poslovalnica v Slolitah pri »Urbančku« v četrtek, 26. t. m.; pošlovalniao v Brdu v Združenih opekarnah v petek, 27. t. m., in poslovalnica na Barju v tamkajšnji ljudski šoli v soboto, 28. t. m., vsakokrat od 8. do 14. ure.
Konec pasjega kontumaca. Ker zadnjih G mesecev ni bilo nobenega primera pasje stekline v Ljubljani in okolici. Zato je ukinjen pasji kontumac, razglašen 6. novembra |1 1342.	f
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice na. novo šolsko leto 1943-44 se bo vršilo od 1.1 do 4. septembra v pisarni Glasbene Matice* v Vegovi ulici. Razdelitev gojencev k po- f eameznim učiteljem in določitev urnika bo v ponedeljek, 6. septembra, in rodni pouk*' se bo pričel v torek, 7. septembra. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice.
\
1» <>
 	.	(I
V Kranjski gori je umrl v 89. letu sta-(l losti Matej Grilc.	(I
V Kamniku in okolici so umrli: Henrik Srtek, Aleš Lanišek, Francka Sešek, Janez { Frelih, Andrej Rozman. Marija Iskra in Francka Kregarjeva.
Te dni so slovesno Izročili prometu novo progo Črnuče in Laze. Okrašeni vlak je peljal iz Črnuč v Laze, od tod pa so se prvi potniki peljali v Litijo.
V VolSperku je umrl 67-lotni Franc Carf.
V Šmihelu v Lavantinski dolini je pomagal (| pri delu na podu in padel tako nesrečno, da {( je na posledicah tega umrl.
Pri Sv. Stefanu v Lavantinski dolini je 11 električni tok ubil pri napeljavi 40-letnegaj» Maksa Kariša.	1*
V Podbrezjah je umrl 9. avgusta 80-Ietni a tamkajšnji cerkovnik Ignacij Zupan.	}
Na Golniku je umrl 18. avgusta po krat-J ki bolezni elektromonter Stanko Kastelic, f Pokopali so ga v St. Vidu 15. avgusta, jf
Včeraj, na Rokovo nedeljo je povabil naš vzvišeni pastir v stolnico one vernike, ki Jim Je Previdnost bpžja naložila težak križ bolezni. V svoji očetovski ljubezni Je pripravil lepo, tolažilno popoldne usmiljenja in sočutja vrednim bolnikom, ki Jih mučijo neznosne telesne bolečine, njih duša pa tone v bridkosti, zapuščenosti in pozabljenosti. Škot dr. Gregorij Rožman jih Je povabil k Mariji Pomagaj z Brezij, kjer je z njimi molil, jih blagoslavljal in jim spregovoril klene tolažilne in bodrilne besede.
Kljub neznosni vročini, ki Je vladala včeraj v našem mestu, je prišlo v stolno cerkev ob 4 popoldne toliko bolnikov, da so do zadnjega napolnili prostrani hram božji. Marsikdo, ki že mesece in leta leži doma priklenjen na bolniško posteljo, Je bil tokrat med verniki, ki so se posvetili Materinemu varstvu in priprošnji. 2e pred začetkom posvetilne pobožnosti so pripeljali v cerkev težje bolnike. Za te Je bil pripravljen prostor pod kupolo prav v bližini milostne podobe z Brezij. K njej so se zatekali naši predniki v časih stisk In težav, k njej so pripeljali tokrat tudi hrome, pohabljene, slepe ali pa sicer težko bolne vernike.
Bolniški vozovi pred stolnico
Ves narod Je povabil naš duhovni pastir k skupnim molitvam, ki Jih opravljajo že dolge mesece. Vsem Je še v spominu veličastna spravna procesija na Rakovnik, katere se Je, udeležilo okrog 25000 Ljubljančanov. Vendar se zdi, da Je bila včerajšnja pobožnost v stolnici dogodek, ki pomeni važen mejnik v verskem življenju našega mesta. Tokrat so prišli k Materi z Brezij častitljivi gostje, ki so Jo nekdaj obiskovali kot zdravi in veseli, zdaj pa so prišli kot zaznamo-vanei, ki jih Je izbrala Previdnost božja kot bolnike, ki jim je usojeno vse trpljenje, ki ga poznamo v tej solzni dolini. To bo častitljivi možje in žene, fantje in dekleta, katerim Je dal Bog trpeti, da bi s trpljenjem pripomogli svoji okolici iri vsemu narodu k duhovni poglobitvi.
Odziv, ki smo ga videli pri posvetitvi bolnikov na Rokovo nedeljo, Je bil nad vso pretresljiv in zgovoren. Nekatere so pripeljali na kočijah, kolesljih in kmečkih vozovih, druge pa v navadnih bolniških vozičkih za obnemogle. Videli smo dobre može, ki so privedli svoje bolne žene, pa zveste žene, ki so podpirale hrome može z bergljaml, dalje invalide, starčke, gluhoneme, slepe, živčno bolne in druge zastopnike hudo prizadetih zaradi zdravja. Vozovi z vpregami so ostali na ulicah okrog stolnice, v cerkev pa so nekatere prinesli na posebnih prenosnih bolniških posteljah, medtem ko so se lažji bolniki razvrstili v klopi. Za red so skrbeli bogoslovci. Z bolniki so bili tudi njih požrtvovalni ne-govalci-sorodnllti, usmiljenke, gospodinje in drugi dobri ljudje. V prvi vrsti smo videli hudo trpečega univerzitetnega profesorja dr. Zoreta, prostor pod kupolo Je bil napolnjen z bolniškimi vozički in stoli, ostale cerkvene klopi pa so zasedli tisočeri ljubljanski romarji, stari in mladi, revni in bogati.
Točno ob napovedani uri Je prišel med bolnike prevzvišenl škof v spremstvu štirih kanonikov in drugih duhovnikov. Kmalu potem je odmevala po cerkvi prošnja pesem »Marija, k tebi, uboge reve — ml zapuščeni kličemo.«
Pomembne besede našega duhovnega zdravnika
»Predragi, v Kristusu bratje in sestre, ki ste v bolezni svoji prišli sem k Mariji Pomočnici, ki jo zaupno kličemo Zdravje bolnikov! — Vi zastopate tukaj vse one številne bolnike in trpeče, ki jih niso mogli pripeljati sem pred milostno podobo brezjansko Marije — tudi v njihovem imenu boste molili po-
svetilno molitev, tudi zanje prejeli blagoslov, da ga jim nesete na ležišča trpljenja in bolečin.
Tu pri Materi božji želite dobiti pomoči v trpljenju, tolažbe v vaši zapuščenosti, veselja v vaši potrtosti; vse troje bi vam rad od Nje, ki Je Pomoč Kristjanov, Tolažnica žalostnih in Začetek našega veselja, posredoval z besedami, ki jih hočem vam za spomin povedati. Niso moje besede — povedal vam bom misli in besede, katere Je za vas bolnike in trpeče zapisal sv. oče papež Pij XII. v svoji najnovejši okrožnici na vernike vsega sveta, v kateri razlaga versko resnico, da je Katoliška cerkev mistično (skrivnostno) telo Kristusovo.
Vsi, ki ?mo krščeni in se držimo katoliške vere, smo udje skrivnostnega Telesa Kristusovega, t. j. Njegove Cerkve. Jezus Kristus, ki Je glava tega skrivnostnega Telesa, ljubi vse ude; a s posebno naklonjenostjo ljubi: bolne in trpeče, ki potrebujejo naravnega in nadnaravnega zdravila; otroke, katerih nedolžnost Je danes tako zelo v nevarnosti, in končno siromake, katerim je Jezus Kristus osebno rad pomagal. Tiste torej Jezus bolj ljubi, jim Je bolj naklonjen, ki so njegove pomoči, usmiljenja, ljubezni bolj potrebni. Med temi ste tudi VI! In Marija v vsem posnema Jezusa — tudi ona bolj ljubi, je bolj naklonjena tistim, katerim Jezus več ljubezni in skrbi posveča.
Sv. Oče navaja besede sv. Pavla: »Telesni udje, ki se zde, da so slabotnejši, so veliko bolj potrebni; in o katerih mislimo, da so na telesu manj častni, nje obdajamo z obilnejšo častjo« (t Kor 12, 22—23) in hoče s to apostolovo besedo nas opozoriti, da so slabotni udje. t. j. telesno slabotni, bolni, trpeči člani Cerkvi bolj potrebni in obilnejše časti vredni. In po svoji dolžnosti kot nezmotljivi učitelj resnice, in po svoji vesti, ves žalosten najostreje obsoja nečloveško postopanje, ko so ponekod neozdravljivo bolnim, pohabljenim, zlasti pa umo-bolnim vzeli življenje, češ da so narodu in državi samo v breme, delajo samo nepotrebne stroške, ko ničesar z delom koristiti ne morejo. S tein si narod prihrani
donarja, ki ga more za kaj bolj koristnega porabiti — danes za bombe in orožje, da z njimi še več pohabljencev in živčno neozdravljivo bolnih naredijo. Sg. Oče posebno poudarja, da je tako početje greh zoper naravni in božji zakon in nasprotnje človeškemu čutu samemu. Kakšna spačenost človeška se kaže prav v tem, da nokatori nasilno usmrtitev takih revežev proglašajo za posebno pomembno iznajdbo človeškega napredka. Sv. Oče pa pravi: Kri teh, ki ki so Odrešeniku tom dražji, čim bolj so usmiljenja vredni, »vpije k Bogu iz zemlje«. To je povratek nazaj v najžalostnejše poganstvo — zdaj, ko se že 20 stoletij Jezusov nauk oznanuje.
Po božjem nauku in božji sodbi bolniki — tudi neozdravljivi, ki niso in nikdar ne bodo sposobni za kakršno koli delo, niso nekoristno breme narodu in dnžavl.
Vi, bolni in trpeči bratje in sestre, vi obilnejše časti vredni udje Cerkve, Kristusovega skrivnostnega Telesa, nikakor niste neplodni člani občestva našega, niste brez koristi, niste v nadlego, pač pa pozitivno vršite važno opravilo v organizmu Kristusovega Telesa, Cerkve, za razširjanje in utrditev Kraljestva božjega. Vaše trpljenje jo potrebno za rast in okrepitev Cerkvo božjo med našim narodom in po vsem svetu.
*
»Odprtih src so poslušali bolniki vzvišeni nauk in prepričljive tolažilne bese le našega duhovnega pastirja. Vrnil jim je zavest, da so polnovredni člani našegu ra-rodn, razblinil jim je trpke utvare občutka mar-j—-Inosti, razložil jim je «el‘i! smisel trpljenja. Sledila je "posvetilna molitev Brezmadežni, ki jo je opravil škof skupno z verniki. Sledil je poseben blagoslov za bolnike. Potem je bilo ljudsko petje mnogo bolj goreče in pogumno kakor v začetku. Marsikatero grlo, ki je bilo navajor.o samo vzdihov, se je sprostilo v prošnjih pesmih in hvalnicah. Zaupno so se ozirali bolniki po milostni podobi z Brozii in soizo hvaležnosti so lile po licih. Poto-lažonl in duhovno okrepčani so se vračali trpeči ljudi« v svoje domove in bolniško postelje. V srcih so čutili hvaležnost, ki jim jo bila izkazana z najvišjega cerkve-uoga mesta.
Prisluhnil sem pogovoru o življenju
Vtisi s potovanja z vlakom iz Ljubljane do Novega mesta
Novo mesto, 20. avgusta, j
Dolenjski »brzee« je hitel proti Šmarju in Grosuplju. V vseh vozovih je bila prava tesnjava, v edinem drugem pa kar rekordna gneča. Vlak je brzel in pred očmi so se nam skozi odprto okno ' zvrstile slike: požete žitne njive, lepa ajda, krvavo rožnata detelja, v vetru se gibajoče in v son-ou se lesketajoče proso, na travniku pa so ogorela	brhka	dekleta	hitela	razmetavat
travo v vretah, ki so segale daleč od proge in se zgubile v daljavi, od koder je izpod hrastove	sence	donela	pesem:	»Pobič, za-
kaj se ti v nevarnost podajaš .. .<
Vlak	pa je	hitel dalje in	dalje. Prod
očmi so	se nam vrstile	nove in	nove slike.
Zdrveli smo skozi prodora in dušljiv dim je nagradil našo zaverovanost, ker nismo zaprli oken.
V Grosuplju je izstopilo nekaj ljudi. 5te me je hotel zmotiti dobrodušni gospod, češ da bomo najbrž čakali pol ure, ker še ni Metličana, jaz pa sem raje mislil na trudne noge in sedež ter ga še toplega zasedel pred njim... Malee novoljno me je mož pogledal. Prehitro sem ga pogruntal »in ukanil« . •.
V vozu sem sedel h debeli gospč. Ročni naslanjač, mejnik med prostorom dveh sedežev, ob katerega sem moral stisniti svoje j kosti, je vse preveč trpel, samo da. nisem povzročil še hujše vročine v novi gneči. Na nasprotni steni je bllb ogledalo. Kar verjeti nisem mogel, ko sem glodal na njem svojo »miniaturo« — pravo nasprotje za-
valjene dame... Zdelo se mi je, da pač ogledalo ni pravo ...
Vlak je hitel dalje in zibajoče tresenje prašnih blazin ter enakomerno udarjanje koles ob železniške tračnioe bo ml vsiljevale spanec. Človek bi kar zaspal, če bi ne bilo v vozu preveč zgovornih...
Resna dama je kmalu izstopila in kar oddahnil sem se, ko sem lahko udobneje sedel k " oknu. Prijetna sapa je zapihala skozi na pol odprto okno in v čisti dolenjski zrak so izginjali oblački cigaretnega dima iz rdečih usten in belih zob uradnice tobačne tovarne. Potovala je v Novo mesto, od tam pa v novomeško okolico in na Trško goro...
»Prijetno vožnjo imamo danes,« je dejala rdečelična gospodična akademičarka v levem kotu mlademu, elegantnemu gospodu ob levici... Hudomušne! jo jo kaj kmalu zavrnil: »Gospodična, jaz sem z vami. Ne hvalite dneva pred večerom.. Mogoče grem z vami v Mokronog.« »Saj ne morete,« je pojasnila druga in mu ponudila cigareto, »meni ste obljubili, da greva na Trško goro.« »Zaradi zanesljivosti, če se mi ena skuja,« je obe potolažil gospod. Oglasil se je še tretji okrogloličen gospod. Gospodična mu je ponudila cigareto in kmalu sem mu verjel, da je še samec, da jo bil častnik nekje v Macedonijl. kakor je kmalu sam po-jasnih gospodičnama ..,
Odprl sem okno in dim se je valil v zrak ter izginjal v sončnih pramenih, ki
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Z Gorenjskega
Vohunski spomini Iz pff« svetovne vojne
Nekega večera sem se dolgočasil v skromni, skoraj zamazani kavahiici, kjer je bila tudi godba in so prepevale nekake ženske. Prekladal sem se za mizo in nisem vedel, kaj bi počel. Raztreseno in brez kake posebne vneme sem gledal popevačico, ki je še zadosti prijazno žvrgolela na malem, zaprašenem odru.
Nenadno pa sem se zdrznil, zakaj začutil sem, da me je nekdo udaril po rami. Takoj zatem sem zaslišal vzklik:
»Flefaa, kaj?<
Po glasu sem sipoznal, kdo je in povedati moram, da mi navzlic dolgemu času še malo ni bilo všeč, da bi se bil povrh vsega moril še s tistim stotnikom.
Toda možak se ni menil za to, da se ga nisem prav preveč razveselil, temveč je brez vprašanja sedel za mojo mizo. Toda v oči mi je padlo nekaj. Ni me namreč nekaj časa predirno in nepremično gledal, kakor je to storil vedno, kadar sva se srečala, temveč se je takoj po pozdravu obrnil proti od«- in se navdušeno zazrl v popevačico.
Tisti čas, ko je pela pesem, katero je bila začela, še preden je prišel, ml je vsaj desetkrat zamrmral:
»Dekle, da je kajl Lepota pa taka!«
Ko je padel zastor, je začel hrupno ploskati, kakor imajo navado mladi, ne-skušeni študentje, kadar prvič skrivaj zavijejo v takale zabavišča.
Toda njegovo občudovanje je priki-pelo do viška, ko je plavolaso dekle, ki je še malo prej 'o na odru, prišlo
znova pred zastor, začelo, ker se ploskanje ni maralo poleči, še enkrat peti pesem od prej, le da zdaj ni ostalo na odru, temveč je krenilo do mize, kjer so poslušalci začeli vstajati ter siliti k njej.
Prijazna in fletna pevka na se m menila zanje, temveč je_ zavila naravnost do najine mize. Ustavila se je tik ob naju, se sklonila k stotniku, ki se je kar topil od zaljubljenosti, ter zapela otožno, sentimentalno:
»Sem lepa,	!
sem mlada,	[
imam plove	lase,	,
a kaj mi pomaga, ko mi srce mrje...«
Pela je in zaljubljeno obračala oči, podaljšane z barvilom, si pritiskala roke na prsi, se bočila in obračala pred nama, da se je stotnik skoraj zamaknil.
Bil je dražljiv, zanimiv prizor, zares. Med njim bi se bil prav ~a prav moral spraševati, kako da more nasprotnik v svoji obveščevalni službi imeti takele šibke in tako navadnim skušnjavam podvržene tiče. Toda mislil sem na čisto nekaj drugega, kakor1 pa bi bil moral.
Po glavi eo mi odmevale besede iz dekletove pesmi:
»Sem lepa, sem mlada... srce mi mrje.. .<
Te pesmi 6e nisem mogel iznebiti, kakor da je z njo v zvezi nekaj posebnega, nekaj pomembnega...
- (Dalje)
46
Naročnikom
,Quo vadita*
Ker prva Izdaja romana pohaja, prosimo vse tiste, ki so se priglasili v prednaročbl, naj denar za knjigo nakažejo do 25. avgusta, sicer Jim knjige ne bomo mogli ved rezervirati. Po poiti jo namreč pošiljamo samo tistim, ki plačajo naprej I — »QUO VADIŠ« Je vzbudil ogromno zanimanje pri vseh slojih naše čita-joče javnosti in žel pohvalo vse kritike. Da ustrežemo tistim, ki bi ta prelepi roman v slikah radi Imeli, pa so prvi rok za naročbo zamudili, sporočamo, da sprejemamo naročila za novo izdajo knjige »QUO VADIŠ«
samo do 15. septembra!
Ker bo tudi to pot na razpolago le omejeno število Izvodov, naročite knjigo čimprej, sicer utegnete ostati brez nje. — »QUO VADIŠ« velja: mehko vezan	32	Ur
za naročnike »Slov. doma«	26 lir
v polplatno vezan	45	lir
v celo platno vezan, na najboljšem papirju	85	lir
Naročila sprejema uredništvo »Slovenskega doma« Ljubljana, Ljudska tiskarna
so se svetlikali in odbijali v ogledalu našega voza...
V	vozu je bilo vedno živahneje. Razvilo so je živahno kramljanje o spominih na šolo, potovanja, — seveda tudi o klobasah, vinčku, piščancih ...
O šoli... Akademičarka je zaupala celemu vozu, da je Bedaj koneo njenega študija. »Osem šol imam kar dovolj. Raje se bom posvetila gospodinjstvu, da bo mož zadovoljen z menoj. Sem že sita histeričnih starih profesorio, ki stresajo jezo nad nami. Se jim ne čudim. Skoraj vse imajo nad 60 let... Zal mi jo le za glasbo, sicer pa ji bom vedno posvetila toliko časa, da ne bo dolg čas možu in meni.«
O zakonu... Gospodična s cigareto je pričela razgovor o zakonu. Ni razumela, kako to, da se akademičarka toli navdušuje za poroko...
Akademičarka ni bila zadovoljna. Pojasnila je, da je drugačnih misli. »Glejte, saj gre! Naš očka ne zasluži nič več, kakor ste rekli, in glejte, mama dela čudeže... Je že lepo, če se mlada zakonca naučita skromnosti, štednje. Cisto drugače gledata življenje.«
Dobrodušen, plešast gospod pa je pripomnil: »Strinjam se z ono gospodično. Je že bolje, da sem sam. Si res bolj svoboden itd.«
Gospodična je nalila iz ogrevalne ste-klenioe kavo. l’o vozu je zadišalo in dobrodušnemu plešcu eo se pocedile sline. Deklo mu je ponudilo kavo, češ, glejte, tako bi za vas skrbela žena, da bi tudi pred potovanjem dobili kavo!
»Saj res, hvala,« je dejal gospod, »v Ljubljani je bilo še ros povsod zaprto, celo postajna restavracija.«
Bližali smo se Trebnju. Akademičarka je poprosila tovariša za glavnik in v dveh minutah je bil A že gotova z olepšavanjem. Medtem si je druga znova namazala usta in prižgala cigareto.
»Zbogom in srečno pot,« so ji voščili. Brhko dekle je izstopilo in v vozu se je po polurnem odhodu vlaka, ko smo si lahko privoščili nekaj kozarčkov cvička, pričel razgovor
o piščancih, klobasah In v 1 -n u. Mlad gospod, bilo mu je šele 20 let, doma iz Ljubljane, nečak znane gostilne, je pripovedoval o dobri kupčiji s cvičkom, piščanci in klobasami. Plešcu so se ob njegovem pripovedovanju premikale ustne in celo meni se je zažalelo po teh dobrotah, ki da jih dobiš nekje na Gosposvetski cesti.
Vsi eo se povabili — gospodična in plešec. Kar dan obiska — vsak posebej — so napovedali.
Vlak pa je brzel preko polja mimo Radohove vasi. Ze na prvi pogled si lahko ugotovil, da je tod pustošila toča. Prevrnjeni kozolci ter pomendrana koruza so pričali, da je tod divjala nevihta, letos baje že drugič.
Vlak je hitel proti Novemu mestu in nas končno pripeljal. Poldan je zvonilo. Utrujen sem komaj sledil zvonovim taktom, ki so se razlegali po dolini in mi ob mislih na mojo družbo harmonično odmevali v ušesih, ki «o slišala toliko različnih mnenj o življenju’...
Jože Mahni«.
h A 3P
Tine ae mu Je zahvalil za skrb in žo hotel oditi, ko se je Marka domislil: »Skoraj bi bil pozabili Dopoldne so te iskali, da bi slikali«
»Kdo pal«
»Neka mlada letoviščarka. Ker te ni bilo doma, sem ji dejal, naj se oglasi jutri.«
Novica je slikarja nekoliko presenetila in vznevoljila. Res so tujol često povpraševali po njegovih slikah in tu pa tam tudi katero odkupili, a šlo je predvsem za pokrajine in tihožitja. Da bi ga kdo klical za portretiranje, to se mu doslej še ni pripetilo. Tine tudi ni rad portretiral. Slikati se dajo po navadi bogati ljudje, da si z lastno podobo nečimrno okrase svoje sprejemnice in salone. In ti ljudje so često tako prazni, brez duše, včasih naravnost glupi v svoji brezizraznostil Po drugi strani pa je ta primer ravno zaradi svoje izjemnosti skrival v sebi zanj nek poseben mik: »Prav, Bog lonajl Lahko noč, Marka!«
II
Tinetova »Ruša« jo stala na sončnem travniku, za streljaj od jezera, malo vstran od poti, ki vodi k hotelu v Ukancu. V hišici je bilo poleg majhne kuhinje spodaj še dvoje prostorov, spalnica in delavnica; na vrhu je bilo še ena sobica, ki jo je slikar hranil pripravljeno za znance, ki so odhajali v hribo ali se vračali z njih, pa se mimogrede pri njem ustavili, se odpočili ali tudi prenočili. K »Ruši« je spadal tudi nizek čebelnjak z živobarvnimi končnicami panjev, ki Jih je Tine sam poslikal sinje ali okrasil z ljudskimi motivi in v. starem slogu. Ob njem se je košatila lipa, vsa težka od rumenega, opojno dišečega cvetja, v katerem so od zore do mraka neutrudno šumele čebele.
Delavnica je bila svetla in je gledala na jezero. Stene so bile pokrite s podobami. Sredi sobe je stalo1 stojalo s še praznim sivim platnom, blizu njega mizica, obložena z raznovrstnim orodjem. Ob oknu so se na eni strani vrstile v polici knjige, na drugi je bila pa pisalna miza. Tam eo ležale odprte Murnove Pesmi, nanje pa je zrla fotografija Tinetove matere, ki zdaj spl na holmu pri sv. Martinu: včasih sl ni dovolila niti trenutka počitka, po cele noči je prebedela ob dušljivi petrolejki pri šivanju, da je mogla kakšno malenkost poslati sinu, ki je v mestu študiral.
Tine se je mudil pri čebelah. Tako je bil zaverovan v marljivo razgibane delavke, ki so odletavale z brade ali pristajale bogato obložene * medenim brašnom, da mu je morala žo v drugo voščiti dober dan.
Ko Be je ozrl, je obstal pred njo kakor uročen.	i
(Dalje) /