Štev. 2.
v LModi, v ponedeljek. 4. lomna 1919.
Leto E!iL
Velja po poŠti: Za oelo leto naprej . , ta en meseo „ . . sa Nemčijo oeloletno , H ostalo Inozemstvo .
V	Ljubljani na
Za celo leto napre] . . sa en mesto „
V	opravi pre|eman mesečno 5 Sobotna izdaja: —
■a oelo leto........ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . ,, 9-— • ostalo inozemstvo. „ 12-—
Bnostolpna petltvrsta (73 mm): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst.
Poročna mii. ziknii. isirtntu Iti.:
enostolpna peiltvrsta po 2 J vin.
■	Poslano: ■■ .
enostolpna petltvrsta po 40 »ln.
Isbaja vsak dan, livsemit nedelje ln prasnlke, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Tosnl red.
P2T Orednlitvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/OL Bokoplsi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne bs sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol it 8. — Račun poštne branilnloe avstrijske it. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlikega teleiona it 188.
Vojska z Rosi.
MIR JUŽNO OD TARNOWA IN V SREDNJIH KARPATIH. — NAŠE ČE-TE NA USZOŠKEM PRELAZI) SE NE-KOLIKO UMAKNILE PRED SOVRAŽNO PREMOČJO, Dunaj, 2. januarja. Uradno se poroča:
Splošen položaj jc nei vpremenjen. Po ljutih bojih zadnjih dni južno od Tarnowa in v srednjih Karpatih jc nastal prehoden mir.
Na uszoškem prelazu se bojujočo skupino smo pred premočnimi soviaž-nimi silami pomaknili nekoliko nazaj od grebena.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NAPREDOVANJE NAPADOV VZHODNO OD BZURE IN RAWKE. Berolin, 2. januarja. Veliki glavni stan poroča:
Na vzhodnopruski meji je položaj neizpremenjen.
Vzhodno od Bzure in Ravvke so naši napadi pri deloma ugodnem vremenu napredovali.
Na Poljskem, vzhodno od Pilice, ni nobene izpremembe.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
RUSKI POIZKUS PRODRETI NAŠO BOJNO ČRTO PONESREČEN, — NAŠE ČETE UNIČILE EN RUSKI BATALJON, Dunaj, 3, januarja. Uradno se poroča: Ponovni poizkusi sovražnika, da bi prodrl našo bojno črto zahodno in severozahodno od Gorlic, so se zopet izjalovili s težkimi izgubami za Ruse,
Med temi boji, ki so trajali cel dan, so naše čete v naskoku zavzele neko višino južno od Gorlic, za katero so se vršili hudi boji, uničile sovražni bataljon, ujele enega štabnega in štiri nižje častnike ter 850 mož, zaplenile dve strojni, puški, tudi sovražnikov aeroplan, ki je bil izstreljen, spada k plenu.
Na ostali fronti ni nobenih dogodkov, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMCI VZELI VAŽNO RUSKO OPI-RALIŠČE. — IZMIŠLJENA POROČILA O RUSKIH USPEHIH PRI XNOW-LODZU.
Berolin, 3. januarja. Veliki glavni fttan poroča: Na vzhodnem Pruskem in na severnem Poljskem ni nobene izpremembe.
Na Poljskem zahodno od Visle se jc posrečilo našim četam po večdnevnem trdem borenju vzeti posebno močno opirališče ruske glavne postojanke Borzynio\v in pri tem ujeti 1000 Rusov ter zapleniti šest strojnih pušk. V treh nočnih napadih so skušali Borzymo\v zopet osvojiti. Njihovi napadi so bili z velikimi izgubami odbiti.
Tucli vzhodno od Rawe naš napad počasi napreduje.
V ruskih poročilih večkrat omenjeni ruski uspehi pri lnowlodzu so enostavno izmišljeni. Vsi ruski napadi v tem kraju so bili z velikimi izgubami za Ruse odbiti in se včeraj niso več ponovili.
Sicer je položaj vzhodno od Pilice neizpremenjen.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
NEMCI SE PRIPRAVLJAJO NA OBLEGANJE VARŠAVE.
Vojni poročevalci ruskih listov poročajo, da se Nemci že pripravljajo na oble^ ganje Varšave. Na poti proti Varšavi je večje število 42 cm topov. Nemci so od Varšave oddaljeni le še 25 milj. O Soha-čevu se poroča, da je mesto, ključ ruskega desnega krila, popolnoma porušeno. Ruske pozicije ob Bzuri in Rawki so vsled neprestanih nemških napadov ogrožene. Ruski poročevalci cenijo nemške in avstrijske čete, ki operirajo proti Varšavi, na milijon mož in v le malodušnih besedah izražajo nado, da bo Varšava tej premoči lahko kljubovala.
ITALIJANSKI GENERAL PREROKUJE ZMAGO.
Milan, 3. januarja. General Angelo Gatti, vojaški strokovnjak lista vCorriere della Sera«, prorokuje v svojem božičnem članku zmago avstrijskemu in nemškemu orožju. Preden bo pa padla odločitev, se bo še veliko zgodilo. Konštatirati se mora, da Rusi avstrijsko armado napadajo z veliko močnejšimi silami kot nemško, ker smatrajo, da je slabejša.
VAŽNOST REKE BZURE-.
Berolin, J. januarja. »Tagliche Rundschauo poroča iz Peterburga- Kakor izvaja »Novvoje Vremja« v svojem tedenskem poročilu, obstoji največja in edina premoč Ncmcev v Hindenburgo-vi sposobnosti manevriranja in v njihovih hitrejših sredstvih. Dokler se ne razvije nemški manever, se doseže uspeh s hitrostjo. Šele ko Nemci popolnoma izvedejo svoje manevre, se lahko nadaijuje boj z enakim orožjem. Ne da se tajiti, da so v zadnjih dneh
Hindenburgova premikanja dosegla višek delovanja. S svojo hitrostjo so dosegli Nemd ironlalno stališče, kjer so naleteli na trdovraten odpor. Izpre-memba vointga položaja bi bila rmgo-ča le iz dveh vzrokov: prvič, če bi Nemci podvzeli rove, nepričakovane manevre, drugič, čc bi se moč Hiudenburgo-ve ofenzive oslabila s tem, da l> 1 moral del svojih čet poslali kani drugam. Kljub velikim ležkočam Nem i ne opusi« boja proti ruskemu središču. Zdi se, da hočejo energično ras trga ti zveze med ruskim desnim vzhodnopruskini krilom in ruskim središčem na Poljskem. Da izpeljejo ta načrt, morajo v otovo nosest reke Bzure.
POLOŽAJ V POLJSKEM KRALJESTVU.
»Gazeta Krakowska« iz Kodanja, 1. januarja: V petrograjskem listu »Ruskoje Slovo« se nahaja vest o položaju v piotr-kowskem okraju: V poljskem kraljestvu vlada lakota in beda, ki jo povečuje šc pomanjkanje premoga in petroleja. Vašča-ni nimajo niti lojevih sveč. Večere morajo prebiti v temi in celo premožni veleposestniki si ne morejo niti za četrt ure privoščiti luči. Polja in travniki so pohojeni. Topništvo in tren sta ceste čisto uničila. >;Kmalu pomrjemo vsi od lakote , pravijo vaščani.
RUSKI CAR PR! ČETAH NA FRONTI.
Peterburg, 3. januarja. (Kor. urad.) Car si je ogledal pri svojem bivanju na fronti veliki glavni stan generalissima in je sprejel poročilo o vojnih operacijah. Nato se je podal k četam, kjer je tistim vojakom, k iso se najbolj odlikovali, razdelil častne znak,?. Car se je različnim četam zahvalil za izvršeno vojaško službo. Ko je še sprejel poročilo poveljujočega generala severozahodnih armad, generalnega adjutanta Rusky-ja, je zapustil fronto,
XXX
NOVICE IZ LVOVA.
Po Wiederiskem kuryerju Polskenvo Prezident mesta Lvova, ki biva na Dunaju, je dobil od svojega zastopnika dr. Rutow-j skega sporočilo, da živi sedaj v Lvovu 40.000 meščanov, med njimi nekdaj premožni ljudje, vsled draginje in pomanjkanja zaslužka v največji bedi.
Drugi viri pripovedujejo, da je Lvov zdaj velika bolnica. Ker hočejo Rusi pred rusko javnostjo skriti presenetljivo množico ranjenih vojakov, jih kopičijo po 38 lvovskih bolnicah. Tramvaj uporabljajo izključno za prevažanje ranjencev. Kavarne in restavracije so po večini zaprte. Tudi življenje po ulicah napravlja žalosten vtis,
Zvečer se tiho vrše pogrebi umrlih vojakov.
-Videriske Noviny« so izvedele od ubežnikov iz Lvova, da so varnostne razmere v Lvovu zdaj jako neugodne. Ruski uradi so sicer izdali razglas, da bo vsakdo, kogar zasačijo pri tatvini, kaznovan s smrtjo. Toda tatvine trajajo kljub tej za-pretitvi dalje in tatove je treba iskati pred vsem med ruskimi vojaki. Za policijskega ravnatelja so Rusi imenovali nekega Ša-nerja, ki je bil poprej v Lvovu komisar, a je moral v začetku leta 1914. radi velikih dolgov bežati na Rusko. Ta človek je sedaj gospod nad življenjem in smrtjo lvov« skega prebivalstva. Kot pripovedujejo Ivovski ubežniki, je eno izmed njegovih opravil tudi to, da spravi svoje upnike na varno. Policijsko službo so dali Rusi tudi gotovemu številu ljudi, ki so bilj svoj čas obdolženi špionaže. Razmere v Lvovu so vsled tega jako neprijetne, trgovina stoji, le trgovci s platnom in perilom delajo šc dosti dobro kupčijo. — -Wiederiski kuryer Polski jc objavil med drugimi podrobnostmi, da morajo biti vse kavarne zaprte ob 10. zvečer. V neki kavarni igra orkester, sestavljen iz članov mestnega gledališča. Lastnikom kavarn in restavracij j e prepovedano prodajati alkohol; nekateri so bili radi prekršitve tega že strogo kaznovani. Tako so bili nekateri kaznovani na tri mesece ječe, drugi zopet za isti prestopek h kazni 4000 rublje v,
V v	V	'
A /\ A
BOJI V KARPATIH.
Munkacs. Pri Aisovereczke so imeli Rusi velike izgube. Naš sunek v bereskem komitatu z vidnim .uspehom napreduje tako da vozijo tukaj že tudi vojaški vlaki.
POPOLEN NEUSPEH POLJSKE LEGIJE V RUSIJI.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je naročil poljskemu veleposestniku Govczye-skemu, naj sestavi legijo poljskih prostovoljcev 50.000 mož, a priglasilo se jc le 200 prostovoljcev.
XXX
IZPREMEMBE V NEMŠKI GENERALI-TETI.
Berlin, 3. januarja. (Kor. ur ) Wolfov urad poroča: Generalni polkovnik pl. Moltke se imenuje, dokler bo trajalo mobilno razmerje, za načelnika nadomestnega generalnega štaba armade; general pehote ba ron Manteuffel se odpokliče kot načelnik nadomestnega generalnega štaba armade in se imenuje za nadomestnega poveljujočega generala 14. armadnega zbora.
XXX
LISTEK.
Saši iafflje v Galiciji.
Poveljstvo nadomsetnega bataljona 17. pešpolka nam jc prepustilo pismo polkovnega adjutanta, odposlano dne 11 decembra 1911, gospodu polkovniku baronu Stillfriedu.
Pismo navezuje na našo protiofen-zivo v Karpatih in se prilično glasi: Velespoštovani gospod polkovnik!
Danes imamo končno zopet par ur Počitka, »Železna divizija« se jc zopet sijajno obnesla. V neprestanih nadvse napornih pohodih smo prodirali iznad ^perjesa čez Bartfeld v smeri proti iN o ve mu Sandccu. Mnogokrat smo korakali p0 gorskih pešpotih, koder nas niti poljske kuhinje niso dohajale, prenočevali smo pod milini nebom, izvrševali obkoljcvalno manevre in napade z boka ter na sovražnika tako pritiskali, da se jc pričel v največji naglici umikati.
Naša divizija je bila dobila popolnoma samostojen nalog, ki ga je sijajno izvršila. Prvi jo bil v Novem Sando-tretji bataljon 17. pešpolka z oddel-Kom strojnih pušk. Prebivalstvo nas je sprejelo kar najbolj prisrčno in nas ob-
darovalo s šopki. Naslednjega dne je skozi mesto korakala vsa divizija. Nas vse, ki smo bili prebili toliko vsakovrstnih naporov in težav, je prisrčni sprejem od strani prebivalstva iznova poživil. Moštvo vrši naravnost nadčloveško delo in reči treba, da bo zgodovina sama to delo pač težko kdaj primerno ocenila.
Naše napredovanje v zvezi z zavestjo, da podimo sovražnika pred seboj, nas navdaja s čim večiim pogumom.
Slovenski pionir] rešili 440 voiiov m-ie HinderUorgove mA
Slovenski pionir nam piše s severnega bojišča dne J 9. decembra:
Bilo je dne 4. septembra pri Jožefo-vem na Ruskem. Naša stotnija jc bila pri-deljcna nemškemu koru. Bilo je levo krilo tega kora, ki se jc bojeval pred Lublinom pri naši armadi. Par dni poprej smo napravili most čez Vislo, ki je malo večja kakor Drava. Kar dobimo dne 4. septembra povelje, da moramo most podreti, ker se sovražnik približuje. Ko smo bih s podiranjem mostu goiovi, prikoiaka naenkrat na nasprotni breg šc 400 nemških vojakov. K sreči smo šc imeli 4 ruske lesene
ladje, in hitro smo jadrali na ono stran. Ker so bile ladje slabe, smo morali Nemce dvakrat čez Vislo voziti, Seveda so hoteli prvikrat vsi v čolne, ker so bile krogljc iz ruskih topov vedno bližje. Ko smo pa drugokrat čez reko peljali, so že padale kroglje blizu nas v vodo. Jaz sem bil na krmilu. Nekaj metrov od mene jc padla granata, da sem bil ves moker. Hvala Bogu, da jc bila voda globoka 5 metrov. Ruska granata nam ni nič škodovala, namreč se jc na dnu Visle razpočila. Tako smo srečno nemške vojake čez vodo spravili. BiH so nam zelo hvaležni, nam avstrijskim pionirjem. Nemški častniki so nas obdarovali s cigaretami.
Kmalu nato pa smo se umaknili na hrib, v okope. Naenkrat zagledamo krdel-ce vojakov bežati proti bregu, kakor poprej onih 400 Nemcev. Hitro pogleda poročnik skozi dalnogled m spozna, da so to nemški vojaki. Poveljnik pravi: Delo je zeio nevarno, pa junaško! Fantje, izkažimo se, da smo hrabri avstrijski pionirji! Kdo hoče prostovoljno te Nemce rešit s čolni? Priskočilo je 12 pionirjev k poročniku in so lc!eli kolikor so jih noge nesle proti vodi in že so se peljali čez Vislo. Kar opa-Vrabre pionirje. Začela je strašno slreliat' zi ruska artiljerija na drugem bregu naše na naše vrle junake. Kakor toča so padali šrapneli in granate okoli njih, S hriba smo opazovali to junaško igro Kar strmel sem
in prosil Boga, da bi rešil moje tovariše i.z tega strašnega položaja. Bil sem uslišan. Komaj so se pionirji in Nemci pripeljali na našo stran, že so bili kozaki pri vodi na oni strani. Do solz ginjeni so se nemški vojaki od veselja nam zahvaljevali, da smo jih rešili smiti, ali ruskega ujetništva, Nemcev je bi'o 40 mož. Čez tri tedne jc bilo onih 12 pionirjev, ki so rešili Nemce, obdarovanih s srebrnimi kolajnami prve vrste. Bilo je devet Slovencev in pa 3 Nemci. Cela naša pionirska stotnija jc bila pohvaljena od nemškega kornega poveljnika in od našega presv. cesarja, da smo rešili 440 nemških vojakov iz tako nevarnega položaja.
SiiKe iz vojne.
Božična drevesa na giobovib. — lajnosina luč.
Ob grobu huzarskega polkovnika Muhra stoje častniki odkritih glav in ganjeni gledajo, kako je velika ljubezen ta grob okrasila. Obdaja ga široka, štiri-voglata lesena ograja; zvesti huzarji so svojemu polkovniku iz desk napravili prav nagrobni spomenik. Velika napisna deska obsega njegovo ime, službeni čin, uvrstitev in dan njegove junaške smrti. Napis ščiti šotor iz smrečja. Tudi grob pokrivajo bo-/irnp Hrpvesca in jolkino vpitre. Pnlrtf je
RUSKI ČASOPISI NE POROČAJO VEČ
O POLOŽAJU NA POLJSKEM.
Kodanj, 3. januarja. Ruska časopisna poročila o položaju na Poljskem so zadnje tri dni izostala. Po zadnjih poročilih so Nemci obnovili svoje ljute napade proti ruskim črtam. Varšavo je del civilnega prebivalstva zapustil.
NEMŠKI VOJNI UJETNIKI V SIBIRIJI.
Frankobrod. »Franklurter Ztg.« poroča iz Stockholma, da so skoro vse nemške vojne ujetnike v Rusiji transportirali v Sibirijo ter ijh nastanili v vojašnicah in barakah, kjer jih bodo uporabili za zgradbe novih cest.
GOJENCI MOSKOVSKE VOJNE ŠOLE POVIŠANI ZA PRAPORŠČAKE IN POSLANI NA FRONTO.
Basel, 2. januarja. (Kor. urad.) -Ba-seler Nachrichten« poročajo, da je car Nikolaj potom brzojavka vojnega ministra na ravnatelja vojne šole v Moskvi odredil, da se šolo obiskujoči mladi plemiči nemudoma povišajo za praporščake in pošljejo na fronto.
NA RUSKEM BI RADI DVIGNILI HRABROST VOJAKOV.
Kodanj, 3. januarja. Posebni poročevalec »Berlingske Tidende« poroča iz Pe-trograda: V južni Rusiji se vedno bolj razširja gibanje, ki ima namen nagniti vlado do tega, da bi ukrenila potrebne korake, ki bi vojaškim oblastem po sklepu miru omogočile, da bi se najhrabrejši vojaki imenovali za samostojne državljane. To odlikovanje bi bilo namenjeno samo omejenemu številu vojakov t. j. samo takim, ki bi pokazali prav posebno neustrašenost in pogumnost. Poleg hrabrostne svetinje naj ti vojaki dobe v dar, če so kmečkega stanu kos zemljišča, če so iz mesta pa samostojno delavnico, trgovino itd. v smislu njihovega poklica oziroma izobrazbe. Ta ideja ima mnogoštevilne pristaše med premožnimi krogi.
RUSKI DRŽAVNI DEFICIT.
Kodanj, 3. januarja. (K. u.) Iz Pe-frograda se poroča: Vodja kadetov Šingarov nadaljuje v »Rječi« z dne 24. decembra 1914 svojo kritiko o ruskem proračunu. Poudarja, da iz proračuna ni razvidno, iz katerega vira se pokrivajo vojne tekoče potrebščine. Deficit za leto 1914. znaša brez vojnih stroškov 1225 milijonov mark, četudi so se državni izdatki prikrajšali za 672 milijonov mark. Odpad dohodkov od žganja se skuša pokriti z zvišanjem drugih davkov. Vse nade se stavijo na nameravano povišanje nad eno miljardo mark. Toda tudi ta naredbenim potom uvedena povišanja po mnenju finančnega ministrstva ne bodo vstanu upo-staviti ravnotežja v proračunu. Šingarov je mnenja, da je finančni minister previsoko cenil pričakovane dohodke, ker se vojna čuti na vseh poljih v ostrem padanju dohodkov. Eno je na vsak način gotovo: Četudi bodo dohodki odgovarjali proračunanim vsotam, bo primanjkljaj tudi v proračunu prihodnjega leta neizogiben.
REAKCIJA NA RUSKEM.
Iz Kodanja se poroča, da je »Reč« poročala, da so bili liberalni lisU »Russkoe Slovo«, »Utro« in »Rossija« kaznovani z globo 3000 rubljev. »Russ-koe Slovo« je prineslo članek o umrlem ruskem naučnem ministru Kassu
in napadalo njegovo reakcijsko politiko.
NA RUSKEM ZAPIRAJO UREDNIKE.
Kodanj, 2. januarja. (Kor. urad.) Petrograjski »Herold« od 11. (24.) dcc. poroča, da je bil urednik »Litavskih Iz-vestij«, Julij Schimont, v Vilni zaradi nekega članka, ki ga jc priobčil njegov list, obsojen na dva tedna trdnjavske-ga zapora.
HREZPOSELNOST NA RUSKEM.
Kodanj, 2. januarja. (Kor. urad.) »Hjcč« od 24. decembra priobčuje dopis iz Vilne, da je samo tam brez beguncev 2518 brezposelnih ljudi,, v celi guberni-ji pa 5296.
Nadvojvoda Franc SalvoSor o cesarju.
Berlin, 3. januarja. > Nationalzeitung« objavlja razgovor z nadvojvodo Franc Sal-vatorjem o organizaciji bolniške postrežbe. Tekom razgovora je dejal nadvojvoda: Vladar se počuti izvrstno. Res prav čudno! Tek ima izvrsten in sploh je zdravje vladarjevo boljše nego kdaj. Od četrte ure zjutraj sedi za mizo, kakor poprej, in rešuje vladarske posle. Vladar je samoobsebi umevno resen, vendar pa tako miren in tako trdno zaupa v Boga in zmago, da je res čudovito. »Mi moramo vztrajati,« pravi cesar, :>in bomo tudi z božjo pomočjo vztrajali.«
Sv. oče in cesar Viljem.
Berolin, 2. januarja. (K. u.) Wolf-fov urad poroča: Veliki glavni stan. Med cesarjem Viljemom in papežem Benediktom sta se včeraj izmenjali naslednji brzojavki:
»Njegovemu Veličanstvu Viljemu I., nemškemu cesarju. V zaupanju na čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki prevevajo Vaše Veličanstvo, prosimo Vaše Veličanstvo, da konča to nesreče polno leto in otvori novo z dejanjem cesarskega velikodušja na ta način, da Vaše Veličanstvo sprejme naš predlog, da bi sc med vojujočimi se državami izvršila izmenjava onih vojnih ujetnikov, ki jih je smatrati kot nesposobne za nadaljno vojaško službo. Papež Benedikt XV.«
»Njegovi Svetosti papežu, Rim. Zahvaljujoč se za brzojavko, mi je srčna potreba zagotoviti, da ima predlog Vaše Svetosti, da se omili usoda za nadaljno vojaško službo nesposobnih vojnih ujetnikov, vso mojo simpatijo. Čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki so narekovala ta predlog, popolnoma odgovarjajo mojim lastnim prepričanjem in željam. Viljem.«
Francoska admiralska ladja ..Courbel" in podmorski čoln
Dunaj, 3. januarja. Iz popolnoma zanesljivega italijanskega vira izve »N. W. Tagblatt«, da se je francoska admi> ralska ladja »Courbet«, katero je v ot-rantski cesti zadel torpedo avstrijskega podmorskega čolna »U XII«, pred Valono potopila. Francoski admiral in večji del posadke se je rešil na druga ladje.
Francoski podmorski čoln »Ber-noulli« se je tudi potopil.
XXX
Francosko admiralsko ladjo »Courbet« smo že opisali, ko smo poročali o hrabrem 'Činu našega podmorskega čolna.
Francoski podmorski čoln »Ber-noulli« je pripadel skupini 16 enako močnih in enako oboroženih podmorskih čolnov, ki so bili spuščeni v morje od leta 1910 do 1913; so tedaj najmodernejšega tipa. Čoln je bil 51 metrov dolg, 5 metrov širok in 3 metre globok. Oborožen je bil s sedmimi cevmi za torpede. Imel je 840 konjskih moči in 550 ton. Posadka je znašala 24 mož. Pod vodo je znašala hitrost čolna 15.4 km na uro, prevozil pa je lahko 1400 milj (2590 km), ne da bi bilo treba pristati.
Vlis ameriške note na Angleškem.
Rotterdam, 3. januarja. Nota ameriške vlade Angliji, v kateri se zahteva, da angleška mornarica boljše ravna z ameriško trgovino, je napravila na Angleškem jako neugoden vtis. Iz angleških časniških poročil izhaja, da je nepričakovan, energičen nastop Združenih držav angleške vladne kroge presenetil in vznevoljil. Posebno sc kriiizira v noti trditev, da Anglija nosi krivdo na pešanju trgovine in industrije. Kljub temu se pa iz prijaznega tona cele note sklepa, da Amerika ne bo delala proti zaveznikom in upajo, da se bo cela zadeva dala mirno poravnati. Temu nasproti pa dokazujejo washingtonske brzojavke, da je splošno mnenje v Ameriki pritrdilo Wilsonovi noti, Energični vladni nastop se v splošnem odobruje. »Morningpost« piše: Odlični zastopniki so v našem listu izvajali, da je Anglija v zadnjem času svoje prejšnje prijazno ravnanje nasproti ameriškim stanovom čisto izpre-menila. Ravno angleška politika je odgovorna za opešanje ameriške industrije. — Wilson sam je izjavil v nekem pogovoru, da ameriška nota ni nobena grožnja Angliji, vendar pa tudi demokratična stranka odobruje vladni nastop v interesu časti Zedinjenih držav,
AMERIKA IN ANGLIJA.
Washington, 3. januarja. (Kor. ur.) Ridder piše v državnem listu: Poročilo o stališču, ki so je zavzeli Angleži glede na proteke Združenih držav, ni tako, kakor smo pričakovali. Angleži oči-vidno žele, da se izognejo odgovornosti. Pet mesecev smo prenašali, da je kršila Anglija naše pravice. Dovolj je. Zahtevamo svojo pravico in ne želimo čakati, dokler se Veliki Britaniji dopa-de, da nam jih podeli.
Boji na zahodu.
Napredovanje na celi črti v Argonlh. — Francozi obstreljujejo kraje za nemško fronto.
Berolin, 2. januarja. Iz velikega glavnega stana poročajo: Sovražni napadi proti našim postojankam ob pe-ščeninah severno od Nieuporta so bili odbiti.
V Argonih so naše čete zopet na celi črti napredovale. Ljuti francoski napadi severno od Verduna kakor tudi proti črti Ailly — Tpremont, severno od Commercy, so bili s težkimi izgubami za Francoze odbiti; tri častnike in sto Francozov smo ujeli. Našim četam se jc pri tem posrečilo popolnoma za-
vzeti Bois Brule, za katerega so se vršili ljuti boji.
Manjši boji jugozahodno od Saar-burga so imeli uspeh, kakor smo želeli.
Francozi zadnji čas sistematično obstreljujejo kraje za našo fronto; v bivališču neke naših divizij se jim je posrečilo, da so ubili 50 prebivalcev.
Francoska uradna poročila so po ročala, da so Francozi v vasi Stein« bach korak za korakom prišli naprej.
V	Steinbachu nismo niti ene hiše izgubili. Vsi francoski napadi na vas so bili odbiti.
Najvišje armadno vodstvo.
Artiljerljski boji na celi črti.
Berolin, 3. januarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Pred West-ende se je včeraj pojavilo v spremstvu torpednih čolnov nekaj sovražnih ladij, ne da bi streljale.
Na celi zahodni fronti so se vršili arliljerijski boji.
Infanterijski napad sovražnika so je izvršil le severozahodno od St. Me« nehoulda, bil pa je s težkimi izgubami za Frangoze odbit.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Genf, 3. januarja. Francoski generalni štab je objavil 1. t. m. sledeče poročilo: Od morja do Reimsa so se vršili skoro izključno le artiljerijski boji. Sovražnik je brezuspešno obstreljeval vaa St. Georges kakor tudi neko belgijsko utrdbo južno od DiAmuidna. Med La Bassee in Carency, med Albertom in Roye in v okolici Verneuila in Blanc Šablona blizu Craonelle se je končala kanonada v našo korist. Na zadnje imenovani točki smo razstrelili nemško utrdbe. V okolici Perrthesa in Beau Sejourja smo ohranili pridobitve z dno 30. decembra. Severozahodno od Tlirey, so izvedli Nemci šest protinapadov, ki so bili vsi odbiti. Naši letalci so obstreljevali kolodvore v Metzu in Amaville.
V	Steinbachu smo prodirali dalje. Naša artiljerija nadkriljuje sovražnikovo.
Ob 11. uri ponoči je bilo izdano sle« deče poročilo: Dosedaj še ni došlo no« beno poročilo s fronte o današnjem dnevu.
Novi francoski napadi v Alzaciji?
Geni, 3. januarja. Neki tukajšnji list jc dobil od poučene strani poročilo, da bo nova francoska armada, ki je bila sestavljena v Parizu, poslana v Alzacijo, kjer namerava Joffrč velik napad.
Kodanj, 3. januarja. Pariški listi po« ročajo, da se je na celi fronti v Vogezih' pričela velika bitka. Daleč v Švico se čuje grmenje topov. Neki francoski letalec je letel čez Miihlhausen, da bi poizvedel za nemške postojanke, pa so ga Nemci iz« strelili. To poročilo se najbrže nanaša na boje v gornji Alzaciji, katere v Parizu oči« vidno pretiravajo.
Slabo vreme v Flandriji.
Basel, 3. januarja. Francozi in Angleži silno tožijo radi neznosnih vremenskih neprilik, ki ovirajo vsako večjo operacijo. Vojaki morajo prestajati strašne težave in število bolnih narašča v nedoglednost. Zveze »o marsikje pretrgane, večje akcije niso nikjer mogoče. Artiljerija vodi le manjše navidezne dvoboje in infanterija započno le tu in tam kak majhen boj, kakor na primer pri Nieuportu in Dixmuidnu.
grob ritmojstra pl. Szantay, tudi bogato okrašen z božičnimi drevesci. Pod jelkami na griču pri Limanovi leže dragocena božična darila,
Nazajgrede mi je pripovedoval neki stotnik, ki je z nami obiskal omenjena grobova, o častniških pogrebih na bojnem polju. V pero mi je narekoval naslednji dogodek, ki ga je bil sam doživel začetkom vojne:
Začetkom septembra smo se borili v okolici Falkensteina in Einsiedla v Galiciji. Kraja ležita nekje blizu Lvova. 8. septembra je polk napadel Ruse, ki so bili v Einsiedlu, vendar v kraj sam ni mogel prodreti. V tem boju je padel ogrski častnik, nadporočnik Šinsky, Častnikom je bilo neizmerno hudo, da niso mogli svojemu tovarišu izkazati vsaj zadnje ljubezni in pokopati njegovega trupla, ki ga nikjer niso mogli najti.
Isto noč je bilo sklicano moštvo padlega nadporočnika in neki častnik jih j« ogovoril: »Fantje, kdo bi se upal iti z malo četo še nocojšnjo noč do vasi in poiskati truplo našega ubogega nadporočnika?«
Vojaki so bili takoj pripravljeni. Mala četa je odšla kot patrulja in se šele proti jutru vrnila vsa izmučena. Kljub vsemu trudu in prizadevanju nadporočnika niso našli. Častniki so sedaj opustili misel, da bi pokopali svojega tovariša. Najbrže so ga že bili pokopali Rusi. Prihodnji dan in v noči od 9. na 10. septembra je polk dobil povelje, da Einsiedel z naskokom osvoji. Proti polnoči smo izvedli naskok in vrgli Ruse iz vasi. Sovražnik se je umaknil da-
leč nazaj, polk pa je imel ostati čez noč v vasi.
S svojimi tovariši se odpravim skozi vas. Noč je temna, da se ne vidi pedi pred seboj. Vas je kakor izumrla, vse hiše prazne, vsa okna temna, nikjer žive duše. Na glavni cesti rišejo v temo bele pike le častniške električne žepne svetilke. Svetilke so kakor veše, častniki imajo v rokah pripravljene revolverje.
Ko gremo tako po cesti, se nam zdi, kakor bi v nekem oddaljenem oknu svetila luč. Naši ne morejo biti, ker v ono smer še niso bili prodrli. So-li morda prebivalci? Nemogoče. Od tu so že davno vsi pobegnili in odgnali celo živino. Biti morejo edinole Rusi, morda mala, zaostala četa. Takoj poskrbimo za kritje in se z revolverji v rokah, moštvo v rojni črti, liho in previdno bližamo razsvetljenemu oknu. Bližamo se bolj in bolj. Čudno se nam zdi, da je luč tako močna; to mora biti več nego navadna luč, a požar tudi ni.
Po prstih dospemo do okna in pogledamo skozenj. Bila je velika soba — morda šolska soba, morda urad. Na sredi velik, črno pregrnjeD oder, okrašen s šopki jesenskih cvetk, krog odra pa šest debelih, gorečih sveč. Med svečami na odru: nadporočnik Šinsky. Rusi so mu izkazali to zadnjo čast. Nikjer v hiši žive duše. Cela vas kakor izumrla, prazna, čina. V celcm velikem obrezljudenem kraju, v črnotemni, gluhi noči, med molčečimi gorami in dolinami leži sredi mpd šestimi ruskimi cerkvenimi svečami ogrski častnik. Njegova gola sablja je položena čez njegove prsi.
Živ zakopan in rešen.
Neki ranjenec z južnega bojišča nam pripoveduje sledeče: Ob neki priliki se je zgodilo, da smo celi dan ležali in počivali, ako se to more imenovati počitek na mokrih tleh in mrazu, v strelskem jarku. Ker ni bilo ta dan nobenega boja in streljanja, so postali fanfje korajžni, pa so pričeli po dva in dva lezti na nezavarovan travnik, da se malo pretegnejo in z gibanjem ogrejejo, ker so bili že siti ležanja v jarkih. Tako se je tudi naš stotnik, močan Ličan, splazil iz svoje luknje in se nričel sprehajati po travniku, kakor da je na dvorišču domače vojašnice. Čez malo časa sta bila pri njem tudi poročnik in praporščak. Kadili so in se pogovarjali in postajali. Med tem je prišel naš bataljonski trobentač •— gospod pihač — kakor so ga fantje imenovali, da naznani nekaj našemu stotniku. Trobentač še dobro ne izreče besed »ponižno javljam«, ko nekaj zažvižga z dobro nam znanim žvižgom in udari na zemljo dva koraka daleč od njih. Sovražni šrapnel je padel kakor strela iz jasnega neba. Zemlja se jc zakadila. Od celc družbe, ki je bila pri stotniku, nismo videli iz jarka nobenega več. Že smo mislili, da je šrapnel vse skupaj raztrgal na kose. Nekaj fantov skoči iz jarkov in gre bližje, da bi zbrali vsaj ostanke tako strašno ponesrečenih častnikov. Med tem pa nesreča ni bila tako velika. Fantje še niso dobro prišli do onega kraja in že so zagledali poročnika, kako ravno stoji in otepava s sebe zemljo, praporščak je tudi pokleknil in si brisal lice, a bataljonski trobentač jc sc-
zul čevelj, potlačil v njega gornji del trobente, da tako izpiha iz nje pesek, a da sc ona ne oglasi. Samo stotnika nismo videli nikjer. Izginil je. kakor bi ga odnesel veter ali požrla zemlja. Ker ni bilo o njem nobenega sledu, so pričeli fantje pregledovati in preiskava ti vsled eksplozije šrap-ne!a razrito zemljo. In glej: Bataljonski trobentač zapazi naenkrat slotnikovo peto z ostrogo. Vsi skupaj so sedaj pričeli riti kakor krt po zemlji in čez par minut so odkopali našega junaškega stotnika in na veliko veselje so zapazili, da mu žila še bije. Nato so ga odnesli v njegovo luknjo, mu odpeli ovratnik ter dali malo vode in žganja. Kmalu jc prišel stotnik k zavesti. »Nič, nič, fantje, omotilo nie je, podrlo in zasulo, a sedaj je vse dobro!« je rekel stotnik in si pogladil svoje velike brke, >-A sedaj pa zopet vsak na svoj prostor, da ne bode zopet kakega presenečenja!« je zapovedal stotnik in obrnivši se proti poročniku rekel: >No, jaz morem v resnici reči, da sem bil živ zakopan.«
Rusi se dajo mirno ujeti.
Vojak A. J, od Sv. Križa na Murskem polju, je pisal svojim staršem sledeče
pismo:
Nekaj od naših si je hodilo predvče« raj od ruskih vojakov krompirja »izposodili«, imajo ga namreč od nas mnogo zakopanega. Pri tem so ujeli naši pet Rusov. Kakor se mi zdi, se namreč Rusi dajo ujeti. Kakor pravijo infanteristi, ki vsaki četrti dan gredo na stražo, pridejo avstrijske in ruske patrulje zelo blizu skupaj in pri tem
Reims v ognju nemških granat.
Amsterdam, 3. jantiarja. Listu »Times« poroča neki očividec o obnovljenju obstreljevanja Reimsa; Novo obstreljevanje našega mesta se je pričelo 24. decembra in traja neprestano do danes. Ponoči delovanje nemške artiljerije nekoliko popusti, da se zgodaj zjutraj s podvojeno sdo obnovi. Povprečno pade v Reims na dan po 200 granat. Mesto na več krajih gori. Prebivalstvo se čudovito hrabro obnaša. Sam sem videl tri gospe, ki so se živahno razgovarjale pri nekih vratih, ko je par metrov proč počila granata in razdejala tlak. Gospe so si čestitale, da so tako «rečno ušle smrti in nadaljevale razgovor.
Šest novih angleških armad.
London, 3. januarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Sestavljenih je šest novih armad; vsaka ima po tri armadne zbore. Poveljniki bodo: Prvi armadi general Haig, pri drugi general Smith-Dorrien, pri tetji general Hunter, pri četrti Jan Hamilton, pri peti general Leslie-Rundle, pri šesti general Bruce Hamilton.
Angleške bojne sile: tri armade.
Rim, 3. januarja. Stotnik Cipollo poroča iz Peterburga: Angleška ima tri armade. Prva armada, pod poveljstvom Frencha, šteje 300.000 mož; izgube te armade bodo nadomestili s kolonijalnimi četami. Druga armada je namenjena za obrambo ožje domovine. Tretja, Kitche-nerjeva armada, šteje baje 10 armadnih zborov, vendar ji še precej manjka do nameravanega milijona.
Angleško zračno brodovje.
Pariz, 2. januarja. (Kor. ur.) »Temps« priobčuje podatke o angleškem zračnem brodovju povodnih letal, čegar organizacija je razmeroma nova, ker obstoji le malo mesecev. Šele ko se je bil Churchil pri mornariškem proračunu zavzel za zračno brodovje, se je to začelo močno razvijati. Po »Tempsu« razpolaga Anglija danes s 103 letali, med njimi 62 povodnih letal, s 120 stalnimi letalci in 20 za to stroko posebno izvežbanimi častniki. Ob obali je napravljenih 5 postaj za povodna letala. Domneva se, da je imelo angleško zračno brodovje koncem leta 180 častnikov in 1500 mož. Za samo izvežbanje letalcev se je izdalo 5 milijonov frankov, za gradnjo in vzdrževanje letal pa 9 milijonov,
Nemški letalci na Flanderskem.
Lyon, 2, januarja. (Kor. ur.) »Le Nou-tfeliste de Lyon« poroča iz Furnessa: Okraja Furness in Coudekerauc sta veliko trpela zbog bomb, ki so jih metali nemški letalci. Mnogo ljudi je bilo poškodovanih, več ubitih. Bombe so bile napolnjene s šrapnelskimi kroglami, ki so prebile zi-dovja in prodrle v hiše.
Francoski letalci nad neutrjenimi nemškimi kraji.
Berolin, 2. januarja (Kor. ura.) Wolf-fov urad poroča: Dve sovražni letali sta včeraj preleteli nezavarovani kraj Lisdorf pri Saarlouisu v neznatni višini in vrgli nekaj bomb. Nato sta izginili v smeri proti francoski meji.
se čisto mirno pogovarjajo. Naš vojak Rusu postreže s cigaretami, oni pa mu da rozeto raz kapo, ali pa gre kar z našimi v naš tabor.
Poročni prstan mu rešil življenje.
Vojak 2. bavarskega pešpolka, ki ima na Beneškem svojo obrt, se je priglasil za časa mobilizacije v Monakovem. Sedaj pripoveduje, kako si je rešil v neki bitki na čudežen način življenje. Bral je v časopisih, da z ozirom na dogodke v Belgiji ni dobro za vojake, da nosijo poročne prstane, ampak da jih naj rajše spravijo v žep. On je ta svet tudi upošteval in to je bila njegova sreča. Nekoč mu prileti krogla ravno v žep in to v prstan, ki se je ves zlomil, a on je zadobil le neznatne Draske.
Knez Lobkowitz kot organist.
Praga, 3. januarja. »Venkov<- priob-čujc iz nekega ogrskega obmejnega kraja naslednje poročilo: Prvi božični praznik so nas poslali v vaško cerkev. Cerkev, moderna, električno razsvetljena zgradba je bila polna vojaštva od navadnega vojaka pa do najvišjih častnikov. Poročevalec jc šel v spremstvu dr. Glucka na kor, da bi bolje videl. Lahko si je misliti, kako prijetno sta bila preseečena, ko sta stopivša v cerkev zaslišala iz vojaških ust mile domače glasove. Še večje pa je bilo njuno presenečenje, ko sta dospela na kor. Or-glal ni nihče drugi nego bivši češki najvišji deželni maršal knez Lobkowilz, in sicer v resnici ne slabo. Po povzdigovanju je knežji organist intoniral slavnostni božični koral, ki so ga peli vojaki. To je bil0 neizrečeno ijubko in domače. Koncem službe božje se je pela cesarska pesem. Med sv. mašo je nadporočnik knez Lobkovvitz prejel sv. obhajilo. Ko smo po sv. maši prišli na svoja stanovanja, smo se po za M" - pri-aieljev v domovini lahko obilo	H.
Prepovedana razsvetljava v Lijonu,
Lijon, 3. januarja. Mestno zastopstvo je v soglasju z vojaškimi oblastmi prepovedalo razsvetljavo po deveti uri zvečer.
Angleška se boji za obal.
London, 3. januarja, Policija v Ist Suf-folku je prepovedala vse luči ob morski obali. Obrežne straže imajo povelje streljati na vsakega, ki bi dajal znamenja z lučjo.
Angleška obramba kanala.
Rotterdam, 3. januarja. Mesto Dover je določeno kot opirališče za novo angleško zračno brodovje, ki ima namen čuvati kanal.
Francoska vozila z metalci svetlobe.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: V francoski armadi so po nekem pariškem poročilu uvedli nova dvokrilna vozila z zelo ostrimi metalci svetlobe.
Preoblečen nemški ogleduh prijet.
London, 2. januarja. (Priv.) »Times« poročajo iz Gibraltarja, da so v Algesirasu prijeli v Mavra preoblečeega Nemca, pri katerem so dobili važne listine. Baje je nemški ogleduh.
Francoska vojna pošta oropana.
Kelmorajn, 2. januarja. »Kolnische Zeitung« je zvedela: V Marzilji so v neki kotlini v pristanišču našli več zavitkov s 500 do 600 pisem s poljske pošte. Tatovi so bili pisma odprli in tjekaj vrgli. Med pismi so bila tudi priporočena.
Velik kanadski parnlk z vojaki se je ponreznil.
Trst, 2. januarja. (Priv.) »Piecolo« poroča iz Newyorka, da jr> glasom vesti, ki je prispela tjekaj iz Londona, velik kanadski parnik, ki je imel na krovu kanadskih čet, mnogo streliva in vojnega materijala, zadel ob irski obali na mino ter se potopil. Podrobnosti še niso znane.
Navodilo angleškega veleposlanika pri Vatikanu.
London, 2. januarja. (Kor. urad.) Instrukeija, ki jo je dobil sir Henry Howard kot veleposlanik pri Vatikanu, katera se sedaj razglaša, vsebuje med drugim naročilo, naj sir Henry Howard sv. očetu čestita k izvolitvi ter mu naznani razne vzroke, ki so angleško vlado baje prisilili, da je posegla v sedanjo vojno, potem ko je porabila vsa sredstva za ohranitev miru.
»Bane de France« in francoski državni svet zopet v Parizu.
Amsterdam, 3. januarja. Reuter poroča iz Pariza, da se je Bane de France« zopet vrnila v Pariz. Tudi francoski državni svet se je iz Bordeauxa vrnil v Pariz.
Kraij Albert.
Kodanj, 3. januarja. Listi poročajo iz Pariza: Belgijski kralj Albert je izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da po njegovem prepričanju ne bo trajalo dolgo, ko bo lahko na čelu svojih čet vkorakal v Bruselj. Kralj je pohvalil hrabrost svojih čet, katerim se je z mogočnim odporom pri Ypernu posrečilo, da sta Dvinkirchen in Calais danes oteta,
Frankobrod, 3. januarja. »Frankfurter Zeitung- poroča iz Stockholma: Vseučilišče v Moskvi je imenovalo belgijskega kralja Alberta za jurističnega častnega doktorja.
Potopljen nizozemski parnik.
London, 3. januarja. (Kor. ur.) Nizozemski parnik »Leersum je zavozil na Severnem morju na mino in se je potopil. Kapitan potopljenega parnika poroča, da jc v soboto zvečer videl, kako da se jc potopil še neki drugi parnik.
Vojska s Srbi.
GENERAL FRANK VPOKOJEN.
Dunaj, 3. januarja. »Armee-Verord-nungsblatt« poroča: Cesar je vpokojil generala pehote Liborija viteza pl. Franka na njegovo lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov. Na lastno prošnjo sta vpokojena podmaršal Artur Przyborski in generalni major Rudolf pl. Burki. Nadalje je cesar poveril poveljniku 42. domobranske pehotne brigade, generalnemu majorju Alojziju Podhajsky, poveljstvo 21. domobranske pehotne divizije,
OŠABNA SRBIJA.
Kodanj, 3. januarja. Ruskoje Slowo« izve iz Peterburga. da je srbska vlada sporočila grški, da se odpove vojni pomoči, za katero so se vršila pogajanja. Po umak-nitvi Avstrijcev iz Belgrada se nahaja srbska armada v položaju, ki ji omogoča, da iz lastne moči zadostno brani svojo deželo.
ANGLIJA HOČE POMAGATI SRBIJI?
Dunaj. »Reichspost« prinaša sledeče posebno poročilo: Ruska diplomacija se še vedno trudi, da osigura Srbiji pomožne čete. Moskovsko »Ruskoje Slovo« smatra za gotovo, da je ruska vlada prosila Anglijo. da pošlje Srhiii nn raroolaiio tri ali
štiri indijske divizije. Te divizije bi se imele izkrcati pri Dubrovniku in prodirati proti Sarajevu.
RUSKI TRANSPORTI SRBIJI.
Iz Galaca se 29. m. m. poroča: Danes popoldne ob treh se je peljalo mimo našega pristanišča s topovi naložena ladja »Grof Ignatiev«, Ruska bojna ladja je spremljala večje število z orožjem, muni-cijo in z vojaki naloženih ladij. Četrt ure pozneje se je peljala mimo ladja »Serbia-.-, ki je tudi vozila municijo za Srbijo.
400.000 UNIFORM, NAMENJENIH ZA SRBIJO, ZAPLENJENIH.
Basel, 3. januarja. (Kor. ur.) »Base-Jer Nachrichten« poročajo: Pri neki eksportni tvrdki v Turinu je bilo zaplenjenih 400.000 uniform, ki so bile namenjene za Srbijo. To se je izvršilo na podlagi prepovedi izvoza sukna.
PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER PRI UJETNIKIH.
Rim, 3. januarja. Listi poročajo iz Niša: Preitolonaslednik Aleksander je obiskal ujete avstrijsko-ogrske častnike in se je delj časa mudil med njimi.
NAŠA ZRAČNA VOZILA NAD ČRNOGORSKIMI MESTI.
»Novo Vreme« poroča, da so avstrii-ska zračna vozila metala istočasno bombe na Cetinje, Nikšič in na Bar. Črnogorci nameravajo zato kot protiorlredbo zopet obstreljevati Kotor in okolico.
Rim, 2, januarja. Glasom poročila s Cetinja sla se 28. decembra nad Barom pojavila dva avstrijska letalca, ki sta vrgla več bomb, katere pa baje niso napravile ! nobene škode.
SRBSKA VLADA POPRAVLJA.
Rotterdam, 3. januarja. Iz Niša poroča »Agence Havas«, da se uradno zanikava odpoklic srbskega poslanika v Pe-terburgu, Spalaikoviča, ki šc vedno uživa popolno zaupanje vlade.
Boiifnica nosili vojakov on srM meji.
Iz Višegrada ob Drini smo prejeli voj-nopoštno dopisnico naslednje vsebine: Na sv. večer krog pol 9. je gosp. poročnik Ranzir.ger iz Ljubljane zbral v podzemskem rovu svojo 1. stotnijo. Prizadejal si je mnogo, da bi nam, živečim daleč od naših družin, kolikor mogoče olepšal sveti večer. In posrečilo se mu je. Po kratkem nagovoru v nemškem in slovenskem jeziku, v katerem se je spominjal naših prestanih naporov in naporov, ki nas morda čakajo v bodočnosti, spominjal zlasti presvetlega cesarja in naše prisege ter končal s trikratnim Živio Nj. Veličanstvu, — nas je, kolikor dopuščajo razmere, bogato obdaroval. Razdelilo se je perilo, nogovice, škatljice za duhan. pipe; vsak mož je dobil 35 svalčic in zavitek cigaretnega tobaka. Vsi smo bili prav veseli in zadovoljni in od srca hvaležni gospodu poročniku za njegov trud, rojakom v domovini pa za njihove darove. Vsem veselo novo leto! Jurij Bervar, Anton Pavlič, Martin Smergut,
Giime llaiiie.
ITALIJANSKE AKCIJE V TRIPOLISU.
Rim; 2. januarja. Akcije, ki so se zadnji čas podvzcle proti upornim rodovom v Tripolisu, so imele popoln uspeh. Čete, ki so se na avtomobilih poslale proti murzuškim rodovom, so pod poveljstvom polkovnika Mianija prodrle do Sočne, ne da bi bile naletele na vstaški odpor. Pri Zinthanu je bila razkropljena četa Arabcev. Pri Kabao-Nalut so večji oddelki sovražnih rodov poizkušali napasti italijanske čete. Hud ogenj iz pušk jih jc kmalu pregnal; na bojišču so pustili veliko mrtvih. Tudi pri Ghibiji se je opazilo zbiranje upornih Arabcev, ki so jih italijanske čete hitro pregnale; umaknili so se do Misde. Tudi na drugih točkah se vstašem ni posrečilo vztrajati. V prvih dneh januarja se uvedejo" večje operacije, da se pre-ženo vstaši.
RUSKA KRIČARICA. GROZILA TRIPOLISU Z OBSTRELJEVANJEM.
Rotterdam, 3. januarja. Angleški listi poročajo sedaj, da je glasom poročila kapitana Omana, poveljnika severnoameriške križarice • North Carolina , neka ruska in ne ameriška križarica pred kratkem grozila Tripolisu z obstreljevanjem.
POMILOŠČENJE ZA VOJAŠKE BEGUNCE NA ITALJANSKEM.
Rim, 2. januarja. (Kor. urad.) Kralj je proglasil amnestijo za one, ki so se umaknili naboru, in sicer za kopno armado do letnika 1894., za mornarico pa do letnika 1893. Ravno tako je proglašena amnestija za one vojaške osebe, ki so pred 31. decembrom 1914. zakrivile navadno begunstvo,
ITALIJANI V VALONI.
Rim, 3. januarja. Iz Valone poročajo tukajšnji listi: Italijanske čete so zasedle mesto in začele delati red. Predvsem se jc organizirala upravna sluz-hn. T/dnln «f> prepoved 7f1 no5nln
orožja. Neki drug oklic poziva uporno
elemente, da se vzdržo vsakega nasilnega dejanja. Iz Tirane došla poročila javljajo, da je lisad paša na čelu svojih čet že stopil v stik z vstaši. Baje se je vršilo že več pogajanj.
NOVOLETNI SPREJEMI NA ITALIJANSKEM DVORU.
Rim, 2. januarja. (Kor. urad.) Kralj Viktor Emanuel je danes v Kvirinalu sprejel dipl omatski zbor, katerega člani so mu po činovni starosti oosamič voščili za novo leto. Nagovor predpisi za ceremonije na italijanskem dvoru ob tej priliki ne dopuščajo. Kraljice pri sprejemu ni bilo.
FRANCOSKO BRODOVOJE USTAVILO ITALIJANSKI POŠTNI PARNIK.
Frankobrod. 2. januarja. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Neki oddelek francoskega brodovja je med Sardinijo in.Civita vecchio ustavil poštni parnik -Caprero«. Francozi so tri nemšk® rezerviste, inženirje elektrarne v San Se-bastianu proglasili za vojne ujetnike. Francoski torpedni čoln »Lahire« jih je izkrcal,
li okoli Orača.
Rim, 3. januarja. Giornale d' Italia« piše. Položaj v okolici Drača je postal resen, ker so se vstaši odločili, da bodo mesto zasedli. Danes po noči so došla italijanski vladi poročila, da je neposredna nevarnost za mesto izključena, ker ima Es-sad paša precej čet. Ponavlja se še enkrat, da ni verjeti v Draču in drugod razširjenim vestem, da bi se izkrcali italijanski mornarji. Te vesti odgovarjajo edinole upravičenemu strahu italijanske in drugih kolonij. Gotovo je samo, da je italijanska vlada odločena, da bo varovala tuje kolo-ni:e ^ Draču. V ta namen bo v slučaju, če bi vstaši Drač od blizu napadli, poslala eno prevozno ladjo na razpolagu admiralu Padres.
Rim, 4 januarja. »Giornale d' Italia ■ poroča iz Drača: Bitka med četami Essad paše in med vstaši traja v okolici Drača z silovitostjo dalje. Izid je še negotov. Vstaši, katerih je veliko število, razpolagajo s številnim orožjem. Essad paša, ki je došel v Drač, da se posvetuje s člani senata, z zunanjimi zastopniki in drugimi notabli o boljši organizaciji odpora in brambe, bc takoj odšel na bojno črto, da se postavi na čelo zvestih čet. Položaj jc čezdalje bolj resen. Bojna ladja »Sardeg-na« je še vedno tu. Njena navzočnost pomirja prebivalstvo in tuje kolonije, ki so v velikem strahu.
Rim, 4. januarja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« objavlja zakasnelo brzojavko iz Drača dne 2. t. m. zvečer, ki pravi: V prvem boju na višini Rašbul so se čete Essad paše umaknile. V Draču je progla šeno oblegovalno stanje.
ITALIJANSKA BOJNA LADJA. PRED DRAČEM.
Rim, 2. januarja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani objavlja: Kakor poroča »Tribuna«, jc došla iz Valone pred Drač italijanska bojna ladja Sardegna . Italijanska naselbina jo je z veselim zadoščenjem pozdravila. Govorice, ki trde, da nameravajo Italijani v Draču tako postopati, kakor so v Valoni, označuje »Tribuna« za fantastične.
novice.
Volitve v občinske zastope odložene. Dunaj, 2. januarja. (Kor. urad.) V sled obvezne aktivne vojaške službe ne more mnogo moških, ki so upravičeni, udeležiti se volitev v občinske zastope, izvrševati te svoje volilne pravice dokler so vpoklicani pod orožje, ker jc s tem izključeno od volitev tako znatno število volilcev, bi to utegnilo vplivati na izid volitev ter povzročiti uspehe, ki bi nikakor ne odgovarjali pravi sestavi volilstva. Vrhutega pa aktivno službojoče vojaške osebe tudi nimajo pasivne volilne pravice, tako da bi mnogo občinskih odbornikov, ki so že delovali na polju občinske uprave, ne moglo biti iznova poklicanih na svoja prejšnja mesto. Ta položaj je vlado spodbudil, da je v soglasju z mnogimi tozadevnimi željami, ki so ji došle od prebivalstva samega, deželnim oblastvom, ki pridejo pri tem vpo-štov, poslala primerna navodila glede odložitve volitev v občinske zastope, ki I>i se po določbah občinskih redov morila imele vršiti.
Za rusinske begunce. Božični letak za rusinske begunce bo šele ta teden clo-tiskan in proti koncu tega tedna razposlan. Letak se tiska v Zagrebu; vsled različnih ovir se je tisk nepričakovano zakasnil.
-i Svarilo pred veleizdajskimi letaki.
Budjejevice, 3. januarja. Kakor v Pragi in drugih krajih je tudi tukajšnje okrajno glavarstvo izdalo razglas, v katerem svari pred veleizdajskimi letaki in opozarja, da se veleizdajalstvo kaznuje s smrtjo in da sc tudi občevanje /. vcleizdajalci kot sokrivda to^kn lornuje.
-[- Koliko beguncev je na Kranjskem.
V »W. Kuryerju Polskem« piše g. Kazi-mierz Lagosz, da je do sedaj prišlo na Kranjsko nad 5000 izseljencev iz Galicije in nekoliko sto Dalmatincev. Podčrtali je treba, pravi omenjeni gospod, da na Kranjskem ni nikakih barak in da so vsi begunci naseljeni po boljših občinah. Ooa-
+ Konferenca čeških katoliških strank.
»Narodni Listy« poročajo: V Pragi je po božičnih praznikih zborovala zaupna konferenca voditeljev čeških katol. strank. Udeležili so sc je med drugimi grof Adal-bert Schonborn in poslanca dr. Hruba in dr. Šramek. Razpravljali so poieg aktualnih vprašanj, ki so v zvezi z vojsko, oso-bito o vprašanju spojitve vseh čeških katoliških strank v veliko konservativno stranko z verskim programom.
—	SI. šolska vodstva prosimo, poskrbite, da bi mogli poljski in ukrajinski otroci hoditi v slovenske ljudske šole. V Krškem je poljska ljudska šola, po nekaterih drugih občinah hodijo gališki malčki v slovenske šole. Po nekaterih krajih so pa begunci precej raztreseni, marsikje se za duševno izobrazbo te mladine ni še storilo nobenega koraka. Matere teh otrok so mi že večkrat tožile, da jim nimajo dati nika-kega dela. Prepričal sem se pa tudi na lastno uho, da so se ti Ukrajinčki in Poljaki že zares dobro naučili slovensko. Razumejo skoro vse, pa tudi govore. Celo našega dialekta z nemškimi besedami so se priučili, naj bi jim dala šola vsaj lepo slovenščino. Ta in oni Ukrajinček mi je že rekel, da zna slovensko brati: ko sem ga vprašal, ali bi rad hodil v slovensko šolo, ni nič rekel, samo posmejal se mi je. Drugi zopet je rekel: »Samo knjige nam morajo dati!« Slovenska šola, daj jim slovenskih knjig, ne delaj razlike med našimi otroki in njimi, nič manj niso vredni, ko se vrnejo bodo znali tri slovanske jezike.
+ Kaj je s Sienkievviczem? Poročali smo, da je ruska akademija znanosti izvolila Sienkiewicza za svojega člana. >Ri-ječ« z dne 11. decembra 1914 pa piše tem povodom: »Sienkiewicz ni samo pesnik Poljakov, marveč pesnik vsega slovanstva. Peterburška akademija je Sienkiewicza dvignila v vrste ruskih klasikov. V njegovih delih bo ljubezen do materne ruske zemlje in kar iz tega sledi, vseslovansko čuvstvo, še bolj kot dozdaj izraženo.«
-f- Ženske v sovražni ogleduški službi. Uradno smo dobili: Javnost se opozarja, da uporablja sovražno inozemstvo pogosto za ogleduško službo na železnicah brez spremstva potujoče, navidezno popolnoma nesumljive ženske. Take ogledu-hinje, večkrat mlade, lepe in elegantno oblečene osebe, se pririnejo med vožnjo po železnici do vojaških krdel, poizkušajo dognati, od kod prihajajo in kam so namenjena, h katerim oddelkom spadajo in v koliko je nadomestno moštvo izurjeno, izkratka poizkušajo nabrati raznovrstne vojaške informacije, kojih izdanje zamore imeti za lastno vojsko najškodljivejše posledice. Poudarja se, da je podajanje katerih koli si bodi vojaških informacij nepoklicanim prepovedano, da se pred neprevidnim govorjenjem vpričo neznancev svari in da je brezpogojna dolžnost vsakega, naj bo vojak ali ne, sumljive osebe takoj ovaditi (poveljstvu železniške postaje, železniškemu osobju, policijskim organom), oziroma tem osebam — če bi hotele pobegniti — beg zabraniti ter najbližji civilni ali vojaški oblasti izročiti.
—	Ognjeno novo leto. — Tovarne nam zgorevajo. Na novega leta dan je okrog štirih zjutraj nastal na dosedaj še neznan način ogenj v Špalekovi tovarni na Perovem pri Kamniku. Tovarna je izdelovala železnino, v zadnjem času je bilo že malo delavcev zaposlenih, sedaj so pa še ti ob kruh. Pri gasitvi so pomagali vojaki 97. pešpolka, nastanjeni sedaj v Kamniku, in kamniško gasilno druitvo.
—	Odlikovanje. V sobotnem poročilu se nam je v imena odlikovancev vrinila neljuba pomola. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 17. pešpolka g. Rudolf Knez ne Kuc, kakor je bilo pomoloma stavljeno.
—	Slike »Ilustriranega Glasnika-: št. 19: Naši topničarji na Poljskem. — Ljubljanski rezervni brzojavni oddelek.
—	Velblodi prenašajo vojne potrebščine v turški tabor. — Zadnja usluga na bojišču. — Srbsko topništvo med umikanjem. — Naš prestolonaslednik v Pžemišlu. — Sv. Križ pri Trstu. — Bur-ska predstraža. — Božičnica Slovenske krščansko socialne zveze. — Poljska legija v Karpatih. — Dr. Adam Ileftcr. — t Janez Jesenko. — t Poročnik .Tos. Ilude. — t Desetnik Flor. Ver-ninšok. — t Četovodja Ivan Petkovšek.
—	t Učitelj Valentin Lavbič. — t Anton Verovšck. — Z južnega bojišča.
Franc Trojar. — Vojna v Egiptu. —• Avstrijski ranjenci pred dunajsko Se-cesijo.
—	Iz seznama izgub št. 90. Poročnik Makovec Viljem, 27. polj, top, polk, 1. bat., ujet; dr. Schvvab Franc, namestili asistenčni zdravnik, 40. pp., ranjen; Kriegl Franc, topniška divizija, iz Maribora, ujet.
Smrt znanega skladatelja. Dunaj,
2.	januarja. (Kor. urad.) Skladatelj Ka-rol Goldmark je danes popoldne 85 let star umrl.
—	Stanje nalezljivih bolezni. Dunaj, 2. januarja. (Kor. urad.) Na Dunaju je bilo od konca oktobra do 31. decembra 1911 opazovanih skupaj 97 slučajev koza, med njimi 7 slučajev na vojakih, došlib s severnega bojišča, 90 pa na civilnih osebah; razuntega je bil 1 slučaj v Eisenergu, okraj Ljubno. Torej se je zlasti na Dunaju obolenje na osepnicah, ki so se zanesle z bojišč, pojavilo v izredni meri. Ker varuje pred to kužno boleznijo le pravočasno cepljenje, naj bi se dal vsakdor, ki zadnjih 6 let ni bil cepljen, v lastno korist in v prid splošnosti cepiti oziroma cepljenje obnoviti.
—	Požar v Košani. V Košani je na sv. Štefana dan zgorela ena hiša in dvoje gospodarskih poslopij s pritiklinami.
—	Umrla je 28. m. m. v Moravčah gospa Ana Pirnat, rojena Resnik, v 72. letu starosti. Rajnica je mati gosp. profesorja Maksa Pirnata v Kranju.
—	Nadporočnik Kastner umrl. Krakov, 3. januarja. >-Nowa Reforma« poroča, da je v Krakovu zadela kap nadporoč-nika in šefa vojaškega ženijskega oddelka Evgena Kastner. Nadporočnik je umrl.
—	Na južnem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Andrej Sosič, odvetniški kandidat v Trstu. Star je bil 32 let. — Padel je Mihael I v a n š e k , poslovodja tvrdke Stermecki v Celju.
—	Padel je na severnem bojišču arhitekt Franc F 1 o h r, ki je zgradil mornarski kazino v Pulju.
—	Hrvatsko katoliško akademično društvo »Domagoj«. V vojski se nahaja 12 članov tega društva.
—	Učiteljske izpremembe na štajerskem. Definitivna učiteljica v Lipni-ci Emilija Kastelic, je imenovana za nadučiteljico na šesterorazredni dekliški ljudski šoli istotam; provizorična učiteljica v Polenšaku Angela Lebar je imenovana za definitivno učiteljico istotam; za definitivno učiteljico na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je imenovana Regina Gobec; službeni mesti sta menjala definitivna učiteljica na dekliški ljudski šoli v Trbovljah Eleonora Vodušek in definitiv-ni učitelj pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah Karol Drofenik.
—	Poroka pred usmrčenjem. Olomuc,
3.	januarja. »Ostrauski Lisly« poročajo, da je anarhist Knotek, ki je bil najprej obsojen na vešala, potem pa pomiloščen k smrti s puško, izrazil željo, da bi se pred smrtjo poročil s svojo nevesto. Ta želja se mu je izpolnila ter se je poroka izvršila uro prej, nego je bil Knotek ustreljen.
Gospodična desetnik. Na dunajskem kolodvoru je pred nekaj dnevi vzbudila splošno pozornost deklica, ki je prišla z južnega bojišča. Deklica je bila v vojaški vojni bluzi in čepici naših vojakov. Bila je to 27 letna, na južnem bojišču splošno znana Marija Bog-narjeva. Na južnem bojišču je v bojni vrsti oskrbovala ranjene vojake in jih prepeljavala na obvezovališče. Vslcd velikih zaslug je dobila naslov in čast desetnik. Gospodična Bognarjeva je bila trikrat ranjena.
Ljubljanske novice.
lj Deželni glavar dr. Ivan šuster-
šič se je iz Opatije danes vrnil v Ljubljano. Danes zvečer sc vrši seja deželnega odbora.
lj Transporti ranjencev. Na novega leta dan ob 6. uri zjutraj se je peljal skozi Ljubljano posebni vlak s 550 ranjenci v Bregenc. V Ljubljani se je počivalo. Pet vojakov, med njimi enega častnika, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico; enega umrlega vojaka pa v mrtvašnico garnizijske bolnišnice. Predvčerajšnjim ob pol 1. uri popoldne se je pripeljal v Ljubljano iz De-brccina posebni vlak s 510 ranjenci s severnega bojišča. 118 mož, med njimi 18 težko ranjenih rojakov, so po železniškem tiru prepeljali v tukajšnjo c. in kr. garni-zijsko bolnišnico; ostale so pa prepeljali v belgijsko vojašnico. Transport sla vodila predsednik reševalnega društva Turk in finančni oficijal Jagodic.
lj Na južnem hojišču umrlega c. kr. zvestega pokojnikovega slugo, ki je pokojnika z bojišča nesel tri ure daleč. Zvesti praporščaka v rezervi g. Fr. Bahovca, sina obč. svetnika g. Bahovca so pokopali preteklo soboto popoldne na pokopališču pri Sv. Krištofu ob velikanski udeležbi občinstva. Pri pogrebu je svirala godba 17. pešpolka. Ganljivo je bilo ob grobnici gledati
Hrvat je na krsto svojega gospoda položil priprost venec, ki je pričal o bogati ljubezni in vdanosti. Vrlemu pokojniku blag spomin, njegovi neutolažljivi rodbini pa naše najiskrenejše sočutje.
lj Smrt med vojaki. Karel Deutsch-mann, pešec 17. pešp. — Lajos Magyar, pešec 38. pešpolka. — Fran Haberfellner, rezervni poddesetnik gorsko-trenskega oddelka 3/14. — Josip Gabrovšek, pešec domobranskega pešpolka 27. — Angel Bre-zan, pešec trenskega oddelka 12/III/9, — Josip Baldauf, črnovojnik. — Andrej Ned-veczky, narednik 29. pešpolka.
lj Ogenj na Črnučah, Včeraj zvečer so bile po Ljubljani razširjene vesti, da je na Črnučah velik požar pri Rogovilcu. Kakor se nam danes poroča, je gorelo pri sosedu. Pogorel je Dobračev pod. Ognje-gasci so ogenj hitro omejili ter preprččili, da se ni razširil.
lj Na šentjakobski šoli v Ljubljani so bili na Silvestrov večer pogoščeni vsi ranjenci in strežniki s šunko, kruhom, pecivom, z vinom, jabolki, s čajem ter obdarovani s cigaretami in z razglednicami. Za to pogostitev so prispevale v prvi vrsti učenke šentjakobske šole, dalje učitelj-stvo te sole, deželni odbor kranjski, tvrdke: Cerer, Držaj, Jerančič, Mencinger, Mi-helič, Nemetz, Novakovič, Praznik, Zalaz-nik in nekatere privatne osebe kakor: ge. Bayer, Boltar, Jerman, Jerše, Virant. Bodi izrečena tem potom vsem darovalkam in darovalcem iskrena hvala! Učenke šentjakobske šole so tudi neumorne v tem, da pletejo že od septembra meseca za naše vojake. Izdelale so že nad 500 kosov. Mladim našim delavkam srčna hvala!
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Reyer-schitz, finančne straže nadpaznik v pok., 94 let. — Henrik Kunstler, kovaški pomočnik, 18 let. — Marija Bizjak, služkinja, 28 let. — Rupert Dolanc, čevljarski pomočnik, 31 let.
lj Ljubljanica je vslcd vednega deževja tako narastla, da so pri izlivu Gra-daščice danes morali odpreti zatvornice.
Variationes, ta knjižica je začasno razprodana. Upamo pa, da nam bo mogoče vsem gospodom, ki so jo prepozno naročili, še ta teden postreci. — Katoliška Bukvama.
Najnovejše o japonski.
TEKMOVANJE AVSTRALCEV Z JAPONCI.
Melbourne, 2. januaija. (Reuterjevo
poročilo.) Avstralci so zasedli Bougain-villc, največji otok skupine Salomon, in so tan\ razvili angleško zastavo.
JAPONSKA DEMENTIRA.
Sf.ockholrn; 4. januarja. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Tokia: Na merodaj-nem mestu se označujejo vse vesti, da bi se odposlala it ponske čete na evropska bojišča in da bi služili japonski častniki ari ruski artiljeriji na Poljskem, kirc napačne. Japonski častniki so samo koi vojaški atašeji navzoči pii ruski armadi. Japonska se je udeležila vojske, da izpolni svojo zavezniško dolžnost napram Angliji, ki ji je naložilo edincle sodelovanje za interese na Daljnjcm vzhodu, ne pa na evropskih bojiščih. Japonske čete rie bodo služile za dnino v Evropi. Ker je sedaj Kiau-čau v japonskih rokah in nemške ladje v Tihem in Atlantskem oceanu uničene oziroma razorožene, je vloga Japonske v vojski izvršena. Japonska sedaj mirno in potrpežjivo čaka konca splošne vojske.
Razna nornCiia.
VPOKLIC REZERV V TRANSVAALU.
Pretorija, 2, januarja. Neki razglas vpoklicuje prvi in drugi razred nacionalne rezerve celega Transvaala, izvzemši okraj Whit Watersrand in severozahodno Kap-landsko do nemške meje,
PET BURSKIH VODITELJEV OBSOJENIH NA SMRT.
Rotterdam, 3. januarja. Skupno so obsodili pet burskih voditeljev na smrt, med njimi Sarela, Albertsa in Erasmitsa, Obsodbe so baje že izvršili.
Turčija v vojski.
TURKI OSVOJILI ARDAGHAN.
Carigrad, 2. januarja. (Kor. ur.) Uradno poročilo turškega glavnega stana izvaja: Turške čete so zavzele včeraj Arda-ghan. Neki oddelek turških čet, ki operirajo v ozemlju Čuruka, je zadel 28. dec., ko je operiral proti Ardaghanu, zahodno od mesta na ruske čete, ki jih je vrgel nazaj. Čete, ki so branile pod generalom Za-šenom Ardaghan, so štele 3000 mož pešcev, 1000 kozakov, 6 topov in 2 strojni puški. Zjutraj 29. decembra je turški oddelek ne glede na sovražnikovo premoč takoj napadel dobro utrjene s topovi Krite sovražnikpve poslojankc. Krvavi boj se je
končal proti večeru tako, da so pobegnili Rusi, ki so imeli velike izgube; turške izgube niso bile znatne, Predno so Rusi pobegnili, so zažgali velik del mesta, kakor tudi municijske in življenske zaloge. Turki so zaplenili veliko municije, vojnega materiala in del trena. Pohvaliti se morajo prostovoljci, ki so se hrabro borili ob strani Turkov. Tudi Perzi se s Turki bratsko skupaj bore.
Turške čete so skupno s perzijskimi rodovi 29. decembra pri Meyanauwabu, ki leži 50 km severovzhodno od Saučbu-laka, popolnoma premagale 4000 Rusov, ki so razpolagali z nad 10 topovi. Rusi so izgubili nad 200 mrtvih, veliko ranjencev, 6 topov, veliko pušk, streliva in vojnega materiala. V Erzerum vozijo ruske ujetnike; 600 jih je že došlo v mesto.
TURKI NA KAVKAZU.
Carigrad, 3. januarja. (Kor. ur.) Neka zasebna brzojavka iz Išana izvaja: Prodiranje turških čet na Kavkazu je podobno osvojilnemu izprevodu. Poleg Tavaskiara in Tiškerta so zasedle čete Zukule, kjer so jih slovesno sprejeli. Včeraj so poizkušali kozaki napasti turške oddelke v okolici Pančurda, a so morali vsled hrabrega odpora turških čet pobegniti. Izgube so bile velike. Brzojavka pravi nadalje: Prisrčnost, s katero sprejemajo prebivalci Kavkaza Turke, kaže, da bije Kavkazu osvobodilna ura.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 4. januarja. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča 3. t. m.: Kav-1 kaška armada nadaljuje svoje zmagovito prodiranje. Del turške armade, ki je prodrl do Sarykamiša, je po ljuti bitki končno zmagal. Od 25. septembra so turške čete ujele več kot 2000 Rusov, in zaplenile osem topov, 13 strojnih pušk, kakor tudi veliko množino municije, vojnega materiala in živil. Turške čete so se polastile med Sarykamišem in Karsom dveh vojaških vlakov z vsem blagom in porušile to železniško progo. Turške čete, ki operirajo dalje proti severu, so dosegle nov uspeli. Turške od Tanškerta na rusko ozemlje prodirajoče čete so napadle nek ruski bataljon. Rusi so izubili 200 mrtvih in 400 ujetnikov. Rusi so bili razkropljeni. Ruska križarica »Askold« je hotela predvčerajšnjem pri Jafi izkrcavati. Obrežna straža je pravočasno otvorila ogenj. Sovražnik se je moral umakniti. Na ruski strani je bilo ubitih več mož.
TURŠKI BRZOJAVNI URAD NA KAV-KAZU.
Carigrad, 4. januarja, Kor. ur.) Oto« manska poštna in brzojavna uprava poroča, da se je v 01ty na Kavkazu otvoril br-zaiavni urad,
RUSI POŽGALI 40 TIJRŠKIK KRAJEV.
Carigrad, 4. januarja. (Kor, ur.) Dopisni urad objavlja: Vali v Erzerumu poroča, da so Rusi sedaj na svojem roparskem pohodu okoli 40 krajev, katere prej zasedli, z ognjem uničili. Del moškega prebivalstva je pobit, ostale so odpeljali kot vojne ujetnike v Rusijo,
POMEN TURŠKIH USPEHOV.
Carigrad, 4. januarja. (Kor. ur.) Novi uspehi na Kavkazu so velikega pomena,
ker je sedaj prosta cesta proli Karsu. *
TURŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Carigrad, 3. januarja. (Kor. urad.) Vlada je predložila zbornici zakoniki načrt, s katerim zahteva pooblastilo, da srne najeti predujem 5 miljonov funtov (približno 110 miljonov kron) po 6 odstotkov. Zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se podaljša moratorij do 13. aprila 1915. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, po katerem so dolgovi pocl orožjem sc na-hajajočih oseb do konca vojske neizterljivi.
PRODIRANJE PROTI BATUMU.
Berlin, 3. januarja. »Vossische Ztg.* poroča iz Carigrada: Turki stoje sedaj od Batuma do province Kars na ruskih tleh,
PRODIRANJE AFGANCEV PROTI INDIJI ?
Berlin, 3. januarja. Jutranji listi porov čajo o splošnem prodiranju afganske armade proti Indiji. Afganske čete stoje pri Bardšadu. Afganska kavalerija je že V boju z angleškimi obmejnimi četami,
TANGER OGROŽEN.
Milan, 3. januarja. Madridski »Impar-cial« poroča, da vstaški rodovi zopet groze Tangru.
DRUŽI NA POMOČ TURKOM.
Carigrad, 3. januarja. (Kor. urad.) h Damaska se poroča: Voditelj Druzov, Emir Said, je došel v mesto s 300 jezdeci. Valiju je naznanil, da je pripravljenih 200 tisoč prostovoljcev njegovega rodu, da se podajo na bojišče.
NEZADOVOLJNOST V RUSKI ČRNO' MORSKI MORNARICI.
»Odeskija Novosti« poroča, da je ob* sodilo sodišče v Odesi 57 mornarjev v eno-
do desetletno prisilno delo, ker so razširjali revolucijskc liste in govorili revolucij-ske govore.
RUSKI UJETNIKI V ERZERUMU.
Carigrad, 3. januarja. (Kor. urad.) V Erzerum jc došol danes drugi oddelek ruskih ujetnikov: 1 častnik in 650 mož.
Iz Bolgarije.
BOLGARIJA IN SRBIJA. — BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA. Soiija, 2. decembra. (Kor. ur.) »Agence felegraphique Bulgare« poroča: Ministrski predsednik in zunanji minister Rado-slavov je ponovil včeraj pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva izjavo o nevtralnosti Bolgarije in je iznova zagotovil, da bo zasledovala dežela nasproti svojim sosedom svoje dosedanje stališče, dokler ne bodo bolgarske koristi izpostavljene nevarnosti.
Soiija, 3. januarja. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Oklic srbskega prestolonaslednika, ki jamči Mace-doncem ustavne svoboščine, je ogorčil vse politične kroge in prebivalstvo ne glede na stranke. Večina listov zahteva, naj zasede bolgarska armada Macedonijo,
Soiija, 3, januarja. (Kor. ur.) O oklicu Srbskega prestolonaslednika piše »Kam-bana«: Iz oklica se zrcali duša Srbov, ki slovesno izjavljajo, da hočejo iz Macedo-nije ustvariti srbsko deželo, Je-li zdaj naši slavofili umevajo, da se more Macedonija vzeti Srbom le z ognjem in z mečem? Oklic srbskega prestolonaslednika je oklic na bolgarsko ljudstvo, da naj si ne ustvarja nikakih iluzij o ruskih in o srbskih načrtih, Macedonija se more osvojiti le, če se Srbija popolnoma razbije,
ODGODITEV OBČINSKIH VOLITEV V BOLGARIJI, Soiija, 3, januarja. »Agence Telegra-phique Bulgare« poroča: Vlada je sklenila odgoditi mestne in okrožne volitve, ki bi se imele vršiti januarja in februarja.
Nemil podmorski čolo potopil appleio
" !i
Berolin, 3. januarja. Uradno se poroča: Dne 1. januarja ob 3. uri zjutraj je nek naš podmorski čoln, kakor nam poroča potom brezžičnega brzojava, v angleškem kanalu nedaleč od PIy-moutha s torpednim strelom potopi! angleško linijsko ladjo »Formirlable«. Čoln so rušilci zasledovali, pa ne poškodovali.
Namestnik načelnika admiralnega štaba pl. Behnke.
London, 3. januarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Število od posadke ladje »Formi-dable« rešenih znaša 201, ker so našli pri Lyme Regis še en čoln, v katerem je bilo okoli 40 rešenih. Neki rečeni mornar pripoveduje: V petek zjutraj je na visokem morju nenadoma nastala silna eksplozija. Takoj je udrla voda v ladjo. Ognji so ugasnili in kurjači so prišli na krov. K sreči niso eksplodirale zaloge. Ko sem prišel na krov, se je ladja že močno nagnila proti krmilu. Spustili so čolne. En čoln se je potopil, dva so z veliko težavo spravili v morje. Odpeljali smo se s čolnom. Tri četrt ure pozneje se je ladja potopila. Do zadnjega se je čula parna piščal. Videli smo kapitana do konca stati na svojem mestu in dajati znamenja. Ostal je pri delu, dokler se ni ladja preobrnila in potopila,
joaalaj mm cesar KilajsKe.
London, 3. januarja. »Daily Tele-graph« poroča iz Pekinga: Juanšikaj je prodrl z zakonom, ki mu zagotavlja dosmrtno predsedništvo in daje pravico, da izvoli naslednika.
Revolucija v Paripaju?
Buenos Aires, 2. decembra. (Kor. ur.) »La Prensa« priohčuje brzojavko iz ob-
$t. 23.753,
mejnega mesta Formosa, glasom katere je v Paragua'ju izbruhnila revolucija. Usta-nek se je zate1 z uporom nekega artilerijskega polka. Predsednik je ujet.
O priliki britke izgube ljubljenega soproga, strica ia svaka, gospoda
Zorela
so tem potom najiskrenoje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili k zadnjem počitku, kakor tudi daro-vateljem krasnih vcnccv, ter ga priporočamo v molitev in blng spomin. Črnt potok, 31. decembra 1914.
Marija Zore,
3	soproga.
. Mer 8Mi!s-Menili
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu
zopet ordinira.
Kongresni trg štev. 15. 3-5 popoldne.
Gritznerievi šivalni stroji
za domačo vporabo in obrt
so najbolj praktična in času primerna
3Si
Tovarna v Durlachu, Nemčija. Edina zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana
Sv. Petra nasip 7, (za votlo),
polen oosliine ..Fajinožtor".
■•! 10 ieina garancija!
1
(»»rt MLEKAR
lUtu llluUlU „nia2xina ,„nDi L-:	„„
v boljši trgovini. Naslov pove uprav-ništvo lista pod »A. K. 12.«
vojaščine prost, ki se dobro razume na pasteriliziranje mleka na paro se takoj sprejme. Več pove Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo,	$
S t l/pr.
Olijsiva.
Ustrezajo § 29. odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji imenik odvetnikov naslednji gospodje, in sicer s sedežem
v Ljubljani:
Dr.	Ambrositsoh Edvln,
„	Ažman Josip,
„	K^er Ferdinand,
„	Frlan Fran,
„	Furlan Josip,
„	Kokali Alojzij,
„	Krispcr Valentin,
„	Lovrcnčlč Ivan,
„	Majaron Danilo,
„	Novak Fran,
„	Obluk .losi]) C.,
„	Papež Fran,
„	Pegan Vladislav,
„	Pire Mu It so,
„	Počok Frnn,
,,	Kavnibar Vladimir,
„	Saiovic Josip,
„	Scliweilzer Viljem,
„	Smola Albin,
,,	Stare Emil,
„	Soyer Albin,
„	Šuster> r Ivan,
„	i-jvigclj Anton,
„	Tavčar Ivan,
„	Tekavčič Fran,
V Ljubljani, dne 2
dr. TominSek Fran, „ Triller Karol, ,, Vallentschag Otto, „ Vodušek Božidar, „ Wurzbuch Masimilinn Edler v. Tanuenberg, „ Wur/,bacb Arthur Edler
v. Tannenberg, „ Zupane Frnne, „ Žirovnik Janko.
V	Kamniku:
Dr. Krnnt Alojzij,
V	Kranju:
Dr. Cerne Ferdo, „ l.evec Anton, „ Sabothy Beno, „ Štempihur Valentin.
V	Litiji:
Dr. JainSek Janko.
V Radovljici:
Dr. Jane Ignacij,
januarja 1915.
Kobler Fran, „ Triller Mirko.
V	Postojni:
Dr. Valjavec Pavel.
V	Školji Loki:
Dr. Jerala Franc,
V	Novem mesiu:
Dr. Globevnik Jož f, ,, Malnerlč ls;nac, „ Slane Karol, „ Schegula Jakob, ,, Žitek Vladimir.
V	Kočevju:
Dr.Itaih Štefan, „ Kiebl \Valter.
V	Krškem:
Dr. Dimnik Ivan.
V	Črnomlju:
Dr. Siurni Karol.
Za odbor odvetniške zbornice kranjske:
Dr. Danilo Majaron I.
predsednik.

Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, sina in brata; gospoda
«a
H-j . v Kn p
Zahvale).
c. kr. prrporš ska v rez.
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 4. januarja 1915.
Žalujoči osfali.
sprejme takoj mlekarska in sirarska zadiuga logaška. Dotiene prošnje je vložiti na načeiništvo v Del. Logatcu. 4

Sprejme se takoj
11

Slovenska dijaška zveza naznanja vsem tovarišem, prijateljem in znancem žalostuo vest, da je njen najboljši član
pri Jak. Kavčič v Spod. Šiški štev. 2.
želim vsem cenjenim gostom domačinom in tujcem kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter se jim priporočam še v nadaljno naklonjenost .•. z odličnim spoštovanjem
gostilBSčarfoa v Planini.

cand. med. vet. predsednik slov. kat. akadem. društva »Danica"
23. decembra 1914 v rez. bolnici v Hadvanu na Ogrskem podlegel težkim ranam, katere je dobil v bojih v Karpatih.
Blagi, pokojni tovariš je Ml marljiv obiskovalec akademično Marijanske kon-gregaciie in bil je neizčrpljive delavnosti na polju naše organizacije.
Bodi Ti trajen spomin, dragi Ivan, in na svidenje nad zvezdami!
Za S. D. 7,.: phil. Ivan Prijatelj,
3	predsednik.

Zahvala.
Za vse blage dokaze tolažilnega sočutja, ki so mi bili izraženi ob priliki smrti mojega ljubega očeta, gospoda
♦ ♦

* w
Pobiranje pasjega davka za leto 1915. se bode pričelo z 2. dnem januarja 1915. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od
. kater i KI) 7.O. varstvo OKimilipnill ni^i.cloit nmiMiniliin rw > (ril i n i
uovpiv jc (iiciciiu v ui\»u&ju ijuoijansKPga inesia uu vsaKt^n psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do dne 20. februarja 1915 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron za kmvnad.
Z ozirom na § 14 izvrSilne naredbe o pobiranju pasjega davka se opozarjajo lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. decembra 1914.
izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zalivalo.
Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, čč. 00. frančiškanom, kakor tudi vsem drugim, ki so pokojnika spremili v tako obilnem številu k zadnjemu počitku. Bog bodi plačniki
Kamnik, dne 3. januarja 1915.
Julija SfiiiiislGrsCiiilz, roj.
hči.
Buri se še gibljejo.
Berlin, 3. januarja. Podpoveljnik Kemp generala Maritz je 22. decembra porazil pri Suidriftu vladne čete. — Reuterjev urad poroča o tem boju: Vladne čete so dobile povelje, da zavzamejo gotove postojanke in razpošljejo patrulje. Patrulje iz Kenharda so 22. d.ccembra zjutraj odšle v smeri proti Suidriftu in našle stik s so-\ražnikom. Vladne čete so bile končno, da se izognejo obkolitvi, prisiljene, da so se umaknile 3 do 4 milje. Pri umikanju je bilo 24 mož ujetih. Med tem je došel na pomoč kapitan Bronkhorst s 126 možmi. Nastal je hud boj. Maritz in Kemp sta ponovno poizkušala, da obkolita vladne čete. pa sta bila vselej odbita. Ko je napočil večer, so se Buri umaknili v Waterloe, Od vladnih čet je bil en mož mrtev, dva ranjena, 92 pa ujetih. Neki Maximov top, ki so ga poprej napravili neporabnega, 80.000 patron, ena ambulanca in več praznih voz je zaplenjenih. (»Times« ne povedo, kdo je to zaplenil. Nizozemski listi dostavljajo, da so Angleži izgubili 92 ujetnikov in vojni materijal.)
M\ voiaški Kolesarji na Bojifc
Na športnem polju v celi monarhiji dobro znane štiri kolesarske stotnije: Ivrmin — Gradiška — Tržič in Rovinj so se združile v kolesarski bataljon. Že 6. avgusta so s konjenico prekoračili rusko mejo in v malo dneh prodrli globoko v sovražnikovo deželo do K., v če-gar neposredni bližini so 13., 14., in 15. avgusta prejeli tudi svoj ognjeni krst. Še dalje proti severu do R. jih je vodila pot med neprestanimi boji, dokler niso upostavili zveze s prednjimi nemškimi četami. Nadaljna naloga je naše kolesarje v tridnevni vožnji privedla ob Visli do O., kjer so v skoro tritedenskih bojih z močnejšimi ruskimi silami hrabro vstrajali. Bojev ob Sanu .so se skozi več dni udeleževali, dokler jih povelje ni poklicalo drugam.
Združeni večinoma s konjenico so vedno sodelovali v najtežjih poizvedovalnih podjetjih. Naj je bil dan ali noč, dež ali vihar, peščeno ali močvirno ozemlje — nič ni vrlih kolesarjev zadržalo v prodiranju. Kakor jih radi vidijo pri vseh naših četah, tako jili sovražijo kozaki. To je pa tudi razumljivo, saj je že v prvem boju ena sama stotnija z dvema strojnima puškama na odprtem polju in brez kritja v najhujšem ognju zadržavala več stotnij z artiljerijo skozi več ur, dokler svrha ni bila dosežena. Tekom nadaljnega časa je moralo še veliko stotnij in patrol z dragimi žrtvami izkusiti strelsko iz-bornost lovskih kolesarjev.
Med kolesarji so tačas med drugimi najboljši dunajski kolesarji: Ram-mer, Meschar, Peresson, Jellinek, Topler, Grill itd. ter Gradčani Koflcr, Lutienburger, Findler, Krenmvallner, Meixner, VVolfl in drugi.
Nezaben po ostal vsem kolesarjem 29. november. V sovražnikovi deželi je armadni poveljnik po globoko segajo-čem govoru, ki je izzvenel v navdušene živioklice cesarju, razdelil kolesarskemu bataljonu nič manj kot 33 hra-brostnih svetinj. Pač najboljši dokaz za pred sovražnikom izkazano hrabrost in visoko sposobnost tega mladega orožja tekom dosedanje vojne.
Ob tej vzvišeni slavnosti so na trgu v ruskem mestecu doneli v krasno zimsko jutro jasni glasovi generalne koračnice iz srebrnega roga, za katerega se je na letošnjih vojaških dirkah v Ljubljani vršila vroča tekma. Bataljon je defiliral pred armadnim poveljnikom, ki je ponovno izrazil svoje zadovoljstvo in se z mesta odpeljal na nove naloge in ako Bog da, tudi k novim vojnim uspehom. In kakor srebrni rog kopalovih lovcev užge vihar navdušenja, ravno tako učinkuje srebrni kolesarski rog na mladi bataljon, ki se je v vojni tako vido obnesel, kadar zadoni signal: »Kolesarji naprej!« in se na stotine treniranih in žilavih kolesarjev požene na kolo, da se s smrt preziraj očim pogumom vržejo proti sovražniku.
Ranjenci v epu.
Ivan Šerbinek priobčuje v Slov. Gospodarju- :
V jutranjem mraku že vidim na obeh straneh zaporedne vrste Rusov v toliki množini, kot bi razdrl velik mravljinec. Začnemo streljati ali ni izdalo nič; če smo Avstrijci sproži'i 10 oušk, priletelo je nazaj 100 ruskih krogel. Rusi se približajo na 100 korakov, ko nam zmanjka streliva. Rusi so to takoj zapazili ter se pripravili na splošen naskok. Kaj sedaj storiti? Tudi mi nasadimo bajonete ter se pripravimo prodaii svoje življenje kolikor mogoče drago za milo nam domovino. Že stojimo le še kakih 80—100 korakov drug druge-
mu nasproti, kažoč si brušena bodala, ko pride povelje: »Iz jarkov ven in nazaj!« Nespametno bi bilo, se ustavljati več kot 20 kratni ruski premoči. To bi pomenjalo toliko, kot samoumor. A seda) se je začel za nas še le pravi pekel. Frčale so ruske svinčenke kot gosta toča za nami. Dočim smo imeli poprej v jarkih lc male izgube, jih je sedaj, ko smo se morali pokazati na prostem popadala dobra tretjina. Marsikateri moj prijatclj-tovariš je, zadet od kroglje. klical: »Jezus! Marija! Pomagajte prijatelji!« Ali kdo bi mu mogel pomagati v tem divjem teku, ko je moral vsak sam biti zadovoljen, da je odnesel še živ svoje pete. Hiteli smo dobro uro nazaj kjer smo se zonet zbrali ter položili ranjence v neki hlev, kjer smo jih morali, se zapet umikajoč, zapustiti nemili usodi. Nismo še bili do 700 korakov od onega hleva, ko so že udarjali vanj šrapneli. Nedolgo in že je bil hlev s ranjenci v ognju. Kaj se je zgodilo z ubogimi našimi ranjenci, si lahko predstavljaš, dragi bralec, sam.
Vojska in meniDi na Sv. Bernardu.
Tudi na gorske višave Sv. Bernarda se zasledujejo sledi vojske. Pojavljajo se seveda v mirnih podobah: došel je oddelek švicarskih vojakov, da straži mejo. »Leipziger Neueste Nachrichten« opisujejo delovanje v zasneženih gorah po nekem pismu tako-le:
Znano ti je, kako gostoljubni da so menihi. Prvi svoj smoter jim je pa lastno delo, priznati se mora, da se mora občudovati, kar store. Preskrbujejo celo svoje veliko gospodinjstvo, perilo in kuhinjo, hišo, vzgajajo pse, prepisujejo knjige, izdelujejo rezbarije in svete podobe, obiskujejo tolažeč in preskrbujoč gorske koče v svoji bližnji in daljnji okolici. Delo v gospodinjstvu je razdeljeno le na nekatere posameznike. Njih delokrog je zelo obsežen. Menihi so večinoma Švicarji, Savojci, a zastopane so med njimi tudi druge narodnosti. Poleg vzgoje bernhardincev so znani menihi najbolj po svoji samaritski službi nad tistimi, ki se izgube v gorah. Za nje in za planince, ki jih obiskujejo, je na razpolago za eno noč zelo dobro ležišče, Seveda sta obe hiši, za goste in za menihe, ločeni. V hospicu se nahaja bogati samostanski kinč, čudovito stara zbirka knjig in muzej, ki spominja na zgodovino samostana, na Napoleona in na druge znamenite goste samostana. Eno do dve uri na dan zapuste menihi hospic, na katerega so sicer navezani. Pozimi seveda se podajo menihi in novinci s smukači, ki jih sami izdelujejo, v gore, kjer iščejo take, ki. se izgube. Igrajo harmonij, gosli in piano. Razmerje med menihi in vojaki je zelo prijetno. Pomagajo jim, če le morejo, okrep-čujejo jih z milimi besedami in z vinom. Čisto nič se pa ne zanimajo za vojaške stvari same kot take. Ob slabem vremenu zapro goro in prepovedo tudi vojakom hojo po nevarnih potih. Tudi malih zabav se skupno z vojaki udeležujejo.
Gosccdarslvo.
vino določene ccnc pšenici na 40 K 50 vin., rži 33 K 50 vin. in ječmenu na 29 K. Razumljivo jc, da so sc poljedelci v očigled veliki razliki med vojnimi in najvišjimi tržnimi cenami dobavam po zakonu o vojnih dajatvah kolikor mogoče odtegovali. Mnoge občine, ki so jim bila okrajna gla. varstva ukazala dobave, so si skušale na ta način pomagati, da bi razliko med vojno in najvjišjo tržno ceno poravnale s posebno občinsko vojno doklado. Višje oblasti pa vojne doklade niso dovolile, češ, da jc protipostavna, in vsled tega so v mnogih občinah nastali prepiri med županom in ljudmi, ki bi morali vojne dobave izvršiti, a so se branili večje množine žita prodati po vojnih cenah. Sedaj sta se nižjeavstrij-ski kulturni svet in tamošnja kmečka zveza obrnila do vojnega ministrstva s prošnjo, naj bi vojna uprava svoje potrebščine nakupovala po najvišjih tržnih cenah. Tej prošnji je ministrstvo ugodilo, tako da kmetovalci ne bodo trpeli nobene škode. Vojno ministrstvo bo razliko med vojno in najvišjo tržno ceno doplačalo tudi za prejšnje dobave. S tem st popravi škoda, ki bi jo trpelo naše kmetiistvo in ki bi znašala samo v Avstriji 12 do 15 milijonov kron.
Slavnemu p. n. obCinstvu priporo£am svojo veliko zalogo	3300
i.u jli «»3 m. m> $ «&
v okusu in nromi kot bobova kava 5 kg platnena vreeica le K 4-50 iran-ko po povzetju. »Santosa«, Kralj. Vinohrady 1573. Izurjeni zastopniki se sprejmejo.	3459
Sprejme se
— Povračilo vojnih dajatev in odškodnina. Zakona o mobilizaciji od 21. in 26. decembra 1912 urejata v paragrafih 32. in 33. povračila za dajatve priskrbljene po imenovani postavi. Odškodnina se naj, če mogoče plača v gotovini. Če bi pa takojšnje plačilo ne bilo možno, se mora izvršena vojna dajatev s pismeno pobotnico potrditi. S to pobotnico more potem da-jatelj, če ni že preje dobil plačila, svojo zahtevo uveljaviti. Vselej, kadar se ne da dognati obseg zahteve ali ne da takoj določiti povračilo oziroma odškodnina, se izvršena dajatev samo potrdi. Če bi se povračilo za kakšno vojno dajatev ali odškodnino za kak nastali kvar ne poravnala v zmislu § 32., ali če bi dajatelj z določenim povračilom oziroma z odškodnino ne bil zadovoljen, sme po § 33. svoje zahteve ustno ali pismeno naznaniti pri pristojnem županstvu, in sicer v 6 mesecih od dneva, ko se je razglasilo, da je prenehala dolžnost glede vojnih dajatev v zmislu § 2. O naznanitvi ali dokazovanju glede preskrbninskih zahtevkov, nadalje o pre-tresanju naznanil in o tozadevnih odločbah velja isto postopanje. Glede naznanjenih zahtevkov vršijo poizvedbe okrajni komisarji, ki jih je za posamezne po-itične okraje postaviti. Pretresati pa imajo podane slučaje deželne komisije, ki jih po popravi in pretresu z zapisnikom o svojem posvetovanju vred predložijo ministru za deželno brambo. Končno odloča komisija, sestavljena iz zastopnikov vojnega ministrstva, ministrstva za deželno brambo in finančnega ministrstva, ki sc ji od slučaja do slučaja pritegnejo zastopniki udeleženih ministrstev.
— Cene za vojne dobave in tržne cene. Nekaj časa je vojno ministrstvo zahtevalo od občin dobavo žita za cene, ki so bile mnogo nižje od tržnih cen. Tako bi se dobavljal meterski stot pšenice po 31 K, ovsa po 19 K, dočim so bile za veletrgo-rži po 22 K, ječmena po 19 K 50 vin. in
iz drobnih Soja-zrn, nadomestek za zrnato kavo 5 kg platnena vrečica K 5 50 po povzetju »Santosa« Kralj. Vinohrady 1573. Zastopniki se sprej-mo proti visoki proviziji.
Oucjo uolno
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
teRoj
C5r©bslnil{u
Ljubljana - Mestni trg 22
nasproti lekarne Trnlcoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkoakurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najv>šji ceni, ki se zaujo lahko nudi.
0©©©©
eici©
©e©©©©©@
v Ljubljani, obstoječe iz več sob in pritiklin v prometnem toda mirnem delu mesta se išče za daljšo dobo let za maj 1915= Stanovanje naj se nahaja v parterju, in ima kolikor mogoče prost dohod iz ulice. Eventualne potrebne predelave bi sc izvršile po dogovoru. Ponudbe naj se naslove na uprav« ništvo »Slovenca" pod štev. 3499.
kot preddelavec
v trajno delo. Ponudbe s spričevali na knezoškotijske žage zabojni oddelek v Vrbovcu p. Mozirje, Štajersko. 3491
zdravniško priporočeno kriivore e vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenico 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
veletrgovina vina, veraiouthu, Maršale, Malagc, konjaka, žganja itd.
i v 2631
IlillMIllllllllllIMlIlllllllllMMIllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllHIllllMIMIIIIII
Ha najvišje sjoveije Kjegovega c. in Rr. Hpos^skega Veličanstva.
za vojno preskrbnšnske namene.
Ta denarna loterija vsebuje 21.148 Milkov v gotovini v skupnem znesku 025.000 kron.
Glaunf ttobifek znaša
MaBBM—MBUBHMi Al	I
Srečkanje se vrši javno na Dunajn 28. januarja 1915.	Srečka siane 4 krone.
Srečko se dobo |>ri o<Molku za ilobrortelne loterijo na Dunaju UI.. Vordere ZollamlBstrafio 5- t loterijskih ko-lektnrah, tobačnih trafikah, davčsih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
3429 10
Od oenerai. ravnateljstva državne loterije (oimuku Mruiiiu lotiriio.
Kožuhovina za 30 odstotkov ceneja
««.-»—»n—a	od 2. /anuarja 1915.
Kanin mu/ ali kolje prej K 5'—, sedaj K 3'50, brabant ali muflon, mu/ ali kolje prej K 12 —
sedaj K H'40, najmodernejše garniture mu/ in kolje iz najboljše kožuliovine, po znatno znižanih cenah, elegantna sealskin jopica prej K 150- — sedaj K 105'-,
eleganten sealskin plašč prej K 300 sedaj K m--,
karakit paleto prej K 200'— sedaj K 140-—, pravi perzijski paleto prej K1000sedaj K700-—
Za gospode: Mikado z najboljšo kožuliovino (divja mačka ali sealskin) prej K 100 - sedaj K 70 -, mikado z dobro kožuliovino prej K 40 —,
sedaj K 28 — kožuh (Stadtpelz) prej K 160'- sedaj K 112'-.
Vsa druga konjeUcija za dame in
gospode radi inventure po okazijskih cenah.
Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek
O, Bernatovičj Ljubljana, Mestni trg 5 -6.