lavija
topljeni sir za mazanje
<tj tVitcv/v
35',* m/masti u s.tv. 2°,o Ojvdra >
35 flram.T^^ \
VOLITVE SO MINILE: skrinjice še ne smejo v skladišča
			
			
		■Vi •	
1 rt =11] imifi.1 UH J l1			
Ljubljana, 15. maja 1969 Leto XVII. • Cena 1 Ndin
MED LJUDMI, KI SO DVIGNILI ROKO NA SOČLOVEKA
STRAN 3
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
STRAN 6
KAKO MARŠAL ŽUKOV BRANI STALINA IN SEBE
STRAN 7
RAKETE NA VALOVIH TUDI NA JADRANU
STRAN 10
VON BRAUN SE BOJI SOVJETSKIH VESOLJCEV
STRAN 14
ODSLEJ TEDENSKA TRIBUNA OB ČETRTKIH
KDO BO PLAČAL VOLILNE GOLAŽE V RADGONI IN AJDOVŠČINI7
POVOLILNI TOPOV ZDAJ PRVIČ ZAGRMELI
Vedno so volitve minile po čudežnem, vnaprej pripravljenem načrtu in brez presenečenj, letos pa grmi kot še nikoli. Čudne stvari so prišle na dan, in ne bi prisegel,
da podobnih kuhinj ni bilo tudi prej. Najbrž so bile, toda z njimi so opravili (ali pa ne) v ožjem krogu, do volivcev pa je prišlo le šušljanje.
Na Kosovem je propadlo veliko kandidatov, ki so bili sami na volilnem listku. Niso dobili večine glasov, zato bo treba volitve ponoviti.
V Šibeniku so še vedno brez občinskega predsednika. Odborniki občinske skupščine so zavrnili predlog občinske konference ZK in SZDL, da bi za novega predsednika občine imenovali Ceda Polaka, sekretarja občinskega komiteja ZK. šibeniško gospodarstvo je tako rekoč na psu, zato odborniki zahtevajo za predsednika človeka, ki bo sposoben dobro voditi gospodarstvo.
V vasi blizu Mojkovca so v volilni skrinjici našli Ul lističev, v volilnem imeniku pa je le 94 volivcev. Volile so tudi mrtve duše!
V Novi Gorici presenečenje na volitvah za predsednika občine: kandidat, ki so ga predlagale politične organizacije, je propadel, zmagal pa je kandidat, ki so ga predlagali odborniki.
V Sevnici je z vso resnostjo kandidiral dosedanji župan, na volitvah pa se je volilna sreča nasmehnila človeku, ki so ga predlagali odborniki.
V Radgoni se je dosedanji župan na vse kriplje trudil, da bi na tem mestu ostal še eno mandatno obdob-je, njegovo kandidaturo je podprla dobra polovica odbornikov, na prvem zasedanju skupščine pa se je zgodilo nekaj čudnega. Predlog sedemnajstih poslancev je tako vžgal, da je večina odbornikov glasovala za novega predsednika. Politične organizacije s svojim predlogom torej niso uspele.
V Ajdovščini so že dvakrat volili predsednika občine, a ga doslej niso izvolili.
Obiskali smo dve najpomembnejši volilni žarišči v Sloveniji: Radgono in Ajdovščino.
Izdala in tiska CP -OEIO- v ilubtjani — glavni In od govorni urednik Zorkn iarln — Uredništvo: LJubliana. lom klteva .1/11 O.p tso-lll tel.: 23-522 do 23-528 Kolpo rtaz? ra Uubflano: L|ubi|ana SublCeva ulica 1 lelaton 22-5'/?. kolportaža ra tunan|e proda|alce: L|ubl|ana lltova c 57 lelaton 316-99? Narotnlnskl oddelek: l|ubl|ana Otova cest/ 57 teleton 311 897 Naročnine: celoletna 48 N din oolletm-24, četrtletna 12. mesečna 4 N din Za tujino, plačana « Jugoslaviji: celoletna 96 N din, mesečna 8 N din: plačan? • tu|lnl - na KB L|ubl|ana Bežigrad SDK-501-1 167/2 - ce loletna naročnina v USA dolarllh: ?.70 v britanskih funtih 3 tunte 4 Šilinge v rahodnonemšklh markah: 31 mark v Švedskih kronah: 40 kron v ttalllanskfh lirah: 4800 lit -Oglasni oddelek: L|ubl|ana Šubičeva ulica 1. teleton 21-896 Številka tim računa SOK 501 11B7/2 Rokopisov ne vra Samo
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA panorama AMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA P A NOR<\ M ATE D E N S PA P A NO R/VM A TT30 EN S KA PANO
TORKA
TORKA
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Konstituirala se je republiška skupščina. Na skupni seji so za predsednika skupščine soglasno izvolili Sergeja Kraigherja, 2sa podpredsednika pa dr. Jožeta Brileja in Marjana Orožna. Za predsednika republiškega zbora so izvolili Mirana Goslarja, za predsednika gospodarskega zbora Toneta Boleta, predsednika kulturno prosvetnega zbora Miloša Poljanška in za predsednika socialnozdravstvenega zbora dr. Srečka Korena. Republiški zbor je izvolil za predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča in še trinajst članov sveta.
Predsednik republike Josip je bil na obisku v Bosni in J in v Crni gori. v Titogradu j< memben govor, v katerem se
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
SR SRBIJA
KOZARČEK ZA KULTURO
V skupščini SR Srbije so ostro nastopili proti alkoholu. Republiški davek na alkoholne pijače bo precej večji, vse to pa naj bi koristilo kulturi.
Davek za naravno žganje se b6 po predlogu srbskih poslancev povečal za 7 par, za močnejše žganje deset par, za umetno žganje bo davek še višji, saj bo znašal 14 do 20 par.
Prijatelji dobre kapljice bodo odslej precej več prispevali za razvoj kulture, saj bodo pri litru slabšega vina plačali 20 par za kulturo.
Predlog zakona predvideva tudi, da bi povečali davek na pivo. Pivova,marji so temu predlogu seveda ugovarjali, saj pravijo, da bi to lahko uničilo industrijo, ki
se ravno zdaj hoče znebiti zastarelega nt-čina izdelovanja piva.
Novi davek, ki ga bodo v Srbiji uvedli na alkohol, se ne bi zbiral pri republiki, temveč bi ga prepustili občinam. Z denarjem bi gradili kulturne domove.
V dneh, ko so v srbski skupščini obdavčili alkoholne pijače, so v Sarajevu nasprotniki alkohola stopili na ulice in zahtevali prepoved uživanja alkohola. Med demonstranti so bili v glavnem nekdanji alkoholiki, ki so se pozdravili. Po naključju se je prav tistega dne v Sarajevu zgodilo še nekaj: po vsem mestu je zmanjkalo vode in ljudje so se lahko odžejali le v gostilnah.
m
MLJET
KONEC OSAMLJENOSTI
Otok Mljet, ki je le šest milj oddaljen od kopnega, je doslej živel daleč od turističnih tokov. Prometne zveze S tem najlepšim jadranskim otokom so bile slabe, znana jezera in nacionalni park si tujci še niso ogledali. Kako daleč je otok Mljet od kopnega, nam priča tudi to, da potekajo vsi telefonski pogovori po enem samem podvodnem kablu iz prejšnjega stoletja
2e 1948. leta so jugozahodni del otoka zaščitni kot naravno znamenitost, turisti
******
NOVO!
ZDENKA TOPLJENI. SIR V NOVI EMBALAŽI
12 VRST SIRA
AJDOVŠČINA
Ajdovski odborniki so že dvakrat volili predsednika, a ga še niso izvolili, župana ni in ni. Ing. Angelu Slokarju, ki je doslej vodil občinsko skupščino, so tako nenadoma podaljšali mandat za nedoločen čas.
čakajo me že v kmetijski zadrugi, kjer bi moral spet prevzeti kooperacijo. Ne morem na nekdanje delovno mesto, ker skupščina ne more brez predsednika.
Politične organizacije v Ajdovščini so za novega predsednika predlagale Svita Vižintina, dolgoletnega sekretarja ZK Ajdovščina, zidaj sodnika občinskega sodišča. Nihče ni (vsaj glasno) ugovarjal temu predlogu, in v takem vzdušju so se 23. aprila začele volitve v občinski skupščini. Izid glasovanja je bil presenetljiv: Svit Vižintin, ki je kandidiral sam, ni dobil potrebne večine glasov.
Kar ni, pa še bo, so si rekli Ajdovci, in čez teden dni ponovno volili. Spet je kandidiral en šam kandidat — Svit Vižintin. Kandidat, ki so ga podpirale politične organizacije, znova ni dobil večine.
Kako nek: se je moglo zgoditi, da ne prvič ne drugič ni bil izvoljen kandidat, ki so ga predlagale družbene organizacije? So mogoče prišli v skupščino neresni odborniki, ki ne spoštujejo dogovora političnih organizacij? Morda pa politične organizacije živijo daleč od ljudi? Kaj pa če je pomembno to, kar je povedal Ajdovec, ki noče biti imenovan: »Vižintina so predlagali že pred dvema mescema, javnost pa je o tem zvedela šele po volitvah.«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
nii poglavitnih notranjepolitičnih in mednarodnih problemov.
□
V Ljubljani je bila slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane v počastitev 50. obletnice ZKJ, sindikatov in SKOJ in 24. obletnice osvoboditve Ljubljane. Slavnostni govor je imel Franček Mirtič.
□
V Novem Sadu so odprli 36. mednarodni kmetijski sejem. Sodeluje nad 1009 domačih in nad 300 tujih razstavljavcev iz 25 držav.
Na posvetovanju vinogradnikov v Mariboru so govorili tudi o tem, da je zaščitna znamka za geografsko poreklo vin in kakovost slovenskih vin že registrirana v Beogradu, za mednarodni trg pa bo registrirana v začetku prihodnjega leta.
□
V Ljubljani so odprli osmi mednarodni sejem »Alpe-Adria«, na katerem razstavlja 177 domačih in 141 tujih podjetij, 'kar je več kot katerokoli leto poprej.
□
Splitska »Obalna plovidba« je na švedskem kupila dva sodobna trajekta, ki lahko sprejmeta po trideset avtomobilov: Vozila bosta med Splitom in Velo luko na Korčuli in med Splitom in Starim Gradom na Hvaru.
KULTURA IN PROSVE
Na 13. tednu radijske igre v Ohr so sodelavci Radia Ljubljane dosegli i: den uspeh, saj so dobili daleč največ grad.
Jugoslovansko dramsko pozorište je v Mariboru končalo izredno uspelo turnejo po Sloveniji z uprizoritvijo »Kraljeviča Marka«.
V Celovcu je gostovala ljubljanska Opera z baletom Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija«. Občinstvo je predstavo zelo dobro sprejelo. -
Zahodnonemški romanopisec in pesj Gunter Grass je te dni ohiskal Beogr in imel . tam več pogovorov o zaplete vlogi sodobnega književnika.
C
ŠPORT IN LOV
Trinajstega pohoda po poteh partizf ske Ljubljane se je udeležilo 31.000 ljui V športnem sporedu so tekmovali tekrr valci iz sedmih držav.
Na conskem svetovnem prvenstvu v speedwayu, ki je bilo v Krškem, je zmagal Poljak Trzeskowsky. Nastopilo je osemnajst tekmovalcev iz sedmih držav.
UREDNIKOVA POŠTA
NADALJEVANJE S PRVE STRANI: VOLILNI TOPOVI SO TOKRAT PRVIČ ZAGRMELI
15. MAJA 1969
Najprej se moramo bralcem naše prvomajske številke opravičiti, Ker smo v svoji čestitki na naslovni strani zagrešili tako slovnično napako, da so se slavistom ježili lasje (namesto »čestitamo za prvi maj« je spak tiskarski napisal »čestitamo prvi maj*). Mnogi so zavoljo tega negodovali, kar le kaže, da čut za lepo pisanje in izražanje med nami le ni zamrl. No, upamo, da nam bodo zdaj oprostili, saj kdor prizna, se mu pol odpusti.
O.	Praznik iz Miinchna je postala naša nova naročnica in nam piše:, »Rada bi vedela, do kolikšne vrednosti se more svojcem v Jugoslavijo poslati paket brez carine. Prosim, objavite. In ali ne bi mogli bolj obširnih romanov objavljati? Drugače pa sem s Tedensko tribuno zelo zadovoljna.« Pozanimali smo se na carinski pošti v Ljubljani in zvedeli, da smete poslati kvečjemu skromen paket, katerega vrednost ne presega 40,00 Ndin (ali starih 4.000 dinarjev). Z romani je pa tako: večina bralcev želi čim manj nadaljevanj, kajti v tempu današnjega načina življenja je čas skopo odmerjen tudi za branje romanov. Skušali
bomo pa poskrbeti, da bo naš izbor čim kvalitetnejši in pestrejši in da bodo prišle na vrsto tudi naše bralke, ki se pritožujejo, da je Tedenska tribuna bolj »moški« tednik.
Rezka M. iz Izole se je oglasila s prijazno dopisnico: »K pisanju me je pripravila vaša vesela novica, da boste začeli objavljati v Tedenski tribuni radijski spored. Doslej smo morali ravno zaradi radijskega sporeda kupovati še druge časnike ob koncu tedna. Zdaj pa ne bomo več v zadregi, če jih bomo pozabili pravočasno kupiti. Na Tedensko tribuno pa smo naročeni, odkar sva z možem dobila skupno stanovanje. Drugih pripomb oz. predlogov nimava. Nasploh sva z vsebino kar zadovoljna in želiva, da bi vaš list še naprej ostal koristen vašim bralcem. Obilo uspeha pri urejevanju.*
Tokrat je bilo pošte bolj malo, ker so bili letos prvomajski prazniki pač prijetno dolgi. Upamo, da se bodo naši bralci kmalu spet pogosteje oglašali — s kritičnimi pripombami in predlogi, kajti želje, kakršna je bila Rezkina, bi bile že prej izpolnjene, če bi se oglasilo zadosti bralcev.
ODMEVI
KDO DEŽURA V ZRAKU?
1.	maja okrog sedmih zvečer sem tudi iz Žalca videla v smeri Uršlje gore visoko v zraku lebdeti svetleč predmet, v velikosti nogometne žoge. Torej ne samo v Slovenjem Gradcu in Mariboru, tudi v Žalcu smo ga videli.
MILICA JOŠT, Žalec
Ne verjamem v nadnaravne reči in dvomim tudi, da bi nas obiskovala bitja z drugih planetov, menim pa, da tisto, kar je lebdelo nad Slovenj Gradcem, ni mogel biti navaden meteorološki balon. Vemo, da ti niso veliki, tukaj pa je očitno šlo za ogromno reč. Če so neznani leteči predmet videli celo iz Maribora, torej preko visokih hribov, kot ste sami napisali, je moral predmet biti zelo visoko. Po vseh zakonih logike je moral torej biti tudi zelo velik.
Res škoda, da se z letališča ni dvignilo letalo, ker bi tako najbolj natančno zvedeli, kdo gleda Slovenj Gradec iz vesolja.
MARTIN VVEINBERG, Ljubljana TRGOVINA JE LAHKO TUDI UMETNOST
Prav ste napisali! To je umetnost, ki je ne razume vsak in si je tudi ne more razložiti. Povedal vam bom primer. V naši trgovini sem kupil otroško kolo za triletnega otroka. Čisto enostavno otroško kolo, ki je stalo 50 dinarjev. Seveda novih. Teden dni pozneje sem kupoval v Trstu pralni prašek — navada je železna srajca, zato pri nas doma še vedno peremo s tujim praškom. Ko sem vzel »sodček« pralnega praška, so mi »vsilili« še otroško kolo, prav takšnega, kot sem ga (za pet tisočakov) kupil v naši trgovini. V Trstu je bilo to kolo zastonj, kajti pralni prašek sem plačal po normalnih cenah.
Pa je trgovina zares umetnost — v Trstu! Prepričan sem namreč, da mi trgovec pralnega praška ni prodal z zgubo.	B. O., Vrhnika
KAPORJEV ZAKON
Sposojevalci avtomobilov bodo morali torej odslej v zapor najmanj za tri mesece. To je kazen, ki jim bo že pred dejanjem samim, to je pred krajo, ali kako naj že imenujemo neupravičeno vožnjo s tujim avtomobilom, dala misliti, kaj jih čaka. Kljub temu menim, da bi avtomobilisti sami morali poskrbeti, da tatovom ne bi tako pogosto dali možnosti za krajo. Priložnost namreč dela tatu, pravi stari slovenski pregovor.
Ko bi avtomobilisti zaklepali svoja vozila, bi bilo sposojanj avtomobilov precej manj. Končno bi morali pomisliti tudi na zakon, ki bi določal, da bi bilo vsako vozilo in še posebej volan, zaklenjen.
B. E„ Velenje
Kaporjevega zakona nikdar ne bi dobili, če bi bili proizvajalci avtomobilov nekoliko bolj vestni Trudijo se, da bi spravili na trg čim cenejše vozilo
in pri tem celo zanemarjajo najnujnejšo opremo vozila. Ko sede kupec v novi avtomobil, mora naknadno še marsikaj kupiti, ker vse to ni bilo vračunano v ceno avtomobila. Pri tem mislim predvsem na naprave, s katerimi bi zaklepale volan. Če plačamo že toliko za avtomobil, bi z veseljem primaknili še nekaj tisočakov, da bi živeli brez strahu pred tatovi.
PRANC VODAR, Kamnik NOVI POTNI LISTI
Kaj je pri nas zares nemogoče, da bi dokument veljal dalj časa? Nekaj pa vendarle stane pogosto menjavanje potnih listov in še nekaterih drugih dokumentov. Odkar lahko malo pogosteje potujemo v tujino, so potne liste menjali že večkrat. Zdaj pišete, da bomo spet dobili nove potne liste. Zanima me, kako dolgo bodo veljali novi?
CIRIL DRINC Nova Gorica TUJINA ŽRE DOLŽNOSTI
S člankom ste me prepričali, da je izdajanje potnih listov pri nas vendarle preveč širokosrčno. Nočem tega, da bi se vrnili nekaj let nazaj in bi spet moral vsak, ki si je zaželel potovanja v tujino, izpolniti deset formularjev, prinesti kopico dokumentov in nato nekaj tednov ali celo mesecev čakati. Ponavljam, da nikakor nočem obujati tistih časov! Če pa dobijo potne liste ljudje, ki z odhodom v tujino pozabijo na svoje dolžnosti (pa naj bodo to krediti, alimenti ali kakšna druga obveznost), je to nepravilno. Morda bi bilo dobro, če bi ti ljudje ob odhodu podpisali posebno izjavo, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti tako, kot zahtevajo predpisi.
Nihče ne more namreč trditi, da je anarhija tudi svoboda.
V. MARKO, Kranj NIČESAR BREZ ZAVISTI
Članek, ki ste ga priobčili, bi morali objavljati v nadaljevanjih. Če že pišete o zavisti Slovencev, bi moral biti to zelo dolg članek, saj pri nas gradiva za to ne more zmanjkati.
Kupil sem voz z gumijastimi kolesi, sosed pa je po vasi že raznesel glas, da sem najbrž kje kaj poneveril (čeprav ne vem, kako bi to lahko storil na zasebni kmetiji), ker v zadnjem času nisem prodal nič takega, da bi lahko dobil denar.
Omenil sem samo droben primerček, lahko pa bi jih naštel za dve polni Tedenski tribuni. Če ne verjamete, se oglasite! Prosim vas, da me ne podpišete, ker se nočem prepirati s sosedi.	N. N.
JOGA ZA VSAK DAN
To je rubrika, ki sem si jo vedno želela in jo končno našla v Tedenski tribuni. S to rubriko ste razveselili mnoge, ki jih te vaje zanimajo.
Bralka iz Celja
DEMOKRACIJA, KOT KAŽE, VSE MANJ POSTAJA LE BESEDA, KI SE JO DA USPEŠNO SUKATI IN PRESUKATI TAKO ALI DRUGAČE. TO SO DOKAZALI DOGODKI OB ZADNJIH VOLITVAH. »VOLILNIH GOLAŽEV« JE BILO V JUGOSLAVIJI VEČ, V SLOVENIJI PA TUDI. O AJDOVSKEM POROČA F. ŽERDIN, O RADGONSKEM E. JURIČ.
Kandidat Svit Vižintin je sposoben in priljubljen med ljudmi, med odborniki pa ni uspel. V tretje gre rado, kljub temu pa tretjič ne bo kandidiral.
Na volitvah je 17 odbornikov predlagalo za predsednika sedanjega župana ing. Angela Slokarja, vendar ta kandidature ni sprejel.
— Volivci so že marca vedeli, kdo je kšndidat za predsednika občinske skupščine, vendar ni imel nihče pomislekov ob tem predlogu, pravi sekretar SZDL Jože Praček. — Odborniki bi morali oceniti škodo, ki so jo s tem povzročili! Z demokracijo prihajamo tako daleč, da trpijo družbeni interesi.
KOT V SLOVENSKI LITERATURI
— Kakšno škodo mislite? Politično ali materialno?
— Mislim predvsem na materialno škodo. V občini poteka vrsta akcij, ki so zaradi brezvladja v zastoju. Pripravljati bi se morali na proslavo 25-letnice ustanovitve slovenske vlade, brezvladje je povzročilo zastoj pri gradnji zdravstvenega doma itd.
Komu naj bi torej naprtili krivdo za takšne šale? Občinski odborniki so kandidirali na listi SZDL, kandidata je predlagala SZDL, izvolili pa ga niso.
Ajdovski primer je gotovo nezaupnica političnim organizacijam, to priznajo vsi. Izrekla jo Je večina odbornikov na volitvah za novega predsednika.
Nekateri pravijo da bi morali povprašati odbornike, kaj menijo o programu SZDL. To ni bilo potrebno, kajti na ajdovskih volitvah ni odločal program, temveč lokalne in tudi osebne razprtije. Ne bi razpravljali o tem, kdo je pred volitvami zbiral skupine okrog sebe, kdo je obiskoval odbornike in jih prepričeval, kako naj volijo. O Lem naj se Ajdovci sami pomenijo. Predsedniški kandidat se je baje zameril ajdovski stari generaciji že pred sedmimi leti, ko je postal sekretar ZK. Takrat Je na nekem sestanku dejah da imamo danes, žal, na vodilnih položajih še vedno ljudi, ki so prišli na vrh v dobi administrativnega socializma. Starejši družbeni delavci so mu to zamerili in se umaknili. Danes imamo v ajdovskem političnem življenju nekaj podobnega kot*v slovenski literaturi: razprtije med starimi in mladimi. Kandidat za predsednika občinske skupščine je bil mlad. Se torej sestav skupščine star?
KAKO IZBRATI NAJBOLJŠE JAJCE?
O sestavu ajdovske občinske skupščine ne more nihče zapisati niti ene same slabe besede. Takšne skupščine v povojnem obdobju baje še niso imeli. Sedem odbornikov še nima 30 let, 24 jih je med tridesetim in štiridesetim letom, 16 jih »je starih od štirideset do petdeset let in trije so nad petdeset. Od petdesetih odbornikov j in ima 12 visokošolsko izobrazbo, 11 višješolsko, 9 srednjo, štirje so visoko kvalificirani delavci, trije kvalificirani in 11 jih je končalo osnovno šolo. Sestav ajdovske občinske skupščine se skoraj ne razlikuje od sestava republiške skupščine. Med odborniki je 11 inženirjev, deset kmetov, šest tehnikov, prav toliko delavcev, trije direktorji, dva upokojenca itd. Dvajset odbornikov je članov ZK.
— Imamo sposobne ljudi, a jim ne zaupamo, — radi ponavljajo v Ajdovščini.
— Tokrat smo imeli priložnost, da bi stari in mladi skupno prijeli %a delo, vendar nam to ni uspelo, — pravi direktor Fructala Miro Oven, ki so ga izvolili za predsednika zbora delovnih skupnosti in se prišteva stari gardi, čeprav je v resnici srednjih let. — Bojim se, da bomo ceh spet plačali stari. Osebno mislim, da bi komite ob tem neuspehu moral odstopiti.
Lahko bi končali z oglasom: »Občinska skupščina Ajdovščina išče predsednika. Pogoji... »11-članska odbomiška ko-
misija se zdaj namreč trudi, da bi naredila konec mučnemu brezvladju. Slabo- ji kaže, kajti novega predsednika čaka težko delo.
Lahko pa bi končali tudi z anekdoto, ki jo je pred dvema letoma posnela beograjska televizija, a Jo je tik pred oddajo izrezala. Občan hoče kupiti na trgu jajce. Kmet mu izbere najbolj drobnega, kupec pa se razburi.
— če lahko pri nas volimo poslance, odbornike, predsednike in še marsikaj, si bom menda lahko izbral tudi jajoe!
— Aha, volitve ste omenili! — se je zabliskalo brihtnemu kmetu. — Tukaj imate jajce, zdaj pa izbirajte, če že govorite o volitvah.
In ponudil mu je eno samo jajce.
Ko bi v Ajdovščini imeli dva kandidata za predsednika občinske skupščine, bi eden gotovo zmagal. Zakaj pa odborniki niso predlagali še enega, saj imajo to pravico?
RADGONA
Volitve so mimo — živele volitve.
»To so bile prve prave volitve. Z vzdušjem, predvolilnimi boji, lažnimi obljubami, izsiljevanjem, prepričevanjem, zavajanjem, obrekovanjem, pretnjami, fizičnimi obračunavanji in še s čim drugim,« mi je povedal neki občan Radgone.
In menda je bilo res tako in še huje. Zlasti zadnji teden pred volitvami je vzdušje v Radgoni bolj spominjalo na vzdušje pred korido kot na običajno slovensko slabokrvno predvolilno -vzdušje.
Ob volilnih rezultatih je prvikrat po-„ čilo: v splošno (tu je mišljen, Rousov del volivcev) presenečenje je bil -za republiškega poslanca izvoljen Ivan Kreft. »Kref-tovci« so seveda pirovali.
Drugikrat in še huje pa je počilo 23. aprila, ko so novo izvoljeni odborniki občinske skupščine Radgona izbrali novega župana. »Zanesljivi« in »edini možni« in »uradni« kandidat Ivan Kovač je namreč pogorel, z enim glasom več je predsedniških stolček zasedel drugi kandidat Branko Zadravec.
Za Zadravca je glasovalo 25 odbornikov, za Kovača 24, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Seje se je udeležilo vseh petdeset odbornikov, čudno je, da je Ivana Kovača pred tajnim glasovanjem za predsednika predlagal dosedanji podpredsednik Manko Golar — v imenu tridesetih odbornikov, medtem ko je kasnejšega zmagovalca ob predlogu podpiralo le 17 odbornikov.
PIONIRČKI NISO PRIŠLI POZDRAVIT
V neki bližnji osnovni šoli so otroci, oblečeni v pionirske obleke in z rdečimi rutami okoli vratu, čakali, da bodo takoj po izidu volitev odhiteli čestitat predsedniku občine. Dogovorjeno je bilo tako, da pridejo takoj potem, ko jih pokličejo po telefonu.
Pa jih ni nihče klical. Saj ni bil izvoljen »naš« kandidat, Kovač, ampak Zadravec, kandidat »opozicije«.
V radgonskem Kmetijskem kombinatu so za novo izvoljenega župana (berite Kovača) pripravili šopke nageljčkov. Ko so izvedeli, da je bil izvoljen Branko Zadravec, so šopke pomendrali od besa.
Novemu predsedniku pa so zaploskali vsi odborniki. Tudi tistih štiriindvajset, ki so glasovali proti njemu.
Kdo je Branko Zadravec, novi pred-. jabolko predvolilnih sporov v Radgoni? Je sovražnik oblasti, antikomunist, frakciooaŠ? Takole smo .izvedeli:
Branko Zadravec je že bil predsednik radgonske občine, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Murska Sobota, podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta Maribor, republiški poslanec. Komunist je od marca 1945.
Dva družbeno politična radgonska de-
lavca, ki 'sta želela ostati neimenovana, sta pojasnila, kako je prišlo do neljubih radgonskih dogodkov.
VOZNI RED RADGONSKIH DOGODKOV
Za župana so družbene organizacije (SZDL in ZK) predvidele sedanjega predsednika OS Ivana Kovača. Njegovo kandidaturo so menda potrdili na 23 zborih volivcev, na treh zborih pa so za predsedniško mesto predlagali Branka Zadravca. SZDL in ZK sta kandidaturo Kovača podpirali zaradi tega, ker je bil v svoje delo že vpeljan in ker so po analizi dela občinske skupščine v preteklem obdobju ugotovili, da je Kovač kljub slabim lastnostim, ki so miu jih očitali, (predvsem preoster odnos do ljudi in predolgotrajna podpora zadolženemu Kmetijskemu kombinatu), najboljši kandidat. Zadravče-vega kandidiranja menda niso podprli zaradi tega, ker so menili, da ne bi bilo pravično, če bi zahitevo treh zborov volivcev enačili z zahtevo, izraženo na triindvajsetih zborih. ’
Tako so šli na volitve z enim kandidatom. Zadnji hip so »uvideli«, da ljudje le žele še enega kandidata, Branka Zadravca. Bilo pa je že prepozno.
Vnel se je namreč hud boj med pristaši Kovača in Zadravca, metode, ki so bile v tem predvolilnem boju za predsedniško mesto uporabljene, pa presegajo vse normalne in dovoljene meje.
IZ PERPARJEVE-GA REFERATA
Ludvik Perpar, bivši borec, domačin iz Segovec, je na sestanku Zveze borcev, na katerem so izčrpno govorili o predvolilnih in povolilnih političnih napakah in intrigah, je za ta sestanek pripravil obsežen in temeljito pripravljen referat, v ka terem je podrobno opisal »volilne deformacije«, do katerih je prišlo.
Iz njegovega referata povzemamo:
»Stališča in predvolilna kampanja, ki sta jo izvedi: organizaciji ZK in SZDL, niso samo politično škodljiva, ampak direkten napad na socialistično demokracijo, na ustavna načela, svobodo občanov, voljo večine in samo zakonitost. S takim delovanjem so povzročili politično razcepljenost med samimi komunisti, člani ZB in člani SZDL.
Res je, da politično razhajanje ni nastalo pri teh volitvah, marveč se je porajalo že nekaj let nazaj. Delovni ljudje so bili že prej nezadovoljni zaradi napak, ki so jih delali nekateri volilni funkcionarji, in zaradi tega, ker so si funkcije podajali iz rok v roke v ozkem krogu izbrancev. Prevečkrat je bilo poudarjeno, da ni drugih, ki bi bili sposobni prevzeti funkcije. Občanom tudi ni bilo mogoče prikriti vidnega čezmernega bogatenja nekaterih vodilnih v občini.
Ni šlo le za to, šlo je tudi za odpor do vsakršne kritike, ki ga je Ivan Kovač izražal z grožnjami, da bo tožil, in to je njegov ugled in priljubljenost omajalo že prej.
Organizacija ZB, ki ji očitajo nekakšno .lansiranje’, ni mogla dopustiti, da bi bila socialistična demokracija, osnovana na tradicijah NOB, orodje Osebnih interesov posameznikov. Prisluhnila je željam občanov in pravočasno našla svoje mesto. (Borci so podpirali kandidaturo Zadravca — op. p.)
Najvšji organi SZDL in komite ZK ne samo da tokrat niso obvladali politične situacije na terenu, ampak niso hoteli niti prisluhniti drugi plati, ko so jo imenovali .frakcionaška’. čudno je, da so bili v Jrakclonaških’ vrstah najuglednejši občani in star: komunisti.
Zakaj je bilo treba komiteju ZK organizirati akcijo, da Kreft ne bi bil izvoljer za republiškega poslanca? Komunisti proti komunistu z več kot štiridesetletnim partijskim stažem?«
Kmet Markon iz Apač pove:
»Klicali so me na krajevni urad Apače. Sekretarka krajevnega aktiva ZK in nekateri vodilni člani te organizacije so m: rekli, naj preneham simpatizirati s Kreftom in naj odstopim kot Kreftov zaup nik na volitvah. V nasprotnem primeru da bom čutil posledice, če bo izvoljen Kreft, ne pa Rous, so dejali, bo 60 komunistov iz apaške doline izstopilo iz organizacije, SZDL bo pa razpadla ...«
Izstopil ni nihče, SZDL ni razpadla, izvoljen je bil Kreft, Rous pa je kljub agitaciji, agitatorjem, ki jim je obljubljal služ be, in izjavam, da so njegovi nasprotniki »konservativne in reakcionarne sile«, izgubil. Kako je mogel kot prisilni upravitelj Kmetijskega kombinata dovoliti izplačilo višjih osebnih dogodkov, čeprav gre kombinatu slabo. Ni s tem višjim izplačilom — pred volitvami! — agitiral zase?
ZAKAJ JE ODSTOPIL KERČMAR?
»V .predsedniški bitki’ bi kazalo osvetliti tudi vlogo tovariša Kermčarja, ki je svojo kandidaturo v Apačah umaknil, njegovo mesto pa je prevzel Ivan Kovač. Za kandidata ga je predlagal sam Kermčar.
Kako to, da so pred tem Kovačevo kan-, didaturo zavrnili v Negovi, Meleh in Policah, ko pa je bil po mnenju SZDL in ZK tako priljubljen? No, kljub temu po Apačah ni štedil z raznimi obljubami.
Kandidatura Branka Zadravca pa se ni pojavila tako nenadoma in z zamudo, kot nekateri očitajo. Vendar je bilo izgovoriti ime Zadravec neodgovorno, usmerjeno proti načelom 'samoupravnosti, frakcio-naško in nesocialistično.
Moralna in politična dolžnost izvršnih organov SZDL, komiteja ZK, sindikalnega sveta in drugih družbeno političnih organov v pripravah na volitve je bila propagirati demokratičnost, opozarjati na ustavna načela in zakonitost, na enakovrednost predlaganih kandidatov in svobodno izražanje volje. Oni pa so z neposrednim vmešavanjem dušili samoiniciativo občanov, z enostransko podporo svojih izbrancev pa izkoriščali svoje položaje. S kakšno pravico in s čigavim pooblastilom je komite ZK Radgona obtožil vse tiste, ki niso slepo sledili peščici funkcionarjev? In v tej .opoziciji’, v tej .frakciji’ so bili občani vseh slojev in poklicev, komunisti, člani zveze borcev, SZDL in drugih političnih organizacij, bili so zakonito izvoljeni odborniki skupščine. Vsi ti so na volitvah zmagali z veliko mero odgovornosti so preprečili politično škodljivo delovanje absolutistov.«
Iz vsega, kar smo v Radgoni izvedeli, sledi:
V Radgoni je bila že dlje na oblasti skupina ljudi, ki se je ozko zapirala v svoj krog in absolutistično odločala v imenu ljudstva. Ce si je kdo drznil ugovarjati ali upirati se, ga je onemogočila, saj je imela v rokah vso oblast, metod pa ni izbirala.
Nujno je, da se je v takih razmerah rodila opozicija, saj vsako nasilje povzroči odpor. Opozicija, ki oblasti ni imela, se je morala pri svojem delovanju zatekati k bolj zvitim in taktičnim metodam, poleg tega pa je bila — kot skoraj vsaka opozicija — mnogo bolj priljubljena med občani.
Sreča je v tem, da so bili v radgonski opoziciji (ki je pravzaprav »opozicija«), napredni, politično zreli ljudje in prav tako vredni predstavljati voljo ljudstva.
Radgonski primer sploh ni tragičen, saj kaže na to, da pri nas demokratizacija ni le beseda, da je stvarnost. Prvič v naši povojni zgodovini se je o takih rečeh razpravljalo javno, kar je dobro in prav. Zgrešene so bile le metode na obeh straneh.
Te metode spet poudarjajo znano dejstvo, da je za demokratičnost potrebno veliko takta, politične vzgoje in primerna raven. Zal so v Radgoni na vse to pozabili.
Naj zdaj pozabijo še na svoje razprtije, najdejo naj skupni jezik, saj bodo le tako lahko dobro in v splošno korist delali naprej.	EVGEN	JURIČ
FERI ZERDIN
■cnFMCKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE (AM A TED E N S KA P A NORA M ATE D E N S KA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
i niso smeli niti blizu. Tako so hoteli :uvati naravne lepote pred množicami jcev, pot do otoka pa je bila zaprta tu-zato, ker se je na delu otoka utaborila »jska.
Mladina z Mljeta se je zaposlovala na
IJET: Malo popusti zavod za za-ito nature in spomenikov, malo njska, pa je turizem tu
celini, narodni dohodek je bil močno pod povprečjem dubrovniške občine, tako da je danes na otoku prebivalstvo precej v letih.
Toda ljudje že zbirajo denar za asfaltiranje ceste čez otok Mljet, podjetja se združujejo in vsi se pripravljajo na prihod prvih turistov. Predstavniki JLA so obljubili, da bodo prepustili najbolj mikavne točke vzhodnega dela otoka na voljo turistom.
Prvi načrti predvidevajo, da bo čez dvajset let na Mljetu na voljo turistom okrog 11.000 postelj, torej bi letno lahko zabeležili približno 1,3 milijona nočitev (danes okrog 15.000). To bi navrglo letino 13,2 milijona dolarjev dohodka, izletniki pa bi pustili na otoku 2,3 milijona dolarjev. Turizem bi na Mljetu zaposlil okrog 7.000 ljudi, narodni dohodek pa bi se dvignil na 2.250 dolarjev na prebivalca.
Mljet se torej poslavlja od svoje samote in odpira‘vrata vsem.
■
AVTOMOBILSKA
INDUSTRIJA
NAJVEČ TOVARN NA SVETU
Ob osvoboditvi je bilo komaj kdaj pa kdaj videti avtomobil na cestah, zdaj pa je Jugoslavija nenadoma postala država, ki ima največ avtomobilskih tovarn na svetu. Zastava, Tomos, Tam, Fap, Pretiš, IMV, kdo bi jih vedel vse našteti! In do-
bili bomo še nove tovarne, kjer bodo sestavljali avtomobile tuje proizvodnje.
O Cosmosu so v Sloveniji dolgo govorili, da bo kmalu začel sestavljati avtomobile francoske znamke renault, medtem pa je Litostroj na tihem pripravil pogodbo s Francozi in bo začel sestavljati »ka-trce« in majorje že letos. Simca bo imela tovarno nekje v Dalmaciji, ljubljanski Agrostroj bo sestavljal avtomobile švedske proizvodnje SAAB ...
Tovarn bo kot listja in trave, vendar bodo skoraj vse še naprej prodajale avtomobile samo za devize. Na srečo je naših delavcev na tujem že čez pol milijona in prav ti so nam tako približali tujo valuto, da 'se je ta že kar udomačila v naši državi.
Ljubljanski Litostroj bo izdeloval nekatere dele za francosko tovarno, sestavljal pa bo avtomobile znamke renault. Vest o tem je razburila jugoslovanske proizvajalce avtomobilov, ki se jim s tem naglo maje dolgoletni monopol.
»Zakaj se nismo dogovarjali? Morda bi jim lahko kaj pomagali? Morali bi nas vprašati, kajti srečali se bomo na istem tTŽišču — pravi direktor Zastave ing. Prvoslav Rakovič.
Komaj so vesti o montaži avtomobilov renault pretresle jugoslovansko javnost, že je udarila med ljudi druga podobna novica. Ljubljanski Agrostroj se pogaja s švedsko tovarno SAAB, da bi sestavljal njihove avtomobile. Agrostroj je bil doslej le servis za škode in simce, zdaj pa obljubljajo, da bodo letno sestavili okrog 1000 švedskih avtomobilov. Skupnost do-
LITOSTROJ: Turbine gredo slabše v denar kot avtomobili
čih proizvajalcev avtomobilov ne bo dovolila Agrostroju, da bi sestavljal tuje avtomobile, toda Litostroj je uspel tudi brez tega dovoljenja. Odločitev o tem je namreč v rokah zveznih organov.
Avtomobilskih tovarn bo torej kmalu veliko, avtomobilov prav tako, le deviz bo zmanjkalo. Delavci v tujini bodo morali zaslužiti še več!
LETALSKI PROMET
DRAŽJE VOZOVNICE
Naš JAT, ki mu pogosto očitajo ne-solidnost,. saj nerad spoštuje vozne rede, bo te dni svoje potnike razveselil, nato pa spet. razočaral. Sredi meseca bodo letala JAT prepeljala petmilijontega potnika, ki bo seveda deležen lepe nagrade. Nagradili ga bodo z brezplačno vozovnico od Beograda do Londona in nazaj.
Kmalu po tem jubileju pa bo JAT podražil vožnjo z letali. Zveznemu zavodu za cene so že sporočili, da bi tarife v domačem zračnem prometu povečali za sedem odstotkov. Sekretariat za promet pri zvezni gospodarski zbornici je predlagal, naj bi s prvim junijem povečali tudi takse, ki jih potniki plačujejo v mednarodnem prometu.
V JAT pravijo, da je nujno povečati tarife v notranjem prometu, ker se cene že tri leta niso spremenile. Lani je imel JAT 13,000 000 novih dinarjev izgube samo v domačem prometu. Te izgube pokrivajo z dobički iz mednarodnega prometa in z dotacijami, ki jih plačujejo posamezne občine in republike.
Letalske vozovnice pa se ne bi podražile na vseh linijah enako. V komercialni direkciji JAT pravijo, da bi se na progi Beograd — Pulj vozovnice • celo pocenile. Od Beograda do Dubrovnika bi letalska vozovniea stala 155 dinarjev (zdaj
146). Potovanje z letalom od Dubrovnika do Sarajeva bi po novem stalo. 80 din, od Beograda do Splita pa 154.
Vozovnice se bodo najbolj podražile na progi Beograd—Ljubljana. Vozovnica bi po prvem juniju stala 175 dinarjev, zdaj pa se vozimo na tej relaciji za 156 din.
V JAT pripravljajo tudi takoimenova-ne direktne tarife.
Potnik, ki leti iz Skopja preko Beograda v Ljubljano, plača zdaj 285 din, po novem pa bi ga vozovnica stala le 242 din.
Po podražitvi železniškega potniškega prometa sta ponekod letalska in železniška vozovnica stali enako, česar v drugih državah ni.
Pričakujejo, da bo zvezni urad za cena kmalu odločil, ali bomo potovali po zraku dražje, ali pa moTda kar po dosedanjih cenah.
TURIZEM
AMFORE NA DRAŽBI
Kaj lahko se zgodi, da bodo ljudje še letos na Reki ali pa v kakem drugem obmorskem mestu doživeli takšno držabo. Izklicatelj bo stopil na oder 's pravo amforo in bo zaklical:
SVET, KI V NJEM ŽIVIMO
POMENKOVALI SMO SE Z LJUDMI, KI SO DVIGNILI ROKO NAD SOČLOVEKA
IZPOVED MORILCA ANDREJA
Dvignil je roko in ubil. Iz mladega človeka, ki je zajemal življenje hlastno, kot žejni iz prgišča vode, se je rodil morilec. Potem so mu sodili. Bil je kriv. Sodba v imenu ljudstva. Pravo ime ni važno, recimo mu: Andrej. Za morilcem Andrejem so se zaprla težka, visoka vhodna vrata. Niso nepredušna. Jeklene palice, ki se prepletajo v mrežo, prepuščajo sončne žarke in modrino, in odsev zelenja, ki je v teh majskih dneh tako prežeto z barvo, kot bi ne bilo resnično, se plazi skozi luknjičasto betonsko ograjo. Toda pred soncem in modrino in zelenjem je ograja, tesnobna in na pogled brezupna. Ograja kazensko poboljševalnega doma Dob pri Šentrupertu na Dolenjskem. Ograja, visoka Andrejevih dvajset let.
Kako ti je za njo, Andrej? V kaj se ti spreminja vsakdan? Kakšen je tvoj danes in kakšna bosta tvoj jutri in tvoj pojutrišnjem?
Ko se je zgodilo, so ti pravili zver. Ne samo tebi, vsem tebi podobnim pravijo tako. Tako lahko je namreč soditi in obsoditi. Tako neverjetno preprpsto je izproži-ti prst in se zgražati brez napornega vprašanja, kako in zakaj. S kakšnim veseljem počnemo to. To nas plemeniti, če nekomu pravimo zver, če obsojamo in se zgražamo, se sami sebi zdimo boljši in plemenitejši. Priložnosti te vrste je treba izkoristiti. Mnogo udobneje je poniževati druge namesto da bi dvigali sebe.
Prebirala sem poročila o umoru in o preiskavi in o obravnavi in o sodbi, stara poročila na že malce orumenelem papirju z mnogimi slikami. Stavki so bili polni obsojanja in tudi obrazi neprizadetih so bili zgorženi in kruti. Kako je mogel? Kakšen človek! Bežite, saj to ni človek! Se divje živali so manj krute in bolj človeške.
(Smešno. Kaj pa je sploh človeško? Je to res nekaj dobrega, nekaj vzvišenega? Pravimo: nečloveško ubijanje. Toda najkrutejše stvari, ki jih poznam, se vendar prilastek človeštva! Strahot, ki jih je zmožen človek, ni zgiožna nobena žival. Cemu torej nečloveško? Cemu morilec zver? Recimo rajši: morilec človek.)
Govorila bom z morilcem Andrejem. Govorila bova o njegovem danes in o njegovem jutri in med naju se bo nehote, pa naj se ga še tako izogibava, prihuljeno plazil njegov včeraj. Kaj mi bo povedal? Bo sploh hotel govoriti? Se bo odprl, vsaj priprl ali bo ostal zaprta knjiga?
Dober dan, Andrej!
KOT KADAR ZALAJA PES
»Le naprej, Andrej,« je rekel pomočnik upravnika. Vstopil je obotavljivo, kot bi ne verjel, da kličejo prav njega; v modri delovni obleki, postaven, čokat, še mlad na pogled. Obstal je pri vratih. Meril me je z jekleno modrimi očmi tako močne barve, kot je bila barva zelenja, ki je silila izza visoke betonske ograje. Oči niso pripovedovale ničesar. Bile so le osuple, ocenjujoče in previdne:
Dobro? Slabo?
To sta dve merili, ki sta postali njegov dandanes in njegov čredo. Na eni strani dobro, na drugi slabo. Dobro prinaša upanje, slabo ga odmika. Kaj prinaša ta nenavadni poziv?
»Veš, zakaj smo te poklicali, Andrej,« je začel pomočnik upravnika.
(Ne, za božjo voljo, ne! Nočem več novinarjev. Tedaj sem si izrezoval tiste pa pirje. Vse, kar sem mogel dobiti, sem izrezal. Štirinajst dni so se moji časopisi nekam izgubljali. Takoj sem vedel: niso mi jih hoteli poslati. Prizanašali so mi. Lepo od njih. Toda dobil sem od drugih. Vse vem. Jezus, kako so pisali o meni. Jezus!)
»Samo vaš danes, Andrej! Samo vaš danes in jutri,« sem rekla. »Vaš včeraj ni važen. Nočem brskati po njem. Vem, kako vam je z vašimi spomini.«
Obesil se je na zadnji stavek: »Vidite, takole pravim: zdaj je treba čimprej pozabiti. Zgodilo se je, in kaznovali so me. Pravici je zadoščeno. Dovolj je bilo že napisanega in izgovorjenega. Veste,« nerodno
m
* \	idili 15 ■'
>. i-	
t:. 4 V - .»■ LA t	: < ; ■' - O ;;;
	
	
- ~
mu je bilo odkloniti naravnost, »veste, karkoli bi pisali o meni, z vsem bi samo pogrevali stare spomine, odpirali stare rane. Cemu? Veste, ne zamerite, res ne bi hotel tega ...« Nemočno je pogledal pomočnika upravnika.
»Ne, saj nočemo od vas nič na silo,« je spravljivo rekel pomočnik. »Saj tudi ne smemo. In nočemo.« Prisiljeno smo posedli okoli mize.
Pred menoj za oknom je nekak vrtiček: lepo urejene gredice, nekatere na videz še mrtve, druge že prežete z življenjem. Potem manjša ograja, vmesni prostor in visoka, preluknjana betonska ograja z alarmno žico in lesenim stražnim stolpom. Med gredicami se je motala peščica obsojencev v prav takšnih delovnih oblekah, kot je Andrejeva.
(Ne, nočem tega. Prav zdaj, ko so začeli iti vase. Saj mi je žena še v nedeljo pravila, da sta se ji spet dva opravičila. Strajnarica se še ni. Nje ne čakam. Njenega opravičila na maram. Peljal sem jo bil v porodnišnico, ob treh zjutraj, trideset kilometrov daleč. Tedaj sem ji bil dober, da sem rešil njo in otroka. Potem pa je rekla v preiskavi, da se na črno ukvarjam z avtoprevozništvom, in podpisala! Ko bi ji bil le dinar računal, pa ji ga nisem! Potem pa v zahvalo: avtoprevoznik! Jezus, kako morejo biti takšni? Kot krdelo psov so bili, ja, kot psi).
»Ce zalaja eden, začno še drugi...« »Kako pravite?« »Tole, z ljudmi,« je, rekel grenko.« Kadar se ti zgodi, kar se je meni zgodilo, je tako, kot kadar zalaja en pes. Takoj, veste, bodo zalajali še vsi drugi, čeprav ne vedo, zakaj. Le lajali bodo. In kosali se bodo, kdo bo glasnejši.«
Obraz morilca.
Sedel mi je nasproti, natanko takšen, kot bi ga iztrgal zemlji tod v bližini. Pravzaprav so ga res: zagorel obraz, z zdelanimi rokami kmečkega človeka, in kadar se je zazrl v gredice za oknom, mu je v jekleno modrih očeh zablisknila tiha melanholija. Namignil je skozi okno: »V prostem času delam tu. Izučil sem se za orodjarja in delovni čas preživim v delavnici. Prosil pa sem, da bi mi dovolili v prostem času urejati gredice. Dovolili so. Tako seni spet skupaj z zemljo. Veseli me .. . Čeprav, veste, mi ne bi bilo treba. Prostovoljno sem se javil.«
(To je dobro. Pomočnik upravnika mi je pokimal, to pomeni, da so zadovoljni z menoj. V dobro mi štejejo.) Bledo se je nasmehnil.
2e v ženskem kazensko poboljševalnem domu na Igu, je bilo tako. Koliko morilk je šlo tedaj mimo mene? Deset, petnajst? ipili so zdelani obrazi kmečkih žena, ki so si po desetletjih trpljenja ob možeh nasilnežih in pijancih vzele pravico soditi in obsoditi, vzele, ko nista sodila in obsodila ne bog ne človek. Bil je otožen obraz prezgodaj postarane ženske, ki je za prgišče tisočakov do smrti pobila nemočno neznano starko. Bil je obraz še mlade ženske, ki je morila, da ji nihče ne bi vzel človeka, ki ga je preveč ljubila. Bili so obrazi katerega koli vsakdana, kretnje in pogledi kot nešteti drugi, in ko bi jih ne srečala tu, bi šla mimo njih brez kakršne koli tesnobne misli. Zdaj je podobno. Lahko bi ga srečala na podeželskem avtobusu, na polju ali v vaški gostilni, in ko bi takole govoril vame, bi si mislila: Kako prijeten bister kmečki človek.
Polagoma, skoraj neopazno se je razgo-
voril. Pripovedoval je o tistih prvih, naj-1 hujših dneh preiskovalnega zapora pa spet o ljudeh, ki so vstali nadenj, da bi ga uničili do konca. Saj je po svoje razumljivo. Bil je sin najbogatejšega kmeta v vasi, bogastvo pa že samo po sebi zbuja zavist. Bil je napreden kmetovalec in tisti, ki se niso upali z njim v korak, so sovražili njegov denar, pridelan s pogumom in novotarijami, ki so jih gledali nezaupljivo. Bil je mlad in napreden in rdeč, agitiral je po vaseh namesto da bi šel v cerkev. Potem je prišla priložnost, da mu vrnejo, da stresejo nadenj vse, kar jim je ležalo na dušah. Bil je nemočen.
(Jezus, kako so zaploskali v sodni dvorani, ko so me sprva obsodili na smrt! Kako so stali na obeh straneh stopnic, pravi špalir, ko so me po obsobi vodili ven, in škodoželjno preiskovali moj obraz, da bi se naslajali nad sledovi predsmrtne stiske, nečloveškega obupa. Iztrgali bi ju bili iz mojega obraza in ga goltali kot lačni psi, pa se jim nisem dal. Kaj sem jim že zabrusil? Ja, rekel sem takole: »Kar veselite se danes, a zapomnite si, da se jutri ne boste več veselili.« Dobro sem jim zabrusil, še drugi so rekli, da sem jim dobro vrnil. Jezus, vsa vas se je gnetla v sodni dvorani! Pustili so njive in živino, da bi se naslajali ob mojem velikem petku.)
»Zdaj jih sovražite, vse po vrsti. Kako zelo se vam je moral spremeniti odnos do ljudi. Ne verjamete več vanje, kajne?«
»Izdvojil sem nekatere. Izdvojil sem tiste, ki jih je bilo treba izdvojiti. Druge sem pustil. Saj me niso razočarali vsi,« je rekel in iz glasu mu je zazvenelo nekaj spravljivosti podobnega. »Ne veste, koliko jih je že bilo, Od tistih iždvojenih, ki so se v teh letih pokesali, se opravičevali!« Ja, tb je nekaj zmagoslavju podobnega.
»Torej še vedno verjamete v ljudi?«
»Poskušam jih jemati takšne, kot so.«
t
SAMO
BREZ OBUPA!
»Kdaj ste najbolj obupovali?«
»Najhuje je bilo v preiskovalnem, dokler še nisem vedel, pri čem sem. Obupal pa nisem nikoli. Niti enkrat.«
»Niti tedaj ne, ko so vam izrekli smrtno kazen?« Saj to ni mogoče!
»Tudi tedaj ne,« je rekel prepričljivo. »Veste, precej časa sem bil sam sodnik porotnik in precej dobro poznam sodnijske zadeve. Tudi preštudiral sem vse o tem, kar mi je prišlo pod roko. 2e en mesec sem vnaprej vedel, da bo smrtna. Pa tudi to sem vedel, da me bodo, pozneje pomilostili na dvajset let. Tisto, kar so mi lahko dokazali in kar sem tildi sam priznal, ni bilo dovolj za smrt. Vidite, in tako se je potem res zgodilo. In zato sem ljudem na stopnišču tisto povedal.«
»Torej nobenega obupa?«
Medlo se je nasmehnil: »Ta bi bila zadnja. Saj veste, kako pravijo? .Tistemu, ki scaga, z vrbovimi zvonovi zvonijo’...«
(Ja, tako je. Zgodilo se je. Temu ni več pomoči, kar je bilo, je bilo. Zdaj je važno le še, da preživim. Treba je preživeti. Treba je najti pot, narediti načrt. Za preživetje. Moj je kar dober, kaže. Navzven mi kar uspeva. Cimveč dobrega, čimmanj slabega. Čimbolj se jim moram prikupiti, da te v najboljšem primeru lahko pogojno odpuste že po tretjini prestane kazni. Ne, ne, ne
tako! Ne preveč varljivega upanja! Vse mora stati na nogah. Tudi to je važno. Nič sanjarjenja. Gola stvarnost. Tako bo šlo najlaže. Po sedrflih letih ni odšel še nihče. Po desetih, kvečjemu. Po polovici. Toda več kot petnajst jih ni sedel še nihče, z vsemi bonitetami, ki pridejo same po sebi. Jezus, petnajst! Andrej, zmenila sva se: nič obupa. Deset do petnajst, sva rekla. Ce bo čudež, bo še manj. Pa na to ne računajva. Glavno je, da je tu vse dobro. Doslej me še niti enkrat niso poklicali na raport. Nobene napake, v štirih letih in pol. In tisto prostovoljno delo so mi tudi v dobro šteli. Tale ženska tu je rekla, da me je njen pomočnik upravnika pohvalil. Skoda, da je že odšel.)
»Veste,« je nenadoma rekel, ko sva bila že zdavnaj sama, »v mojem primeru je pravzaprav čisto vseeno, pa če bi mi dali deset let namesto dvajset ali pa tudi le dve' leti in pol. Nič drugačen ne bi šel ven. Glavno je, da si priznaš, da sam s seboj razčistiš. Temu menda pravijo osveščanje. Jaz sem se že osvestil. Osvestil sem se že tedaj, ko sem storil: Napak je bilo. Pogrešil sem. Ne bi se smelo zgoditi in se nikoli več ne bo. To vem in bom takole vedel tudi tistega dne, ko me bodo spustili. Natančno tako bom vedel, kot vem danes. Pri drugih traja tudi dlje. Dosti dlje. Nekateri se sploh ne osvestijo. Treba jim je pomagati. To je prevzgoja, veste! Toda če najprej sam s seboj ne opraviš, če ne prideš na čisto, ti tudi prevzgoja ne more pomagati. Tako sedim in bom sedel le še zato, da bo pravici zadoščeno. Saj ne jamram. Dobil sem svoje, in prav je tako.«
Opazovala sem ga. Neverjetno bister in razgledan je videti. Misli plete logično, kdaj pa kdaj jih podkrepi z zgovorno kretnjo. Govori vsakdanje, kot bi govoril o setvi. Ko bi naju poslušal kdo, ki bi ne razumel pomena besed, bi najbrž sodil, da govoriva o najbolj navadnih stvareh.
»Dobro, tedaj niste obupovali. Pa tu? Ste se težko privadili? Kdaj vam je najhujše?«
MOJ JUTRI PRIHAJA S POZABO
*
»Najteže je spomladi...« Pogled se mu je za hip ujel med mehko razovetlo dolenj. sko pokrajino za oknom.« Sicer pa tukaj ni tako slabo, če se tako vzame. Izučil sem se, delam celo manj, kot sem delal aoma. Jesti imam dovolj, sobe so urejene. V prostem času nam ponujajo zabavo, šport. Dovolili so mi delo na vrtu. No, le ven ne moreš. To pa pravzaprav tudi ni tako neznosno.« Prestati bo treba.
»Ste že kdaj mislili na to, kaj boste, ko pojdete ven. Se bojite žiga?«
Samozavestno je odkimal. Morda je bil ta trenutek najbolj samozavesten: »Tako vam povem, tega se še najmanj bojim. Prav res me ne skrbi! Vživel se bom med ljudmi, pa kamorkoli pojdem. Priden sem, delaven, potrebovali me bodo. Le okolje bi rad zamenjal. V domačo vas me ne vleče več...«
(V mesto bom šel. V mestu se zgubiš) utoneš. Tam ljudi obdaja toliko reči. Ne utegnejo se ukvarjati samo s teboj.)
»Ja, v mesto bi šel rad. Poklic, ki sem se ga tu izučil, bi rad opravljal. Iz starih izkušenj vem, kako ljudje potrebujejo ko-
ga, ki zna popravljati kmetijske stroje. Jaz bi jih lahko .. .«
Andrej pojutrišnjem ni siv. Določene barve sicer še nima, toda siv ni. Treba je upati. Kar naprej upati.
»Prej ste bili dejali: .Osvestil sem se pri priči.’ 2e tedaj torej, ko se je zgodilo?«
Pogled se mu je zmračil. Za hipec je utihnil. »Nekaj vam povem,« 'je naposled dejal. »Nekaj, kar sem dejal že onim, pa mi niso verejli: Tedaj se ne zavedaš. Nihče. Tudi jaz se nisem. Veste, kaj je to afekt? To je nekaj groznega. Ne vem, kaj sem pograbil, ko sem jo tolkel po glavi. Se danes ne vem. Nihče mi ne bo dopovedal, da kdorkoli umori pri popolni zavesti. Saj to ni mogoče! Umoriš v afektu, ko se samega sebe ne zavedaš, ko sam sebi uideš v nekoga drugega. Tako je, kot bi bil k‘do drug. Ti pa stojiš poleg, v mraku, in nič ne veš in nič ne moreš ...«
(Kako je planila vame, Jezus! Okrogla je že bila. Sedmi mesec. Ja, tolkel'sem. Pa kaj vedo tile, zakaj sem dvignil roko, kaj vedo vsi ti, kako mi je bilo? Skusili naj bi, kar sem skusil jaz. Tisto grozno, ko te pritisne ob zid. Povsod brez izhoda. Kamorkoli se obrneš, nikjer rešitve. Mozgaš in tuhtaš in se premetavaš v nočeh brez spanja, prepoten, drhteč. To ne morem. Ono ne morem. Nič ne morem. Kar storim, bo narobe. Sramota. Domači. Drugo dekle, ki jo imaš zares rad. s katero si se nameraval oženiti. Vas, ki bo kazala s prstom. Povsod zid.
Ne, Andrej, ne! To ni tvoj načrt navznoter. Navzven ti gre dobro, sam sebi pa popuščaš. Ce hočeš preživeti, moraš izpeljati loboje. Saj veš, kaj sva rekla. Priznati sam sebi, potem pa pozabiti. Nič misliti. Utopiti. Nič nimaš od premišljevanja. Le dosti huje je. Mora. Tista mora, ki se je najbolj bojiš, kadar leže nadte in te grize. Takole jo prikličeš. Dovolj!)
Vzdihnil je. »Saj nima smisla, da bi vam še naprej govoril. Tudi napisati bi ne mogli. Saj veste, kako pravijo: ,Ce hočeš, da boš hvaljen, umri, če hočeš, da boš grajan, se oženi’... Ona je mrtva, o njej govorijo kot o svetnici. Vse najboljše, vse pošteno. O meni pa najslabše. Vse najbolj črno. Pa imam tudi jaz svojo resnico, tule v sebi. Svojo resnico, ki mi jo noben ne more vzeti. Saj vam povem, ampak zapisati ne smete. Na sodišču mi tudi niso verjeli.«
In je pripovedoval. Trezno, premišljeno, na videz neprizadeto. Treba je preživeti. Treba je pozabiti. Treba si je ustvariti takšno resnico, da te bo branila pred samim seboj. Zakaj tisto je najhujše: ti sam.
Potem sva se poslovila. Ko sem bila tostran visokih vhodnih vrat in on znotraj, sem še enkrat ujela njegove oči. Ograjo, ki naju je pred trenutkom ločila, je božal s pogledom, ki ga doslej pri njem še nisem videla. Oči so bile sicer še vedno jekleno modre in hladne, toda prepredle so jih drobne, krvavkaste žilice. Kot pri ljudeh, ki bodo zdaj zdaj zajokali. Zmrazilo me je BFRNARDA RAKOVEC
KPD DOB ali daljše kazensko poboljševalni dom Dob na Dolenjskem. V njem prestaja zaporne kazni, daljše od leta dni, kakih 460 obsojencev iz vse Slovenije.
OGRAJA, VISOKA KAR SE DA
Tole je zgodba o ograji, ki Je še ni. Ne o kakih navadnih plankah, ne o kakem plotu, ampak o pravi, visoki in trdni ograji, lahko bi rekel skoraj o mednarodni ograji.
Nasploh imajo naši urbanisti zelo trdna stališča do ograj. Ne marajo jih. Pravijo, da so ograje preostanek preteklosti, ko je vsak gospodar svojo posest tudi ogradil, revežu pa je bila na voljo le cesta. Poleg tega pravijo, da ograje učinkujejo malenkostno. In vse preveč spominjajo na najhujže dni, na čase, ko je nečloveška diktatura po prostosti hrepeneče ljudi spravljala v žičnate ograde.
Skupaj z urbanisti kličemo: proč z ograjami!
V našem malem svetu pa so še drugačni gospodje. In ti ne mislijo čisto tako kot urbanisti.
Povejmo vse po vrsti, kot so hiše v Trsti, čeprav se naša zgodba dogaja prav na nasprotnem koncu, na meji med našo in sosednjo državo. Vmes teče reka, čez reko pa stoji most. Most je zanikrn In star in preozek za živahne trume turistov, ki so se z one strani valile semkaj in od nas na ono stran.
Zato sta dve občini dveh držav staknili glave in se dogovorili: s skupnimi močmi • bomo postavili nov, sodoben, širok in lep most, most prijateljstva med dvema sosednjima državama. Do polovice ga bo postavilo podjetje ene države, drugo polovico pa podjetje druge države.
Prijateljski dogovor je rodil obilen sad. Most je kot za stavo rasel z obeh strani. Prišel je tudi dan, ko sta se obe polovici mostu prav na sredi reke združili. Delavci obeh držav so si stisnili roke in si radostni nazdravili s penečim se vinom. Dvema županoma so žareli obrazi, kraja na obeh straneh mostu sta čutila, da je ta dan praznik.
Most je bil postavljen, vendar je bilo treba na njem urediti še to in ono. Na primer ograjo. Da ne bi kdo padel v vodo.	/
In tedaj se je zapletlo. Na oni strani so menili, da je zadosti normalna, kak meter visoka ograja, pri nas bi raje višjo. Morda ne toliko na samem mostu kot pred njim. Treba je povedati, da želja po visoki ograji ni bila toliko želja občine kot gospodov iz prestolnice. Tem se je visoka ograja zdela varnejša, čeznjo ne bi mogel ubežati niti cirkuški akrobat.
To je res. Toda prebivalci ob mostu vedo, da so časi ilegalnih pobegov čez mejo že davna preteklost. Če pa se kak naivnež ali pa kdo, ki je prišel v hudo nasprotje z zakonom, brez potnega lista odloči za pot v tujo državo, navadno izbere kak mirnejši kraj in ne prav obrežje reke ob prometnem mejnem prehodu. Kdor bi se namreč odločil za pobeg tu, pred očmi naših in tujih obmejnih oblasti, bi se moral tudi pošteno okopati. Slabemu plavalcu pa bi se lahko zgodilo, da bi ga tok reke zanesel na domači breg.
Domačini vedo, da je ograja ob mostu nesmiselna. Menijo, naj bi ob mostu rasle rože, zelenelo naj bi grmovje, na tej in na oni strani mostu. Most naj bi bil zares most, ki bi zbliževal, ograje pa vedno le ločujejo.
Gospodje v prestolnici pa vztrajajo: ograja mora biti visoka. Prijateljstvo gor, prijateljstvo dol, pustimo rože in podobne sentimentalnosti! Ograja naj bo zares ograja, visoka kar se da!
Spor še traja in mu še ni videti konca.
Ta zgodba seveda ni v nobeni zvezi z Radgono in z novim mostom čez Muro.
JANEZ KAJZER
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TFDFNCjka damapama tc AMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA T^ENS^PAt^ORA^A reDO^KA P^NOR
*
> \ * ''' ' »
:■ * •
AMFORE: Razprodaja neprecenljivega bogastva v lovu za denar
»Amfora za 2000 nemških mark! Kdo da
več?«
Tuji in domači turisti bodo lahko kupovali amfore in jih tudi prevažali iz države v državo, kar doslej ni bijo mogoče.
Zavod za zaščito kulturnih spomenikov na Reki je namreč zaprosil hrvaški re-republdški zavod, da bi letos raziskali nekaj nahajališč amfor okrog Lošinja in Cresa. Najdene amfore bi prodajali turistom — na
javni držabi. Denar, ki bi ga tako dobili, bi uporabili za zaščito kulturnih spomenikov in za financiranje raziskav.
Predlog je podprlo tudi občinsko javno tožilstvo na Reki!
Na Reki menijo, da je to edini način, da bi preprečili vse pogostejše trgovanje z amforami. Okrog Kvarnerskih otokov je bilo lani precej kraj amfor, pri katerih so sodelovali domači in tuji potapljači. Amfore so postale zelo iskano blago na tujem tržišču. Bogat Nemec mora skoraj obvezno imeti v stanovanju amforo. Cene amfor so na otokih v zadnjih letih zelo poskočile. Lani je neki tujec za amforo ponujal avtomobil, v Lošinju pa je naš potapljač prodal tako reč za 4.000 nemških mark.
Amfore so zaščitene tako kot vsi drugi kulturni spomeniki, zato jih ne sme nihče prodajati. Računajo, da je samo blizu Cresa, Lošinja, Ilovika in Suska okrog 30 nahajališč amfor, zato hoče reški zavod za zaščito kulturnih spomenikov organizirati dviganje amfllor. Nekatere občine so že doslej dovoljevale dviganje amfor z morskega dna, z izkupičkom pa so pomagale športnim društvom in organizacijam.
Predlagajo torej, da bi »presežke« amfor prodajali na javnih držabah, s čimer naj bi privabili na našo obalo petične tujce. Tujim potapljačem, ki bi dvignili kakšno amforo, bi odslej omogočili tudi odkup.
Pričakujejo odgovor hrvaškega republiškega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov.
FILMI
OBREKOVANJE IN BERLm
Besedica o dveh prihajajočih filmih, ki boste kmalu razveseljevala srca ljubljanskih ljubiteljev filmov in ju je nedavno tega predstavilo Kinematografsko podjetje Ljubljana:
»Gospodu, z ljubeznijo« so obiskovalci izkazali mnogo ljubezni in teko jih bo 'kmalu razveselil že drugi film o pogumnem in na križ pribitem učitelju, ki pride na račun ljubezenskih težav svojih pred-pubertetnih učenk malone na vislice. Pa kaj more, ko je teko pretresljivo privlačen in hrani poleg tega doma serijo seksi slik svojega telesa v mini kopalkah, še najbolje igrajo smrkljice in slavna Emma-nuela Riva. Na srečo so pri nas učiteljske plače tako prekleto mizeme, da se privlač-
ni mladi možje sploh ne odločajo več Zanj. Film ima naslov »OBREKOVANJE«.
Dočakali smo tudi napeto-slavni »POGREB V BERLINU.« Michael Caine je angleško duhovit, kot doslej le v »Strogo zaupno IPCRES«. Pol filma ugibaš, ali so posnetki v Vzhodnem Berlinu pristni ali ne, zlasti še, ker tam kar naprej zmanjkuje mleka in pravi ruski polkovnik, da so zato iznašli ruski čaj. Pa so kljub ruskemu čaju le pristni menda za ceno diplomatskega kompromisa. Ugotovimo še enkrat, da je v Berlinu vsak drugi človek član množice vohunskih, kriminalnih in drugih ilegalnih združenj in zavoljo tega se štorija v drugi polovici filma kar preveč zaplete in razvleče. Kljub temu film ni dolgočasen.
■
NOVE KNJIGE
POGAČNIKOV USPEH
Druga knjiga Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo za založbo Obzorja v Mariboru piše mlajši literarni zgodovinar Jože Pogačnik, zajema čas od 1750 do 1830, to je čas, ko sta se tudi na Slovenskem uveljavila klasicizem in predromantika. Z Linhartovim Matičkom (1790), pravi avtor, je slovenski človek postal »samostojen zgodovinski subjekt ter s tem postal etnična (nacionalna) enota slovstvene veje, ki želi sama delovati, odločati in oblikovati«. Danes se skorajda že ne zaveda-
mo več pomembnosti, ki jo je v preteklosti imela literatura za oblikovanje slovenskega naroda. Ta narod je bil nedržaven, zato Je moral zavoljo močnih raznarodovalnih pritiskov še toliko bolj braniti svojo svobodo in srečo, ohranjal in uveljavljal pa se je prav na podlagi literature, ki je zategadelj postala »temelj, misel in središče slovenskega bivanja«, piše Pogačnik, postala je prva združujoča moč. Literarna bera v obdobju klasicizma in pred-romantike kaže, da je slovensko literarno življenje sledilo tokovom evropskega duha, čeprav z zamudo. V njej je veliko pričevanj dokumentarne vrednosti, precej pa tudi »elementarne človeške veličine, ki odkrito izpoveduje resnico o sebi v svetu ter hrepeni po dosegi človeške svobode in sreče«. Pogačnik se posveča predvsem tem delom.
Literarnozgodovinska razdelitev v Pogačnikovi Zgodovini slovenskega slovstva ostaja tradicionalna, drugačna in izvirna pa je metodološka obravnava gradiva, ki daje poudarek bolj miselni, filozofski in interpretacijski sintezi kakor pa faktografskemu literarnemu zaporedju. Ta obravnava je razdeljena v dvoje poglavij. V poglavju Cas in prostor Pogačnik govori o evropskih miselnih tokovih, zgodovinskem položaju, kulturi, jeziku, politiki, šolstvu in duhovnem življenju na Slovenskem, še posebej pa se ustavlja ob vprašanjih stila, poetike in metrike, kompozicije, kar je ena poglavitnih in najizvir-
******
REZERVIRANO ZA TOFA
0
mer/
KAVA
itikek.
OGLEDALO
Severna Moravija, 6 — Najstarejša državljanka Češkoslovaške Marija Ber-natkova je v nedeljo umrla, stara 112 let. Bila je mati 10 otrok. Živela je v vasi Zasova v severni Moraviji.
(Dnevnik 6. maja — Najstarejša državljanka umrla)
BI nam bilo prav, če bi Čehi pisali o naši Goreniji, Doleniji, Stajeriji. No-tranijl in Primoriji?
Borut Mencinger, voditelj quiza NITI NAŠEGA ŽIVLJENJA, je bil v poslednji oddaji videti zelo utrujen. Menda zato. ker je do poznih večernih ur, kot nešteto krav tako utrujenih slovenskih gledalcev, spremljal posnetek quiza VEŠ — VEM?
(Dnevnik 6. maja — Vprašanje v rubriki Mali ekran)
Ni čisto jasno, kaj delajo krave med gledalci quiza Veš — vem.
Zanimivo je, da je vstajo proti Nemcem v Pragi vodil bivši predsednik češkoslovaške skupščine Josef Smrkov-sky. Pred dnevi je Smrkovsky Izgubil ta položaj, njegove zasluge bi zdaj najraje pozabili.
(Dnevnik 9. maja — 24 let po kapitulaciji Nemčije)
Josef Smrkovsky je nehal biti predsednik skupščine ČSSR letos G. januarja. Od tedaj je minilo malo več kot nekaj dni.
Dunaj, 7 — Približno 7125 tujih beguncev je prosilo za azil v Avstriji od 22. avgusta lani do 27. aprila letos. Večina beguncev je s češkoslovaške. Nekako 4690 beguncev je ta čas že odpotovalo iz Avstrije v čezoceanske države...
(Dnevnik 7. maja — Begunci Iz ČSSR)
Kako zanimivo bi bilo šele poročilo z natančnimi številkami!
In zdaj smo tam, kjer se Franc Grašič vsaj malce razjezi.
»Okoliščine so me prisilile, da se preusmerim v gostinstvo. Večji del mojega zemljišča je občina rezervirala za gradnjo, tri hektarje najlepše zemlje bom jeseni že izgubil. Na preostali zemlji, ki je slabša in bolj oddaljena, sodobno kmetovanje ne bo več mogoče, zato je nujno, da se oprimem česa drugega. Odločil sem se za gostišče. Vse bi bilo v redu in prav, ko me ne bi hotela občina nepošteno odpraviti. Za kvadratni meter zemljišča mi daje le 200 starih dinarjev, samo sto metrov dalje pa je kvadratni meter po štiri tisoč. Kje je tu pravičnost? Občina bi morala gledati, da ravna z vsemi enako, ne glede na to, ali je Peter ali Pavel.
In dalje, kam bom s hlevom, z vso mehanizacijo, ki me je toliko stala? Na vsak način nameravam obdržati svoje krave, ki so tudi moj konjiček. Od kmetovanja se namreč vendarle težko poslovim, saj sem nanj navezan, kot so bili navezani oče in njegovi predniki. Nič drugega ne zahtevam, samo pravično odškodnino.«
Končalo se bo na sodišču. Grašič upa, da mu bo pravica vendarle naklonjena. Med tem pa že pridno'končuje dela v skorajšnjem gostišču, ki bo nosilo domače ime Grašičeve kmetije: »Pri Blažunu«. Velika nova stavba s sedmimi tujskimi so-, bami in šestnajstimi posteljami je že pod streho, veranda, terasa, mesnica in točilnica, sobe za goste... Nekaj se je spremenilo, toda Franc Grašič se zna prilago. eliti vsaki spremembi in znova je ves optimističen.
»Upam, da bo s turizmom šlo, še bolje bom živel kakor zdaj. Laže je dvigniti liter vina kakor gajbo krompirja pa tudi od vremena ne bom več odvisen. Goste bom že znal navaditi.«
To pa še zdaleč ni vse niti o kmečkem proračunu niti o zares sodobnem kmetu Francu Grašiču, ki ga pod domačim imenom Blažun pozna malone vsa Jugoslavija, niti o njegovem umnem gospodarjenju.
H.	V.
rprjpKicif a panorama TEDENSKA 'PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA Tl lAMATEDENSI^ PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
nejših novim Pogačnikove knjige. Poglavja Beseda in ustvarjalec se največ ustavlja ob osrednjih književnikih obravnavanega obdobja, ob Pohlinu, Zoisu, Linhartu, Vodniku, Kopitarju, Jarniku in dragih, interpretira njihova dela in marsikje tudi korigira dosedanje literarnozgodovinske trditve.
Druga knjiga Pogačnikove Zgodovine slovenskega slovstva (skupaj bo obsegala
DR. JOŽE POGAČNIK: Sistematično in razglabljajoče
pet knjig) ima predvsem dobre lastnosti: da je metodološko sistematična, pregledna in da obravnava našo starejšo književnost skozi miselno sintezo, vsebinsko in stilno-jezikovno interpretacijo, da pa je faktografsko kljub temu zadostno in natančno podprta. Ob poplavi literarnih zgodovin v zadnjem času si je Pogačnik že s prvo in drugo knjigo Zgodovine zanesljivo pridobil ugledno mesto.
NOVE KNJIGE_______________
STRUKTURE IN ZGODOVINA
V kratkem času je Taras Kermauner objavil kar tri knjige o sodobni slovenski poeziji: Trojni ples smrti, Na poti k reči in nični in nazadnje v zbirki Znamenja pri mariborski založbi Obzorja Struktura in zgodovina. Gre za petero predavanj iz leta 1967, ki jih je imel avtor po beograjskem radiu, v slovenščini pa še niso bila objavljena. Poglavitna vprašanja, ki se jih avtor loteva, so na kratko tale: v Franciji se je zadnje čase zelo zaostrilo razmerje med tako imenovanimi sartristi in strukturalisti, in sicer ob vprašanju, aLi je umetnost izraz človekove nature ali človeške zgodovine. Znano Je namreč, da za sartriste človek ustvarja zgodovino in počlovečuje resničnost, ji je torej nadrejen, po mnenju strukturalistov pa delujejo svet, zgodovina itd. po svojih zakonih, ki jim je človek podrejen, če prenesemo
tako razmerje v literarno zgodovino, potem se izkaže, da Je današnja literarna zgodovina za strukturaliste nesmiselna, ker je ideološka, ne pa znanstvena. Kermauner vnaša metodo strukturalizma v obravnavo sodobne slovenske poezije, in to tako, da v literarnem delu ugotavlja elemente strukture, torej prevaja literarno delo v racionalen sistem, ga opisuje in popisuje ob posameznih pesmih, zbirkah, pesnikih, skupinah in literarnih obdobjih, išče zveze med slovstvenimi pojavi, zakaj posameznih struktur v sodobni po-
TARAS KERMAUNER: Zakaj ne s strukturami?
eziji je nešteto. »Naš namen,« pravi, »vendarle ni zgolj metodičen ali literarno historičen, pač pa bi radi predvsem razkrili strukture slovenske povojne poezije, s tem pa — polagoma — tudi povojno zgodovino slovenske poezije.«
BOR
NIČ VEČ STRUPE-NIH PLINOV
Gorje prebivalkam Bora. Najlonske nogavice lahko obuiejo le enkrat in že so za staro šaro. Pridejo na ulico, žvepleni dim, Id visi nad mestom, pa jim nogavice razje. Dim že dolgo duši to rudarsko mesto, zdaj pa ohljubljajo, da bodo žveplene oblake kmalu pregnali.
Vsi odpadli plini gredo v zrak sko-zt visoki dimnik. V zadnjih letih so dim,
BOR: Pravijo, da bo mestece poslej celo turistično zanimivo
v katerem Je veliko žveplenega dioksida, uporabljali za proizvodnjo žveplene kisline, kljub temu pa se je po mestu še precej kadilo. Z modernizacijo topilnice bi Bor spet dobil čist zrak.
Žvepleni dim, ki zdaj še uničuje vse zelenje v mestu in ga veter odnaša tudi proti bolgarski meji, bodo čez dve leti spreminjali v žvepleno kislino.
V Boru bodo torej delavci kmalu d lali v belih haljah. Rudarsko mesto
postalo turistično središče z dobro klih1.^ Bor je namreč le nekaj kilometrov 0 daljen od znane Brestovačke Banje.
******
IAČUN?
K Francu Grašiču, znanemu kmetu na Hujah pri Kranju, pravzaprav že v Kranju samem, smo se podali s čisto določenim namenom: ugotoviti vsaj približen družinski proračun našega kmeta. Ujeli smo tako rekoč zadnji vlak, zakaj Blažunova kmetija bo že čez slabo leto za polovico manjša, njen gospodar pa bo jeseni odprl svoje gostišče in si v gostinstvu služil svoj vsakdanji kruh.
„LAŽE JE VZDIGNITI LITER VINA KAKOR GAJBO KROMPIRJA '
FRANC GRAŠIČ NA SVOJI SODOBNI KMETIJI: iz zemlje je mogoče veliko iztisniti, le znati je treba	(Foto:	H. U.)
g#;. flCK^jo ; Kfctjovat, jjudje, #	je,
in tujine. Grašičeva krava da na leto okoli tri tisoč litrov mleka, vse delo s šestnajstimi mlekaricam; pa opravi en sam človek v treh urah na dan.
RAČUNI V KNJIGOVODSKIH ZVEZKIH
Franc Grašič se zdaj ukvarja z mlekarstvom, prideluje krompir in povrtnine ter predeluje zelje v kislo zelje. Fo pogodbi prodaja pridelke kranjski kmetijski zadrugi »Sloga« in podjetju »Živila«. Toda ko smo končno vendarle začeli govoriti o računih, dohodkih in izdatkih gospodarjenja na kmetiji, se Je Franc Grašič zamislil. »O tem nerad govorim, zakaj marsikomu ne bo prav in mi bodo tudi marsikaj očitali. Vem, da brez mehanizacije danes kmetovanje ni mbgoče, in to sem sprevidel že pred petnajstimi leti.
Večina naših kmetov pa še danes gospodari na stari preživeli način, zato jim gre seveda slabše kot meni. In zato pravim, da jim ne bo prav, porekli bodo: kaj se sili, kaj nam hoče soliti pamet.«
Potem se pa vendar lotimo računov. Za tri poglavitne pridelke posebej.
Vzemimo krompir, ki ga sadi na enem hektaru. Trideset ton po 50 oziroma 20 starih dinarjev prinese Francu Grašiču dober milijon starih dinarjev. Upoštevajoč izdatke (seme, gnojila, strojno in ročno obdelavo, prodajo itn.), ki nanesejo sedemsto tisoč dinarjev, pomeni, da je čisti izkupiček nič večji od tristo tisočakov.
i»Pa še . to ni čisto natančno,« takoj pristavi gospodar, »zakaj stroški so zmeraj enaki, pridelek pa ne. S krompirjem se torej zasluži samo toliko, kolikor je v njem mojega dela.«
Veliko donosnejše je pridelovanje kislega zelja, za katerega ima Grašič sto metrov toplih gred, zelje pa sadi prav tako na površini enega hektarja in ga kisa v petih betonskih silosih. Stroški pridelovanja niso večji kakor pri krompirju, dohodek pa je skoraj dvakraten in mu prinese poldrugi milijon čistega dobička.
»V pravem času sem uvidel, da se z zeljem da zaslužiti. Semenski krompir za en hektar stane, na primer, tristo tisočakov, seme za hektar zelja pa le 5000 starih dinarjev.
In nazadnje še krave.
Šestnajst molznic da dvesto litrov mleka na dan, in to prinese na leto kakih sedem milijonov. Toda ko upoštevamo vse stroške, amortizacijo dragega hleva in nazadnje še to, da stane dobra simentalka štiristo tisočakov, se izkaže, da čisti dobiček ni tako velik, kvečjemu poldrugi milijon.
In nazadnje še povrtnine, ki prineso Francu Grašiču približno prav toliko.
ALI JE TO VELIKO?
Na prvi pogled bi lahko rekli da, saj se Grašičev letni čisti dohodek, potem ko odštejemo 600.000 dinarjev davka, suče okoli štirih milijonov. Veliko tudi, če pomislimo, da je povprečni dohodek krneč-
VSAKA REVOLUCIJA POBERE NEKAJ BURŽUJEV IN RODI NEKAJ NOVIH...
Tisto o kmečkem družinskem proračunu pa ni tako preprosta zadeva. Delavec, uradnik, profesor še kako dobro ve, kolikšno plačo dobi za svoje delo, sleherni dinarček, ki ga ne dobi v kuverti s plačo, je zapisan v 'njegovem žiro računu ali pri službi družbenega knjigovodstva, čisto gotovo pa na davčni upravi. Tudi natančno ve, koliko bo odštel za hrano, za avto, za obleko, zabavo itd. Pa vendar, težko bi z lučjo pri belem dnevu našli delavca, uradnika, profesorja, ki ima svoje prejemke in izdatke natančno popisane. Pri tem nam niti statistika ne more kaj prida pomagati, saj nam ne pove nič nadrobnega, kvečjemu to, da damo Slovenci polovico prejemkov za hrano. Kako neki bi lahko potem šele kmet natanko vedel za svoj proračun, ko nima opraviti samo z gotovimi denarci, marveč tudi z naturalijami? Težko je sleherni kos kruha, ki ga poje, sleherno poleno, ki ga pokuri, preračunati v dinar, saj ga ni kupil v trgovini. In še teže je preceniti delo, ki ga je zanj opravil.
JAPONSKI FAZAN
Pri kmetu Francu Grašiču pa je bilo to le nekoliko laže. Takoj je namreč potegnil iz svoje mize kopico map, spisov, računov in listin. Postalo je očitno: za svoje kmetovanje ima natančno računovodstvo. Koliko zasebnih kmetov v Sloveniji se lahko s tem pohvali? Presenečenja pa še ni bilo konec, zakaj v naslednjem trenutku je pozvonil telefon v kuhinji. Koliko zasebnih kmetov na Slovenskem lahko po telefonu pokliče Ljubljano, Sarajevo, Gorico? Gospodar se pogaja in se nazadnje dogovori: »Jutri zjutraj dobiš peteršilj in špinačo, samo embalažo pošlji.«
Njegova delovna soba je hkrati zbirka lovskih trofej, znamenje, da je Grašič že petnajst let strasten lovec in deset lovski gospodar. Med jelenjimi, gamsovimi in srnjakovimi rogovi gledajo s sten ruševec, veliki petelin, srebrna lisica, dan stara srnica, med njimi pa se posebej bohoti japonski fazan. Skozi okna je videti na peščeno dvorišče in skoraj v krogu razporejena gospodarska poslopja: hlev, nov in bel, da bi lahko stanoval v njem, garaža za tovornjak, osebni avto in traktor, silosi za zelje in krmo pa novo veliko stavbo, kjer je včasih stal svinjak, zdaj pa je že pod streho gostišče, ki bo na jesen sprejelo prve goste.
Štiridesetletni Franc Grašič pripoveduje o zgodovini svoje kmetije, nedvomno ene najvzomejših v Sloveniji: »Zemlje imam slabih devetnajst hektarov, od teh dvanajst hektarov gozda. Dokler je gospodaril še oče, je bila to tipična slovenska kmetija, ki je pridelovala vsakega nekaj, v glavnem za preživljanje domačih. S prevzemom gospodarjenja pred petnajstimi leti sem se posvetil predvsem posameznim pridelkom, odvisno od tega, kaj je najbolje šlo v denar. Sprva spm prideloval povrtniho, redil prašiče, tudi devetdeset smo jih imeli v svinjakih, leta 1961 pa sem se ,vrgel’ na krompir, mleko in kislo zelje. Tudi danes ostajamo v glavnem pri tem: na hektaru njiv pridelujem krompir, na drugem zelje, na pol hektara povrtnino (petršilj, špinačo), na preostali zemlji pa pridelujemo krmo za krave mlekarice. Zdaj jih imam sicer le devet, toda navadno stoji v hlevu šestnajst glav.
. 2e’ leta 1955 seps si priskrbel najpotrebnejše stroje, tako da imam danes skoraj vse: traktor, vse priključke, kamion, hermetično cisterno za .umetni dež’. Ce prištejem še pet silosov (za 42 ton zelja in vse drugo, potem sem v to vložil, skupaj z mehaniziranim hlevom, kakih sedemnajst milijonov starih dinarjev, toda v petnajstih letih se mi mora ta naložba že amortizirati. Upam si reči, da moje krave zahtevajo najmanj ročnega dela v Evropi in da je hlev, ki sem ga v sodelovanju z inštitutom za mlekarstvo iz Ljubljane postavil leta 1966, prvi te vrste v Jugoslaviji. Toda čeprav je hlev še danes poskusni hlev za ta inštitut, ne mislite, da sem ga postavil s kakimi denarnimi olajšavami. Dobil sem le tri milijone kredita od kmetijske zadruge, ki ga odplačujem z devetodstotnimi obrestmi.«
Ponosno nam Franc Grašič, ki ima sicer srednjo kmetijsko šolo, mesarsko in gostinsko kvalifikacijo, razkaže ta hlev. Vse je suho, svetlo in čisto, da bi se človek lahko usedel na betonska tla. »Podoben hlev sem si ogledal v Šentvidu pri Judenburgu in v Avstriji sem tudi kupil vso opremo,« doda gospodar. Ni čudno, da si
kega gospodarstva v Sloveniji (takega, ki ima od 5 do osem hektarov) pod dva milijona in enoletni čisti dobiček le sedemsto tisoč starih dinarjev. Toda kaj ko bi preračunali vse delovne ure, ki jih Franc Grašič opravi na svojem posestvu? Povejmo še to, da zvesto sledi sodobnemu kmetijstvu, da spremlja potrebe tržišča in se mu zna prilagajati. Tako je dokazal, da tudi v kmetijstvu velja tista »znajdi se« in gospodari z umom pa tudi — z ljubeznijo.
Pa še nekaj posebnega je. Statistika izkazuje, da so med izdatki poprečnega slovenskega kmeta na prvem mestu vsakdanje potrebe, hrana, stanovanje, obleka, obutev, kajenje, pijača, itn., in da gre zanje več kot polovica dohodka, zelo malo pa za modernizacijo kmetijstva, stroje, investicije itd. Pri Francu Grašiču je to drugače, na prvem mestu je bila do nedavnega mehanizacija kmetije, zdaj pa investicija za skorajšnje gostišče.
IZ SODOBNE KMETIJE SODOBNO GOSTIŠČE
DVOJNA MODERNIZACIJA
Kristus menda takole pravi v Svetem pismu:
— Ce te udari po levem licu, mu nastavi še desnega.
Ne vem sicer, koliko imajo vernikov v Direkciji jugoslovanskih železnic, delajo pa nedvomno po istem sistemu. Najprej državljanom ukinjajo proge, potem pa od istih državljanov hočejo posojila za modernizacijo železnic.
POSLEDICE
Prav mu je — de Gauilu!
Mar bi prišel k nam na prakso, da bi se naučil, kako je treba izvesti referendume, pa bi bil še zanesljivo na položaju.
M02JE DEJANJ
Kaže, da bo nova slovenska skupščina odločno prešla od besed k dejanjem. Za primer: v kulturno prosvetnem zboru sedi tudi umetnostni zgodovinar FRANCE ZUPAN.
Znano je, da je naša kultura zelo potrebna rešitve.
France Zupan je namreč prekaljen — gorski reševalec.
KDOR SE ZADNJI SMEJE...
Pred dnevi mi je Miodrag Petrovič-čkalja precej odločno dejal:
— Tudi jaz bom poslanec, pa naj bo katerakoli zveza za ali proti. Videli boste, poslanec bom — v Nušičevi komediji.
OB- NOVEM SLOVENSKEM FILMU SEDMINA
Navsezadnje se še tako zapleten KLOPČIČ — odmota.
P. S.
Na beograjski projekciji SEDMINE je bilo sedem gledalcev.
Menda se sedaj Klopčič navdušuje za film po romanu 4.000.
USODA
Kakor mi javlja eden naših najpro-minentnejših novinarjev Pero Zlatar iz Zagreba, je znana manekenka in filmska igralka Nuša Marovič doživela kaj nenavadno nesrečo.
Medtem ko je gola sedela na konju In pozirala nekemu fotoreporterju, se je konj splašil, in Nuša, oblečena samo v lase, je padla iz sedla in se poškodovala.
Težak je kruh filmskih umetnic. Čeprav so gole in na konju, jim lahko trda prede ...
NEPOKLICANIM
VSTOP PREPOVEDAN
Veliki šef Male drame pisatelj In režiser 2ARKO PETAN se je minuli te-
— Hvala, ne bom, je prenizka!
PONEVERJENO
Puriša Djordjevič, slavni jugoslovanski filmski režiser, je med snemanjem filma »Cross country* v čačku močno razširil in poveča! vlogo fotoreporterke, ki jo igra ljubka zagrebška mralka Neda Arnerič. Ko so ga njegovi dobri prijatelji vprašali, zakaj je to storil, je Puriša skrivnostno odgovoril:
— As kom naj bi šel jaz na festival, če Neda ne bi imela vloge!
Lahko je Purlši, ko sl za vsako Pu-lo izbere drugo Nedo, a Puriša trdi, da je v Puli vedno — uspešen!
den odpravil v Skopje, kjer bo v tamkajšnjem gledališču režiral znano gledališko delo »Veter v vejah Sasafrasa«.
— Ali se zavedaš, da bo za teboj ostala velika praznina v kulturnem življenju mesta Ljubljane?
— To bi pa rad videl: praznino v praznini.
— Ti v Skopje, v ljubljanski Drami je pa spet potresi?
— Ampak, žal, samo prve stopnje, ker še ni nobeden odletel.
— Priznaj, kaj bi v ljubljanski Drami najraje režiral?
,	—	Asirsko	cesarico in arhitektko.
—	Kako si,	veliki šef Male drame?
—	Odlično.	Odkar se za direktorja
velike Drame že na drugi razpis nihče ni javil, je kandidatov za Malo dramo na kupe.
— Za srečno pot še eno tvojo genialno misel?
— Ne hvali dnevnice pred nočnino!
PO NASI DEŽELI NEKOČ IN DANES
GOSTUJE „SVET"
PITA IZ OREHOVPa IN MODRE GALICE
JUGOSLOVANSKO-ROMUNSKI PREHOD V VRŠCU POSTAJA EDEN NAJVAŽNEJŠIH KANALOV DOMAČIH IN TUJIH TIHOTAPCEV — POKLICNIH IN OBČASNIH
Za carinike v Vcršou na jugoslovansko-romunski meji je že nekaj časa peti dan ▼ tednu pravi črni petek. Resda se čez jutro tega dne ne morejo pritoževati, saj je lepo in mimo. Tudi večina dopoldanskih ur mine spokojno brez večjih razburjanj, zato pa je toliko huje popoldne in zlasti proti večeru, ko se pred carinarnico nenehno vije nepregledna kolona avtomobilov z jugoslovanskimi registrskimi tablicami, ki skoraj vsi do zadnjega hite v Te-mišvar.
»Naši uslužbenci si kratko malo ne morejo oddahniti vse do sobote ali celo do nedelje zvečer,« pravi Djondje Mijatov, šef carinarnice v Vjišcu. »Pired kratkim smo vzeli v službo še nekaj delovnih moči, toda osebja še vedno ni dovolj ob petkih in sobotah, ko se naši ljudje zgrinja-jo čez mejo na nakup in prodajo.«
VEČNI KROG MIMO CARINE
Gotovo se ta reka avtomobilov ne zliva tam čez le po golem naključju. Po zaplenjenem blagu, ki se nabira v carinskih skladiščih, je jasno, kaj je vzadnjem času najbolj v čislih pri romunskih kupcih.
Djordje Mijatov našteva takole:
»V Italiji nakupljeni čmo-beli kockasti ženski kompleti, podloženi z umetno maso, gredo v Romuniji najbolje v de nar. To povpraševanje naši tihotapci z vso iznajdljivostjo obračajo sebi v prid. Saj se jim tudi splača, zakaj pri enem takem kompletu zaslužijo čistih šest do sedem tisoč starih dinarjev. Skoraj nič manj niso iskani še vedno priljubljeni šuškaiv-oi, prav tako italijanski, pri katerih je zaslužek le malo manjši; štiri do pet tisoč pri kosu. Na tretjem mestu so italijanske rute: od vsake kane preprodajalcu v žep 400 do 500 dinarjev. Poleg tega so zelo cenjene pri nas dokaj cenene najlonske srajce, ki jih v Romuniji prodajajo po 200 lejev.«
Seveda tihotapci ne končajo svojega posla s prodajo blaga severnim sosedom. Razmeroma malo je namreč takih, ki potrebujejo leje za počitnice ob črnem morju ali v Karpatih. Ti pravzaprav niti niso tihotapci v pravem smislu besede. Tisti izkušeni in prevejani nesejo denar domov in menjajo leje tudi po 30 dinarjev, kar je skoraj trikrat manj od uradnega kurza, a kaže, da se jim vendar splača. Potem spet skočijo v Italijo po blago, in tako se krog vrti kljub temu, da jim od časa do časa spodrsne na carini.
Zdaj, ko se je začela turistična sezona, bodo na carini česti »gostje« tuji ti-hotapoi. Cariniki v Vršcu bi težko našteli, kolikokrat so pri njih odkrili skrito blago in kaj vse so našli: med drugim kupe ur, številne gramofone in tranzistorje, vešče spravljene v avtomobilih, pogosto tudi pod rezervnim kolesom ali med zračnico in zunanjo gumo. Dva potnika izraelskega državljanstva sta lani prt enkratnem prehodu »pustila« na meji kar 300 ur.
OREHI NA PRVEM MESTU
Pri tako pogostnih obiskih naših popotnikov v sosednji Romuniji je bilo kajpak upravičeno pričakovati, da bodo natančno’ ugotovili, kaj se jim tam splača kupiti.
»Orehi, da, orehi so bili vse doslej glavni uivozni artikel,« pove Djordje Mijatov. »V Romuniji stane kilogram jedrc 40 do 50 lejev, vsaj to sezono. Računajoč Po tihotapskem kurzu naši kupci odštejejo zanj 1200 do 1500 starih dinarjev, doma Pa ga preprodajo po 2500 do 2800 dinarjev. In lahko rečem, da so te sladke plodove prinašali na veliko. Spomnim se,
da smo jih enkrat našli v avtomobilu skritih kar osemdeset kilogramov. Se čudite, kako je moč tolikšno količino postoriti? Brpz kanca domiselnosti res ne gre: jedrca so usuli v najlonske vrečice v obliki klobasic in jih razmestili med stene karoserije. Pogosto pa se dogaja, da naši potniki, ki se vračajo z vlakom, polno vrečo jedrc vržejo skozi okno vagona. Od meje do Vršca, kjer je carina, je celih dvanajst kilometrov, torej več kot dovolj časa in priložnosti za najbolj iznajdljive. Nekajkrat smo našli te zaklade ob progi pa tudi tiste, ki so jih čakali. Dosti teže pa je odkriti tiste, ki so jih zagnali skozi okno.«
Orehova jedrca so postala tako ko-nijuktumo tihotapsko blago, da nekateri »uvozniki« zgubljajo čut za pravo mero. Tako Djordje Mijatov in njegovi sodelavci, ki sd bili nemalokrat presenečeni nad tem, kaj vse si nekateri dovolijo, ne da bi pomislili na posledice. Orehova jedrca so namreč prenašali tudi v vrečah skupaj z modro galico: spadaj orehi, zgoraj modra galica. Težko je potem dodobra očistiti vsa jedrca, zato ni čudno, da so tržni inšpektorji zasegali na tržnicah »garnirane’ orehe, še češče jih zvezujejo v umazane nogavice. Nagačijo si jih celo pod spodnje perilo, ki ga nosijo na sebi. Marsikaka gospodinja bi si pred nakupom dvakrat premislila, ali bo kupila orehov nadev za pito, ki jo namerava speči za družino, če bi vedela... in marsikomu bi se zale-
tel grižljaj slastne orehove torte, če bi vedel ...
In še Djordje Mijatov: »V zadnjih dneh ne dovolimo več tega divjega uvoza. Za vsako peščico jedrc zahtevamo fito-patološko spričevalo, da je živilo čisto in neokuženo.«
Gerovitai, od katerega se ljudje nadejajo čudežne pomlajevalne moči, Je tisto, kar poleg orehov najbolj mami naše turiste v Romuniji.	,
»Prinašajo jih v tabletah in kot tekočino za masažo lasišča,« pripoveduje Mijatov. »Ni pa mi jasno, kje tihotapci dobe toliko tega zdravila, ki ga v Romuniji izdajajo le na recept. Kaže, da je njihova preskrobovalna mreža dobro založena, saj smo nekajkrat našli v avtomobilih velike kartonske škatle, polne gerovitala...«
In tako gre vedno znova: še ne poje-nja tok tihotapcev s tem in tem predmetom ali živilom, že se morajo cariniki ubadati z novimi problemi. Pred orehi in pred gerovitalom smo se Jugoslovani navduševali v Romuniji nad srebrnimi kovanci. Zdaj je to zanimanje splahnelo ali pa je Romunom zmanjkalo srebrnikov s podobo Franca Jožefa. Kaže, da so si naši ljudje nabrali dovolj starih petrolejk, stropnih luči in srebrnega posodja ali pa so, po besedah Mijatova, naposled le spoznali, da so mnoge te »antitovitete« sodile edinole na odpad.
NADA MIJATOVIC
S
%
POSNETEK S TRŽNICE V BUKAREŠTI: tudi do tja vodijo poti preprodajal-cev pisanega blaga, poceni nakupljenega onstran naše meje z Italijo
GOSTUJE JLUSTROVANA POLITIKA"
KRIV JE BLIŽNJI VZHOD
PRIZADEVNI IN DELAVNI DUŠAN VUJČIČ, ŠTIRI LETA GASILSKI KOMANDIR Z USTREZNO STROKOVNO IZOBRAZBO, SE JE PO IZRAELSKO-ARABSKI VOJNI MORAL UMAKNITI DRUGEMU ZARADI »SITUACIJE«
Gasilec Dušan Vujčič iz Pažarevca se že od nekdaj ni bogve kaj zanimal za kaj drugega kot za gasilstvo. Dobro je vedel, kako nastajajo požari, kako preprečiti, da ne izbruhnejo, če pa se že zgodi, kako jih pogasiti. Vsi so mu priznavali, da je odličen strokovnjak, in pred nekaj leti je postal komandir gasilcev v Mesni industriji v Po-žarevcu.
Kot rečeno, z dušo in telesom je živel za svoj poklic, opravljal svoje delo, kot je treba, za kar je dobival pismena in ustna priznanja, kar lahko dokaže z neovrgljivimi dokazi.
Bil je tudi član Zveze komunistov. Redno je plačeval članarino, redno je hodil na sestanke in se vedno oglašal, ko je beseda nanesla na karkoli, kar je bilo v zvezi z ognjem.
OD SEKRETARJA DO DIREKTORJA IN NAZAJ
■Nekega junijskega dne pred dvema letoma je Dušan Vujčič v časopisu prebral, da je izbruhnila nova vojna, da je Izrael'napadel arabske države, da bombe iz izraelskih letal sejejo smrt in ogenj.
»Obsojam to agresijo kot vsi naši državljani!« je Dušan Vujčič iskreno rekel na nekem sestanku v kolektivu, ne da bi slu-
til, da bo njene posledice okusil na svoji lastni koži.
Triindvajsetega junija 1967 se Je Dušan v svoji komandirski gasilski uniformi tako kot že tolikokrat po polju odpravil od doma v tovarno. Zravnano in s strumnim korakom Je kot vedno prihajal po dvorišču, ko je srečal enega iz svoje četice čuvaja Teodosijeviča, ki mu je sporočil, da ga išče sekretar podjetja.
Gasilski komandi’ je čez nekaj minut stopil v sekretarjevo pisarno in še nekaj trenutkov kasneje ostrmel od presenečenja.
»Premeščen si z delovnega mesta!« je bilo silno kratko sporočilo sekretarja Ve-libora Joksimoviča, ki mu je že molel kos papirja. »Od jutri boš delal kot čuvaj.«
»Zakaj premeščen?« Je izjecljal komandir. »In kdo me premešča?«
»Pojdi in vprašaj direktorja,« je rekel sekretar in zmignil z rameni. »Jaz tega ne vem.«
»Kako? Zakaj?« je Dušan ponovil pred direktorjem, »štiri leta sem že komandir, po štiriindvajset ur sem ostajal v podjetju. Ni bilo kraj, ni bilo požarov razen enega. Zakaj torej?«
»Kako naj Jaz to vem, Dušan,« je razši-širil roke direktor Milan Ilič. »Vprašaj sekretarja ali personalca. Onadva že morata vedeti.«
Toda Dušan Je dobil odločbo o premestitvi. Bil je obupan. Upal je še, da gre za
nesporazum ali da je prišlo do kake pomote. Potem pa je napisal pritožbo in jo naslovil na delavski svet v podjetju ter zahteval obrazložitev.
Zdaj nihče ne ve več povedati, kaj je kdo govoril na sestanku delavskega sveta in s kakšnimi dokazi je podprl svoje besede, toda čez nekaj dni je Dušan dobil vrnjeno pritožbo in odločbo, da je res dokončno premeščen, in z njo tudi obrazložitev, ki jo je vredno prebrati: »Potem ko je delavski svet dodobra proučil navedbe v pritožbi, prav tako nov položaj v svetu in še zahtevo odseka za obrambo pri občinski skupščini P^iarevac, da je treba na to vodilno delovno mesto postaviti strokovnega človeka zaradi obrambnih priprav ljudstva za primer morebitne invazije od zunaj... odloča, da to mesto prevzame tovariš Simo Kurica, rezervni kapetan prve klase, inženirec, tovariš Vujčič pa je premeščen, ker na tem delovnem mestu ne more ostati zaradi svoje strokovnosti in novega položaja v svetu, ki zahteva...«
Dušan je stokrat prebral to obrazložitev, pa nikakor ni mogel razumeti.
»Trdim, da nimam nikakršne zveze z novim političnim položajem!« je skušal prepričati vodstvo podjetja. »Imam pa gasilski izpit, medtem ko ga tisti upokojeni kapetan nima!«
»Taka je višja sila,« je na to pomodroval sekretar. »Prišlo je pismo iz odseka za obrambo. Nov položaj, dragi moj. Ukaz je ukaz.«
Dušan pa se ni pustil ugnati. Brž jo je mahnil k načelniku za narodno obrambo, ki je potrpežljivo poslušal razburjenega gasilskega komandirja, potlej pa rekel: »Tovariš Dušan, ne jaz ne moji sodelavci nič ne vemo o tvoji premestitvi. O tebi nismo niti govorili, kaj šele da bi te premeščali. To so te pošteno nalagali.«
SODNIK: »SMEŠEN IN ŽALOSTEN PRIMER...«
Naslednja pot je Dušana vodila k odvetniku Gajiču. Ta je prebral dokumente o premestitvi pa obrazložitev in ni vedeti, ali naj se smeje ali zjoče.
In potem se je pred dvema letoma začel maratonski sodni spor med Dušanom in posredniki »višje sile«, ki ga je spravila ob dotedanje delovno mesto. Trikrat je izkušeni sodnik občinskega sodišča Petar Obretkovič razsodil v korist Dušana Vuj-čiča, toda dvakrat je okrožno sodišče zaradi »formalnih razlogov« razveljavilo to sodno odločitev.
In pri tem je za zdaj ostalo. Požarevča-ni pa pletejo šale na račun Mesne industrije in nesrečnega gasilskega komandirja.
MILORAD BORIC PREDRAG MIRKOVIČ
PRED 100 LETI TABOR NA VI2MARJIH
Dokler Ljubljana stoji, ni doživela ša toliko živahnega gibanja, kakor binkoštni ponedeljek dopoldne In popoldne, ko je Iz vseh cest. ki peljejo iz dežele v Ljubljano, In Iz Ljubljane same. vrelo ljudstvo na Vižmarje. Na desni In levi strani po dunajski cesti ven proti šiški so v dolgih vrstah stali gledalci in gledali vozove, ki so se počasi pomikali do Št. Vida; poleg voz pa Je na tisoče ljudi romalo peš na taborišče, in vmes videli smo tudi kmečke korenjake jezditi na konjih. Naroda mnogovrstnih stanov štelo se je prav z dobro vestjo čez
30.000	na taborišču in bližnji okolici njegovi. Lepo je bilo videti slavoloke v več vaseh, kterim glavar Je bil krasni slavolok v Vlžmarjih z napisom: »Vižmarci z veseljem pozdravljajo taborite«. Predno se je imelo taborovanje začeti, vlila se je ploha — ali pa mislite, da je to begalo narod naš? ali mislite, da je bežal s taborišča? Ne, ne, stalo je vse, mož pri možu, kakor s žebljem pribito; saj niso prišli, da bi pri godcih plesali, ampak prišli so kakor v procesijah poslušat besede svetih naših pravici In tako danes sklenemo v naglici spisano sporočilo o Vižmarskem taboru, o kterem bode po svetu veliko govorice in kterega tudi Dunaj ne bode prezrl. Vižmarska zemlja pa je na letošnji binkoštni pondeljek postala zgodovinska zemlja.	NOVICE,	1869
PRED 50 LETI
ABORTUS S POSEBNIM OZIROM NA UMETNI ABORTUS
Slovensko zdravniško društvo Je na svojem rednem mesečnem sestanku razpravljalo o splavu s posebnim ozirom na umetni splav. Kakšno stališče naj zavzame zdravnik v vprašanju umetnega splava, je odvisno edino in samo od do-znanih znanstvenih naukov in od zakonitih določb, ki umetni splav prepovedujejo, v kolikor ni potreben, da se reši mater smrtne nevarnosti.
SLOVENEC, 1919
PRED 20 LETI
SMRTNA KAZEN ZA POŽIGALCA ZADRUŽNE EKONOMIJE
Na javni razpravi pred okrožnim sodiščem v Kranju je obtoženi F. K., tkalski mojster iz Zabnice, priznal, da je iz osebnega sovraštva do kmeta Kuralta, ki se Je najbolj zavzemal in boril za socializacijo vasi. v večernih urah 8. maja podtaknil ogenj v gospodarskem poslopju zadružne ekonomije, ki Je do tal pogorelo. S tem dejanjem je hotel preprečiti ustanavljanje kmečko obdelovalnih zadrug in z zastraševanjem vcepiti ljudstvu odpor. Dosegel pa je prav nasprotno, organi ljudske oblasti so odkrili njegov zločin in ga postavili pred sodišče. Sodišče ga je obsodilo kot družbeno nevarnega na smrt z ustrelitvijo. Navzoči, ki so prisostvovali razpravi, so z odobravanjem sprejeli strogo razsodbo.
SLOVENSKI POROČEVALEC, 1949
VREME
Pogosto je med 10. in 15. majem nestalno vreme s padavinami In ohladitvami. Letos pa bodo v tem obdobju dosežena visoke temperature In padavin ne bo.
V						
O	O	v		O	o	
			t		■	T
*						
14 15. 16. 17 18. 19. 20.5.
PREDVIDENI PADAVINSKI IN SUHI DNEVI GLEDE NA DOLGOLETNA OPAZOVANJA.
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA panorama tcopnici/* »amcd a«« * «-RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKrpANORlMA TeŽeNSKA^ »NORAMA^TEDeSspA P^R^f^n^ž^
MALA KRONIKA
REKORDI
176 UR OB JUKE-BOXU
Jugoslavija je dobila še enega svetov-nega rekorderja. To je Joško Penič Tom-te Splita, ki je stal oh igralnem avtomatu celih 176 ur in ni niti za trenutek za-“Snil oči. Dosedanji svetovni rekorder je Sved Robin Hertzman, ki je ob igral-avtomatu menjaval plošče 172 ur.
Svojevrstno svetovno tekmovanje je organiziral Disc-Jookey klub, ki so ga pred hvema letoma ustanovili na Danskem. V sklopu kluba deluje tudi turistična organizacija »Turist — hotel«, ki zagotavlja mladim disc-jokeyem v turistični sezoni zaposlitev v najbolj znanih hotelih. Fantje morajo govoriti nekaj tujih jezikov in obro se morajo spoznati na plošče in pralne avtomate. Na tekmovanju za sve-
tovnega rekorderja lahko tekmuje vsak, ki prinese zdravniško spričevalo, da Je sposoben za naporno delo.
Tako je naš Joško Perič 176 ur stal ob igralnem avtomatu in menjaval plošče. Po tolikih urah je bil psihično že čisto izčrpan, imel je privide in shujšal je za 12 kilogramov. Med tekmovanjem se je hranil le s kamiličnim čajem, mletim mesom in grozdnim sladkorjem.
Njegov menažer Hans Briihner, ki Je maser švicarske kolesarske reprezentance, ga jo ves čas tekmovanja bodel z iglami, da tekmovalec Joško ne bi zaspal. Pravila tekmovanja dovoljujejo namreč v 24 urah le četrt ure odmora. V tem času lahko tekmovalec zapusti igralni avtomat, plošča pa se mora vrteti.
Strokovnjaki pravijo, da so taka tekmovanja postopen samomor, kajti organizem izredno oslabi, lahko pa tekmovalcu popokajo kapilare.
Naš nekdanji namiznoteniški igralec Žarko Dolinar, ki je danes profesor na univerzi v Baslu, je dejal, da bi taka tekmovanja prepovedal. Pravi, da bi kaznoval vsakega zdravnika, ki dd tekmovalcem dovoljenje za nastop. Tudi znani švicarski zdravnik pravi, da bodo zaradi takih tekmovanj imeli dlsoo-jockeyl dolgotrajne posledice.
škodi j Ivo ali koristno, svetovni rekord v nespečnosti je naš. Seveda bi bili bolj veseli, če bi kaj takega dosegli v pametnejši športni panogi.
DALMACIJA
ILEGALNI DOPUSTNIKI
Ladja pristane v primorskem mestu, v pristanišču pa vas pričaka množica ljudi. Najprej se vam zazdi, da so vsi prišli v pristanišče zato, da bi pozdravili nove goste, pozneje pa spoznate, da so prišli ponujat sobe. Zasebniki se hočejo tako Izogniti plačevanju turističnih taks. Na Hvaru, v Zadru, Šibeniku in Dubrovniku so ta primeri zelo pogosti.
V Šibeniku pravijo, da so leni imeli zaradi neprijavljenih turistov 300.000 novih dinarjev škode. Vsak četrti dopustnik je živel v Šibeniku Ilegalno, vsak drugi pa se je prijavil šele nekaj dni po prihodu.
V vseh primorskih mestih ugotavljajo, da je veliko manj prijavljenih turistov kot se jih hrani v gostilnah in kot jih kupuje v trgovinah. V Dalmaciji se pogovarjajo o ustanovitvi turistične milice, ki naj bi nadzirala poslovanje z zasebnimi sobami.
Dubrovniška turistična agencija zahteva, naj občinska turistična zveza še pred začetkom sezone nekaj ukrene. Zmešnjavi hi se izognili le s pomočjo turistične milice.
Ilegalcev v zasebnih sobah, penzionih in avtokampih bo letos še več, ker novi zakon o gostinski dejavnosti občanov ne predvideva posredovan ja turističnih organizacij. Turistična društva torej odslej ne bodo več mogla nadzirati cen in kvalitete
uslug zasebnikov. Turistična milica bi nastopila torej prav tu.
V Makarski so že davno organizirali turistično milico, ki že nekaj let deluje na Makarski rivieri. Te dni je milica obiskala vse gostilne in zasebne sobe. Milica zahteva, da ima vsak zasebnik pred hišo tablo, na kateri je narisana postelja, pred zasebnimi gostilnami pa bosta na tabli narisana nož in vilice. 25animivo je, da turistična milica na Makarski ni doslej nikogar kaznovala, temveč ureja vse z nasveti in opozorili.
VOJVODINA
ČIGAV JE MLIN NA VETER?
Poslanci v zvezni skupščini se bodo morali kmalu spoprijeti z mlinom na veter. Začetek zgodbe diši sicer po Don Ki-hotu, v resnici pa je hudo resna. Poslanci zvezne skupščine bodo morali namreč Jasno in glasno povedati, kdo je lastnik mlina na veter v vojvodinski vasi Melenci. Pokrajinski zavod za zaščito kulturnih spomenikov je pred šestimi leti zaščitil mlin na veter, njegov lastnik Ljubomir Bošnjakov pa se na vse načine trudi, kako bi dosegel preklic te zaščite, da bi mlin preuredil v stanovanje.
Lastnik milna je že pred nekaj leti hotel mlin zamenjati za stanovanje. Mlin bi obnovili in bi postal pravi muzejski eksponat, ali pa bi v njem uredili gostinske
prostore. Gostinci in muzejski delavci ne morejo zbrati toliko denarja, kot zahteva lastnik, zato ga hoče ta prodati Nizozemcem.
Lastnik je hotel mlin podreti že pred leti, vendar- mu tega niso dovolili. V tolmačenju ustavnega sodišča piše, da vsak občan lahko razpolaga s svojo imovino, lastnik Bošnjakov pa ne more z mlinom narediti ničesar, ker je pod zaščito.
O mlinu je razpravljalo tudi ustavno sodišče, vendar je sklenilo, naj o tem razpravlja zvezna skupščina.
MLIN NA VETER: skupščini
Zdaj celo v zvezni
Lastnik se na vse kriplje trudi, da dobil za mlin pravično odškodnino, te pa: od nikoder. Zakon o zaščiti kulturnih sp menikov ne predpisuje natančno, kako d ločiti pravično odškodnino, zato bodo m rali poslanci razpravljati, kako ravnati takšnih primerih. Doslej namreč ni t sprejet predpis, da bi objekt, ki je pc zaščito države, lahko vrnili lastniku. D bomir Bošnjakov pa hoče prav to, c bi potem lahko mlin prodal ali ga pr uredil.
DEJANJA
PEŠ V PARIZ
Invalid Svetozar Djurovič, 29-letni mladenič iz Nikšica, je te dni odpotoval proti Parizu — peš. 2e lani se je Svetozar, ki so mu zaradi padca iz vlaka pred sedmimi leti amputirali nogo pri kolenu, odpravil peš proti Moskvi. Hotel je prisostvovati proslavi oktobrske revolucije. Zal ni prišel do cilja, toda ne zato, ker bi bil na poti omagal. Ustavili so ga že na prvih metrih Sovjetske zveze in mu povedali, da ne more nadaljevati poti. Vrnil se je z vlakom in začel razmišljati o novem dejanju.
Zdaj je odpotoval v Pariz. Peš je odšel do Bara, tam se ho vkrcal na ladjo in se odpeljal do italijanskega Barija. Pešačil bo čez Rim, San Remo, Milano, Torino do Pariza.
******
RADIO LJUBLJANA I. PROGRAM OD 14. - 20. MAJA
STALNE ODDAJE:
Poročila, vremenska napoved, obvestila: vsak dan ob 8.00, 10.00, 11.00, 12 00, 13.00, 14.00 15.00, 17.00, 22.00, 23.00 in 24.00.
Dobro jutro! (med oddajo poročila, vremenska napoved, nasveti za turiste telesna vzgoja): 4.30—8.00, ob nedeljah 6.00—8.00.
Glasbena ali operna matineja: 8.08. razen nedelje.
Oddaje za mladino in otroke: 8.55, razen nedelje.
Pri vas doma (vmes poročila, napotki za tuje turiste); 10.15—12.00, razen nedelje.
Kmetijski nasveti: 12.30, razen nedelje.
Priporočajo vam: 13.30, razen nedelje.
Čestitke in pozdravi poslušalcev: 14.35 ( Sr, Pe, Po) in 10.45—13.00 (Ne). Vsak dan za vas: 16.00, razen nedelje.
Aktualnosti doma in po svetu: 18.00, razen nedelje.
Lahko noč, otroci: 19.00.
Radijski dnevnik: 19.30.
Literarni nokturno: 23.05, razen sobote.
POLITIKA, GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO: Ce 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; Pe 18.45 Na mednarodnih križpotjih; Ne 7.30 Za kmetijske proizvajalce; To 18.45 Svet tehnike.
TURIZEM. ŠPORT, ZDRAVJE: Pe 15.45 Turistična oddaja, 17.05 Človek in zdravje; So 9.50 Naš avtostop; Ne 17.05 Športno popoldne.
MLADINSKE IN OTROŠKE ODDAJE: Sr 9.10 Iz glasbeni šol (Trst in Celje), 17.05 Mladina sebi in vam; Če 14.05 Mladina poje, 14.45 »Mehurčki«; So 14.05 Glasbena pravljica; Ne 8.05 Radijska igra: J. Malik: »Žogica nogica«; Po 9.10 »Cicibanov svet, 18.35 »Interna 469«; To 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih.
KLASIČNA IN SODOBNA SIMFONIČNA GLASBA: Sr 12.10 Arthur Ru-binstein Igra Liszta; 18.15 Skladbe Mauricea Ravela; Če 9.25 Iz zakladnice resne glasbe, 15.40 Pianist Pavel Šivic (Chopin), 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Sodobna francoska glasba;
Pe 9.25 Stereofonska oddaja, 12.10 Iz starejše glasbe, 17.15 Koncert po željah poslušalcev (Mozart. Berg), 20.30 Komentirana glasbena oddaja, 22.15 Aram Hačaturjan in njegova dela; So 12.10 Iz pravljičnega sveta (Bravničar, Arnič); Ne 16.38 Domača lahka simfonična glasba. 22.15 Serenadni večer; Po 12.10 Hrvaška koncertna glasba, 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; To 9.25 Stereofonska oddaja, 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana, 20.55 Melodije z godali, 22.15 Jugoslovanska glasba (Skupni program JRT).
OPERNA IN ZBOROVSKA GLASBA: Sr 9.45 Rado Simonitti: Pesmi o morju, 20.00 Ti In opera (Sonja Sterle); Ce 12.10 Iz opere »Deseti brat« M. Poliča; Pe 20.00 Jugoslovanska zborovska literatura (Komorni zbor RTV Ljubljana); So 17.35 Amaterski zbori; Ne 10.30 Pesmi borbe in dela: Po 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu, 17.05 »Rensko zlato« R. VVagnerja; To 12.10 Sopranistka Maria Calias.
JAZZ: Sr 22.15 S fetivalov jazza; Po 22.15 Za ljubitelje jazza.
NARODNA IN NARODNOZABAVNA
GLASBA: Sr 12.40 Od vasi do vasi,
19.15 Štirje kovači; Če 20.00 Večer
domačih pesmi in napevov; Pe 12.40 Čez polja in potoke, 19.15 Lojze Slak; So 9.25 »Čez travnike zelene«, 12.40 Srbska narodna glasba; Po 19.15 Boris Frank; To 12.40 Slovenske narodne.
ZABAVNA IN LAHKA GLASBA:
Sr 9.30 Majhni ansambli, 14.05 Koncert za oddih, 23.15 Vrtiljak zabavnih zvokov; Ce 12.40 Pihalni orkestri, 14.25 Operetne melodije, 18.15 Iz naših studiov, 19.15 Pevka Metka Štok, 23.30 Jugoslovanski pevci; Pe 14.05 Lahka glasba, 18.15 Zvočni razgledi,
23.15 Priljubljeni pevci; So 14.25 V vedrem ritmu, 18.15 »Top-pops 11«,
19.15 Pevka Lidija Kodrič, 20.00 Glasbeni mozaik, 21.30 Iz fonoteke radia Koper, 23.05 V novi teden; Ne 13.15 Zabavna glasba, 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi, 15.05 Za vsakogar nekaj, 20.00 »V nedeljo zvečer«, 23.15 Veliki orkestri; Po 9.30 Orkester Ro-ger VVilliams, 12.40 Pihalni orkestri,
14.05 Lepe melodije, 21.15 Majhni ansambli in veliki orkestri, 23.15 Pevci zabavne glasbe; To 14.25 Lahka glasba, 19.15 Pevec Nino Robič, 21.15 Deset pevcev — deset "melodij, 23.15 Jugoslovanski orkestri in ansambli.
KULTURNE ODDAJE: Sr 15.40 Naš
podlistek; Če 21.00 Lirika Friedricha Holderlina; So 15.40 Naš podlistek,
17.05 Gremo v kino, 18.50 S knjižnega trga, 20.30 Zabavna radijska igra; Ne 10.05 Še pomnite, tovariši, 13.30 Nedeljska reportaža, 14.30 Humoreska tega tedna, 16.00 Radijska igra (Alan Plater: »Sam na potepu«); To 15.45 Jezikovni pogovori, 20.00 Edvvard Al-bee: »Kočljivo ravnovesje«.
OPOZARJAMO SE NA ODDAJE: Če 23.00 V gosteh pri radiu Hamburg; Pe 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; So 22.15 Za naše izseljence; Ne 9.05 Koncert iz naših krajev.
RADIO LJUBLJANA II. PROGRAM OD 14. - 20. MAJA
DRUGI PROGRAM
Vsak dan od 14.00 do 16.00 in od 20.00 do 00.10, ob nedeljah od 9.30 do 00.10.
STALNE ODDAJE:
Poročila, vremenska napoved, obvestila: 14.00, 20.00 in 24.00. Popoldanski radijski dnevnik: 15.45, razen nedelje.
Večerni radijski dnevnik: 21.00.
Iz slovenske poezije: 00.05.
POLITIKA. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO: Sr 20.05 Ogledalo našega časa, 20.30 Mednarodna univerza; Če 20.05 Naš intervju; So 20.05 Pota našega gospodarstva. 20.30 Okno v svet; Po 20.05 Ljudje med seboj, 20.30 Svet in mi; To 20.05 Socialna politika.
MLADINSKE IN OTROŠKE ODDAJE: Sr 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Pe 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; To 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo.
KLASIČNA IN SODOBNA SIMFO NIČNA GLASBA: Sr 21.20 Karl Bohm In Berlinska filharmonija, 22.20 Alban Berg; Če 20.30 Predavanje o glasbi,
21.20 Baročne svečanosti, 23.40 Franz Liszt; Pe 20.05 Iz frankfurtskih dvoran (J. S. Bach); So 20.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana, 22.30 Glasba nočnih ur; Ne 17.10 Godalni kvartet RTV Ljubljana. 20.15 Glasbene vinjete, 22.00 Interpreti tega tedna; Po 22.00 Pri skladatelju Primožu Ramovšu; To 21.45 Koncertanti na »aših odrih: pianist Aldo Ciccolini. 23.20 Baročna glasba.
OPERNA IN ZBOROVSKA GLASBA: Če 22.00 Leoš Janaček: Glagolska maša; So 21.20 Operni koncert; Ne 15.00 G. Verdi: »Falstaff«, 21.30 Iz repertoarja Slovenskega okteta; To 21.20 Sopranistka Lily Pons.
JAZZ: To 20.15 Jazz na drugem programu.
NARODNA, ZABAVNA IN LAHKA
GLASBA: Sr 14.35 Popevke, 15.00 Veliki orkestri, 20.45 Lahka glasba; Če 14.05 Izbrali smo vam, 15.00 Melodije po pošti, 20.15 V tričetrtinskem taktu, 20.45 Orkester Franz Deubler; Pe 14.35 Zabavna glgsba, 15.00 Prijetni zvoki; So 14.05 Sobotno popoldne,
15.00 Zvoki s tekočega traku, 20.45 Melodije za večer: Ne 9.35 Igramo, kar ste izbrali, 13.35 Za prijetno popoldne, 17.35 Glasbena skrinja, 19.20 Za razvedrilo; Po 14.05 V ritmu današnjih dni, 15.00 Izbrali smo vam, 20.15 Lepe melodije, 20.45 Glasbene slike iz Japonske; To 14.35 Majhni ansambli,
15.00 Melodije po pošti.
KULTURNE ODDAJE: Pe 20.05 Radijska igra (Smiljan Rozman: »Hiša«),
21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; Ne 14.45 Odmevi z gora, 19.00 Strani iz slovenske proze (M. Hace: »Komisarjevi zapiski«), 21.20 Večerna reportaža; Po 21.20 Literarni večer: V Proustovem svetu.
TELEVIZIJA LJUBLJANA I. PROGRAM OD 14. - 20. MAJA
Med oddajami ljubljanskega televizijskega sporeda v tem tednu bomo med drugim gledali:*
FILMI: Sreda 17.30 Velika pustolovščina • (poljski znanstveni film); Petek 20.35 Al Capone (ameriški biografski film, v glavni vlogi Rod Steiger; Nedelja 18.15 Jezdeci z zahoda (ameriška indljanarica); Torek 20.35 Vhod za Igralce (predvojni francoski).
IZOBRA2EVALNE ODDAJE: Vsak dan. razen nedelje, 9.35 Televizija v šoli; Petek 19.45 Pet minut za boljši jezik (Konjska sila, moč); Sobota 19.15 Jugoslovanska revolucija (serijski film o Sutjeski).
KULTURNE ODDAJE:	Sreda 21.35
Ekran na ekranu (kratkometražni film, Zagreb): Četrtek 18.15 Komorni zbor »Stane 2agar« iz Krope (prenos za
JRT); 18.45 Turobna jesen (serijski film. Zagreb); 21.45 A. Marodič: »Nevesta« (5. oddaja iz cikla »Mali oglasi« : igrajo Ivan Jezernik, Marija Ben-kova, Boris Kralj in Anton Homar); Petek 19.00 Nemirno stoletje ptujske gimnazije (ob stoletnici); Ponedeljek 20.30 W. Shakespeare:	»Troilus in
Kresida (prenos iz SNG).
ZA OTROKE IN MLADINO: Sreda
20.35 »Niti našega življenja« (mladinsko tekmovanje v Ljubljani); Petek 22.20 »Vem, veš« (posnetek kviza, Ljubljana); Ponedeljek 17.45 Gianni Rodani: »Fant v televiziji« (tretje nadaljevanje igrane fantastične zgodbe, prevedel Miroslav Košuta, režija Tone Tomašič).
ŠPORT: četrtek 19.40 Evrovizijski prenos nogometne tekme Manchester United — Milan iz Manchestra; Sobo-
ta 15.00 Evrovizijski prenos evropskega telovadnega prvenstva za ženske iz Landskrone.
NARODNOZABAVNA GLASBA: Torek 18.40 Novejši posnetki Mihe Dovžana s kvintetom »Gorenjci«.
TELEVIZIJSKI DNEVNIK: Vsak dan ob
20.00.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV: Sreda 17.15, Petek 11.00, Torek 16.10 Francoščina; Četrtek 11.00, Ponedeljek 16.10, Torek 10.30 Angleščina; Četrtek 10.30 Nemščina; Ponedeljek 10.30 Ruščina.
* Op. Zavoljo aktualnih nepredvidenih oddaj lahko pride pri posameznih televizijskih oddajah do časovnih prestavitev. Gledalce prosimo, da to upoštevajo.
PRODUKCIJA JE PREMAJHNA
n
GOVOR
Dežuje. V »Kurentovem hramu« kurentujeta podpisani honorarni sodelavec Tedenske tribune na eni strani mize, na drugi pa filmski režiser Boštjan Hladnik. Ob sosednji mizi kurentuje pesnik Chubby, avtor manifesta o kulturni revoluciji, vendar se v ku-rentovanje prvih dveh kurentov ne vmešava.
— Boste tudi tokrat močno kritizirali?
— Bojim se, da bom ostal brez dela, če bom dosti kritiziral.
— Vaš poklic?
— Filmski režiser.
— Zdaj ne snemate; kaj torej delate?
— Kadar režiser ne snema, je brezposeln. Pripravlja za film, za katerega ne ve, če bo sploh kdaj posnet.
— Torej pripravljate nov film?
— Vedno, kadar ne snemam, pripravljam nekaj novega.
— Kaj vas torej tare, kadar ne snemate, ampak se pripravljate?
— Več stvari, vendar o nobeni nima smisla govoriti. Iz izkušenj vem, da je vsem našim režiserjem težko, ker smo pri nas tako od kapitalizma kot od socializma pobrali predvsem slabe stvari. Ko na Zahodu snemaš, te dobro plačajo, ko pa ne snemaš, te nihče ne plača. Na Vzhodu si med snemanjem slabo plačan, vendar tudi takrat, ko si brez dela, dobivaš nekaj malega. Pri nas pa med nezaposlenostjo ne dobiš ničesar, med snemanjem pa nekaj malega. Od Vzhoda smo torej prevzeli majhne honorarje in cenzuro, od Zahoda pa običaj, da med dvema sne-manjima ne dobiš niti beliča.
— Kako je z vašo filmsko cenzuro?
— Pod cenzuro so mišljene razne komisije, v drugačni obliki je ni.
— In kakšna bi bila po vašem idealna rešitev režiserjevega materialnega problema?
— Idealno bi bilo vzeti najboljše od Vzhoda in od Zahoda — kadar delaš, naj te dobro plačujejo, kadar pa ne delaš, naj dobivaš nekaj malega. To je pa verjetno utopija.
— Verjamete vanjo?
— Ne verjamem, da bi se sploh kdaj uresničila.
— Koliko filmov ste doslej posneli?
— Pet celovečernih — tri v Jugoslaviji in dva v inozemstvu — in nekaj kratkih.
— Katera filma ste posneli v tujini?
— Prvi je bil nemški Erotikon (1963), drugi švedski Maibritt (1964).
— Vaš zadnji film je potemtakem »Sončni krik«?
— Da.
— Bomo [Maibritt videli (udi na naših platnih?
— Na to pa jaz ne morem vplivati, doslej ni bilo niti prvega niti drugega na programu.
— Kakšna je razlika med našimi in tujimi igralci?
— Sprva sem mislil, da je velikanska. Ko se pa uvedeš v okolje, vidiš, da med našimi in nemškimi igralci razlike sploh ni, kajti snemanje je po vsem svetu enako. Film je v rokah režiserja, orodje je povsod isto, le okolje je drugačno.
— Kaj pa pogoji snemanja, so tu razlike?
—■ Zunaj je veliko boljša organizacija dela, zato je moč delati bolje, hitreje in seveda ceneje.
— Vaš »Sončni krik« je bil lani v Ljubljani najbolj obiskan domač film. Kaj vam to pomeni?
— Mislim, da režiser preprosto ne more biti srečen in zadovoljen, če njegov film predvajajo dva dni v prazni dvorani; povrhu je veliko premalo, če se ob njegovem filmu naslaja samo nekaj kritikov in cineastov. To ga lahko zadovolji samo na začetku. Kasneje sta mu kritika ali nagrada premalo. Kritika je relativna stvar, o istem filmu napišeta dvh kritika dve popolnoma različni kritiki, gledalec pa je objektivno dejstvo, ki se ga ne da z ničemer nadomestiti.
— Katerega igralca bi najprej angažirali v svojem novem filmu?
— To je odvisno od filma. V Sloveniji je veliko dobrih igralcev, škoda, da nimajo dovolj priložnosti za nastopanje. Res škoda, da, na primer, Duša Počkajeva po »Plesu v dežju« ni imela večje vloge. Zelo rad bi snemal drugi del »Sončnega krika« z Bojanom Maroševičem. Prepričan sem, da bi še bolj uspel, škoda, da tisti, ki o tem filmu odločajo, nimajo posluha. Ce se lotiš lahkotnejše stvari, pravijo, da ni umetniška, če pa si zastaviš čisti umetniški cilj, trdijo, da je treba delati za gledalce. Ce bi mogel, bi začel takoj snemati drugi del »Sončnega krika«.
— Koliko so stari scenariji, ki so jih letos sprejeli?
— Kolikor vem, je eden star petnajst, a drugi deset let. Pri tem ležanju v predalu je bistveno to, da nekaterih dobrih tem po tolikem času ne moreš več izkoristiti, medtem ko nekatere lahko.
BOŠTJAN HLADNIK MED SNEMANJEM: vsak človek je svet zase
— V katere države so prodali »Sončni krik«?
— V več, a se ne spomnim, v katere. Z nekaterimi se še pogajajo.
— Kako ste bili zadovoljni s »Kameleoni«, ki so posneli glasbo za »Sončni krik«?
— S »Kameleoni« sem bil zelo zadovoljen, pripravljeni so jih bili angažirati tudi tujci, škoda, da so se razšli, Upam, da bodo svoj ansambel obnovili.
— Ali je mogoče govoriti o tipičnem slovenskem filmu? Bi se ga morda dalo primerjati s srbskim ali s filmom kake druge jugoslovanske narodnosti?
— To je zelo zapleteno vprašanje. Prvič ne vem, v čem bi naj bila ta primerjava. Drugič, produkcija je premajhna, da bi lahko govorili o specifičnem slovenskem filmu. Od treh, štirih filmov ne moremo pričakovati, da bi bili same »špice« v kateremkoli pogledu. Tretjič, film gre skozi toliko komisij in mimo toliko ljudi, da veliko izgubi. Nemogoče je napisati tak scenarij, da bi bil film vsem všeč. Film, v katerem so združene same idealne vrline, je zelo slab. Dober je tisti film, ob katerem se krešejo mnenja. Najslabši pa je film, ki gre mimo nas tiho in ki ne povzroči niti navdušenja niti ogorčenja. Najslabša je mlačna reakcija na film.
— Je torej vaš namen, da bi pri gledalcih vzbudili nasprotujoča si stališča?
— Ne bi mogel govoriti o namenu. Vsak film, ki ima v sebi nekaj soka, mora to nujno povzročiti.
— Scenarije za svoje filme kar sami pišete?
— Za prvi film sem vzel scenarij, prirejen po romanu Dominika Smoleta. Erotikon je bil posnet po mojem scenariju. Maibritt sem delal s scenaristom. Tudi scenarij za Sončni krik je moj. želel pa bi snemati po tujih scenarijih. Zelo mi je žal, da so odbili scenarij, ki sva ga napisala z Marjanom Rožancem, kajti za tisti čas je bil zelo aktualen.
— Kaj mori slovenski film?
— Ce bi mu želeli uspeh in prodor, bi morali pustiti avtorjem popolno ustvarjalno svobodo, čeprav bi se nekateri ob tem zgražali. Ko govorim o ustvarjalni svobodi, mislim, da taka svoboda ni možna brez' ekonomske neodvisnosti.
— Kakšne težave vas spremljajo pri snemanju?
— Težave pri samem snemanju se ne morejo niti primerjati s težavami, ki jih imate pred samim začetkom snemanja oziroma s samim bojem za možnost snemanja. Najtežje je dobiti denar za načrt. Človek bi raje napisal dva scenarija, samo da mu ne bi bilo treba čakati na seje, glasovanja. Mislim, da bi morali imeti mehanizem, ki bi vse slabo izločeval, nekako tako kot v gospodarstvu, kjer slabo samo propade. Povrhu bi ta mehanizem moral vsem avtorjem omogočati enake pogoje. Objektivni kriterij je edino občinstvo, vse drugo je relativno.
— Ali bi snemali skupaj z nekim drugim režiserjem?
— Kolektivno delo se pri režiji ne obnese. Mislim, da je vsak človek svet zase in' da se z drugim režiserjem ne bi nikoli ujela. Le kako bi bilo, če bi neko pesem pisala dva pesnika, vsak po eno vrstico?
— Povejte našim bralcem, kar vas je volja. Improvizirajte.
— Silno mi je bil všeč Kržišnikov pogum, da je. kljub pričakovanim napadom dal galerijo Ohoju. Morali bi biti tolerantni. Ce nekomu kratite svobodo, lahko pričakujete, da vam jo bo tudi on kasneje kratil. Ne gre za razstavo, ampak za strpnost. Bilo mi je prav tako zelo všeč, da Bojana Štiha ni bilo strah postaviti na oder nekatera zelo drzna dela v prav tako drzni režiji. Zdi se mi, da je nesmiselno gledati neko kulturno ustanovo kot boga in pred njo klečati na kolenih. Mislim, da so se taki časi preživeli. V glasbi manjka prireditev, kakršna je bila Ohojevska likovna razstava. Obožujem tehnične predmete, ker nam lajšajo življenje. Pralni stroji človeka ne odtujujejo od kulture. Aparati, ki služijo človeku, nam dajejo še več časa zanjo. Zmerom pa so ljudje, ki svoj prosti čas znajo ali pa ne znajo izkoristiti.
VLADIMIR JERMAN
Tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama tedenska panorama te RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR)
Svetozar Djurovič je odpotoval tako rekoč brez denarja. Neznana Jovanka Ronče-vič lz Dalmacije je poslala na njegov račun pet starih tisočakov, občinski sindikalni svet iz Mrkonjič — grada pa deset. Kljub temu Je mladi invalid optimist in upa, da bo s čevljem, ki so mu ga za to priložnost izdelali v tovarni Oro v Cetinju, srečno prišel do cilja.
Po prihodu v Pariz bo pred Slavolokom zmage ustrelil iz starega črnogorskega revolverja — v čast 180-letnice padca Basti-lije.
■
OBRAVNAVE /
STREL V PARKU
Meščani Trebinja se še vedno spominjajo strelov, ki so počili 15. septembra 1964 v mestnem parku. Že drugega dne je vse mesto govorilo, da je miličnik Mi-lorad Vujadin streljal zato, ker je hotel preprečiti pobeg Alije Miletiča, strojevodje iz Trebinja, ki je v parku hotel posiliti neko dekle. Posiljevalec je zdaj stopil pred sodišče in zahteva 50.000 novih dinarjev odškodnine.
Miličnik Milorad Vujadin se je te noči sprehajal po mestu. Približal se Je mestnemu parku, ko je nenadoma skočil pred njega vodnik Josip Maočič ter mu povedal, da ga je napadel neznanec, ki hoče zdaj posiliti njegovo dekle. Vujadin je ob neki klopi našel dekle in strojevodjo, ki je trgal z nje obleko ter Jo davil. Posiljevalec je bil močan in se ni dal kar tako prema-
gati. Ugriznil je miličnika, nato pa zbežal. Vujadin Je stekel za njim, klical naj se ustavi, nazadnje pa je potegnil revolver. Miletič je padel. Ko se mu je miličnik približal, je videl, da je ubežnika ranil v nogo. še nekajkrat je ustrelil v zrak in tako poklical svoje tovariše iz drugih območij. Ranjenega Miletiča so prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal 70 dni. Naboj kalibra 7,65 milimetra mu je zdrobil piščal.
UJV Trebinja je zbralo vse podatke o dogodku ter jih poslala okrožnemu sodišču v Mostar. Priložili so tudi izjavo dekleta, da Miletiča ni nikdar prej videla. Po členu 179. kazenskega zakonika je posiljevalcu grozila kazen do deset let strogega zapora. UJV Trebinje, sekretariat za notranje zadeve Bosne in Hercegovine ter zvezni sekretariat za notranje zadeve soglašajo: miličnik Vujadin je ravnal tako ,kot Je bilo potrebno in je upravičeno uporabil revolver.
Vse to so imeli sodniki na mizi pred sabo, kljub temu pa so 29. marca 1966 Miletiča oprostili. Sodbo pa je pozneje potrdilo tudi vrhovmosodišče Bosne in Hercegovine. Okrožno sodišče je verjelo izjavi Alije Miletiča, da se je z dekletom že prej sestajal in verjelo je tudi izjavam Miletiče-vih prič. Kljub takšni razsodbi pa v Tre-binju ni nihče prepričan, da bi miličnik kar za zabavo streljal na nedolžnega človeka.
Miletič se ni zadovoljil s tem, da ga je sodišče oprostilo krivde (in torej ni bil kaznovan za poskus posilstva), temveč je zdaj nastopil kot tožnik. Zahteva 50.000 novih dinarjev odškodnine.
Miličnik Vujadin Milorad pravi: »Ravnal sem tako, kot zahtevajo predpisi, in ni mi žal, da sem ranil Miletiča, čeprav sem ga zaradi pobega, hotel le laže poškodovati. Menim, da sodišče še ni povedalo zadnje besede, še naprej bom vestno opravljal službo in še bom streljal, če bodo' tako velevali predpisi.«
Meščani Trebinja poznajo miličnika Vu-jadina kot vestnega varuha javnega miru. Komandir milice v Trebnju pravi, da ne želi govoriti o sodbi sodišča, zagotavlja pa vsem, da bodo miličniki še naprej energično ščitili državljane.	/
Bo sekretariat za notranje zadeve Bosne in Hercegovine moral Miletiču izplačati pet starih milijonov odškodnine? Sodišče bo še enkrat položilo na tehtnico pravice miličnikove strele.
■
LETOVIŠČA
MEDVED ZOPER IZGUBE
Desetletni Kika Vlačič je najrentabil-nejši član kolektiva v Bistričaku pri Zenici, kamor prihajajo na oddih zeniški metalurgi. Brez Kika Vlašiča bi se prelepemu letovišču, ki leži sredi borovega gozda na nadmorski višini 440 metrov, slabo godilo.
Kdo je torej »milijonar« Kika Vlašič, ki je tako pomemben za uspeh letovišča? Je to direktor, knjigovodja, ali pa popularen natakar, ki ne streže le s pijačo in jedačo, temveč tudi z dovtipi? Kje neki! Kika Vlašič je medved, milijonar, ki ne pla-
čuje davka na dohodek. Letno zasluži precej milijonov, ker privlači goste iz Bosne in Hercegovine ter drugih republik.
Letovišče v Bistričaku ima svojo električno centralo, ribnik, pekarno in malo farmo, po zaslugi medveda pa gospodari tako dobro, da shaja brez dotacij.
Pred desetimi leti so na obronkih Vla-
\
S
*
<y
-A«..,	^	• .!*
KOSMATINEC: Rešitelj je tu!
šiča ujeli tri mlade medvede. Pripeljali so jih v letovišče in medvedi so zrasli. Ljudje so se jih bali in nekega dne je prišla vaška delegacija, ki je zahtevala, naj medvede takoj pobijejo. Člani kolektiva se niso dali. Kupili so močne verige in medvede vklenili.
Danes živi še Kika. Njegovi »tovariši« so poginili bliizu letovišča. Vračali so se s snemanja nekega dokumentarnega filma, ko so jih napadli kmetje s sekirami in vilami. Dva medveda sta obležala v hudi bitki, Kika pa so v zadnjem trenutku rešili.
Medved živi v močni jekleni kletki,, kljub temu pa je še vedno v nevarnosti. Vaščani mu grozijo s strupom. Ce mu bodo kdaj zares podtaknili strup, bo obisk v letovišču za gotovo naglo padel. Letovišče Bistričak bo moralo spet zaprositi za dotacijo.
Ce je medved poslovno zares tako uspešen, potem bi priporočali vsem nerentabilnim letoviščem, naj si čimprej nabavijo medveda!
PLAZOVI
KAJ SE DOGAJA POD GODUŠEM?
Vas Goduš je obsojena na smrt. 800 prebivalcev je v skrbeh, da bo hrib neke noči zgrmel v dolino in vse pokopal pod sabo. štiri hiše so že porušene, petnajst jih bo kmalu zravnano z zemljo, nihče pa ne ve, kako bo z drugimi hišami.
Vas Goduš leži na strmem pobočju blizu Zvomika (Srbija). Tisoče kubikov kamenja in zemlje Je zgrmelo v dolino že pred dvema letoma. Vaščani so nemočno stali pred svojimi hišami in opazovali, kako je hrib drsel proti reki. 24 ur so opazovali, kako je zemlja požirala sadovnjake, hiše itd.
Vaščani bi radi zvedeli, kaj se dogaja na hribu nad njihovo vasju. Skupina geologov iz Sarajeva je nekaj časa raziskovala hrib, toda nikomur niso povedali niti besedice o tem, kakšna usoda čaka vas.
Premikanje hriba se še ni nehalo. Zemlja drsi počasi in petnajst hiš bi morali izprazniti. V vasi imajo le en vodnjak, zdaj sta se nenadoma pojavila še dva izvora. Prebivalci vasi govorijo o podzemnem jezeru.
Občina Zvornik je revna in revni so tudi Godušani. Morali bi natančno raziskovati, kaj se dogaja pod zemljo, toda to bi stalo veliko denarja. Hiše bodo morali porušiti ter jih zgraditi na novem mestu. Vaščani nimajo toliko denarja, da bi jih lahko postavili, saj je od 400 odraslih prebivalcev le dvajset zaposlenih — v Tuzli in Zvomiku.
Godušani že dve leti ne spijo mirno. Vsak hip se lahko s hriba vsuje kamenje in Jih pokoplje, s strahom opazujejo hrib, kjer so imeli pred nedavnim polja in sadovnjake.	^
15. MAJA 1969	•	TEDENSKA	TRIBUNA	©	STRAN	7
JEZIKOVNE
MALOMARNOSTI
.SPOMINI IN MISLI": KNJIGA, KI MOGOČE POMENI ZAČETEK REHABILITACIJE STALINA
KAKO ZUKOV BRA STALINA
Avtor knjige »Spomini in misli«, ki je zadnje mesece vzbudila veliko pozornost v tujini in ki je hkrati v Sovjetski zvezi ni več najti v knjigarnah - prva izdaja je razprodana, druge ni od nikoder - je mož, katerega ime smo od leta 1945 naprej neločljivo vezali s padcem Berlina, porazom Hitlerjeve Nemčije in koncem druge svetovne vojne v Evropi: Georgij Konstantinovič Žukov, zdaj dvainsedemdesetletni sovjetski maršaL Spomini in misli moža, ki je povedel sovjetske armade v odločilni napad, imajo seveda že same vrednost zgodovinskega dokumenta. Toda pri tej knjigi Žukova gre za nekaj več: ko se skuša ubraniti očitkov nekaterih kolegov, ki so bolj ali manj jasno povedali - v spominih in raznih člankih - da se je prav po krivdi Stalina in njegovega najzvestejšega Žukova svetovna vojna v Evropi po nepotrebnem zavlekla, maršal Žukov brani tudi Stalina. Nič čudnega torej, če so na Zahodu videli v teh maršalovih spominih že več kot samo poskus, da bi rehabilitirali Stalina. Že dejstvo, da je knjiga natisnjena, so sklepali na Zahodu - pri tako pomembni knjigi gotovo ni šlo brez privolitve najvišjega partijskega in državnega vodstva - naj bi bilo očitno znamenje, da se v Sovjetski zvezi začenja obdobje stalinizma, pa čeprav brez Stalina. Res, Žukov hvali Stalina predvsem kot vojskovodjo, toda tudi kot državnika in človeka ga ravno ne napada.
MARŠAL ŽUKOV, NAJVEČKRAT ODLIKOVANI VOJSKOVODJA DRUGE SVETOVNE VOJNE: stari računi
Dvainsedemdesetletni sovjetski maršal Georgij Konstantinovič Žukov, že na pol slep in hrom, je pred nedavnim začel bojevati svojo zadnjo bitko. Na straneh spominov, ki so pod naslovom »Spomini in misli« sredi aprila izšli v Moskvi, se poteguje za trofejo, ki mu jo zavistni kolegi odrekajo: za priznanje, da je odločilna zmaga nad Hitlerjevo Nemčijo njegova zasluga.
Knjiga žukova je nedvomno v prid tudi že močno obledeli Stalinovi slavi. Maršal ga namreč opisuje kot modrega, dobrotljivega in energičnega voditelja, ki je izbojeval zmago v »veliki državljanski vojni«. »Vse na Stalinu je naredilo name močan vtis,« piše Žukov. »Njegov videz, mehki glas, vojaško znanje in pozornost, ki mi jo je posvečal.« Stalin je bil — tako žukov — mož, poln notranje sile in dostojanstva, z izrednim smislom za humpr in popolnoma neizumetničen. Razen članom politbiroja ni zaupal nikomur, a si je kljub temu »znal pridobiti srce vsakogar, s komer je govoril.«
Tudi Stalinovi vojaški dosežki naj bi bili občudovanja vredni: »V tistem času nihče ne bi bil mogel bolje organizirati obrambe domovine ko prav Stalin. Zelo nehvaležno bi bilo, če bi se mu mi, sovjetski državljani, za to ne zahvalili.«
Ti in podobni slavospevi so zahodne opazovalce v Moskvi zapeljali k domnevi, da so »Spomini in misli« poskus »nove rehabilitacije Stalina«. To je seveda nesporazum. Žukov ne opravičuje Stalina, ampak sebe.
Po diktatorjevi smrti je Žukova vse ostreje napadala skupina visokih sovjetskih oficirjev, ki mu niso mogli oprostiti, da se je v drugi svetovni vojni kot Stalinov človek vmešaval v odločitve poveljnikov na fronti in si prisvajal njihove vojaške uspehe.
jim čez leta omogočil blesteče kariere: Nikito Hruščova.
Ko je prišel na oblast, je Hruščov leta 1955 berlinskega zmagovalca žukova sicer imenoval za obrambnega ministra, vendar ga je že dve leti kasneje z utemeljitvijo, da je sovražnik partije, odstavil. Za njegovega naslednika je postavil Ma-linovskega, Cujkov je postal vrhovni poveljnik sovjetske vojske, Moskalenku pa je poveril vodstvo raketnega programa.
V
m s
M
■ed bitko pri Stalingradu je prišlo do .jočitnejšega razdora. Žukov, ki ga je 1 Stalin poslal na fronto, je po svoji esoji omejil oblast frontnih poveljnikov jih z ostrimi disciplinskimi ukrepi pri-il, da so se brezpogojno držali ukazov alinovega glavnega stana. Žukov je pri katerih kmalu postal skorajda tako ovražen kot Hitler, še posebej zaradi ga, ker je stopil na prste oficirjem, so bili že prej občutili trdo Stalinovo ko: Vasilij Cujkov je tik pred izbru->m druge svetovne vojne izgubil svoj sokl položaj, K. S. Moskalenko je bil gradiran na delo v štabu, Rodion Ma-lovski pa je komajda ušel aretaciji, alinove žrtve pa so v Stalingradu našle oža, ki jih je ščitil pred Zukovim in
I si trije generali so se nemudoma lotili vojaškega ugleda Stalina in njegovih najožjih sodelavcev. V spominih in posamičnih poročilih so Stalina obtožili, da se ni menil za opozorila o nameravani nemški ofenzivi na Sovjetsko zvezo, da je Sovjetsko zvezo zapletel v vojno nepripravljeno, da se je opiral na svetovalce, ki jim položaj na fronti ni bil znan, in da je zavestno zmanjševal pomen bitke za Stalingrad — v prid bitki za Moskvo, katere izid naj bi bil njegova zasluga.
Napad je bil. očitno usmerjen tudi proti Zukovu, ki je kot poveljnik generalnega štaba od začetka leta 1941 svetoval Stalinu pri vseh pomembnejših vojaških odločitvah.
še pred dvajseto obletnico bitke za Berlin je stalingrajski veteran Cujkov svojega starega nasprotnika Žukova obtožil, da je zaradi slavohlepnosti in suženjske vdanosti Stalinu zavlekel konec vojne, ki bi se po njegovem trdnem prepričanju lahko končala že februarja 1945, ko bi bilo levo krilo sovjetske vojske, to je prva ukrajinska armadna skupina maršala Konjeva, lahko brez večjih težav zavzelo Berlin. Žukov tega ni dovolil, ker je hotel sam postati zmagovalec Berlina.
Žukov je molčal toliko časa, dokler je uradno veljal za sovražnika partije. Po padcu Hruščova je najprej poslal v nasprotni napad svoje nekdanje tovariše. Marca 1965 je generalni poročnik N. Antipenko obtožil Cujkova, da je po svoje prikrojil dejstva, mesec dni kasneje pa mu je generalni poročnik K. Te-legin odrekel sposobnost ocenjevanja žukova.
Končno se je zganil tudi sam žukov, ki je bil medtem odlikovan z redom Lenina, in v nekaj člankih zavrnil obtožbe Cujkova. To pa mu še ni bilo dovolj. Svoje razmerje s Stalinom je poskušal opravičiti še z že omenjenimi spomini.
Žukov je spoznal Stalina leta 1940. Na diktatorja je uspeh Georgija Žukova, ki je na čelu slabo izurjenih tankovskih in
pehotnih enot odbil napad elitnih japonskih čet na Mongolijo, napravil močan vtis. Poklical ga je v Moskvo, kjer ga je podrobno izprašal o njegovem mnenju glede sposobnosti sovjetskih čet, glede njihovih slabosti in glede vojaške sposobnosti Japoncev. Izpraševanje se je za žukova očitno dobro končalo, saj je bil še istega dne imenovan za armadnega generala in za vrhovnega vojaškega poveljnika okrožja Kijev. Ves razburjen je žukov odhitel v hotel »Moskva«, kjer je prebedel noč. Bil je prepričan, da je srečal velikega moža.
Tudi Stalin se ie prepričal, da je resnica vse, kar se je o Žukovu govorilo: da je grobijan, ki je enako trd do sebe kot do drugih, sicer tipičen primer ca-ristične dragonske tradicije, vendar pa tudi dobro podkovan v modernem načinu bojevanja.
Kdor je hotel vztrajati ob Stalinovi strani, je moral imeti trdno voljo in dobre živce. Diktator je namreč živel v stalnem strahu,	da	ga	obdajajo	ne
sposobni pomočniki. »Stalinu je bilo v po sebno veselje,« piše Žukov, »v poročilih in dokumentih odkrivati šibke točke, ki jih je vedno opazil na prvi pogled, in kaznovati tiste, ki	so	jih	s	svojo	po-
vršnostjo zagrešili.« Marsikateri visokih oficirjev je pod prebadajočim in nezaupljivim Stalinovim pogledom izgubil notranje ravnotežje. Žukov je predirne poglede vzdržal, in	Stalin	se	je počasi
tako navadil nanj,	da	ga	je	vabil	na
vedno več vojaških posvetovanj. Februarja 1941 pa ga je imenoval za načelnika generalnega štaba rdeče armade.
P:
o izbruhu nemško-sovjetske vojne- je Žukov spoznal, da so zaželeni samo nasveti, ki Stalinu ugajajo. Maršal sicer zatrjuje, da je Stalin upošteval tudi mnenje drugih, vendar pa ne more navesti nobenega primera njegove tolerance. Prav nasprotno! Že pol leta po imenovanju je Žukov prav zaradi mnenja, ki se je od Stalinovega razlikovalo, padel v nemilost. Proti koncu julija 1941 je Žukov predlagal, naj bi evakuirali Kijev in ga nato kasneje z nasprotno ofenzivo spet osvojili. Stalin se je močno razburil: »Nasprotna ofenziva? Kakšno čvekanje pa je to? Kako lahko sploh pomislite na to, da bi Kijev prepustili Nemcem?« Tudi žukov ni ohranil hladne glave: »Ce menite, da vaš načelnik generalnega štaba govori same neumnosti, nimam tu ničesar več iskati. Prosim, da me razrešite.« Stalin ga je poskusil pomiriti:
»Ne bodite vendar tako razburljivi. Ce pa že hočete, bomo shajali tudi brez
vas.«
Štirideset minut po prepiru je Žukov zapustil Stalinove prostore, ne da bi bilo prišlo do končnega razdora. Stalin ga je imenoval za poveljnika armadne skupine. S tem se nesporazumi niso končali. Stalin je Žukova še večkrat nadrl in mu ukazal, naj ga ne nadleguje z nasveti, vendar pa zaupanja vanj nikoli ni izgubil.
Po drugi strani pa se je tudi žukov, naj je hotel ali ne, za vse večne čase navezal na Stalina, še dandanes ga tako občuduje, da ne priznava nobene kritike na njegov račun. Očitek, da je Stalin Sovjetsko zvezo slabo pripravil na vojno, zavrača, da je neutemeljen, in pri tem celo žrtvuje svoje prepričanje.
Še leta 1956 je tedanji obrambni minister žukov zagovarjal mnenje, da je Stalin s krvavo čistko rdeče armade v letih 1937 in 1938 uničil elito sovjetske vojske. V svojih spominih pa čistko, v kateri je izgubilo življenje kakih 20.000 oficirjev, odpravi z opazko, da je leta 1937 prišlo do »neutemeljenih aretacij oficirjev«, ki so seveda »vplivale na sovjetsko vojaško moč«.
Enako maršal zavrača obtožbo, da se Stalin ni menil za opozorila, da Nemčija pripravlja invazijo na Sovjetsko zvezo. Večina opozoril naj bi po njegovem mnenju prihajala od zahodnih zaveznikov, ki so hoteli Sovjetsko zvezo naščuvati v vojno z Nemčijo. Poleg tega pa Žukov trdi, da tudi drugi sovjetski vojaški strokovnjaki opozoril niso jemali resno. Za primer navaja poročilo sovjetske tajne službe, v katerem je marca 1941 sovjetski vojaški ataše v Berlinu podrobno opisal nemške načrte za napad na Sovjetsko zvezo, do katerega naj bi po njegovih obvestilih prišlo med 15. majem in 15. junijem 1941. Sef sovjetske obveščevalne službe general F. I. Golikov je imel poročilo za zvijačo nemške proti vohunske službe, s katero naj bi prikrila priprave za invazijo na Anglijo. Golikov je 20. marca 1941 izjavil:	»Nemčija bo napadla
Sovjetsko zvezo šele po zmagi nad Anglijo.«
Žukov zatrjuje, da je kot načelnik generalnega štaba sovjetsko vojsko pripravljal na spopad s fašisti in moderniziral njeno opremo. Se pred nemškim napadom naj bi bil tudi hotel mobilizirati dodatne čete, vendar pa pri Stalinu, ki Hitlerju ni hotel dati povoda za začetek spopada, s svojim predlogom ni uspel.
Maršal si samozavestno pripisuje tudi zaslugo, da je z »zgodovinsko bitko pri Moskvi« zavrl nemško prodiranje in vodil prvo sovjetsko protiofenzivo. Moskovska
bitka je »Nemcem dokazala, da je sovjetska vojska nepremagljiva ovira pri uresničevanju ciljev nacizma«. Ustrezno pičla je pohvala stalingrajskih maršalov: žukov piše, da zmage ob Volgi ne gre pripisovati posamezniku, ampak vsej vojski, ljudstvu in partiji. Kljub podcenjevanju vpliva posameznikov pa je žukov tudi k zmagi pri Stalingradu pristavil svoj lonček in skromno omenja, da je bil za svoje zasluge pri njej odlikovan z redom Suvorova ter pristavlja: »Zame so bile obramba Stalingrada in priprave na nasprotno ofenzivo še posebej pomembne, ker so mi omogočale zbiranje koristnih izkušenj.« Izkušenj, ki so mu prišle močno prav v Berlinu ...
v
Z
ukov je bil že od I vsega začetka trdno odločen, da bo sam osvojil Berlin. Stalin ga je pri tem podpiral in je novembra 1944 ukazal, naj njegova armadna skupina zada Berlinu smrtni udarec. V januarju naslednjega leta je Žukov dosegel Odro, nato pa je njegovo prodiranje usta-vila nemška nasprotna ofenziva s severa, žukov tekmec Konjev, ki je prodiral proti Berlinu z jugovzhoda, je Stalinu predlagal, da bi mesto zavzel s svojo armadno skupino. Stalin ni rekel ne da ne ne, in ofenziva proti Berlinu je bila prekinjena. Cujkov je kasneje izjavil, da je bil 4. februarja 1945 priča telefonskega pogovora med Stalinom in Zukovim, med katerim je Žukov iz golega koristoljubja zamolčal, da bi bil Konjev lahko takoj osvojil fierlin.
Maršal to obtožbo zavrača in z dokumenti sovjetskega obrambnega ministrstva dokazuje, da omenjenega telefonskega pogovora sploh ni bilo. Poleg tega tako nadrobno opisuje položaj sovjetskih armad, da bralcu prav vsiljuje občutek, da armadni skupini žukova in Konjeva februarja 1945 sploh nista bili sposobni zavzeti Berlina, šele napad Žukova, ki se je začel 16. aprila, je prebil obroč utrdb okoli mesta.
V Moskvi je Stalin nestrpno pričakoval »simbol sovjetske zmage«. Ko se je žukov 19. junija javil pri njem, ga je najprej vprašal, ali še zna jezditi. Na pritrdilni odgovor žukova je Stalin odvrnil: »Dobro. Udeležili se boste slavnostne parade. Svetujem vam, da si izberete belca, ki vam ga bo pokazal konjar.« Žukov se je te časti baje sprva branil, toda 24. Junija 1945 je tri minute pred deseto ob zvokih Glinkove slavnostne koračnice odjezdil na proslavljanje zmage — svoje zmage.
KAKŠNA
STALIŠČA?
Kadar govorimo in zlasti še, ko pišemo, moramo gotovo paziti, da besede uporabljamo v takšnih pomenih In takšnih zvezah, kakršne jim je dal najprej premislek in potem utrjena raba. (S tem ni rečeno, da ne bi mogli kdaj kakšne rabe spremeniti, če se pokaže potreba za to ali če najdemo kaj boljšega.) Edino tako namreč lahko jezik ohrani tisto stalnost, ki mu je ob vsej njegovi gibljivosti potrebna, da se moremo uspešno sporazumevati v njem.
Kdor bo recimo podvomil, kako se uporablja samostalnik »stališče«, mora pač odpreti Slovenski pravopis, pa bo našel: stališče do česa, postaviti se na stališče, gledati z vzgojnega stališča; stati, biti, vztrajati na stališču, da ... Da ima »stališče« v takih zvezah prenesen pomen, je jasno. Jasno je tudi, da gre tu zlasti za mnenje, to bližino kaže tudi zadnji zgled v SP: zastopati posebno stališče = mnenje.
S tem pa še nikakor ni rečeno, da moremo izraz »mnenje« kratko malo zamenjati z izrazom »stališče«. in prav to delajo jezikovni malomarneži in pišejo potem takš-nele zvezfe: »Stališča izvršnega sveta SRS o materialnem položaju' vzgoje.« Med zgoraj navedenimi zgledi ni bilo zveze »stališča o«, in če le malo premislimo, se nam pokaže, da je nesmiselna. Očitno so to mnenja izvršnega sveta o položaju vzgoje ali pa stališča do njega. — Da je res tako, kaže naslednji zgled, ki je prav tako kot prvi vzet iz Dela: »Stališča o ustavi. Mnenja in stališča o ustavnih spremembah so rezultat širših razprav ...« V naslovu je uporabljena napačna zveza namesto stališča do ... V nadaljevanju pa se je piscu vendarle nekaj sanjalo, da gre za mnenja, in uporabil je po nepotrebnem kar oba izraza, ko bi bilo prav le eno ali drugo: Mnenja o ustavnih spremembah, ali stališča do njih.
Take napačne In nesmiselne zveze zdaj lahko berete ali slišite vsak čas: »Stališča pedagoško-znanstve-nega sveta filozofske fakultete k .Tezam o razvoju’...« — tako visok znanstveni svet bi pa že lahko zavzemal stališča do tez in ne k njim. — »Stališča republiškega sveta ZSS in predsedstva o Tezah o razvoju ...« — da ne bi bilo dolgočasno, ko gre za iste teze, so tu zavzeli stališča o njih, to pa je enako narobe kot stališča k njim. — Tudi ljubljanski radio pravi: »Zato o mnogih, predlaganih vprašanjih še ni mogoče zavzeti stališča« — prav je seveda do predlaganih vprašanj.
Pisec nekega članka v Delu z dne 17. aprila pozna še pravilno rabo: »Laže pa so se sporazumeli glede stališča do integracije.« Čutiti pa je, kako »nova šega« izteza lovke po njem, ker je kar dvakrat zapisal »stališče« tam, kjer bi bilo boljše »mnenje«: »S stališčem (= mnenjem), da je Slovenija enotno območje...«, »Upravni odbor je kljub nasprotujočim sl stališčem (= mnenjem) ...» Le previdno in preudarno — želja ne velja samo piscu navedenega članka!
J. LIKAR
UPORABLJAJTE SVE20 SODO BIKARBONO V TOVARNIŠKI EMBALAŽI PO 20 IN 40 GRAMOV
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA fEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TI AMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
GOLJUFIJE
ŠOFERJI DELAJO ŠOFERJE
V Ljubljani žirvijo ljudje, ki so že tridesetkrat padli na vozniškem izpitu. V spremstvu inštruktorja so prevozili že tisoče kilometrov, vozniškega dovoljenja pa še vedno nimajo. Morda bi v katerem mestu prišli veliko prej do vozniškega dovoljenja, v Bjelovaru na Hrvatskem morda že prvič ...
Že dve leti govorijo bjelovarski lastniki avtomobilov, da za vozniško dovoljenje ni potrebno znanje, temveč večja vsota denarja. Kandidati za vozniške izpite se niso učili, temveč so varčevali.
V avto-moto društvu v Bjelovaru pravijo, da so učenje kandidatov organizirali Posamezniki, s tem pa so škodovali društvu, ki ima za to posebno šolo. Čedalje manj bodočih voznikov se odloči za šolo, vozniških dovoljenj pa je čedalje več.
Pred nekaj dnevi sta člana izpitne komisije Drago Selemek in Vaso Sljepčevič, delavca UJV Bjelovar, odkrila čudno goljufijo. Izpit bi morala opravljati kandidata Iv*n Vranešič in Stjepan poskomčev, namesto njiju pa sta prišla Slavko Bičak in paja Omojevič. Na izpit so torej prišli stari, izkušeni šoferji, da bi opravljali izpit za tiste, ki se na volan še ne spoznajo. Oba »ponarejena« kandidata imata voz-diško dovoljenje za A, B, C in E kategoriji- Upokojeni miličnik Mija Dončevič, ki šivi v Bjelovaru in že od 1967. leta orga-°izira tečaje za vozniške izpite, ju je na-
govoril, naj gresta na vozniški izpit — namesto Vranešiiča in Poskončeva.
Upokojeni miličnik Dončevič je moral v zapor, ker domnevajo, da je bil ravno on vodja tečaja, na katerem so lahko kandidati najpreprosteje prišli do vozniških dovoljenj.
Koliko vozniških dovoljenj so v Bjelovaru izdali za znanje izkušenih voznikov, za zdaj nihče ne ve. Najbrž se kaj takega ne bi moglo zgoditi, če bi izpitna komisija vsakemu kandidatu pogledala tudi sliko v osebni izkaznici...
TATOVI^^_^
DOLGOPRSTI POŠTARJI
Pismonoše poznamo kot vestne, poštene in vedno dobrodošle. Na Reki pa je v teh dneh mnenje o poštarjih nekoliko drugačno. Ugotovili so, da so nekateri poštarji radi pogledali v tuja pisma in če je bilo v njih kaj dragocenega, so to tudi vzeli.
Že lani je neki reški poštar spravljal pisma kar doma. Sto naslovljencev Je zaman pričakovalo vesti od sorodnikov in znancev. Nekaj podobnega se je ponovilo tudi letos.
Reški pismonoša Marijan Krec, ki je dostavljal ekspresne pošiljke, je štiri leta odpiral pisma, ki so prihajala iz tujine. Posebno so ga zanimala pisma, za katera je predvideval, da je v njih tuja valuta. Pri tem je bil zelo pazljiv, kajti ob sortiranju
je jemal le pisma, ki niso bila namenjena naslovljencem iz njegovega rajona. Denar je vzel iz pisem, ki jih je nato metal v peč. V štirih letih je odprl okrog 130 pisem in si prisvojil 120 ameriških dolarjev, 15 kanadskih dolarjev, 40.000 lir in nekaj avstrijskih šilingov.
Pismonoša Mate Jerčinovič je iz nekega pisma vzel 5.000 lir, v dostavni knjigi pa ponaredil podpis naslovljenca.
Lani je neki reški pismonoša prišel v denarne težave, zato si je začel sposojati denar, ki je bil namenjen naslovljencem. Prvo pošiljko je zadržal pri sebi deset ali dvajset dni, ko pa je dobil novo, je plačal prvo »posojilo^. Tako je obrnil okrog 4.000 dinarjev.
Pismonoša Mate Babič iz Senja Je letos
POŠTAR: Pisina iz Amerike so za nekatere huda skušnjava
prinesel 66-letni Mariji Sojat 8.341 din in ji vse to izplačal. Pozneje jo je s pomočjo nekega gostilničarja prepričal, da ji je pomotoma izplačal 1.000 din preveč. Starka mu je nasedla in denar vrnila.
VROČEKRVNOST
S SVATBE V JEČO
Romeo in Julija iz Šibenika sta te dni stala pred sodniki, Romeo bo šel za leto dni v zapor, še prej pa bosta oba stopila pred matičarja.
22-letni Ivan Torič, tako je namreč Romeu ime, bo moral v zapor zaradi poskusa uboja 17-letne dijakinje Zorane S., ki bo kmalu postala njegova žena. Mladostna ljubezen, ki se je začela že pred nekaj leti, bi se lani novembra skorajda žalostno končala. Fant in dekle sta se vroče ljubila, nekega novembrskega večera pa sta se začela prepirati. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo, znano je le, da je Ivan Torič dekle štirikrat zabodel z nožem v hrbet. To je storil takrat, ko je dekle odhajalo domov.
Kmalu se je zavedel, kaj je storil, zato je poklical prvo pomoč. Dežurna zdravniška ekipa je prišla na kraj nesreče in dekle so prepeljali v bolnišnico. Danes je popolnoma zdrava.
Na sodni obravnav) je imel Torič odličnega zagovornika, najbolje pa ga je branila — mlada Zorana.
Poroka bo v naslednjih dneh, Torič pa bo šel po slovesnem dogodku za rešetke.
I
I
1
I
T SVET
I
T SVET
T SVET
OD TORKA 00 TORKA
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
ZR Nemčija kljub velikemu povpraševanju po marki svoje denarne enote ni revaivirala. V Veliki Britaniji in Franciji so Bonnu to zamerili, ker menijo, da bosta zdaj v nevarnosti funt in frank. V Švici pa so se sestali guvernerji centralnih bank zahodnega sveta, da bi se pomenili o najnovejša denarni krizi.
Bivši francoski predsednik de Gaulle čisto nenadoma odpotoval na počitnice i Irsko. Menijo, da je to zanesljivo zn menje, da se general umika iz p red vol ne bitke, v kateri so pozicije nekdanjej premiera Pompidouja čedalje močnejše.
EDINO DRŽAVO RELATIVNEGA MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU JE POTEGNILO V VRTINEC ARABSKO-IZRAELSKEGA SPOPADA
ZDAJ TUDI LIBANON NA NATEZALNICI
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE lAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAM« TEDENSKA PANOR/
V Sovjetski zvezi so aretirali antista-linista generala Grigorenka, ko je prišel v Taškent na proces proti krimskim Tatarom.
Na češkoslovaškem je prenehal izhajati ilegalni časnik »Zpravy«, potem ko so nekateri legalni češkoslovaški časopisi začeli pisati tako kot ta list, ki je izhajal pri sovjetskih okupacijskih oblasteh — Sekretar OK KPC Jožef Lenart je napadel češkoslovaški tisk in posredno povedal, da je šlo na češkoslovaškem res za kontrarevolucijo, česar doslej ni priznal še noben drug češkoslovaški voditelj. Lenart sodi med konservativce, naklonjene čim tesnejši povezavi s Sovjetsko zvezo. — Ob obletnici osvoboditve so bili v Plznu incidenti, ko so ljudje z ameriškimi zastavicami počastili spomin padlih, češ »saj so nas osvobodili Američanil«
Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zanikala govorice, češ da ima Izrael že pet ali šest jedrskih bomb. Prvo informacijo o tem je objavil zahodnonemški časopis »Spiegel«.
Libanonski predsednik Charles Helou in premier (ki je odstopil) Rašid Karame sta se pogovarjala s predstavniki palestinskih komandosov o aktivnosti komandosov na libanonskem ozemlju. Komandose je vodil Jaser Arafat.
Britanska kraljica Elizabeta je bila na uradnem obisku v Avstriji. Med drugim je obiskala tudi Gradec. To je bil po več ko sto letih prvi obisk britanskega suverena v Avstriji.
Po večdnevnem obisku je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak odpotoval iz Indije, kjer se je udeležil pogreba indijskega predsednika dr. Zakir-ja Huseina.
Britanski premier je povedal, da se bo kar najbolj potrudil, da bi parlament sprejel zakon zoper stavke. Sindikati pa so dali vedeti, da se bodo takemu zakonu najodločneje uprli.
V Džakarti so sporočili, da se ne razburjajo zaradi upora prebivalstva na Zahodnem Irianu, najzahodnejšem delu Indonezije.
KULTURA IN PROSVETA
V Cannesu se je začela dvotedenska filmska tekma za »zlato palmo« — mednarodni filmski festival. Na prireditvi sodeluje šestnajst držav, programsko pa sta najmočnejši Francija in Italija. Jugoslavijo uradno zastopa film Aleksandra Petroviča »Kmalu bo konec sveta «
MALA KRONIKA
Trije reaktivci japonskih obrambnih sil so strmoglavili v skalovje gore blizu Hirata, kakih 600 km južno od Tokia. Vsi trije piloti so bili ob življenje.
Na reki Gandak v Indiji se je prevrnil čoln, poln potnikov. Utonilo je več ko petdeset potnikov.
POLITIKA IM GOSPODARSTVO
POLJSKA
PRODOR MLADIH
Potem ko se je politika Wladyslawa Gomuike po kratkotrajnem koketiranju z liberalizacijo, ki ga je 'bilo opaziti, ko je Gomiulika leta 1956 prišel na oblast, spet vrnila na stare, ustaljene tirnice, so se pogledi vseh Poljakov, ki so si želeli sprememb, obrnili proti notranjemu ministru
Mieczyslawu Moczarju. Moozar, za katerega govorijo, da ima ukrajinske prednike in da je bil pred drugo svetovno vojno v tesnih stikih z ukrajinskimi nacionalističnimi organizacijami, po prepričanju sicer ni liberalec, vendar pa je znan kot nasprotnik sovjetske nadoblasti na Poljskem in pristaš nekakšne gospodarske reforme, piše »Time«.
Poleg tega je Moozar spreten politik pa duhovni vodja izrazito nacionalistične skupine partizanov (večina njenih članov je iz vrst poljskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno) in združenja bivših borcev, ki šteje 250.000 članov. Moczarju se je sčasoma posrečilo postaviti svoje simpatizerje na ključne položaje v obrambnem in komunikacijskem aparatu.
Ifekaj časa je bilo res videti, da se položaj Gomuike poslabšuje z vsakim tednom. Ko se je marca lani na Poljskem začela vrsta študentovskih demonstracij, naperjenih proti vladi, so Moczar in njegovi pristaši odkrito nastopili proti Gomulki. Njihovo prvo orožje je bila antisemitska kampanja, ki naj bi spodkopala Gomulkove pristaše v vladi in vodstvu komunistične partije, med katerimi je bilo res precej Zidov. Kampanja, meni »Time«, je pometla z mnogimi Moczarjevimi nasprotniki. V začetku preteklega poletja pa je Moozar prevzel tudi položaj partijskega sekretarja, zadolženega za državno varnost, notranje ministrstvo in zakonodajne organe. Videti je bilo, da se Gomulkova oblast bliža koncu.
Čeprav je menda tudi Gomulkova žena židovskega rodu, je voditelj Moczarjevo
protisemltsko kampanjo mimo pustil teči njeno pot. Bržkone je računal, da bo deželo očistila zahodno usmerjenih liberalcev in konec kancev škodovala Moczarju samemu s tem, da mu bo odtujila intelektualce. In zdi se, da se je res tako zgodilo.
■ Poleg tega pa je imel Gomulka v rokah še en adut — Češkoslovaško. Položaj na Češkoslovaškem je izkoristil za to, da je rojake nenehoma opozarjal na nevarnost, ki bi pretila Poljski, če bi se upirala Sovjetski zvezi oziroma če bi postavila na oblast Moozarja.
MOCZAR: Notranji minister kot idol
Gomulka je potem začel z nasprotnim napadom. V nekaj tednih je 2000 Poljakov izgubilo službe. Uporne študente so pozaprli ali jih poslali v vojsko, intelektualce pa so nekako prisilili k pokorščini. Kljub prepričljivi Gomulkovi zmagi pa je boj za oblast vendarle -pustil posledice: na poljski hierarhični lestvici je močno napredovala skupina mladih, ambicioznih tehnokratov, ki so Gomulkovi privrženci, vendar pa se nagibajo k reševanju gospodarskih problemov v okviru mednarodne trgovine.
GRČIJA	^
PISMO IZ JEČE
Grški skladatelj Mikis Theodorakis, ki je že osem mesecev zaprt v arkadi j ski vasici Zetouna, je grški igralki Melini Mer-couri, ki je postala eden izmed simbolov odpora proti grški vojaški junti, poslal pismo z naslednjo vsebino: »Moja draga Melina! Z občudovanjem spremljam tvoj boj za našo ljubljeno domovino. Moja sreča je tem večja, ker že dolgo vem, da se bo plamenček, ki si ga prižgala v svojem, srcu, razplamtel in prestrašil tirane ter ogrel patriote. Hudo mi je, da tvojega očeta ni več med živimi. (Oče Meline Mer-courl, nekdanji član grškega parlamenta in ustanovitelj grškega komiteja za boj proti diktatorjem, je umrl v izgnanstvu
KAKO Sl RAZLAGATI DOGODKE V NAVIDEZNO SPOKOJNI DEŽELI? SO MAR STRELI V LIBANONU PREHODNE NARAVE, ALI GRE ZA NOV POŽAR V TEM DELU SVETA
Začelo se je 23. aprila. Po Libanonu se je raznesla vest, da so se enote libanonske armade na jugu spopadle s komandosi palestinskih organizacij in da namerava vlada pregnati fedajine iz Libanona. V palestinskih taboriščih, kjer živi od leta 1948 kakih 250.000 beguncev, je zavrelo. V Saidi in Bejrutu so Palestinci pridrli na ulice. V Saidi, ki je že tradicionalno muslimanska, se jim je pridružilo vse prebivalstvo, v Bejrutu pa večina muslimanov iz muslimanskih četrti. Počili so streli in več kot deset ljudi je bilo ubitih. Nihče ne ve natanko, koliko.
Kdo je streljal? Vojska in policija, ki sta z vso silo nastopili proti demonstrantom? Uradno v Bejrutu trdijo, da so bile krogle izstreljene iz streh in da niso bile take, kot jih uporabljata libanonska vojska in polioija. Uradno leti sum na baa-siste in druge levičarske skupine in za vsem tem vidijo v Bejrutu roko Damaska.
Res je, da je palestinska organizacija »al Saeka«, ki ima zdaj v Libanonu največ komandosov, pod vodstvom sirskega Baas, vendar drugih, prepričljivejših dokazov o sirskem vmešavanju za sedaj ni. Sicer pa to, ali se Sirija vmešava ali ne, niti ni bistveno.
KOMPROMIS — TODA JASEN
Bistveno je to, da se mora zdaj Libanon odločiti, kakšno politiko bo vodil v prihodnje. Ce gremo v skrajnost, bi lahko rekli, da gre za to, ali bodo oblasti za fedajine ali proti njim. Doslej je vlada glede tega hodila po visoko napeti vrvi. Komandose so javno podpirale prav vse politične skupine, od skrajne desnice do skrajne levice. Tudi vlada jim je dajala vso besedno podporo. Toda na tihem so poskušali dejavnost komandosov kar najbolj omejiti in jo po možnosti popolnoma preprečiti, če ne bi razdražili »sultana«, kot v Bejrutu pogosto imenujejo Mošeja Dajana.
Vsakomur, ki količkaj pozna libanonske razmere, je jasno, da je odločitev, izražena v skrajnostih, nemogoča. Libanonska vlada se ne more izreči proti komandosom, ker bi s tem obrnila proti sebi vse palestinsko gibanje in si nakopala jezo drugih arabskih držav. Ne more pa se tudi v celoti izreči zanje in jim dovoliti, da svobodno operirajo z libanonskega ozemlja, ker bi bili potem nenehno izpostavljeni izraelskemu vojaškemu pritisku, tako kot zdaj Jordanija.
V obeh primerih pa bi država zabredla v dolgotrajno notranjepolitično krizo. Krščanski, prozahodni del prebivalstva je namreč odločno proti termi, da bi komandosom dovolili, da se prosto gibljejo po libanonskem ozemlju. Velik del muslimanskega prebivalstva pa je prav tako odločno za to. Rešitev je torej treba vsekakor iskati v kompromisu. Toda tokrat mora biti ta kompromis jasen—-se pravj, treba ga je izdelati v dogovoru s komandosi.
Kompromisna rešitev bi bila ne le najboljša, marveč tudi tipično libanonska. Libanon pravzaprav kot država temelji na kompromisu. Toda tokrat očitno ne bo tako lahko pobotati. Libanon je zdaj že tri tedne brez vlade in tisti optimisti, ki so napovedovali, da bo vladna kriza mimo že po nekaj dneh, so se očitno pošteno urezali. Premier v ostavki Rašid Karame, ki ima izmed vseh kandidatov za sestavo nove vlade največ možnosti, noče prevzeti mandata — osmega po vrsti v zadnjih štirinajstih letih — dokler se vsi politični voditelji ne bodo dogovorili o enotni politiki do palestinskih komandosov. Medtem pa se na jugu Libanona nadaljujejo spopadi med vojsko in komandosi. Sef palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in Naserjev odposlanec Sabri el Koli sta pred dnevi obiskala Bejrut, da bi posredovala. Za zdaj ni nobenih znamenj, da bi bila kaj dosegla.
STO LET SOŽITJA
Libanon je pravi kaleidoskop raznih narodnosti in verskih sekt. Trenja in spopadi med verskimi sektami so že od nekdaj eden izmed poglavitnih problemov v tej deželi. Čeprav so se pripadniki raznih
SPOPADI MED DEMONSTRANTI IN FEDAJINI TER POLICIJO IN ARMADO kompromisno rešitev?
PO NAPADU IZRAELSKIH KOMANDOSOV NA BEJRUTSKO LETALIŠČE: in miru je bilo konec
sko gospodarstvo. Toda političpo ravnotežje, na katerem država sloni, se je ohranilo. Po nekajdnevnih demonstracijah se je Libanon junija 1967 kmalu umiril.
Neposredni povod za sedanjo krizo, ki traja praktično že od začetka leta, pa je bil izraelski napad na bejrutsko letališče. Ta napad je Libanoncem živo pokazal, kako zelo ranljivi so in kako je malo treba, da bi vrtinec krize vsrkal vase tudi njihov otok miru na Srednjem vzhodu.
Po napadu se je začelo muslimansko prebivalstvo odločneje zavzemati za to, naj bi Libanon podprl splošno arabsko politiko in dal moralno in materialno pomoč palestinskim komandosom, ki jih je bilo čedalje več tudi na libanonskem jugu. Na drugi strani pa se je pretežni del katoliškega prebivalstva zavzemal za libanonsko nevtralnost in slišati je bilo celo čisto resne predloge, naj bi si zagotovili vojaško zaščito Francije ali Združenih narodov.
Sedanja kriza je drugo nadaljevanje te odločilne nacionalne debate. Ozračje Je toliko bolj napeto, ker je gospodarstvo, ki si je bilo komaj malo opomoglo, spet hudo prizadeto. Šibka točka libanonskega gospodarstva je v tem, da temelji na trgovini, bančništvu, komunikacijah in turizmu — vse to pa so panoge, ki jih vsaka politična kriza zadene v živo.
LE PRVA ETAPA?
Zanimivo je vprašanje, ki se ob spopadu med palestinskimi komandosi in libanonskimi oblastmi ponuja samo po sebi: kako se bodo v prihodnje gibali odnosi med Palestinci in arabskimi režimi? Očitno je namreč, da je v teh odnosih začelo nekaj škripati, čeprav je na uradni ravni vse v najlepšem redu.
Program palestinskih osvobodilnih organizacij je znan: osvoboditi Palestino (uničiti Izrael) in na njenem ozemlju ustvariti demokratsko državo. Palestinci menijo, da morajo v tem njihovem boju sodelovati vse arabske države, še posebej pa tiste, ki mejijo z Izraelom. V teh državah naj bi jim oblasti dovolile, da se popolnoma svobodno gibljejo in z njihovega ozemlja tudi odhajajo na akcije v Izrael in zasedene kraje. Zaradi takega stališča so odnosi med Palestinoi in arabskimi režimi čedalje bolj delikatni. To ne velja le za tiste države, ki se zavzemajo za mirno, se pravi, politično rešitev krize na Srednjem vzhodu (predvsem Jordanija in Libanon, saj v ZAR palestinskih komando-
sov praktično ni), ampak tudi za bolj radikalne države, kakršni sta Irak in Sirija.
V Jordaniji sta si režim in palestinsko gibanje, ki je postalo država v državi, že nekaj mesecev v tihem navzkrižju. To danes obravnavamo v analizah krize kot pomemben element. Zanimivo pa je, da so pred kratkim začele pritiskati na palestinske organizacije tudi iraške oblasti. Rasističnemu režimu v Bagdadu zlasti ni po volji velika priljubljenost, ki jo uživa v Iraku najmočnejša palestinska organizacija el Fatah. Zato zdaj zahtevajo, da mora el Fatah umakniti svbje enote in taborišča iz naseljenih mest po možnosti v kraje blizu jordanske meje, kjer ne bodo tako na očeh, nadalje da morajo vnaprej prijaviti vse shode, manifestacije, akcije ipd. Ce bo iraška vlada nadaljevala tako politiko, bo moralo prej ali slej priti do spora.
Nenavaden je položaj v Siriji. Sirski režim je sicer zelo naklonjen komandosom, toda politični opazovalci na Srednjem vzhodu se že dolgo sprašujejo, kako da na sirsko-izraelski črti prekinitve ognja skorajda ni incidentov, čeprav ima sirski Baas celo svojo organizacijo komandosov — ai Saeka. Znano je tudi, da v Damasku ne morejo videti Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Njen voditelj Georges Hatoaš je bil lani v Siriji celo zaprt in je iz zapora pobegnil v Jordanijo.
Voditelji palestinskih komandosov sami pravijo, da odnosi med njimi in arabskimi režimi niso taki, kot bi si oni želeli. Po njihovem mnenju se utegne prej ali slej zgoditi, da se bodo Palestinci morali celo z orožjem braniti pred arabskimi vojskami, zlasti še, če bi arabske države pristale na politično rešitev krize.
Zelo verjetno je torej, da libanonska kriza ne bo ostala edini primer odkritega konflikta med arabskimi oblastmi in Palestinci. Veliko vprašanje pa je, do česa bo. to pripeljalo. Na eni strani je res, da je velik del arabskega nepalestinskega prebivalstva na strani komandosov, zato bi bili komandosi v morebitnih spopadih zmožni prizadejati arabskim režimom hude preglavice, morda bi lahko nekatere izmed njih celo strmoglavili. Toda za sedaj Palestinci vsekakor niso dovolj enotna in trdno organizirana sila, da bi lahko nudili ali omogočili neko realno alternativo za sedanje režime, pa najsi so le-til še tako šibki in nepriljubljeni. Ali se torej arabskim državam obeta dolgotrajna politična kriza?
ANDREJ NOVAK
ver vedno zavedali, da morajo živeta drug ob drugem, se včasih ni bilo mogoče izogniti hujšim krizam.
Pred dobrimi sto leti, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se Je upora maro-nitskih kmetov (maroniti so najmočnejša libanonska verska sekta — to je krščanska sekta, ki je veliko starejša od rim-sko-katoliške cerkve, Ime pa je dobila po svetem Maronu) proti maronitskim in diuzovskim veleposestnikom izrodil v spopad med Druži in muslimani ter kristjani. V spopadih, ki so se razplamteli po vsem Libanonu in tudi v Siriji, je izgubilo življenje 11.000 kristjanov.
Vmešale so se turška parta, ki je imela takrat suverenost nad temi kraji, in evropske velike sile, predvsem Francija. Rezultat je bil tako imenovani »Rčglement organique«, »organska ureditev«, dokument, s katerim so določili meje takratnega Libanona, ki je bil veliko manjši od današnjega, in uredili odnose med verskimi skupnostmi.
»Reglement organique« je veljal do prve svetovne vojne, v kateri je razpadel turški imperij. Po vojni je dobila mandat nad severnim delom velike Sirije, ki je zajemala tudi današnjo Jordanijo, Izrael in Libanon, Francija. Prvo, kar so Francozi storili, je bilo to, da so ločili Libanon od Sirije.
In ker so bili libanonski maroniti že od nekdaj najboljši zavezniki Francozov v tem delu sveta, arabski nacionalisti iz Damaska pa njihovi najhujši nasprotniki, so Francozi poskrbeli, da se je Libanon okrepil, Sirija pa oslabela. In tako so leta 1920 takratnemu Libanonu, ki je bil za polovico manjši od današnjega, dodali še pas ozemlja na severu, jugu in vzhodu. To ozemlje so, kajpak, odščipnili — od Sirije.
Tako je nastal tako imenovani Veliki Libanon. Prvotnemu Libanonu so Francozi med drugim priključili tudi tako pomembne kraje, kot so Bejtruit, Tripoli, Saida in Tir in plodno dolino Bika na vzhodu. Za Sirijo je bil to hud udarec, saj je šla dotlej praktično vsa njena zunanja trgovina preko pristanišč Bejruta in Tripolija. Takih luk Sirci še do danes niso več zgradili in do danes tudi niso pozabili, kaj so jim Francozi storili. Zato Libanon in Sirija sploh nimata diplomatskih odnosov in odnosi med njima so večkrat zelo napeti. Libanonski časopisi so v Damasku prepovedani in libanonska politična ureditev ni pri sirskem režimu niti malo v čislih. In obratno. Libanonci ob
1958, ko je hotel takratni predsednik republike Caimdlle Chamoun, ki je bil izrazito prozahodno usmerjen, spremeniti nacionalni sporazum tako, da bi lahko kandidiral še za en predsedniški mandat. To je bil povod za muslimanski upor, ki je pripeljal državo v pravo državljansko vojno. Sele po šestih mesecih je bdi izvoljen nov predsednik — poveljnik vojske, general Fuad šehab.
OMAJANO GOSPODARSTVO
ob vsaki priliki obtožujejo Sirijo, da se vmešava v njihovo politiko. ,
Ustanovitev Velikega Libanona, ki je bil potemtakem umetna tvorba, je imela za Libanon tudi škodljive posledice. Ena izmed njih je bila ta, da je država dobila lepo število muslimanov, tako da so maroniti čez noč postali le skromna večina. Mnogi poznavalci so že takrat napovedovali, da bodo katoliki Sčasoma postali manjšina, ker je naravni prirastek pri muslimanih veliko večji kot pri katolikih. To se je zdaj že zgodiio — vendar uradno še ne, ker že nekaj let ni bilo ljudskega štetja.
ŠKODLJIVE POSLEDICE
Prelomno leto za sodobni Libanon, tak, kakršnega poznamo še danes, je bilo leto 1943. Takrat je Libanon, ki je bil sicer že leta 1926 proglašen za republiko, postal tudi dejansko neodvisen. Temelj države je bil gentlemanski sporazum ali nadi, ki ni nikjer zapisan, je nastal kot izraz kompromisa med katoliško skupnostjo, ki je takrat štela 56 odstotkov od 1,6 milijona prebivalcev in je težila k francoski zaščiti, in med muslimani, ki jih je bilo 44 odstotkov in so zahtevali dosledno arabsko politiko. Nadž ni le načelni sporazum o strpnosti in sožitju, ampak tudi čisto konkretno ureja odnose med katoliki in muslimani v vsakdanjem političnem življenju. Sporazum tako določa, da mora biti predsednik republike maronit, predsednik vlade sunitski musliman, predsednik parlamenta pa maronitski musliman. Razmerje med katoliškimi In muslimanskimi poslanci v parlamentu pa mora biti vedno 6:5, tako da se mora število poslanskih sedežev vedno deliti z 11—77, 88, 99 ipd.
Trenutno sporazum deluje takole: predsednik republike je maronit Charles Helou; predsednik vlade v ostavki je sim it Rašid Karame; predsednik parlamenta je šiit Sabri Harnade. V parlamentu, ki šteje 99 sedežev, pa je 54 katoliških in 45 muslimanskih poslancev. Ta poslanska mesta pa so spet po posebnem ključu razdeljena med različne muslimanske in katoliške sekte.
To je tako imenovana »libanonska formula«, ki še vedno vzbuja občudovanje pravnih strokovnjakov in državnikov. Stvar je hudo zapletena, vendar je doslej učinkovito delovala. V 26 letih je le enkrat izbruhnila res huda kriza: to je bilo leta
»Libanonska formula« je kolikor toliko uspešno preživela tudi vojno med Arabci in Izraelom junija 1967. Res je, da je bilo takrat hudo prizadeto libanon-
NA BEJRUTSKIH ULICAH: bodo našli
Ljubljana, Mestni trg 27
TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANO
leta 1967.) Toda kaj lepšega bi ti in tvoj brat Spiro lahko storila v počastitev njegovega spomina? Najini politični nazori in najine sanje o srečnejši Grčiji jutrišnjega dne so enaki. Ponosen sem, Melina, da služim po duhu tako velikemu ljudstvu in da imam tovariše, kot si ti in tisoči borcev za našo svobodo. Živim samo še za to, da bi bil priča resničnemu vstajenju Grčije.«
Pismo, ki je bilo napisano na cigaret-no škatlo, je iz Zetoune do Londona, kjer trenutno biva slavna grška igralka, po tajnih kanalih potovalo skoraj mesec dni. Melina Mercouri, ki se je pred dvema mesecema v Italiji komajda ognila eksploziji tempirane bombe, je pred nedavnim novinarjem povedala tole: »Bolje se je boriti in umreti kot biti suženj. Preden Pa človek začne ubijati, mora poskusiti vse druge poti. Grška kri je dragocena.«
n
ZDA
NIXGN — ZASEBNO
•John F. Kennedy se je v Beli hiši počutil »kot v hotelu« — tako zelo je bil zakoreninjen v aristokraciji Nove Anglije. Lyndonu B. Johnsonu se je predsedniška rezidenca zdela »podobna stadionu« — tako zelo se mu je tožilo po teksaškem fevda-'Izmu. Richard M. Nixon, ki je bil rojen v Kaliforniji, študiral v Severni Karolini ler bil politik v Washingtonu in odvetnik v New Yorku, ni doslej še nikjer pognal
korenin. Zaradi tega je Bela hiša zanj — »dom, katerega vrata so oprta vsem Američanom.«
Novi predsednik je že ob vselitvi v Belo hišo povabil v goste »košček srednjega sloja, košček malomeščanske Amerike«; približno dvesto članov svojega velikega sorodstva. Tudi Nixon sam je po videzu malomeščan: marljiv, brezbarven, skromen. Pripadniki visoke družbe so mu nekoliko zviška smehljajo, prebivalci pro-vincijskih mest srednjega zahoda pa ga občudujejo.
Francoska eleganca Kennedyja je bila Ameriki prav tako tuja kot teksaška prvobitnost Johnsona. Sele Nixon ponuja s frakom, sektom in sadnim sokom Američanom to, kar se jim zdi kultivirano — in posnemanja vredno. Minili so Časi Johnsonovih kavbojskih hlač in Kennedyjevih puloverjev z visokim ovratnikom, pa tudi časi brezciljnega tempa Johnsonovega predsedniškega dne.
Za novega ameriškega predsednika se dan začenja ob sedmih zjutraj z zajtrkom, ki ga sestavljajo žitni kosmiči, sadni sok in kava, oslajena s polovico žličke sladkorja in tremi kapljami smetane. Med zajtrkom Nixon bere »New York Times«, »Washington Post« in »Washington Star«. Nato zapusti zasebne prostore, v delovni sobi prebere izvlečke poročil in sprejema svoje svetovalce.
Od desetih dalje začno prihajati obiskovalci: veterani iz Vietnama, člani kongresa in republikanske stranke in tuji državniki. Po kosilu Nixon nekaj časa počiva. Popoldne se sestane s člani vlade in se po telefonu pogovarja z vplivnimi se-
natorji in poslanci. Okoli 18 ure po zdravnikovem navodilu petkrat preplava bazen.
Zvečer pa postane popolnoma očitno, kako zelo se Nixon razlikuje od svojih predhodnikov Johnsona in Kennedyja. Kennedy je z ženo pogosto obiskoval večerne zabave v elegantni četrti Geogetown ali pa vabil k sebi umetnike in intelektualce. Johnson je ob zvokih teksaškega orkestra plesal pozno v noč. Nixon pa, ki je srečen, da si je končno uredil dom, preživlja večer v krogu svoje družine. Med njegove maloštevilne večerne obiskovalce štejejo le J. Edgar Hoover, Bllly Graham, in Aliče Roosevelt.
GANGSTERJI, POZOR!
»Organizirani kriminal, ki si je utrl pot celo v naše vladne institucije,« je pred nedavnim izjavil ameriški predsednik Ni-xon, »ovira naš demokratični razvoj.« Zaradi neobdavčenih »dohodkov« mafije in gangsterskih tolp, ki imajo ilegalne igralnice, so ZDA imele lani 20 do 50 milijard dolarjev škode. Nixon Je zaradi tega od kongresa zahteval 61 milijonov dolarjev (70-odstotno zvišanje sredstev, ki jih je v ta namen predvideval proračun Johnsonove vlade), s katerimi bi poostrili kampanjo proti organiziranemu kriminalu.
Dodatna sredstva pomenijo več mož
LR KITAJSKA
soTTetski mao
Od aprila letos je vse pogosteje slišati o človeku, ki je bil dotlej v kitajskem političnem ozadju. V Sovjetski zvezd menijo, da je to človek, ki bi lahko v primernem trenutku zasedel Maov stolček. Gre za 62-letnega Vanga Mdnga, ki je 14 let mlajši od Mao Ce Tunga in ki je večji del življenja preživel v Sovjetski zvezi.
Pred kratkim je angleški tednik »Sun-day Telegraph« objavil, da je Vang M ing s podporo Kremlja ustanovil kitajsko komunistično partijo v izgnanstvu. Dva tedna kasneje je v Sovjetski zvezi izšla belo modra knjiiioa z naslovom »Kitajska: kulturna revolucija ali protirevolucionarni udarec?« Podpisan je Vang Ming. Knjižica naj bi bila odgovor rdeči Maovi knjižici. Razdeljena je na dva dela: »Deset hudih Mao Ce Tungovih zločinov na Kitajskem« in »Pet hudih Mao Ce Tungovih zločinov v mednarodnih vprašanjih«.
V kratkem predgovoru je Mingov življenjepis, kjer je med drugim zapisano naslednje: »Vang Ming, častitljivi član centralnega komiteja komunistične partije Kitajske, je imel važno vlogo v mednarodnem gibanju. V tridesetih letih je bil generalni sekretar partije in član politbiroja. Vedno se je boril za to, da bi v kitajski revoluciji ohranili načela proletarskega in temacionailizma. Belo modra knjižica, ki
KAKO SO ZDA NAMERNO IZDALE SOVJETSKI ZVEZI VOJAŠKO SKRIVNOST_
UZDA ZA JEDRSKE KONICE
Neverjetni dogodek, o katerem boste brali, je bil vsej svetovni javnosti doslej še popolnoma neznan in zelo verjetno mu ni primere v zgodovini meddržavnih odnosov. V dobi, ko je obstoj velesile, žal, odvisen od njenega nuklearnega arzenala, se zdi skoraj povsem neverjetno, da bi neka velesila svojemu najresnejšemu nasprotniku namerno izdala pomembno jedrsko skrivnost. In vendar so pred nedavnim sodelavci znane ameriške revije Newsweek odkrili, da so Združene države med predsedništvom Johna Fitzgeralda Kenne-dyja napravile prav to: Sovjetski zvezi, svojemu velikemu tekmecu v norem oboroževanju z raketami z jedrskimi konicami, so zaupale eno svojih najpomembnejših tehničnih rešitev. Zgodovina bo pokazala, ali je pokojni ameriški predsednik Kennedy s tem nenavadnim dejanjem dejansko rešil svet pogube.
»Zlomljena puščica! Zlomljena puščica!« Z zlohotno vztrajnostjo je šifrirani stavek, ki pomeni, da se je zgodila jedrska nesreča, po etru prihajal v strateško letalsko poveljstvo v Omahi. Potem so prišle še podrobnosti: neki bombnik B-i>2 je s tovorom dveh 24-megatonskih bomb strmoglavil v okolici Goldsboroja v Severni Karolini, ko je bil na običajnem šolskem poletu. Eksplodirala ni niti ena bomba, kar pa je bilo pričakovati, kajti obe sta bili opremljeni s šestimi povezanimi varnostnimi napravami, ki naj bi preprečile morebitno sprožitev. Toda ko so letalski tehniki prispeli na kraj nesreče, so zaprepadeno ugotovili, da se je na eni od jedrskih konic pri padcu sprožilo kar pet od šestih varnostnih naprav. »Eno samo samcato stikalo,« pravi jedrski fizik Ralph E. Lapp, »je še preprečevalo, da ni bomba eksplodirala in vsej pokrajini prinesla ogenj in pogubo.«
Do tega skorajšnjega pokola je prišlo 24. januarja 1961 — štiri dni po inavguraciji Johna F. Kennedyja. In kot je novi predsednik kmalu izvedel, nesreča ni bila osamljen primer. Od konca druge svetovne vojne, so povedali Kennedyju, se je pripetilo več kot 60 nesreč, v katerih je bilo .vpleteno jedrsko orožje — med njimi dva primera, v katerih so po pomoti izstrelili protiletalske rakete z jedrsko konico.
»VOJNA BO!«
Kennedyjevo osuplost je povečalo nič nič manj pretresljivo odkritje, da so se varnosti ukrepi, ki so jih zasnovali med Eisenhowerjevim predsedništvom, da bi nižjim poveljnikom preprečili napačno uporabiti jedrsko orožje, izkazali za nič kaj zanesljive. Novo pečeni predsednik se je znašel pred neizprosnim vprašanjem: kaj se bo zgodilo, če bo nad nekim ameriškim mestom po nesreči eksplodirala ameriška atomska bomba in bo kak ameriški general, s prstom na jedrskem spo-žilcu, menil, da se je začel sovjetski napad na ZDA? Odgovor se je ponujal sam po se. bi. »Obstaja velika verjetnost,« je takrat poročala skupina strokovnjakov državne univerze v Ohiu, ki jim je Kennedyjeva administracija zadala nalogo, da z znanstvenimi metodami preučijo možnost take usodne zmote, »da do konca šestdesetih let po naključju pride do svetovnega spopada.«
Kennedyjeva zaskrbljenost je znanstvenike spodbudila, da so v dokaj kratkem času izdelali celo vrsto varnostnih naprav, ki so Združenim državam omogočale, da v nekaj minutah odgovorijo na vsak jedrski napad, a da sprožilec pri tem spet vrnejo v primernejše roke — v mirnejše roke predsednika namesto v živčne in nepreračun-ljive prste lokalnih poveljnikov. Nekateri teh varnostnih ukrepov, na primer tako imenovani permissive aktion links (dopustni akcijski členi), so povsem izključevali možnost, da bi sprožili atomsko orožje, ne da bi dva ali več področnih poveljnikov prej prejelo vrsto šifriranih elektronskih signalov, ki pa jih je lahko poslal le predsednik. Druge naprave, na primer interna stikala, ki so raketno konico aktivirala šele takrat, ko je raketa po izstrelitvi z rampe pospešila hitrost, so povsem onemogočale, da bi konica eksplodirala že na tleh.
Ti varnostni ukrepi ZDA pa so rešili le eno plat problema, kako se izogniti nevarnosti naključne vojne. Kajti Rusi so bili, v žargonu ameriških vohunskih agentov,
IGRALNICA V AMERIKI: spet vojna napoved iz Washingtona — katerič že?
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
je pravkar izdala knjigo francoskega publicista in direktorja znanega pariškega tednika L’Express
J. J. SERVAN-SCHREIBERA:
AMERIŠKO
IZZIVANJE
»jeznoriti fantje«, t. J. izredno nagnjeni do jedrskih nesreč. Baje je sam Nitika Hru-ščov nekoč priznal, da so morali sredi leta uničiti neko sovjetsko raketo, ki jim je ušla proti Aljaski. In Rusi so se povsem zavedali svojih slabosti, kajti svoje jedrske konice so hranili kar 80 kilometrov od raketnih baz in se niso nikoli upali tvegati stanja raketne pripravljenosti.
IGRA Z OGNJEM
John F. Kennedy je dodobra spoznal resnost položaja, ko mu je -na višku kubanske krize C.I.A. poročala, da si Sovjetska zveza spet ni upala razglasiti stanja raketne pripravljenosti. In v mesecih, ki so sledili kubanski raketni konfrontaciji, je Kennedyjeva administracija začela preudarjati, ali ne bi Združenim državam kazalo priskočiti Sovjetski zvezi na pomoč pri reševanju tega zapletenega problema, šlo je vsekakor za skupne interese. Ce bi Sovjetsko zvezo poučili, kako so Združene države obrzdale svoje jedrske sile, bi Moskva uporabila podobno tehniko in tako zmanjšala možnost naključne jedrske vojne. Toda v tem predlogu se je skrivala tudi očitna nevarnost. Kajti če bi se Sovjetska zveza naučila izogibati se nesrečam, se čisto gotovo ne bi nič več pomišljala, da v vsakem prihodnjem kritičnem poslabšanju odnosov med Zahodom in Vzhodom razglasi stanje popolne raketne pripravljenosti. In če bi do spopada prišlo, bi to pomenilo desetine milijonov dodatnih ameriških žrtev. •
»Toda dejansko smo se bolj bali naključne vojne kot namerne vojne,« se spominja strokovnjak za strategijo ZDA Herman Kahn. »In tako se je predsednik odločil, da Ruse seznani z našim sistemom dopustnih akcijskih členov.«
Kocka je padla, in Kennedy je poklical svojega obrambnega ministra Roberta S. McNamaro in Johna T. McNaughtona, glavnega svetovalca Pentagona, da z njima preudari, kako — in koliko — naj bi Rusom povedali. Trojica je menila, da morajo
informacijo predati javno, kajti le tako jim bo Kremelj verjel. Toda predlog7, da bi sam MacNamara v javnem govoru »namignil« Rusom, so hitro zavrnili; taka poteza obrambnega ministra bi doma povzročila preveč govoric in — zelo verjetno dvignila tudi dosti prahu. Naposled so nalogo zaupali McNaughtonu, 41,letnemu blestečemu strokovnjaku za nadzorstvo nad oborožitvijo.
12. decembra 1962 je McNaughton v Ann Arborju na mednarodnem simpoziju za nadzorstvo nad oborožitvijo napravil prvo potezo. »Oglejmo si problem, kako preprečiti naključno vojno,« je začel. Nato je v splošnih obrisih razložil nekatere varnostne ukrepe, ki so jih sprejele ZDA. »Poznamo več naprav,« je dejal, »ki so vgrajene v samo orožje, da bi preprečile nepravo uporabo. Na primer, lahko uporabimo sprožilec, ki ga je moč sprožiti le na daljavo, Poznamo tudi preprosto napravo, ki reši človeka, da bi sam prenašal odgovorno breme, kadar je treba sprožiti vojaška dejanja. Pri raketah lahko pritisne na .gumb” nekdo, ki je zelo daleč in ki mora samo zavrteti ročaj, močno podoben ročajem strojev za izdelovanje sladoleda.«
Na koncu govora se je McNaughton zelo trudil, da bi Rusom dopovedal, da govori le njim v prid. Rekel je: »Vsi seveda upamo — in to bi rad posebej poudaril — da bo Sovjetska zveza uvidela logičnost teh ukrepov in da bo tudi ona podobno ukrepala.«
Toda celo potem je Kennedyjevo administracijo skrbelo, da Sovjetska zveza namiga ni razumela. »V naslednjih tednih in mesecih,« se spominja neki ameriški fizik, »so ameriški diplomati i v, Washingtonu i v Moskvi Rusom večkrat dali vedeti, naj si preberejo McNaughtonov govor, ,ker je pomemben’. Sam McNaughton je potoval v Cambridge v Massachusettsu, kjer je sejal informacije med profesorji harvardske univerze in znanega političnega inštituta. Nekatere teh profesorjev je pot pozneje zanesla v Dubrovnik, kjer je bila 1963 konferenca Pugwasha (mednarodna organiza-
JOHN T. MCNAUGHTON: »Dobro me poslušajte, kaj vam bom povedal!«
cija znanstvenikov, namenjene boju za mir), in tam je, kolikor vemo, sovjetskim znanstvenikom Levu Arcimoviču, Vladimi-ru Kirilinu in Mihailu Miljonščikovu vsaj eden razložil, kako deluje ameriški sisteni dopustnih akcijskih členov.
PRISTRIŽENE
PERUTI
JASTREBOV
John McNaugton je zdaj že mrtev; 1967 je izgubil življenje v letalski nesreči. Toda »McNaughtonov signal« še vedno označuje važno prelomnico v jedrskem sodelovanju med dvema velesilama. Harvardski profesor Paul M. Doty ml., član Ken-nedyjevega znanstvenega svetovalnega odbora, pravi: »To je bila prva odkrita poteza v tej igri.« Rusom seveda niso izdali pravih vojaških skrivnosti. Toda zamisel varnostnih naprav, kakršni so dopustni akcijski členi, je bila take narave, da je strateg za nadzorstvo nad oborožitvijo Thomas C. Schelling opozoril: »Kakor hitro je bila osnovna zamisel znana, je lahko 12-letni otrok v nekaj minutah dojel njeno tehnično izvedbo.«
Poleg tega je ameriško »darilo« skrivalo globlji psihološki namen. »Zavestno smo skušali Hruščovu dati prepričljivo orožje, s katerim bi lahko brzdal svoje jastrebe,« se spominja eden od glavnih Ken-nedyjevih sodelavcev. To je bila dejansko kritična točka Kennedyjevega načrta. Kajti dobro se je zavedal, kako se sovjetski vojaški krogi bojijo, da bi njihove raketne enote izgubile veliko udarne moči, če bi jih opremili z raznimi varnostnimi napravami. in jih vodili le na daljavo. (Ta problem je tri tudi ZDA. Pravzaprav je vse do današnjih dni komunikacijski sistem med Belo hišo in ameriškimi raketnimi bazami ostal najbolj ranljiva točka v ameriški nuklearni zastraševalni taktiki. Ker jih skrbi, da bi Sovjetska zveza v primeru napada najprej uničila te zveze in se tako izognila povračilnemu bombardiranju, so ZDA na skrivaj razvrstile nekaj oporišč tipa Mi-nuteman, nad katerimi imajo zadnjo odgovornost lokalni poveljniki: štiri od teh so med seboj povezana in lahko izstrelijo rakete z jedrsko konico.)
NEIZPOLNJENA
PREROKBA
Danes je sovjetska jedrska oborožitev dosegla natanko tisto raven, ki si jo je John F. Kennedy želel, ko je odobril »Mc-Naughtonovo spletko«. Čeprav nihče ne ve, ali so v Sovjetski zvezi uporabili iste tehnične postopke, jč očitno, da so ameriški signal sprejeli in ga razvoziljall. Sodeč po zadnjih poročilih ameriške obveščevalne službe Rusi dandanes pri svojih raketah uporabljajo mnogo raznovrstnih varnostnih naprav in ukrepov, se ponašajo z zares minimalnim številom jedrskih nesreč in — brez strahu razglasijo stanje popolne bojne pripravljenosti, kadar se Jim zazdi potrebno. Zaradi vsega tega je seveda Sovjetska zveza veliko bolj zastrašujoč jedrski nasprotnik, kot je bila svoj čas. Toda ker je do konca šestdesetih let ostalo le še nekaj mesecev, vse kaže, da se črnogleda napoved strokovnjakov iz Ohia •— »v letih 1960 do 70 bo zelo verjetno prišlo do naključnega svetovnega spopada« — na srečo ne bo izpolnila.
za ministrstvo za pravosodje in finančno ministrstvo ter druge institucije, ki se bore proti štiriindvajsetim klanom »Cose Nostre« in tisočem njihovih plačancev. Nixonov načrt je naperjen predvsem proti igranju za denar, ki je »življenjska nit organiziranega« kriminala. Predsednik je kongresu predlagal nove zvezne zakone zoper večje igralnice (katerih dnevni dohodek znaša več kot tisoč dolarjev) in njihove lastnike ter zoper podkupljivost in korupcijo državnih uradnikov. Predlagal je tudi zvišanje državnih taka na stave, večjo zaščito za priče, ki oblastem poma-
PLODNO SODELOVANJE: iz leta v leto prihajajo novi dokazi, da sta pokojni predsednik Kennedy in sovjetski premier Hruščov znala ohraniti razsodno glavo.
Avtor opisuje eno od poglavij sodobne mednarodnogospodarske zgodovine, ki vzbuja največ pozornosti: prodor ameriškega gospodarskega vpliva v zahodno Evropo. Na prvi pogled bi se uteipihe zazdeti, da je to razmeroma ozko strokovna tema. Toda daleč od tega! Strinjati se je treba z Gastonom Defferrom, uglednim francoskim socialistom in sedanjim predsedniškim kandidatom, ko pravi, da je delo mogoče »brati kot napet roman«. Zato ni čudno, da so knjigo v pičlem letu po prvi izdaji prevedli v šestnajst jezikov in jo z največjim uspehom prodajali po triindvajsetih državah.
Slovensko izdajo knjige AMERIŠKO IZZIVANJE dobite v vseh knjigarnah. Knjiga, natisnjena na brezlesnem papirju in vezana v celo platno, velja 55 din. Naročila sprejema tudi uprava
DRŽAVNE ZALOZBE SLOVENIJE
gajo do bistvenih podatkov ter uporabo protitrustnih zakonov proti podjetjem, ki poslujejo z denarjem mafije.
Prihodnost bo pokazala, ali bo predsedniku Nixonu uspelo prisiliti mafijo, da bo plačala svojo dolgoletno kriminalno dejavnost. Bela hiša poleg omenjenih možnosti proučuje tudi možnosti za uvedbo ali spremembo zakonov zoper opolzkost, mamila in narkotike. Toda taki ali podobni so bili tudi prvotni načrti Nixo-novih predhodnikov.
NAŠA TKANINA VAŠE ZADOVOLJSTVO
KORDSAMT
sincoTig) SIN'
10. STRAN •TEDENSKA TRIBUNA# 15. MAJA 1969
topljeni »Ir \ \ za mazanj« \z.'
35%m/m»ati u »tv 10% iunk« v
>\. topljeni sir za mazanje
35% m/m ui,tv.	>
35 ar
ISO
LETOŠNJE DIRKE OFF-SHORE ČOLNOV V EVROPI
14. JUNIJ: Southampton (Velika Britanija), VVilUs Off-shore Race
29. JUNIJ: Neapelj (Italija), proga Neapelj—Medesima—Neapelj, zelo verjetno tudi na TV (RAI — 1. program)
U. JULIJ: Makarska (Jugoslavija), proga Roseto — Split — Ma-karska	1
20. JULIJ: Viareggio (Italija), proga Viareggio — Bastia — Viareggio, zelo verjetno tudi na TV
3. AVGUST: Les Embiez (Francija), za nagrado Zlati delfin 17. AVGUST: Stockholm (Švedska), proga v Gettingloppetu
30. AVGUST: Cowes (Velika Britanija), proga Cowes — Torquay —
Cowes
13. SEPTEMBER: Deauville (Francija), za motonavtsko trofejo
VEČ TON TEŽKI DIRKALNI ČOLNI, KI JIH POGANJAJO MOTORJI Z MOČJO TUDI 1000 KM, TUDI NA JADRANU
RAKETE NA VALOVIH
DIRKA SE ZAČENJA: tako startajo junaki morskih gladin, ki jih čakajo še stotine kilometrov divjih skokov z vala na val.
NOVO! Zdenka topljeni sir v novi embalaži
•	12	VRST	SIRA
aaiaaaaiiaaiaiiiiaauiaiaiailMHMUiNniMvnvmaainiilliiliiHaiiiiBiaiiiiiiii
Razvoj tehnike pušča vse več sledov tudi v športnem udejstvovanju človeka. Preproste športne panoge, za katere je treba le krepkih mišic in veliko prostora pod milim nebom, se umikajo vse bolj zapletenim oblikam tekmovanja, v katerih se človek in stroj skušata zliti v eno. Ker vemo, da motorizem in avtomobilizem mešata glave tudi
našim ljudem, kar je pač prijetna spremljava rastočega standarda, objavljamo kratek informativen članek o eni najbolj spektakularnih panog motonavtike, tekmovanj z dirkalnimi čolni, ki so naše sosede že pred leti osvojila, letos pa prodirajo tudi na obale jugoslovanskega Jadrana.
Predstavljajte si ferrari ali t mustang, ki s sto kilometri na uro drvi po gladilih betonskih ploščah, razmaknjenih zaradi potresa. Vozilo se nenadoma dvigne v zrak, nato z vso težo spet pade pa spet poskoči sredi peklenskega tuljenja pnevmatik in motorja. Voznik, ki visi na Dolanu, se bori kot obseden, da bi obdržal vsaj približno ravno smer.
Tega norega prizora ne boste šli iskat na dirkalne steze, temveč na odprto morje. Zanj bodo poskrbeli tekmovalci nam manj znanega športa dirk off-shore ali preprosteje dirk z motornimi čolni, ki tehtajo nekaj ton, razvijajo tisoč konjskih moči. Domovina te nove športne panoge je kajpada Amerika, od koder je na mah osvojila tudi staro celino in vse tiste, ki ljubijo tveganje in močne vtise. Med tekmovalci boste našli stare morske volkove, odpisane avtomobilske dirkače in celo nekaj milijarderjev, ki so se naveličali že vsega drugega. Na Floridi so prvikrat prišli na izvirno misel, da bi z več kot 80 km/h zdrseli čez morske valove. Ne ve se, kdo je prvi poskusil. Morda tihotapci, ki so jim bili ameriški cariniki za petami, morda teksaški milijonarji, ko so se vračali z lova na tune. Ve se pa, da so ti novi junaki morskih gladin leta 1957 prvikrat Začutili željo, da se pomerijo v poštenem boju. Bilo je na Bahamskem otočju.
TEHNIČNI PODATKI
Pravila teh tekmovanj so nadvse preprosta: omejena je le dolžina čolnov (od 6,10 m do 13,75), poznamo dve kategoriji (odprte čolne in čolne s kabino, ki pa je dostikrat le teoretično zaprta), bencinski motorji ne smejo presegati 16400 ku-bikov, a dieselski 32800 (!) kubikov, trup mora prenesti vsakršno vreme (kar je razumljivo, kajti tekmovanja potekajo na progah, ki so dolga najmanj 150 milj, t.J. okrog 280 km, včasih pa dosežejo tudi dolžino 900 kilometrov, npr. pri dirki »Ba-hamas 500«).
Ti nadvse liberalni predpisi so priva-bili široko lestvico tekmovalcev, od prekaljenih mojstrov do sumljivih diletantov. Zato na vsakem tekmovanju vidite dirkalne čolne, ki so zadnji krik tehnike, in barkače, ki človeku zbujajo čudne misli. Toda tudi pri čolnih, ki so tehnično popolni, opazimo bistveno različne tehnične rešitve. Večina čolnov trna notranji motor (in -board) s klasično transmdsijsko gredjo, nekateri tekmovalci pa uporabljajo dva ločena motorja (Mercruiser, Daytona ali B.PM. Vulcano s približno 450 KM) ali pa tudi vezana na isto gred. Drugi so raje ostali pri že skoraj zastareli transmi-sljski metodi, pri tako imenovani »Zdrive«, kajti tudi izvenkrmni motorji imajo svoje prednosti in zato svoje privržence. Da ne bi zaostajali za številnejšimi tekmeci iz nasprotnega tabora, tudi oni povezujejo po dva ali tri motorje (Mercury s 120 KM in Johnson s 115 KM), kar na pogled res ni preveč estetsko, a je zelo učinkovito.
ČOLN ZA 50 MILIJONOV
Kdor se pa seveda želi spustiti v boj za nagrade, se .ne sme zadovoljiti le z močjo motorja, temveč mora predvsem poskrbeti, da bo njegov čoln čimbolj »sedel« na valovih. Na tem področju je prišlo do odločilnih sprememb, ko so pustili nekdanje gladke ravne trupe in Jih zamenjali s trupi v obliki črke V. še pred nekaj leti je veljalo, da mora čoln drseti po vodni gladini s čim manjšim delom površine trupa. Toda dobra plat teh ploskih trupov se je pokazala le v lepem vremenu, pri najmanjšem valu pa so se začele težave. Zavoljo tega so bili konstruktorji , prisiljeni, da so poiskali novo rešitev, na videz nenavadno in nerazumljivo obliko trupa — izrazit V z mnogimi
timetri višine kar izgubi med svojimi ameriškimi tekmeci. V boj za svetovni naslov je šel, kot se spodobi: s čudovitim mag-numom, orjaškim mehanikom (prav tako uvoženim iz ZDA) in tipičnim italijanskim vikom in krikom.
Tretji idol mednarodnega občinstva je Charles Gardner, angleški gosposki kmet, močno podoben Ernestu Hemingwayu. ki se je šele potem, ko se je že srečal z Abrahamom, lotil dirkanja s čolni, prej pa se je poskusil še v letalstvu in v plovbi čez Atlantski ocean v orehovi lupini. Mesece in mesece pripravlja svoj surfury 32, ki ga ženeta motorja daytona s kompresorjem — rezultat je »borih« 1.300 KM! Kljub gromovitim startom pa Gardner čestokrat ostane praznih rok. Njegova zapletena tehnika ga pusti na cedilu, in vsi mednarodni dirkači so že vajeni pogleda na osamljenega morskega volka, ki sredi vrtoglave dirke kleči v svojem mirujočem čolničku in brklja po njegovem drobovju.
še in še bi lahko naštevali zveneča imena iz visoke družbe, ki so tako ali drugače povezana z nenavadnim svetom motornih dirkalnih čolnov: Jady: Aitkino-vo, ženo angleškega časopisnega magnata, polkovnika Hoara, pokrovitelja dirkalnih ferrarijev, astronavta Cooperja in Gris-sona, ki sta po uspešnem poletu v kapsuli Apolla poskusila še srečo na dirki od Miamija do Nassaua, Gerarda Escoffiera, francoskega junaka z dirke za nagrado Zlati delfin 1967...
GOLA HITROST NE PRIVLAČI VEČ
Toda govoriti o ljudeh in njihovih vodnih izstrelkih je premalo. Glavno besedo v tem športu ima morje. Naj bodo valovi še tako pohlevni, hitrost 90 km/h jih spremeni v prave skakalnice. Vsa umetnost vožnje je ujeti pravi ritem valov, skakati z grebena na greben, za to pa ni dovolj, da poženete motor na vso moč, se oprimete robu in čakate, kaj bo. Treba je umno porazdeliti moč motorja in, se previdno lotiti ovir. Nenehno je treba premikati ročico za plin, dodati plin, kadar napadete val, ga odvzeti na grebenu, spet dodati v vznožju, Ce ste za delček sekunde prezgodnji, se vam kljun zarije naravnost v naslednji val, če pa za delček sekunde zamudite, krma poskoči kot zbezljan konj. Vedeti je treba, da vsak najmanjši gib s prstom odloča o ubogljivosti ali muhavosti petih ali šestih ton materiala. Mišice se kmallu utrudijo, refleksi še prej. Ce dirkač pravočasno ne opazi svoje utrujenosti, če pravočasno ne prepusti komand svojemu sodirkaču, je končni zmagovalec morje.
Dostikrat se zgodi, da tekmovalec kljub svoji napaki spet varno pristane na morju, toda pretres, ki ga doživi, ko z vsemi tonami nekontroliranega materiala prileti na vodno gladino, poplača s poško-barnl, najčešče z zlomi. V boju za Zlatega delfina 1967 si je Bill Sirois zlomil gleženj, ko je njegov čoln ko ploh priletel na morsko gladino, toda tekmovalec je kljub peklenskim bolečinam vzdržal do kraja. Don Aronovv je moral letos mirovati, ker so se mu lani zlomljena rebra zapičila v pljuča. Salvatore Gagliotta je pri-hitrosti 90 km/h naletel na plavajoče deblo, ki mu je gladko predrlo čoln; dirkač je odnesel celo kožo, čoln pa še dandanes počiva na dnu neapeljskega zaliva. Podobno se je godilo v Cowes-Torquayu Bale-strieriju, ko se mu je zlomila os propelerja.
Takole pravijo: dirkanje s čolni je močnejše od boksa, hitrejše od smučanja, bolj divje od avtomobilizma. Odkar je vesolje polno satelitov, kd s hitrostjo 29.000 km/h zapuščajo Zemljo, gola hitrost ne privlačuje več. Zato pa so ljudje odkrili nov vir užitka, užitek, ki je v tem, da skušaš z vso hitrostjo premagovati razne ovire. Morali so si seveda omisliti nova borilišča in nove stroje, toda uspeli so. Vsaj v mo-tonavtiki.
škrbinami — in še tako viharno morje je poslej premagano.
V zadnjih letih so tekmovalci odkrili še kapico drugih izboljšav, ki jim pomagajo pri premagovanju morskih daljav. Na krmi so si omislili lopute, ki jih uravnavajo bodisi elektromotorji, bodisi hidravlični vijaki; lopute so bolj ali manj oprejo ob vodo in tako preprečijp, da bi kljun preveč dvignilo v zrak. Druga zelo razširjena izboljšava je uporaba balasta, ki se polni ali prazni in tako prenaša težišče. Pri pospeševanju, na primer, je balast poln in lopute obrnjene navzdol, kar omogoča zelo hitre pospeške; pri veliki hitrosti pa lahko balast z električno črpalko izpraznijo in ga spet napolnijo, ko se bližajo nemirnemu morju.
Vse to pa je šele začetek. Mnogo dirkačev že drsi po razburkanem morju s poprečno hitrostjo 80 km/h, mnogi trdijo, da na spokojnih vodah presežejo hitrost 120 km/h. Zato je italijanski inženir Renato Levi pripravil načrte za revolucionaren dirkalni čoln opremljen z nekakšno ostjo, ki sega daleč pred kljun, seka vrhove valov in tako čolnu zagotavlja brezhibno ravnotežje.
Vse te tehnične izboljšave pa seveda stanejo težke denarce. Zares »spodoben« dirkalni čoln ne stane nič manj kot fer-
rari formule I (približno 500.000 Ndin!). K temu je treba prišteti še vzdrževalne (Stroške, plačevanje mehanikov, prevoz s kontinenta na kontinent. Skoraj nima smisla seštevati, kajti vsakomur je lahko že povsem jasno, kdo se lahko ukvarja s tem športom.
IZ APOLLA V DIRKALNI ČOLN
Ti srečneži so zbrani v mednarodnem klubu dirkačev z motornimi čolni. Najbolj popularna osebnost je vsekakor Don Aronovv, velikan s 195 cm, ki so mu.svoj čas ponudili vlogo filmskega Tarzana. Življenje mu je bilo zares naklonjeno. Pri osemindvajsetih letih je postal milijonar (v dolarjih!), dve leti kasneje pa se je povsem umaknil iz poslovnega sveta, da bi se lahko posvetil vodnim športom. Danes se štiridesetletni dirkač ponaša z naslovom svetovnega prvaka za leto 1967, s pravo ladjedelnico v Miamiju, kjer mu izdelujejo čudovite čolne znamke magnum, ki jih zdaj prodaja svojim konkurentom, ti pa ga seveda z njimi neusmiljeno premagujejo.
Med njimi je Vinceiizo Balestrieri, odvetnik, mecen, milijarder, svetovni prvak za leto 1968. Ta Cezar morja se s 165 cen-
LJUDJE IN STROJI: britanska tekmovalca Roddick in Kennerly na 358 km dolgi progi od Les Embieza do Monaka, za katero sta potrebovala 4 ure, 39 minut in 27 sekund.
rncMCKA panorama TFDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE iAMATEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR/
obsega 80 strani in stane 10 kopejk, je ostra obsodba Maovih idej.«
»Deset hudih zločinov Kitajske« je v nekaj besedah naslednje: izdajstvo komunizma in fašistična diktatura.
Takole meni Vaing Ming: 1. Mao Ce Timg hoče iztrgati mrksiZem in leninizem iz glav kitajskih komunistov in delavcev. 2. Mao pripravlja protikomunistično partijo. 3. Mao skuša nadomestiti demokratično diktaturo ljudstva z osebno reakcionarno vojaško diktaturo. 4. Mao hoče razdvojiti osvobodilno ljudsko vojsko. 5. Mao zatira mlade generacije: mladinsko komunistično zvezo je nadomestil z reakcionarno rdečo gardo. 6. Mao napada in drobi delavski razred: razpustil je zvezo kitajskih sindikatov. 7. Mao preganja kmete. 8. Mao uničuje kulturo in ustanove. 9. Mao vodi šovinistično imperialistično politiko na škodo manjših etničnih skupin. 10. Mao ščiti mednarodno buržo-azijo.
V »Fetih hudih mednarodnih zločinih« skuša Wang Ming dokazati, da je Peking povezan z imperialističnimi silami zoper komunistično družbo: 1. Mao napada Sovjetsko zvezo in druge socialistične države.
2.	Mao napada marksistične leninistične partije vsega sveta. 3. Mao skuša minirati osvobodilna ljudska gibanja v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. 4. Mao hoče zanetiti svetovno vojno med ZDA in ZSSR 5. Na gospodarskem področju se Mao izogiba sodelovanju s komunističnimi deželami in navezuje stike s kapitalizmom.
Vang Minga so »vzgojili« v Sovjetski zvest. Kot sin veleposestnika je prišel v stik
turistično vas, ki je že dve leti popolnoma zasedena. Vlada Je sklenila privabiti tuje investitorje z zelo ugodnimi pogoji. Maročani menijo, da bo Maroko po letu 1970 tisto, kar je bila Španija v petdesetih letih. Turizem v Maroku je postal za kmetijstvom najvažnejša industrija. V pravljičnih pokrajinah tisoč in ene noči je začel turizem prav tako lepo cveteti kot pomaranče, le da prinaša veliko več denarja.
ZSSR
HERZ JE LE USPEL
Rumeno-črni emblem Hertza, vodilne rent-a-car družbe na svetu, je znan prav tako kot Coca-Cola. Hertz ima svoje zastopnike v 103 državah od Argentine do Zambije, po tri leta trajajočih pogajanjih pa si je pridobil še 104. naročnika: Sovjetsko zvezo.
Po sporazumu, ki ga je Hertz sklenil s sovjetsko potovalno agencijo Inturist, bodo Hertzove reklame izobesili v hotelih in Inturistovih uradih v Moskvi, Leningradu in še v sedemnajstih sovjetskih mestih. Vozila — štirisedežne moskviče, petsedež-ne volge in šestsedežne čajke — bo priskrbel Inturist.
Pogodba s Sovjetsko zvezq je dete, ki je ugledalo luč sveta po izredno dolgem porodu. Družba Hertz International, Ltd. je prvič prišla na misel, da bi v svoj seznam zapisala tudi SZ, leta 1959, ko si je Anastaz Mikojan med obiskom v ZDA
hotel ogledati tudi enega izmed njenih uradov. Načrti so nato zaspali do leta 1965, ko je Hertzov konkurent Avis Rent-A-Car objavil oglas: »V Moskvi Avisove-ga urada še ni. Pripravljamo pa se na to, da ga bomo odprli. Našli smo tudi že primeren kraj v neposredni bližini cerkve Vasilija Blaženega. Vse, kar še potrebujemo, je ,da’ sovjetskega ministra za promet. Ce bomo dobili potrebne papirje, vam bodo z veseljem posodili novega forda, mostoviča ali volgo. S praznimi pepelniki. S polnim rezervoarjem bencina. 'S prijaznim nasmeškom enega naših deklet. Zavrtite našo telefonsko številko in vse bomo uredili prav tako, kot urejamo potovanja po Evropi, Srednji Ameriki, severni Afriki in po Daljnem vzhodu. Avtomobile sposojamo že leta in leta, kljub temu da bodo Rusi verjetno rekli, da so si to oni izmislili.«
TUNIZIJA___________ _
NAČRTOVANJE DRUŽINE
Nad prodajno mizo visi napis: »Družinsko načrtovanje.« Stojnica je prav taka kot vse druge, ki jo obkrožajo in na katerih ponujajo vse mogoče, od preprog, starin in posode pa vse do pisanih plastic-nih predmetov. Ljudi se kar tare. Saj nl
s prvimi komunističnimi skupinami v Šanghaju. Se mlad je šel študirat v Moskvo in
1.	1927 so ga sprejeli v komunistično partijo. Tri leta kasneje se je vrnil na Kitajsko in se kaj hitro vrnil med voditelje KP Kitajske, čeprav je Mao temu odločno nasprotoval. Leta 1935 so ga odstavili in vrnil se je v Moskvo.
Stalin ga je leta 1937 poslal za dve leti v domovino, kjer je postal član centralnega komiteja s posebno nalogo vzdrževati stike z drugimi komunističnimi državami. Večji del časa je prebil v Moskvi in bil tako ločen od notranje kitajske politike. Ko so ga leta 1956 ponovno izvolili za člana centralnega komiteja KP Kitajske, je živel skorajda že na pol v pregnanstvu. Vang Ming, ki zdaj živi v Moskvi, se shaja samo z Rusi in nikoli ne obišče kitajskega veleposlaništva.
■
N MAROKO _____________
»DEMOKRATIČNI« TURIZEM
»Preden greste v Maroko, se dajte cepiti in vzemite ves denar iz banke.« Tako je ameriški pisatelj Truman Capote svetoval prijateljem v času, ko so bile počitnice v Maroku modna muha snobov: takrat, ko so se zbirali o božiču v neki stari islamski palači Rotschild, David Rockefeller, Yul Brynner in Yves Saint-Laurent. Vendar so ti časi mimo. Maroko ne računa več samo na poletje in zimo in ne več
MAKARES: Petičnežev je nekako premalo
na redke petične turiste. Maroški minister za turizem Ahmed Alaoui bo v južnem Maroku odprl novo »demokratično« turistično oazo, ki bo sonca željne Evropejce vabila vse leto. 2e letos pričakujejo
650.000	turistov. Največ bo Francozov pa Angležev in Američanov, ki se bodo zgrnili na peščine v Agadiru, v palmove gaje v i
Marakešu in na zlati pesek Tanžira in Al Hoceima.
Maročani so potemtakem čisto spremenili turistično politiko svoje dežele. Luksusne palače bodo odslej skrite za preprostimi sodobnimi hoteli, ki bodo lahko sprejeli 35 odstotkov vseh turistov. Mediteranski klub je v Agadirju zgradil
POGOVOR O VSELEJ AKTUALNI TEMI: SREDNJEŠOLCI O RAZPOTJIH MED STARŠI IN OTROKI
VOJNA Z NASMEŠKOM
Vprašali smo se: kakšno podobo ima konflikt med mladim in starim rodom danes? Kako drugačen je od včerajšnjega in predvčerajšnjega? Se prepad širi ali oži? Orje naš dandanes, hladen, vselej nekam hiteč, v čustvene odnose med otroki in starši brazde nove odtujenosti? Vprašanj mnogo in preveč. In nič možnosti za znanstveno ali pa vsaj napol znanstveno posploševanje. Zato smo jih
spet zbrali za okroglo mizo, petnajst srednješolcev med sedemnajsto in osemnajsto pomladjo. Paberkovali smo med vprašanji in odgovori in želeli sestaviti iz drobnih kamenčkov mozaik nekega razpoloženja, nekih odnosov. Ne odnosov nasploh: le nekaterih odnosov petnajstih mladih, ki so nam delali družbo nekega pomladnega večera.
»Moj stari je nemogoč. Pravim: nemost je,« je poudaril dolgin z zaflizoi v suknjiču iz rebrastega žameta in se naslonil na stol. »Vse hoče vedeti. Hujši je od matere. Menda pričakuje, da mu bom re-feriral za vsako punco, ki jo kušujem za Ljubljanico?«
Nezaupanje?
Saj ne gre za tisto pravo nezaupanje, pravijo. Marsikaj jim povemo. Po svoje smo do staršev presenetljivo zaupljivi. Toda le do neke mere. Naprej ne več. O čustvenih zadevah se zlepa ne pomenkujemo. Zdi se nam, da je to čisto naša stvar, nekaj, kar staršev kratko malo ne briga. (Izjema, včasih: težave, kajpada).
Jih res ne briga?
O, pa še kako jih! Na piano pride presenetljiva ugotovitev, da starše v dora-ščajočih letih otrok najbolj skrbi ljubezen! Tudi pri fantih. »Počakajte s tem vsaj do mature,« prosijo vsi po vrsti in dovoljenje za večerni odhod z doma je neprimerno laže .dobiti, če starši vedo, da boš pohajal s kllpo, kot če se odpravljaš na zmenek s fantom ali z dekletom.
KADAR SMO KAZNOVANI
Včasih pa izpoved le prav pride. Zlasti dekletom kdaj pa kdaj pomeni močno orožje. Z njim si posredno izsilijo marsikaj, kar bi jim sicer delalo dosti več preglavic. Staršem neznansko godijo takšne intimne izpovedi. Bes pa je, da jih včasih, zlasti kadar so iskrene, izkoriščajo. S tem kopljejo v odnosih z otroki naj-
MLADI MLADIM
globje in najbolj nepremostljive prepade. Pogosto? žal vse prepogosto.
Pppustfljivd so in nedosledni. Mladi Jih s svojim izsiljevanjem in igrami delajo takšne, v isti sapi pa jim očitajo, da sta prav nepopustljivost in doslednost tisto, kar bi si pri starših najbolj želeli.
Otroci ne bodo nikoli angelci. Tako kot so ga lomili pred tisoč leti, ga lomijo vsaj po mnenju staršev tudi dandanes. Kadar prekršijo postavo, pisano ali nepisano, običajno sledi kazen. Kazen pa se' speminja. Morda je še takšna kot pred desetletjem, prav gotovo pa je povsem drugačna kot pred petdesetimi leti. Vprašanje je torej':
Kako vas starši najbolj pogosto in najbolj učinkovito kaznujejo?
Kazni so tipizirane: »hausarest« (zlasti v soboto in nedeljo zvečer, ko se sicer običajno odpravijo plesat), zasega najnovejše obleke ali čevljev in začasna ukinitev »denarne podpore«. Težko bi se odločili, kaj je najhujše. Prvi hip je najbolj mučen hišni zapor, najdlje pa vleče za seboj posledice prazna denarnica.
Za kaj vse potrebujete denar?
Večina gre za cigarete, za pivo in druge »drobne« pijače, za ples (z nesramno visokimi vstopninami), manj za kino. Da, in za obvezne vsakodnevne »kavice«. Dekleta poleg tega plačujejo vse večji davek kozmetičnim umetnijam.
Večina jih »žica« denar občasno, po potrebi. Manjšina dobi prvega v mesecu določen znesek, povprečno pet do deset tisočakov. Mladi bolj cenijo prvo metodo. Bes je iztržek odvisen od razpoloženja staršev, toda splošno mnenje je, da je
Ml IN KINO
Vstopnice se dražijo, televizija spodriva film, toda kino dvorane so še vedno polne. Morda ne tako kot nekdaj, toda precej je še mladih, ki uvrščajo kino med svoje najljubše oblike razvedrila. Zaustavili smo nekaj srednješolcev in jih povprašali to in ono o filmih:
BOJAN OSMAK, 17 LET, DELAVEC V ISKRI: Za kino nimam kaj preveč časa. Poleg tega se mu rajši posvečam pozimi kot poleti. Moj najljubši kino je Vič. Spored še kar gre. V zadnjem času mi je najbolj ugajal ameriški film »Madame X«. Jugoslovanskih filmov ponavadi ne hodim gledat. Pač pa so mi ugajali »Zbiralci perja«.
MIRAN BULIC, 18 LET, DIJAK ŠUBIČEVE GIMNAZIJE: Bolj kot kino me zanima glasba. Program filmov mi je kar všeč, le novosti bi lahko prej zašle k nam. Hodim le v Komuno in Union, vendar ne poleti, ker je prevroče. V zadnjem času sta mi najbolj ugajala filma »Moški in ženska« ter »Gospodu z ljubeznijo«, od domačih pa so me navdušili »Zbiralci perja. Za »Lareivrenca Arabskega« sem se odločil že vnaprej, da mi bo všeč — in res mi je bil...
DRAGAN BULIC, 20 LET, BRUC NA PRAVU: Skoraj vsak dan hodim v kino. O filmih si želim ustvariti svojo sodbo. Zapisujem vse filme, ki jih vidim, datume obiska in imena igralcev. Ocen si ne pišem. Najboljši filmi zadnjih mesecev? »Laivrence Arabski«, »Ko bom mrtev in bel«, »Zgodnja dela« in seveda »Zbiralci perja«. Zdi se mi, da gre domačemu filmu vse bolje. To me veseli.
KRISTINA BAJDA, 18 LET, GOSTINSKA SOLA: V kino ne hodim zaradi igralcev. Privlačnost predstave ocenjujem bolj po slikah, ne zametujem pa tudi pohvalnih ocen drugih. Ne prenesem kriminalnih filmov, ki jih je po mojem mnenju preveč, če sem v Ljubljani, doma sem namreč iz Zagorja, grem najrajši v kino Komuna. V zadnjem času naj od filmov, ki sem jih videla, posebej pohvalim »Madame X«, »Kekčeve ukane« 'in »Boeing, Boeing«. Jugoslovanskih filmov ne hodim gledat.
JOŽE KALINSEK, 18 LET, DIJAK TSS: Dvakrat do trikrat na teden grem v kino. Morda se mi prav zato vstopnina zdi previsoka. Na sploh imamo pri nas vse premalo tako kulturnih dvoran, kot je Komuna. V Slogo sploh ne hodim. Film. ki ga nisem razumel, si ogledam še enkrat. Ne ugajajo mi preveč »seksi« filmi. Zdi se, kot da bi hoteli z veliko žlico nadomestiti vse dovčerajšnje tabuje. Program je preveč zastarel. Zelo sta mi ugajala filma »Nesreča« in »Blow-up«. Ne vem, zakaj za dobre jugoslovanske filme ne delamo več reklame.
NEVENKA POZNIČ, 18 LET, DIJAKINJA GOSTINSKE SOLE: Sama v kino ne grem. Neprijetno mi je. S fantom pa greva kino le, če se nimava dati kam drugam. Cena vstopnic je previsoka. Filmi so na sporedu odločno predolgo, »vlečejo se«. Jugoslovanskih filmov ne prenesem, predvsem zaradi vedno znova pogrevanih prežvečenih tem. Moji, najljubši kinematografi? Komuna, šiška, Križanke. In še filma, ki sta mi ostala najbolj v spominu: »Moje pesmi, moje sanje«, »Laivrence Arabski«, če grem gledat film, hočem, da ima vsebino. Filmov, ki me ne zanimajo in jih ne razumem, se izogibljem.
CVETA IN NEVA
takšen način donosnejši od fiksnih zneskov pa tudi bolj praktičen. Po lokalih jih potem tretjina, ki je pri denarju, plačuje, tretjina »žica«, tretjina pa medtem suhe dni sramežljivo preživlja doma.
Poslušajmo še, kaj je po njihovem najhujša kazen, čeprav je starši ne uporabljajo kot kazen: osovraženi nedeljski družinski izleti. »Pa zakaj ne maraš z nami?« so starši prizadeti in užaljeni, kadar mladi poviha nos. Ne razumejo, po vseh teh letih tako primitivni, da bi pridige. »Saj ne verjamem, da so starši se slepili s prepričanjem, da bo takšno ne, neskončne in tako zelo neučinkovit''
Siino osovražene so tudi pridige. Več-govorjenje v nedogled sploh kaj zaleglo,« pravi eno od deklet. »Prav nič jih ne slepimo z dokazi, da nam gre vse govorjenje skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Oni pa kot da ne razumejo: še in še navijajo svojo lajno... Pa ne gre za to, da bi pridig sploh ne potrebovali! Gtre za metodo, kako nam nekaj vcepiti v glavo. Prav tu, pri metodi, pa ogromna večina staršev greši. Pridige so v devetdesetih primerih povsem neučinkovite.«
Iz pridig zraste tudi največ hujših konfliktov. Beseda da besedo, mladi z a,jezika, jo nazaj in rožljanje z orožjem se sprevrže v vojno.
Zapišem zanimivo misel: eden od sogovornikov meni, da je stresanje jeze v pridigah morda nekakšen ventil, skozi katerega starši praznijo svojo notranjo napetost, in da so torej v nekem smislu same sebi namen ...
»Baje bi dve fasal, primejduš, kot da jih poslušam,« pravi fant z očali. Ugotovitvi sledi splošno pritrjevanje.
Edino, kar je moč primerjati z nez-nosnotjo nedeljskih družinskih izeltov in s pridigami, so meditacije staršev o vzorih, ki naj bi jih njihov lump posnemal. Vzori so skoraj vedno najbližji primerni sosedje:
»Glej, kakšne špičake ima! Vidiš, to je fant! Pa frizuro si oglej! Nobene raz-mršene grive ne nosi, vedno je lepo počesan. S starši hodi na izlete, nikoli ni nemarno oblečen, premog nosi iz kleti in z mrežo hodi v trgovino«. Mame bi dale vse na svetu, da bi bil tudi njihov sine takšen, kot je tale sosedov.
Pa dekleta: »Si jo že videla našmirano? In krilo nosi dostojno dolgo... Nič se ji' ne mudi s fanti. Ni lepšega, kot je naravno dekle«. In sosedove punce so vedno naravna dekleta.
Starši, se navdušujejo nad očitno, demonstrativno uslužnostjo sosedovih otrok, ki je mojim sogovornikom zoprna. Sovražijo tudi obiske maminih prijateljic: »Joj, Petrček, kako si zrasel! Kakšen fant od fare si že ...«
Človek bi zatulil ali jih popadel.
2e spočetka smo omenili, da starši branijo mladim, vsem po vrsti, srednješolsko ljubezen. To je navsezadnje razumljivo. Manj razumljivo pa je, da jim pogosto branijo tudi sošolce, znance, prija telje: »Samo zapeljuješ ga... Pusti ga v miru, saj vidiš, da se potem še on nič ne uči,« so najpogostnejše metode, kako iz hiše spraviti prijatelja. Cemu?
Nočejo, da bi nas prijatelji odtegovali domu, njim. Ljubosumni so nanje, menijo mladi.
Zanimivo je, da pravzaprav še najbolje vozijo dekleta s fanti. Običajno ga kaj kmalu pripeljejo zaupno pokazat mami. Fant je do mame viteški in če le zmore, pretirano vljuden. Ce se mu posreči pridobiti si mamino srce, kdaj zahaja tu in tam k izvoljenki na dom in mama ga kmalu vzame nekako »za svojega«.
To, čemur pravimo konflikt generacij, se kaže v tradicionalnih, standardnih in že tisočkrat prežvečenih oblikah. Najbolj naporno je, kadar bi starši v otrocih radi videli miniature svoje nekdanje mladosti. Bodisi kar zadeva oblačenja, bodisi zabavo ali odnose do okolja nasploh. V današnji čas vlačijo svoje nekdanje norme, ki jih naš čas ne prenese. Da, to je najhujše. Svoje norme imajo za absolutne. Napravili so iz njih nekakšno religijo, in
to je zelo slabo. Norme hi morale biti spremenljivke.
Mladi ne marajo pretiranega spraševanja. Na živce jim gre večni: »Kam greš zvečer? S kom? Za kaj boš imeS ta denar? Za kaj vse si .porabil prejšnjega? S kom pojdeš, kdaj natanko se vmeš?« In podobno.
»Razumem, pravico imajo«, pravi de kle poleg mene. Teda neznosno .je in mučno. Saj menda vedo, da se bomo zla gali, če imamo karkoli vročega za bregom.«
Lažete?
Vsi lažejo. Laž je najbolj običajna in najbolj preskušena metoda. Ne jemljejo jo kot posebno pregreho. Nekakšna eksistenčna nujnost je, conditio sine qua non.
Bi vam bilo prav, ko bi nenadoma nehali spraševati.
To pa spet ne. Potem bi mladi dobili občutek, da je staršem vse vseeno. To bi bilo mučno. Hočejo, da starše skrbi. Le preveč vsiljivo ne.
Otroci opažajo, da so starši nasploh hudi šovinisti. Nikakor jim ni prav, če dekle hodi z južnjakom ali fant z južnja-kinjo. Pa je prvo še hujše.
Katere so lastnosti, ki jih starši pri simpatijah svojih otrok najbolj cenijo?
Ce ima hči fanta, je najvažnejše, da ne kadi. Ce ima sin punco, pa naj bi bila zlasti poštena, naj bi se ne »štrihala«, še manj kadila! Starši nasploh gledajo na srednješolsko ljubezen preresno, se strinjajo sogovorniki. Ne le da se boje prezgodnje spolnosti. Večina tudi meni, da se bo poznanstvo prej ali slej končalo s poroko: »Ne razumejo, da se lahko tudi pri naših letih le nedolžno zafrkavaš ...«
VSE PREVEČ SO LE HRANITELJI
Se vedno najbrž drži, da so dekleta bolj navezana na očete in fantje na matere. V takšnih kombinacijah je moč doma izsiliti kar največ ugodnosti.
Ali kaj za svoj račun izigravate enega izmed staršev proti drugemu?
Ne, pravijo. Tako pokvarjeni pa spet nismo.
Toda nikar ne mislite, pTavijo, da smo diplomati le mi, da samo mi igramo in dobivamo. Igra je obojestranska! Tako kot mi starše prinašamo okoli, nam s prinašanjem okoli vračajo tudi starši. Se zdaleč ne mislimo, da so naivni! Bitka je kar enakopravna in dostikrat smo zmagovalci mi zato, ker tako želijo starši...
Besnično žal pa jim je, da so starši vse preveč hranitelji in molzne krave in dosti premalo vzgojitelji ali celo prijatelji.
»Na prste ene roke lahko prešteješ tiste starše, ki se kdaj obrnejo k otroku in pravijo: Imaš probleme? Ti lahko pomagam?« Besede dijaka z očali so trpke.
Spolna vzgoja je prepozna in vse preveč prisiljena. »Včasih začno s tem tudi starši sami, na svojo pobudo. Toda to počno tako nebogljeno in nerodno, da je nam še bolj nerodno k njim.«
Nasploh z zahtevami do šole kljub številnim tovrstnim pridigam starši ne pretiravajo. Celo špricanje ti kdaj pa kdaj le dovolijo.
Mladi starše radi podcenjujejo, posebno, če starši niso posebno izobraženi! »Pa kaj boš ti meni pamet solil, ko veš še manj od mene ...« Idealov v njih ne iščejo in jih tudi ne zahtevajo. (»Jemljemo jih takšne, kot so, z vsemi napakami in vrlinami. Ne želimo jih spreminjati, naj bodo in ostanejo takšni, kot so.. Takšne jih potrebujemo. Toda želimo, naj bi tudi oni na silo ne spreminjali nas. In nadvse obsojamo dvojno maralo. Najivečje razočaranje za nas je, če nekega dne ugotovimo, da nas starši nimajo dovolj radi... Samorastniki smo, divji in neukrotljivi, neubogljivi in neznosni, toda njihovo ljubezen potrebujemo bolj kot vse drugo.«
• Vojna z ljubeznijo, torej. Vojna z nasmeškom.	BERNARDA	RAKOVEC
KAKO S STARŠI: težave vsakega rodu
Foto: Joco Žnidaršič
TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
čudno, to je največji semenj v Tuniziji. Ob stojnici z napisom »družinsko načrto-vanje« se ustavlja mlado in staro in socialna delavca vsem rada odgovarjata na vprašanja. Razlagata, kakšna kontracepcijska sredstva poznamo, kaj so kontracepcijske tablete in kako jih je treba uporabljati. Medtem ko si mlajši radovedno ogledujejo risbe spolnih organov, odrasli Prebirajo liste z govorom tunizijskega Predsednika Habiba Burgibe. Burgiba je dejal, da je gospodarski napredek dežele Povezan s kontrolo rojstev. Po tunizijski zakonodaji je dovoljen splav po petem otroku, če starša zaprosita pred tretjim mesecem nosečnosti. Za sterilizacijo pa iahko zaprosita že po treh otrocih.
Guverner Nabeula in Soussa je dejal takole: »Stojnico za kontrolo rojstev smo po stavili prav na sredo semnja samo zato, ker tako najlaže razložimo ljudem nekatere stvari.« Od leta 1965 do 1967 je število rojstev v Tuniziji padlo od 191.734 na 167.329, in to predvsem na podeželju, medtem ko so glavna mesta ostala približno na istem. Načrtovalci računajo, da bi se moralo do leta 1980 število rojstev ?-manjšati za 45 odstotkov.
Ga bi družinsko načrtovanje čimbolj razširili, so v Tuniziji na srednjih šolah, m 1ih obiskuje 90 tisoč dijakov (65 tisoč fantov tn 25 tisoč deklet), uvedli tečaja o spolni vzgoji. V 82 bolnišnicah so ust.ano-Vl*i Posvetovalnice za odrasle.
V Tuniziji je najbolj razširjeno sredstvo Preprečevanje zanositve »noracyclina
22«, ki jo izdeluje švicarska tovarna zdravil CIBA. Ta prodaja po deželi tudi 40 strani obsegajočo brošuro, v-kateri sta natančno opisana oploditev in delovanje kontracepcijskih sredstev. Propaganda za omejevanje rojstev je zelo široka. Podpira jo tudi neko tunizijsko žensko združenje.
Naglo naraščanje prebivalstva je problem, ki tare vse arabske države. Tunizija je prva, ki je začela načrtno in široko akcijo za omejevanje rojstev. Druge arabske države so v tem pogledu storile še zelo malo. Tunizija se je lotila tudi drugih družinskih problemov in dala ženski enako-pravnost. Sporazumne ločitve so ponavadi urejene tako, da ščitijo žensko.
ZR NEMČIJA
SPET GOSPODARSKI ČUDEŽ?
Na izrednem kongresu socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije, ki je bil nedavno v Bad Godesbergu, se je povzpel na površje minister za gospodarstvo Kan Schillei. Zdaj budno spremlja vzpon krivulje, ki ponazarja njegovo popularnost. Vsako jutro mu morajo sodelavci prinesti izrezke iz časopisov, kjer je natisnjeno njegovo ime. Zunanji minister Willy Brandt, predsednik stranke, je
vzkliknil: »Ponosni smo na Karla Schillerja. Njegov novi način dela pomeni pravcati preobrat — novo šolo.« Sohiller sam pa je k temu samovšečno dodal, da mu je papež na nedavnem obisku v Rimu dejal: »Boj zoper recesijo in ponoven razcvet v ZR Nemčiji sta pravi čudež.«
Da Schillerja ne hvalijo tjavdan, govorijo tudi nekatere številke: Spomladi leta 1967 je bilo v ZRN 600.000 brezposelnih. Spomladi letos pa je bilo 720.000 prostih delovnih mest za 243.000 brezposelnih ljudi.
Leta 1967 je prvič po vojni prišlo do stagnacije nemške bruto proizvodnje. To je bila posledica ekonomske politike kanclerja Ludvviga Erharda. V letu 1968 pa je bruto proizvodnja narasla za 7 odstotkov. Od vseh velikih industrijskih držav se edino Japonska lahko pohvali z boljšim uspehom. Takemu razcvetu gospodarstva je botroval Karl Schiller. Njegovo geslo je: »Cimveč konkurence, načrtovanj pa samo toliko, kolikor je nujno potrebno.« Sohiller ima dobre odnose z delodajalci kakor tudi s sindikati.
Socialistična stranka je tako štiri mesece pred splošnimi volitvami našla pravega moža. Krščanski demokrati pa opozarjajo na nevarnost: »Ce ne bomo pazili, utegne dvojica Brandt-Sehiller postati tak tandem, kot je bil v petdesetih letih Ade-nauer-Erhard, In morda za prav tako dolgo.«
A* -V’
KULTURA IN PROSVETA
FILMI
STRAHOPETCI
Kaj nam še lahko pokaže švedski film v času, ko je cenzura povsod popustila, ko je spolnost preplavila kinodvorane? Za kaj se navdušujejo mladi švedski (filmski režiserji po izzivajočih podobah iz filma »Radovedna sem«? Odgovor je zapleten. Ovrgli so seksualnost, tako kot lahko ovržemo vsako zlahka priborjeno zmago. Švedski film obravnava družbo, blaginjo, hinavsko, egoistično skrivanje resnice za nevtralno politiko švedski film je dvignil rdeče in črne zastave razjarjene mladine. Švedske izobražence preganja očitek vesti. To je edina bolezen, ki ne spada v zdravstveno zavarovanje, a je zelo razširjena.
Režiser Ingmar Bergman je spet pokazal novo pot. Pred dvema letoma je po-
snel film »Sramota«. Junake je postavil v vrtinec muk družbenega življenja: Dva umetnika odideta na majhen otok, da bi tam našla vedrino in spokojnost. A naletita na državljansko vojno: uničevanje, aretacije, izdajstva, obsodbe. Dvojico- skrbi samo eno: kako se prebiti. In v tej skrbi moralno propada. V tej eksistencialistični paniki se je Bergman povsem znašel. V nekem intervjuju je povedal: »Ce bi ustanovili klub strahopetcev, bi se mu prav gotovo pridružil.« Nikoli ne obtožuje dvojice, ki se nenehno izmika dolžnostim, Obtožuje kaos, ki ga povzroča družba, in krutost, ki iz tega izvira. Povedati hoče, kako težko je ostati human v družbi, ki ni taka, kot si jo želimo.
Dvojica iz »Sramote« se še s trohico upanja vkrca na krhko ladjico, ki jo tokovi počasi zanesejo v morje, kjer plavajo trupla. Ta splav je simbol obupanega Bergmanovega tavanja v delu, katerega pečat Je smrt.
še mnogi drugi švedski režiserji gredo po poti, ki jo je začrtal Bergman. A reči je treba, da se enakega vprašanja, ki jih tare — nemira — lotevajo z več realizma. V filmu »Made in Sweden« je ret žiser Johan Bergenstrahle obtožil švedske banke, ki trgujejo z orožjem. Glavnega junaka filma tareta vojna v Vietnamu in beda v Indiji. To je mora, ki tlači mafsi-kakega švedskega režiserja: težko prenašajo dejstvo, da se njihova dežela kopa v blaginji, medtem ko po svetu kosita lakota in vojska.
ČASOPISI
UREDNICA BREZ KLOBUKA
Pred nekaj dnevi je na domu ameri ške komentatorke in pisateljice Sham Alexander zazvonil telefon. Telefoniral j« Edward Fitzgerald, založnik največje ame riške ženske revije »McCalPs«: »Bi hotel postati urednica McCalFs«
Revije, ki izhaja v 8 milijonov pet.st< tisoč izvodih, ni nikoli urejevala ženska In tudi Shane ni bila nikoli urednica ka kega lista.
Shane Alesander je dokaj proslavljen: pisateljica. Diplomirala je na univerzi h kmalu začela pisati za radio. Leta 195 je začela pisati za Life in kmalu je dobil: stalno rubriko »Zensko oko«, ki je po stala zelo priljubljena. »Pisala sem o vsen kar mi je prišlo na misel,« pravi pisate ljica, »o Tonyju Curtisu pa tudi o sloni cah.«
Shane se še ni odločila, kako bo vo dila list. Kot smo omenili, je bila ta nalo ga doslej zaupana le moškim, ki pa v zad njem času niso kaj prida uspevali, Shan« pravi, da ne bo preveč stroga s petdese timi podrejenimi uredniki revije. »Napra vila bom tako kot Katharine Hepburn i vseh tistih Specnerjevih filmih: v pisarn pa ne bom nosila klobuka «
******
»
S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU
- S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI
LUNIN JEEP: NA 14. STRANI LAH-ko preberete izčrpnejši članek o raziskovanju Luninega površja, tu pa ga dopolnjujemo s fotografijo vozila, ki ga je za prihodnje astronavte izdelala ameriška tvrdka Crumman Aircraft Engineering Corporation. Naročniki so tej firmi za osemmesečno projektiranje in izdelavo plačali 400.000 dolarjev in tako je nastalo eno vsekakor najdražjih vozil na svetu. DIRV, kot pravijo Luninemu jeepu (Dual Mode Lunar Roving Vehicle = Dvojno lunarno veslajoče vozilo), je že shodil, svoje poslanstvo na Luni pa ho začel opravljati kmalu po letu 1970, bodisi s posadko bodisi brez nje, kot je opisal von Raun v današnjem intervjuju na 14. strani.
OČISTITE ANGLIJO: SMO V ENEM ^ največjih londonskih parkov. 21-letna Susan Perry oprezuje za drevesom in ko mimoidoči mladenič odvrže prazen zavojček cigaret, ga privlačno^ dekle brž pobere, steče za nemarnežem in ga lepo prosi, naj zavojček vrže v koš za smeti. Kdo bi se upiral taki prijazni prošnji? Susan je študentka in je ena od tisočih »prostovoljk čistoče«, ki sodelujejo v masovnem gibanju, katerega geslo je »Očistite Anglijo«.
MLADIM JE MARSIKAJ DOVOLJE-no: nenavadni prizor, ki skoraj ne potrebuje razlage, je iz Miinchna, z enega od mnogih zabavišč na prostem te-g;* veselega bavarskega mesta. Žal vam ne moremo povedati, koliko podjetno dekle zaračunava za svoje »usluge« niti kaj si k temu mislijo oblasti in spodobni meščani.
♦
VAŽNO JE, DA VSELEJ OHRANIŠ hladno glavo: če za koga, potem ta stari modri nasvet velja za gasilce. Kolikokrat se je že zgodilo, da so pogumni možje skupili hude opekline po obrazu, ko so se prebili v goreče poslopje in skozi plamene reševali življenja in premoženje. Japonski gasilci so ta problem, kot kaže, zelo uspešno rešili. Na sliki gasilec iz mesta Kušira prikazuje najnovejšo pridobitev gasilske in reševalne tehnike: vodni curki, ki brizgajo izpod čelade, gasilca uspešno varujejo pred zadušljivim dimom, iskrami in žgočo vročino. Gasilec lahko nemoteno diha, za kar skrbi posebna dodatna krinka, ki je pa izpod vodnih curkov ni moč videti.
OHO, KAKŠNA ŠASIJA! TUDI JAZ SI moram priskrbeti tak motor, gotovo ima avtomatične prestave! — Kakšna sramota! Mlade so motorizirane, me pa moramo pritiskati na pedala! Današnja mladina sploh ne ve, kaj ima! — Primojdunaj, imenitna novost! Menda sem nekje že bral o tem modelu! Kaj vse si izmislijo današnji inženirji! Moram si zapomniti, kaj sem videl, da bom prijateljem na nedeljskem balinanju lahko pripovedoval o teh dveh čudovitih karburator-
POPEVKARICE
OBETAJOČA ROSLYN_____________________
Nekega aprilskega jutra je eden izmed mkcionarjev ameriške družbe RCA, ki iz-aluje tudi plošče, prišel v pisarno s čudim izrazom. Prinesel je nekaj posnetkov oslyn Kind. Navzoči so raztreseno poslu-tll uvodne takte. Potlej pa so ostrmeli: gpv je ta glas, tako močan in poln, kot L združili deset grl Barbre Streisand? Ta-rat je funkcionar razkril skrivnost. Mla-a pevka Roslyn Kind je polsestra Barbre treisand.
Polsestri se nista nikoli kaj posebno izumeli. Vodilni član RCA Ted Brooks ravd, da se spominja, kako je srečal Ro-lyn pred vrati Barbrine garderobe, ko je nemada »Funny Girl«. Vprašal jo je, ali je 'ralkina oboževalka, a mu je povedala, a je sestra in da si ne upa noter, ker je larbra ni povabila.
Roslyn se z grenkobo spominja otro-iHih let. »Moja sestra,« pravi, »je odšla d hiše, ko sem hodila še v osnovno šolo Z mamo sva jo vsak teden obiskovali in i nosili slaščice. Tudi takrat, ko je bila e slavna.«
Ted Brooks se z Barbro ne ukvarja več. 'osvetli se je izključno Roslyn. Osemnajstina Roslyn je že podpisala pogodbo za 00 tisoč dolarjev in posnela nekaj plošč. Najbolj znana je »Give me you«). Nastopa ia televiziji in vabijo Jo na vse konce in :raje. Brooks misli, da se mora Roslyn,
preden začne resnični vzpon, v marsičem izpopolniti. Začeli so s tem, da so ji priporočili shujševalno kuro (dekle je pred leti tehtalo dobrih devetdeset kilogramov, zdaj se jih je znebila kakih dvajset). Pravijo, da se še vedno zelo otročje oblači m da ne more prikriti treme pred nastopi. Njen veliki adut pa je glas, neverjetno čist in močan.
Roslyna skrb je tudi ta, da se mora
ROSLYN KIND: Bolj poln glas kot glas po poli sestre, slavne Barbre Streisand
čimbolj razlikovati od svoje polsestre. Njen popevkarski repertoar je približno tak. kot ga imajo Beatli.
TcncruckA pa MORAM A TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA Tl RAMA TED ENSKA P A NOR AM A TED ENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
Razmišlja tudi o tem, da bi iz svojega naslova izločila besedo »tobak«. Znana tovarna American Tobacco, ki je 1. 1850 začela prodajati cigarete Lucky Strike, izdeluje zdaj tudi whisky in živilske izdelk^^
MEDICINA_________..
GRIPA KRALJICE VIKTORIJE
Dr. N. Masurel z leidenske univerze v Veliki Britaniji je v zadnji številki revije »Lancet« objavil članek, v katerem zagovarja mnenja, da se epidemija hongkonške gripe ni razširila tako na Široko, kot so bili zdravniki pričakovali, po zaslugi virusa gripe, ki je razsajal v časih kraljice Viktorije. Dr. Marusel je prvi potrdil domnevo nekaterih zdravnikov, da gre T obeh primerih za isti virus.
Leidenski zdravnik se je pri raziskavah opiral na osnovno načelo imunologije, da ima organizem, ki je bil enkrat že izpostavljen napadu določenega virusa — tem primeru virusa gripe — še desetie ja potem v krvi ustrezna protiteles®.®; Dr. Marusel je imel priložnost prouči redke vzorce krvi, ki so bili zbrani ve kot deset let pred veliko epidemijo Srl»’ leta 1957, ki jo je povzročil virus A2. vzorcih krvi ljudi, ki so bili otroci Pre
******
ZNANOST IN TEHNIKA
ASTRONOMIJA
»RENTGENSKA« ZVEZDA
Konec tega meseca se bo začel obsežen raziskovalni program, med katerim bodo astronomi poskusili priti do štirih vrst fotografij Scorpia X-l, najsvetlejše »rentgenske zvezde« na našem nebu. Scor-pio X-l, ki so ga bili v ozvezdju Škorpijona odkrili pred sedmimi leti, je v tem času večkrat podvojil aktivnost in med obdobji povečane aktivnosti oddal v vesolje več rentgenskih žarkov kot katerakoli druga zvezda.
Astronomi observatorija Cerro Tololo, ki leži ob vznožju čilskih Andov, bo-
do s stodvainpetdesetcentimetrskim teleskopom nenehoma opazovali rentgensko zvezdo, ki je najbolje vidna na južnem nebu. Ko bodo opazili, da se njena aktivnost povečuje, bodo po radiu nemudoma obvestili kolege na Havajih, v Kaliforniji in Wisconsinu. Havajski astronomi bodo izstrelili dve raketi tipa Nike Tomahavk, ki bosta poskusili fotografirati rentgenske žarke, prihajajoče z zvezde velikanke. Astronomi kalifornijskega observatorija Palomar bodo s petstoosemcentimetr-skinr teleskopom fotografirali vidno in infra rdečo svetlobo Scorpia X-l, astronomska ekipa v Wisconsinu pa bo poskusila ujeti njegovo ultra vijoličano sevanje. S primerjavo podatkov, ki jih bodo izluščili iz vseh fotografij, bodo astronomi — kot upajo — prišli do novih podatkov o rentgenski zvezdi, ki je za sedaj še ovita s tančico skrivnosti.
TOBAČNA INDUSTRIJA
NAMESTO CIGARET — ŽGANJE
Znana filmska igralka in pevka Doris Day in nekateri televizijski napovedovalci nočejo sodelovati v televizijskih oddajah, ki jih financirajo ameriške tobačne .tovarne. V ZDA so namreč začeli velijo kampanjo zoper kajenje in boj med tovarnarji in zdravstvenimi delavci je tem bolj srdit, čim bližji je 30. junij, dan, ko bo kongres proučil zakon iz leta 1965, ki določa, da mora biti na vsaki škatlici ciga-
ret natisnjeno opozorilo, koliko cigarete škodijo zdravju. Isti zakon pa tudi določa, da se država in razne druge ustanove ne smejo, do neke mere, vtikati v televizijsko in radijsko reklamo za cigarete. Ta del zakona so si tobačne tovarne že pred časom izbojevale z velikim naporom. Predsednik ameriške zvezne komisije za telekomunikacije Rosel Hyde je dejal: »Našim državljanom grozi velika nevarnost. Cigarete so vzrok za 75 odstotkov rakastih obolenj na pljučih in drugih dihalnih poteh. Poleg tega so vzrok smrti v enem izmed treh smrtnih primerov pri ljudeh med 35. in 60. letom starosti.«
- Televizijske družbe dobijo od reklam za cigarete kar 10 odstotkov vsega dobička. Boj proti tej reklami pa je že obrodil .sadove: v letu 1968 so prodali neprimerno manj tobaka kot v letih poprej. Tobačne tovarne so začele srdit boj. Trdijo, da nima nihče pravice prepovedati reklamo za proizvod, ki ga lahko sicer povsod nemoteno prodajajo. Poleg tega navajajo dejstvo, da bo omejevanje prodaje cigaret močno vplivalo na državno gospodarstvo. Tobačni inštitut je nekaj tednov zapored v vseh časopisih objavljal, da še nikomur ni uspelo za trdno dokazati, da tobak resnično škodi zdravju.
Velike ^obačne družbe predvidevajo, da bo boj zoper cigarete vedno bolj učinkovit. Zato je že marsikaka tovarna svojo proizvodnjo preusmerila: Liggers in Ma-yers sta odprla veliko žganjamo, Philip Morris izdeluje britvice, največja tobačna tovarna na svetu Reynolds Tobacco pa je začela izdelovati rum in mehiške pogače.
BARCELONA, KRALJICA ŠPANSKIH MEST
, ZRASLA IZ
»•/♦v*
CARMEN PLEŠE FLAMENKO: v tem tko tipičnem španskem plesu se sprosti vsa zadržanost dežele
Hiše v vasicah na poti do Barcelone so podobne manjšam kockam in kvadrom, ki so vselej vsaj na čelni strani pobeljene z barvo, podobno beli, sicer pa prepuščene naravni barvi opeke. Vasice kot da so prazne. Le tu in tam puste kakemu otroku ali starcu, da pomaha hitro izginjajočim avtomobilom. Le tu in tam je opaziti na poti možaka ob konjski vpregi, sicer pa so ljudje porazgubljeni na delu med valujočo pšenico, navidezno prekrito s črnim pajčolanom, ali pa bi jih našli na prostranih oljčnih nasadih. Kdo ve. Od daleč ni videti nikogar, le prazne vasi dajejo vtis, da so ljudje na delu.
Ob luksuzni peščeni obali Coste Brave v gornjem delu Levjega zaliva, ki jo silno mbti železnica, speljana tik ob obali, pelje cesta v Barcelono. Mesto je ponoči temno, razsvetljeno skorajda le v centrih, tako da se na prvi pogled zdi manjše od drugih pristanišč Mediterana. Ves čar tega mesta med ustjema rek Besos in Llobregat pa že v zgodnjih urah oblije sonce. Takrat uvidiš, da je s 1,700.000 prebivalci poleg Marseilla in Genove eno največjih pa tudi najlepših mest ob Sredozemskem morju.
Ni težko takoj opaziti »čudno« moderne solpne cerkve Sacre Familie. Arhitekt Don Antonio Gaudi, ki ga svet pozna po nenavadni modernosti pri gradnji stavb, je to cerkev začel graditi leta 1882 in je ni mogel ali celo hotel dokončati; cerkev s 110 stolpi in stolpiči ime le fasado, je pa brez notranje izpolnitve. Tudi v mestu samem, ki med drugim slovi po tem, da že desetletja rednoprireja tekmovanja v domiselnosti arhitektov, so med hišami posejane njegove. Ko vodiči razkazujejo mesto, jih poimenujejo prav po teh svo-
jevrstnih oblikah: Lunina panorama, Hiša iz testa, kjer se vse zliva na tla...
Vendar bolj pritegne stari del mesta — Ciudad, čist in nikakor predmestno zakoten. V njem so ohranjeni sledovi rimskih obrambnih zidov, sledovi antičnega trga z amfiteatrom, grajskih vrat in vodovodov. Sledi so še komajda zaznavne, ker je bila Barcelona v vseh svojih številnih razdobjih kot utrjeno mesto na pomembnem strateškem položaju često oblegana, osvajana in porušena. Bila je mesto poželjenja vse od Vizigotov, Frankov, Saracenov, Arabcev tja do Francozov ln Habsburžanov.
V Ciudadu je mnogo romanskega stila iz XI. stoletja, še večji del pa se bohoti v gotskem stilu srednjeveške Španije. Naznamenitejši primer španske gotike med barcelonskimi spomeniki je katedrala Santa Cruz, imenovana tudi Santa Eula-lia, ki jo je leta 1298 začel graditi arhitekt Jairne Fabrč iz Mallorce. Cerkev je še danes urejena do najmanjše podrobnosti, vse od notranjosti do razkošnega vrta. Veliko nege potrebuje bazen, kjer goje bele labode »v spomin na Devico Eulalio«: mnogokrat je tukaj slišati razlago o spominu na Eulalio in ob tej še legendo o njeni čistosti, ki se je poleg drugih legend že dokončno usidrala pri večjem delu vernih Špancev.
V Calle de la Piedat, centru gotike, kjer vedno lahko opazuješ zamaknjenost ljudi na kolenih in njihove k molitvi sklenjene roke, kjer ne presenečajo dekletca v belih čipkah in tilu, obdana s kopico sorodnikov, kjer je moč neprizadeto glčdati zasanjane ali v tla uprte španske oči tik ob vhodu v cerkev, se nenadoma lahko zazdi, da se Špancem še ne bo tako kmalu razblinila vizija
ob
skupnem
se odločite še
za d nakup pohištva
CERKEV SVETE DRUŽINE: vsa turistična pota se stekajo pri tem mogočnem spomeniku španske arhitekture
LJUBLJANA. CELJE, KRANJ. KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA
boga, svetnikov in vere nasploh. Nenehno se sprašuješ »zakaj« in se nazadnje skušaš zadovoljiti z njihovo razlago: ker trpljenje v Španiji ni le nenehna življenjska resničnost, je tudi bistvena vsebina vseh oblik verskega obreda, umetnosti pa tudi bikoborb. Trpljenje prevladuje, hikrati pa je tudi kanal, po katerem se sprošča vse premagujoča sla po izrazu. Korida plesi flamenko, velikonočne procesije s fanatičnimi spokorjenci, celo prenapetost iberske baročne arhitekture — vse to so manifestacije tega duha in hkrati most k mučenikom in hudobcem severnjaške srednjeveške gotske umetnosti.
Okrog starega je načrtno zgrajen novi del mesta s širokimi ulicami in drevoredi, podzemskimi železnicami, arenami za bikoborbe ...
Kulturno središče z univerzo, ki je bila prvič odprta leta 1450, znanstvenimi inštituti, galerijami, muzeji in podobnim dokazuje inteligenco in razgledanost glavnega mesta revolucionarne Katalonije, ki je bila v španski državljanski vojni v letih 1936 do 1939 odločno na strani republikancev in ki Je tudi danes moralno intelektualno središče odpora proti Francovem režimu.
V času fin de sivela je Francija imela impresioniste, v Nemčiji so se opajali nad wagnerjansko romantiko, tudi Anglija je imela dokaj močan vpliv v politiki. in zato tudi v umetnosti, samo španska umetnost je zamirala v akademskih predsodkih in nesposobnosti. Nazadovanje ljudske umetnosti jo je okrnilo, poleg vsega pa jo je ogrožala še neka nova miselnost, ki se je obračala predvsem h gospodarstvu in znanstvenim odkritjem.
Vendar je Barcelona, kot vedno med španskimi mesti najbolj stremeča po napredku, v teh letih porušila utesnjujoče mestno obzidje in se začela naglo širiti, kot da bi hotela simbolično prikazati silno širjenje upora zoper hromeče vplive Cerkve in države. To »moderno« gibanje je v Kataloniji doživelo prav nenavaden vzpon: skupina mladih piscev in umetnikov je precej drzno in javno izpovedala' svoje nekonvencionalne nazore.
Kljub najstrožji tradiciji in zatohli mrakotnosti stavbe Costa Lonje, barcelonske akademije umetnosti, zgrajene na temeljih bivše gotske palače okrog odprtega prostora s skupinami kipcev in vodnjakov — ki jo nepoučen tujec danes lahko zamenja za impozantno malo palačo — je Katalonija rodila nekaj resni f nih umetnikov. Najsrditejšo izpoved lahko vidimo v delih slikarjev novega stoletja: veristični surrealist Salvador Dali natanko leta 1936 naslika »Slutnjo državljanske vojne«. Veliki stil čistega sur-realista Huana Mirčja pa vsebuje dramatični element, poln strahov, ki se umiri šele na stara leta v tišini nekega posestva v Barceloni. Vsa gibanja in na-
sprotna gibanja pa se gotovo odražajo v delih Pabla Picassa, ki postane zrcalo dogodkov v modernem duhu.
UMIRANJE
POPOLDNEVA
Ko se je menjavalo stoletje, se je v Barceloni zdramila vroča želja po stikih s svetom zunaj španskih meja, ki se močno kaže še danes. Mnogi katalonski intelektualci so odhajali v Pariz in še dlje ter se tod celo stalno naseljevali.
Tedaj so bili precej spodbudni vplivi še severneje od Francije. Ibsena so brali v širokih krogih in ga igrali v gledališčih na Rambli, glavni barcelonski ulici, ki še danes opravlja isto nalogo. Pravijo, da že od nekdaj soroden čut za ekspresionizem, kakršen se kaže v zgodnjih freskah katalonskih primitivnih umetnikov, povezuje špansko umetnost z umetnostjo bolj severnih dežel.
Njeni svetniki so kmečki in nerodni in so neobičajni okvir bizantinskega formalizma prebili s čustvenimi izbruhi, izraženimi v njihovih obrazih in kretnjah. Živali in ptice, ki jih najdemo na mnogih slikah, nam kot simboli življenjske sile ali smrti razodevajo preprosta čustva ljubezni in strahu, dobrega in zlega
Prav gotovo je človekovo umiranje in mučeništvo grozljiva in neznosna predstava, ki stiska srce. Vendar Španec za-kljinja te strahove in jim jemlje oblast s tem, da jih kar naprej uporablja. Votli strah pred neznanim dobiva v umetnosti in obfedih svojo predmetno funkcijo.
Sami pravijo, da je bila naloga umetnosti v vseh časih do danes, da je umetnik neprestano zrl smrti v obraz in se seznanjal z neznanim in tako premagoval grožnje neznanega. V tej funkciji umetnosti filozofija vidi naravno zdravilo za razne čustvene stike in tudi religija se je vneto okoriščala z njo. Gotovo pa jima je vselej dovolj dobra družica še politika, saj mora nemalokdaj zaigrati na čustva, kar bi niti ne bilo napak, ko bi balo v dobro ljudstva.
Lep sončen popoldan je in sprehajaš se po razkošno širokih ulicah. Srečaš prijatelja in sprašuješ ga o mestu.
»Saj veš, da je znano tudi po tem, da ima izmed večjih obmorskih pristanišč najmanj .plačanih deklic’?« hudomušno vpraša. »Rad imam Barcelono in verjemi mi, da je kraljica med španskimi mesti, okronana z umetnostjo,« pravi in te pusti v premišljevanju. Umetnost, skrivnostna v poeziji oblik in barv. Umetnost, ki nas spravlja v začudenje in hrepenenje po spoznanju. Skratka umetnost, ki je lastna le Špancem.
Popoldne zaspi v večer in na nebu lebdi rdeča uspavanka. Mesto se umiri, le v pristanišču se od časa do časa oglase ladijske sirene. TATJANA PUNGERČAR
EDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA Tl AMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANORi
Kadar govorimo o Španiji, navadno govorimo o terorju, nasilju ali o.demonstracijah. Le malokdaj vidimo v srce ljudstva, ki je v svojem trpljenju dalo človeštvu toliko umetnikov in umetnin. In kadar potujemo po tej deželi vročega temperamenta in se spoznavamo z njenimi ljudmi, se jim nehote pustimo omamiti. Prisluhnemo besedam in pesmi, ozremo se za lepoto in osvoje nas kot kateri izmed lepih toreadorjev: nikdar mu ne vidimo v dušo, prevzame nas način igre z bikom. Spoznavamo torej lupino. Če pa hočemo globlje v notranjost, spet zadenemo ob umetnost, s katero je Španija dobesedno prepojena že od svojega davnega začetka.
več kot sedemdesetimi leti, je odkril pro-titelesca zoper hongkongško gripo, medtem ko jih v vzorcih krvi mlajših ljudi ni bilo najti.
VESOLJE
GLASBA TUJIH SVETOV
»Prav skrivnostno je poslušati vse te različne glasove iz vesolja,« je na konferenci mednarodnega združenja za radijske raziskave, ki je bila pred nedavnim v Washingtonu, povedal ameriški fizik doktor Robert G. Stone in pristavil, da so radijski signali, ki Jih oddaja Zemlja, močno podobni tistim, ki prihajajo z Jupitra.
Zemljine radijske signale je odkril ra-dioastronomski satelit Explorer 38, ko je 5800 kilometrov visoko krožil med severnim in južnim tečajem. Tako kot Jupitrovi se tudi Zemljini radijski signali oglašajo v nekaj sekund do nekaj minut trajajočih »oddajah«, ki imajo enako frekvenco kot nekatere reklamne radijske postaje. Signali seveda niso nikakršni pogovori med skrivnostnimi kamnitimi skladi, kakršen je ogromni monolit v filmu »200t: vesoljska Odiseja«, ampak — tako Stone — nemodulirana statična elektrika, ki jo Povzročajo medsebojni vplivi med električno nabitimi delci v zgornjih plasteh ozračja in Zemljinim magnetnim poljem.
Zanimivo je, da se radijski signali pojavljajo na istih področjih kot polami sij. Dr. Stone je prepričan, da sta oba pojava med seboj povezana, in upa, da bodo astronomi med proučevanjem Zemljinih signalov prišli do novih spoznanj o atmosferi Jupitra.
Explorer 38, ki so ga izstrelili lansko poletje, je dobil zelo primeren vzdevek — »Dolgonogi očka«. Iz njegovega 186 kilogramov težkega in 79 centimetrov visokega sodčku podobnega trupa štrlita dva para anten. Vsaka izmed anten je pravzaprav 225 metrov dolg prednapeti trak, ki je bil sprva spravljen v satelitu in ki se je kasneje iz njega sprožil v cev.
Antene so tako dolge zaradi frekvenc in šibkosti signalov, ki prihajajo iz vesolja: čim nižja je frekvenca, tem večja je valovna dolžina signalov in tem daljša mora biti tudi antena.
Poleg Zemljinih in Jupitrovih Explorer 38 lovi tudi nizkofrekvenčne signale Sonca. Satelit je doslej že ugotovil, da Sonce v nizkofrekvenčnem radijskem območju oddaja več hrupa, kot so astronomi sprva mislili. Ko bodo podatke, ki jih je satelit poslal na Zemljo, v prihodnjih nekaj mesecih podrobno analizirali, bodo morda razvozlali uganko, kolikšno vlogo igra Sonce v radijskih viharjih, ki od časa do časa divjajo na Zemlji.
Explorer je ujel nekaj šibkih radijskih signalov iz oddaljenih delov Rimske ceste.
ODPRAVE__________________
SPET S SANMI ~~ NA TEČAJ
Ameriška mornariška radijska postaja blizu Point Barrowa na Aljaski je iz arktične puščave sprejela sporočilo, namenjeno britanski kraljici Elizabeti: »čast imam sporočiti Vašemu veličanstvu, da je britanska transarktična ekspedicija danes dosegla severni tečaj.«
Od leta 1909, ko je Robert E. Peary prvi stopil na severni tečaj, je že mnogo raziskovalcev ponovilo dejanje, o katerem je Peary tako dramatično poročal svoji vladarici. Nekateri so potovali z letalom, drugi z atomsko podmornico, zadnja odprava pa se je odpravila na pot s pasjo vprego. Štiričlanska britanska transarktična ekspedicija, ki je trenutno še na poti, si je zadala nalogo, da bo prva s sanmi prekoračila arktični ocean in od severnega tečaja nadaljevala pot do Spitzbergov.
Tvegana odprava se je začela 21. februarja lani, ko je ekspedicija zapustila Point Barrow s štiridesetimi psi, štirimi samni ter tonami hrane in opreme. Med potjo so možje skupno sedem mesecev prebili v taboriščih, ki so jih morali postaviti zaradi slabega vremena ali zato, da bi preučevali gibanje arktičnega ledu in klimatske razmere. Potovanje je bilo zelo utrudljivo, saj so se pogosto morali izogibati ledenim oviram. Kljub oviram med katerimi velja omeniti napad belih medvedov in poškodbo hrbtenice, ki jo je dobil se-
demintridesetletni arktični veteran Allan Gill, ko je padel v razpoko v ledu, je ekspedicija razmeroma hitro napredovala: na dan je prehodila poprečno po 14 kilometrov.
V začetku aprila so Britanci dosegli severni tečaj*. Možnosti, da bi prišli do Spitzbergov, še preden bi se zgodaj poleti začel lomiti led, skorajda ni bilo več. Gill si po nesreči še ni popolnoma opomogel, ekspedicija pa je izgubila tudi pet psov, tako da jih je bilo v vsake sani vpreženih le še po osem. Do Spitzbergov pa je bilo še okoli 1.600 kilometrov. V drugi polovici tega meseca, ko so bili možje že nevarno zaostali na načrtom, pa je ekspedicijo doletela nova nesreča. Iz peči, ki so jo možje uporabljali za sušenje obleke, je ogenj preskočil na večjega izmed obeh šotorov ter ga uničil vključno z Gillovo spalno vrečo in drugo opremo. Piloti RAF bodo ogroženi ekspediciji sicer poskusili s padali vreči nov šotor in nekaj opreme, vendar pa močno dvomijo, da bo lahko nadaljevala pot.
FOTOGRAFIJA
NAPAD NA JAPONCE
Nemška družba »Robert Bosch Elektronik« je pred kratkim odkupila 90 minut televizijskega programa, odmerjenega za reklame, da bi pripravila tla novi osem-milimetrski filmski kameri »Super 8«. Kamere sicer ne bo v prodaji pred koncem
maja, toda tovarni se že zelo mudi z reklamo. Na nemško fotografsko industrijo namreč močno pritiska Japonska s svojimi izdelki.
Zvezna republika Nemčija izdela 200.000 kamer na leto in od teh jih izvozi 57 odstotkov. A kaj je to v primeri z Japonsko, ki je lani izvozila 800.000 kamer (84,2 odstotka proizvodnje)? Japonci so lani celo na zahodnonemškem tržišču prodali ogromno kamer.
Da bi se jim uspešno postavile po robu, so zahodnonemške družbe Bauer, Leitz, Zeiss in Rollei začele nameščati v svoje aparate najrazličnejše novosti. Bauerjev model »Super 8« je, na primer, narejen tako, da lahko omogoči celo kontinuirane barvne prelive, česar so bile doslej zmožne le nekatere 16-milimetrske, na pol profesionalne kamere. Tudi Leitz se je odločila za take kamere. Leica pa čaka, da bodo Kodak, Ferrania in Agfa-Geavert začele izdelovati filme, ki bodo ustrezali novim kameram. Pri Bauerju so hoteli prehiteti vse in niso čakali novih filmov. Ce bo kdo sklenil kupiti takšno kamero, se bo moral truditi s starimi filmi, ki novim kameram ne ustrezajo več.
V ZR Nemčiji bo nova kamera stala 1495 nemških mar. ZR Nemčija seveda ne računa le na domači trg. Tudi na francoskem trgu bodo prav uspešno konkurirali Japoncem, kj^r so japonski izdelki podvrženi visokim carinam. Pa še nečesa se veselijo zahodnonemški industrije!: v Evropi je le malo družin, ki imajo filmsko kamero.
Gunther Mayer, generalni direktor »Robert Bosch Elektronik«, ki izdeluje vse mogoče električne aparate, radarje ii\ fotografske aparate, pravi, da ima v rokah dobre karte: cene njihovih izdelkov menda niso — ali ne bodo — nič večje od japonskih. Pred dvema letoma je bila japonska kamera za 20 do 30 odstotkov cenejša od zahodnonemške, danes pa se z njo prav uspešno kosa v ceni in kvaliteti.
MEDICINA
IMUNOST IN RAK
Dve, v strokovnem tisku pred nedavnim izšli poročili o tem, da dolgotrajnejše uživanje preparatov, ki zmanjšujejo obrambno reakcijo telesa proti tujkom, povečuje možnost nastanka rakastega obolenja, sta v zdravniških krogih po vsem svetu zbudili precejšnjo pozornost.
Znanstveniki britanskega inštituta za medicinske raziskave so ugotovili, da je rakastih obolenj pri miših, ki so dalj časa uživale antilimfocitni serum (zelo učinkovit imunosupresivni preparat), nenavadno veliko.
Znanstveniki opozarjajo na to, da je tudi pri bolnikih, ki so zaradi transplantacij različnih organov dalj časa uživali ingu-nosupresivne preparate, število tumorjev
******
UNITED STATES
Vesoljska dirka se vse bolj približuje koncu prve etape, izkrcanju človeka na Luni. Kot v vsaki tekmi med enakovrednima in velikima nasprotnikoma so se tudi v tej razvile navijaške strasti, v katerih se skriva, na primer, samozadovoljstvo Američanov zaradi zadnjih uspehov, živčnost in strah zavoljo dejstva, da nihče ne ve, kakšno karto skriva Sovjetska zveza v rokavu, razdvojenost znanstvenikov, ki že močno dvomijo o smislu vesoljskih raziskav, dokler je na Zemlji še toliko nerešenih problemov, negotovost vodilnih krogov, ki si niso povsem na
jasnem, koliko sredstev naj odmerijo za ta razsipni na- . črt. Želeli bi, da časopisje pred tako velikimi, lahko rečemo tudi zgodovinskimi, dogodki ne bi govorilo o tekmi, temveč o zmagoslavnem pohodu človeka. Žal pa je vesoljska drama dobila malce nenavaden in neprijeten razplet in da bi ga bolje razumeli, objavljamo intervju s človekom št. 1 v ameriški astronavtiki dr. VVernherjem von Braunom. Toda tudi ta intervju moramo sprejeti z rezervo, kajti iz njega veje veliko, zelo veliko pristranske in celo negativne miselnosti.
PRED POLETOM „APOLLO 10": VON BRAUN ŠE VEDNO NI PREPRIČAN V ZMAGO
PRED VELIKIM FINALOM
DR. VVERNHER VON BRAUN: »Igramo drugo violino!«
dvoma, kajti rezultate ruskega izobraževalnega sistema zelo dobro poznamo.
— Ce Rusi dobivajo vsako let ved znanstvenikov in de trošijo ved denarja, kako si potemtakem sploh lahko mislimo, da bomo prišli prvi na Luno?
— Zmanjšanje našega proračuna ne sega daleč nazaj. NASA je lani od kongresa zahtevala 5,25 milijarde, a odobreno ji je bilo 4,37 milijarde. Načrt Apollo s tem ni bil resno ogrožen, toda zmanjšanje proračuna je spravilo v nevarnost nadaljevanje vesoljskih raziskav po vrnitvi z Lune.
— V bodočih vesoljskih podvigih bi bili torej lahko prvi Rusi?
— Jasno je, da nas program, ki ima na voljo le 4>milijarde dolarjev na leto, postavlja na drugo mesto. Mislim, da v tem tiči zelo resna grožnja. Ne le za Ameriko, temveč za ves Zahod. Prepričan sem, da smo v tej tekmi že zaostali.
— Koliko denarja bi potrebovali, da bi nadoknadili zamujeno?
— Ce si dežela želi povrniti prvenstvo v vesolju, o katerem sanja tudi predsednik Nixon, potem mora biti pripravljena na izdatek 6 milijard dolarjev na leto; ta vsota je povsem enaka vsoti, ki jo porabijo Rusi. S proračunom 6 milijard bi lahko spet osvojili prvenstvo in ga tudi obdržali.
VESOLJSKI POLETI ZA VSE
— Ali smo potemtakem še zelo daleč . od tistih časov, ko se bodo vesoljske raziskave lahko same vzdrževale?
— Ne bi rekel, da smo tako zelo daleč, vsaj po nekaterih rezultatih sodeč ne. Doslej smo človeštvu dali: zelo solidno tiskano vezje, nove kovine, ki so odporne proti visokim temperaturam in pritiskom, nove elektrokardiografe, ki bodo veliko koristili medicini. Na področju zvez prek satelitov smo že prišli do tiste meje, ko se ta industrija lahko sama vzdržuje.
— Kaj menite o Lindberghovi izjavi, ki pravi, da je raketa, namenjena za vesoljske raziskave, predvsem le še sredstvo za uničevanje civilizacije?
— Zdi se mi, da tako vesoljske raziskave kot letalstvo zbližujejo ljudi. Kot se je že zgodilo z letalstvom, lahko tudi vesoljski program človeštvu prinese dobro ali zlo. Dandanašnji, na primer, uporabljajo vesolje v vojaške namene tako, da iz njega opazujejo tuje dežele in odkrivajo njihova tehnična sredstva, s tem pa se znajdemo pred zanimivo dilemo; Ali bi bil svet na boljšem ali slabšem, če bi bilo konec vsem tem skrivnostim? Vzemimo, na primer, da bi vedeli, kje ima kdo atomske bombe: bi bil svet zaradi tega bolj ali manj varen pred uničenjem? Nisem si čisto na jasnem, a rahlo upam, da bi bil svet le varnejši.
— Svoje zanimanje sta vselej posvečali predvsem vodenim izstrelkom in vesolju. Le malo ljudi si je izbralo oboje za konjička.
— Prvič sem se ogrel za znanost, za tehniko in predvsem za vesolje, ko sem bil še šolarček in sem odkril astronomijo. Za petnajsti rojstni dan so mi starši podarili astronomski daljnogled, ker so bili opazili moje zanimanje za Luno in zvezde. Takoj sem se naročil na neko revijo za astronome amaterje. Nekega dne sem bral reklamo za knjigo, ki je govorila o raketah za medplantene polete. Brž sem jo naročil in tako sem začel proučevati vodene izstrelke.
— Potem takem se že štirideset let ukvarjate z vodenimi izstrelki. Vas še vedno močno zanimajo?
— Zelo.
— Vam ni bilo nikoli žal, ker ne morete sami leteti?
— Ne tajim, da mi je hudo. Zelo bi mi bilo všeč in morda bodo v ne preveč daljni prihodnosti lahko poleteli tudi ljudje, ki niso astronavti. 2e zdaj, na primer, snujemo astronomski teleskop za posebna opazovanja Sonca in smo trdno odločeni,
da pošljemo v orbito astronavte in astronome.
— Kdaj nameravate kot potnik popotovati v vesolje?
— Imam že šestinpetdeset let in bi bila utvara misliti, da bodo taka potovanja možna, preden bom dosegel šestinšestdeseto leto. Ne verjamem, da me bodo pri tej starosti še vzeli na krov. Po drugi strani pa je reaktivno letalo pred desetimi leti pomenilo nedosegljive sanje za mlade ljudi, danes pa v njem usodno sedijo naše babice in mirno pletejo.
KAJ PRIDE ZA LUNO?
— Širijo se vesti o polorbitalnih raketah. ki bi povezovale dve točki na Zemlji in ki bi za pot iz Tokia v New York potrebovale le 30 minut.
— Take zveze bodo vzdrževala nadzvočna letala. Vendar menim, da bodo take rakete uporabljali tisti, ki bodo zaposleni na vesoljskih postajah. Namesto da bi imeli na voljo le astronavte, bomo v vesolje lahko pošiljali pilote in potnike, med katerimi bodo metereologi, iskalci nafte in strokovnjaki za zveze. Vse to predvidevam za naslednjih deset let.
— Ali v naslednjih desetih letih torej predvidevate medplanetarna raziskovanja?
— Pred dvema letoma smo poslali proti Marsu sondo brez ljudi in uspelo nam je, da smo z njo dobili nekaj zelo zanimivih fotografij. V načrtu imamo novo serijo podobnih poletov: eno za leto 1969, druge pa za 1973. V kapsulah bodo tokrat veliko bolj zapleteni aparati, toda ljudi v njih še ne bo. Ce se nam bo pa zazdelo, da je na Mars primerneje poslati ljudi, bomo morali to nalogo postaviti pred vse ljudstvo, podobno kot mu je predsednik Kennedy 1961 postavil za cilj osvojitev Lune. Vendar dvomim, da bi bilo mogoče stopiti na Mars pred letom 1985.
— Kakšnim načrtom bomo priče v bližnji prihodnosti?
— Zaupamo razvoju načrtov, ki pridejo za Apollom in katerih namen je podrobnejša raziskava Lune z boljšo opremo in morda s sodelovanjem človeka. Eden od načrtov, na primer, je polet sonde brez posadke proti Luninemu severnemu in južnemu tečaju.
Ta raketa bo ponesla vozilo, podobno je-epu; po radiu ga bomo vodili po Luninem površju in med potjo bo nabiralo vzorce in snemalo fotografije. Lezlo bo zelo počasi, več tednov in morda mesecev, proti Luninemu ekvatorju, kjer bi se moralo srečati z ljudmi. Astronavti bodo zbrane vzorce in fotografije ponesli nazaj na Zemljo. To je torej primer naših načrtov za Luno, a nameravamo tudi zgraditi vesoljsko postajo v Zemljini orbiti in jo uporabljati za raziskave, tesneje povezane z Zemljo.	t
— Kdaj bomo dobili prvo vesoljsko postajo?
— Morda jo bomo imeli leta 1971. Za zdaj imamo na voljo rezervoar za kisik ene vrhnjih stopenj Saturna, v katerem lahko najdejo zavetje trije ljudje. Ko bo rezervoar prazen, se bodo astronavti lahko vselili in si uredili bivališče. V vesolju lahko ostanejo 56 dni. zamenja pa jih seveda lahko novo moštvo.
— Ali vaš načrt kaj prispeva za večjo ameriško varnost?
— Obstaja neodvisen načrt vesoljskih raziskav, ki ga vodi obrambno ministrstvo in ki se ukvarja zgolj z vojaškimi problemi.
— Potemtakem vojaški program ni vezan na NASA, kar zadeva tehnični napredek in izmenjavo informacij?
— Ce bi vojska rada uporabljala naša reaktivna Vozila ali vesoljske obleke, ki smo jih zasnovali v našem načrtu, bi to lahko storila. Po svoje sta načrta vzporedna, toda NASA je predvsem otrok kongresa, namenjen za miroljubno raziskavo in uporabo vesolja.
ZAGRIZENI
ZAGOVORNIKI
NAČRTA
PER ASPERA AD ASTRA
Zaskrbljeni so seveda tudi najbolj zagrizeni in najbolj zvesti ameriški pristaši vesoljskih raziskav, kajti kongres lahko
RISBA POSTAJA RESNIČNOST: tako bo LEM pristal na Luni; do matične ladje se bo vrnil samo gornji del lunarnega modula
leta. Skoraj nemogoče je odpraviti tveganje, kajti Saturn V je sestavljen vendar iz
5,600.000	delov. Tudi če bi 99,99 odstotka teh delov odlično delovalo, še vedno ostane 5.500 delov, pri katerih lahiko pride do okvare. Lahko si zamislite, kakšno neverjetno tehnično delo je to Povsod je poskrbljeno za veliko rezervnih ali nadomestnih delov. Tako smo, na primer, za mnoge operacije predvideli rezervne ventile, vzporedne ventile, če bi se kateri pokvaril.
— Ali ste predvideli reševalno opremo za ljudi, ki bodo julija pristali na Luni?
— Ne. Ce pristanek na Luni ne bo potekal po načrtih, bo načrt propadel in ljudje tvegajo življenje vsakokrat, kadar stopajo v avto ali letalo. Ce se letalu pokvari motor, mu ostane še drugi ali pa celo več motorjev, in potnika varno' prinese na zemljo, toda če letalo izgubi krilo, je izgubljen vsak up. Podobno je z reševalno opremo za polet na Luno: vseh delov ne moremo nadomestiti.
— Neki kritik je dejal, da nima nihče pravice pošiljati ljudi na Luno, če jim ne moremo povsem zagotoviti rešitve.
— Povem vam, da bi že davno pristali na Luni, če bi našim ljudem kaj takega lahko zagotovili.
KDO BO PRVI: ZDA ALI SZ?
— Bodo Združene države prve osvojile Luno?
— Na to je res težko odgovoriti. Prepričan sem, da nas Rusi na vse kriplje skušajo prehiteti, čeprav trdijo, prav nasprotno.
Temu lahko dodam le to, da res ne vem, kaj naj bi bila po njihovem tekma, če temu našemu tekmovanju drugače pravijo. Bolj kot že hitijo, ne morejo več: za njih je torej tekmovanje z nami res pravo tekmovanje.
— Potemtakem menite, da Rusi lahko v zadnjem hipu morda le prehitijo Združene države v tekmi za Luno?
— Res sem mnenja, da gre za tekmo do zadnjih moči. Ne verjamem, da lahko nekdo z gotovostjo trdi, kdo bo prvi. Obe državi sta zmožni, da v letu 1969 pošljeta ljudi na Luno.
— Kateri odločilni dejavniki neki državi prinesejo prvenstvo v osvajanju vesolja: denar, genialnost, sreča?
— Vsekakor sodim, da so finančna sredstva zelo pomembna. Videti je, da ima sovjetski program trdno finančno oporo. Porabijo približno 50 odstotkov več kot mi. Težko je seveda primerjati rublje in dolarje, toda če primerjamo števili vseh tistih ljudi, ki so vključeni v vesoljske raziskave, in če temu dodamo dejstvo, da je sovjetsko gospodarstvo šibkejše od našega, potlej iz tega sledi, da vlagajo več kot mi.
— Kaj pa b> rekli o vlogi genialnosti?
— Moramo se zavedati, da so Rusi vselej imeli lepo število prvorazrednih znanstvenikov. Poglejte v enciklopedije in videli boste, da so bili Rusi tudi pred sto leti vsepovsod. Povsem zgrešeno je trditi, da so ruski znanstveniki v kateremkoli poglpdu slabši od ameriških ali od zahodnih.
— V Sovjetski zvezi imajo več znanstvenega in tehničnega naraščaja kot v Združenih državah?
— Tako je. Število novincev je večje in njihove sposobnosti niso manjše. O tem ni
Stari latinski pregovor, da je pot do zvezd trnjeva, danes še posebej velja.
Ameriško občinstvo se za zdaj še veseli uspehov in ne misli na morebitni poraz. Po gladkem in triumfalnem poletu Apol-la 8 in uspešnem kroženju Apolla 9 se že vidijo na Luni. Pozabljen je katastrofalni požar, ki je pred tremi leti terjal življenja treh astronavtov in dolg zastoj v ame- ■ riškem vesoljskem programu, pozabljena smrt Komarova, ki je imela podobne posledice, pozabljene so težave z gripo, morsko boleznijo in manjšimi tehničnimi motnjami. Navidez skromni sovjetski poskusi zadnjih let to samozadovoljstvo na ameriški strani še povečujejo. In vendar pri vseh dobrih željah, ki jih človeštvo deli z Američani, kajti njihovo izkrcavanje na Luni bo tudi izkrcanje Človeka, ne smelo pozabiti, da bitka še ni dobljena.
Iz nosilke Apolla 10, ki naj bi 18. maja ponesel Thomasa Stafforda, Johna Vounga in Eugana Cemana za desetdnevno potovanje okrog Lune, se je med pripravami na to poslednjo Izvidnico pred dokonč nim izkrcanjem razlilo' več tisoč litrov' goriva po izstreliščnem ogrodju. Zdaj je resda spet vse v redu, a kdo lahko zagotovi, da se podobne napake ne bodo ponovile v najbolj usodnih trenutkih? Lahko le upamo in želimo, da bo sreča Človeku tudi tokrat naklonjena in da bodo i Američani i Rusi slavili zmagoslavje v imenu vsega človeštva.
Sredi poletja bo Saturn V, največja raketa, kar so jih doslej zgradili na Zahodu, švignila v prostranstva vesolja in v konici -ponesla tri ljudi, od katerih naj bi bilo dvema usojeno, da bosta prva Zemljana, katerih noga bo stopila na neko tuje pebesno telo, na večjo Zemljino premlje-valko Luno. Toda ali bo pristanek na Zemljinem satelitu res največji podvig tega stoletja ali pa se bo le sprevrgel v nov dokaz, da sodobnega človeka res »luna trka«? Kajti medtem ko se Združene države Amerike približujejo spektakularnemu zaključku načrta Apollo in ko njihov velik tekmec SZ modro molči, v mogočnem taboru znanstvenikov vsega sveta vedno bolj prihaja do opaznega razkola.
Legendami Charles A. Lindbergh je na nedavnem zasedanju narodnega inštituta za družbene vede govorili bolj z grenkim prizvokom kot z zmagoslavnim tonom, ko je poudaril, da je tehnološki razvoj letalstva in astronavtike pregrado med ljudmi le še povečal, namesto da bi jo pomagal odpraviti. Dodal je še, da vodilni državni krogi velikansko raketo, namenjeno za vesoljske raziskave, cenijo predvsem zaradi n-jene sposobnosti pri uničevanju civilizacije.
Britanski znanstvenik sir Bernard Lo-vell je osvajanju Lune nasprotoval že od tistega trenutka, ko je postalo očito, da njegovi znanstveni rezultati ne odtehtajo vloženega truda, denarja in tveganja. Mnogi njegovi pristaši menijo, da nima nihče pravice pošiljati na Luno ljudi, dokler jim povsem ne zagotovijo srečne in vame vrnitve na Zemljo. Malodušje se je lotilo tudi širokih množic in vedno glasnejši so ugovori davkoplačevalcev, ki upravičeno sprašujejo, ali je njihov denar ob tolikih še nerešenih problemih na materi Zemlji res pametno vložen.
vsak hip občutno zmanjša prispevek za prihodnje korake v vesolje. Pritisk množic, za zdaj uspavanih zavoljo mamljivih uspehov, bi znal pri najmanjšem spodrsljaju postati odločilen, kajti vsakdo si lahko izračuna, za kaj vse bi lahko uporabili tistih 25 milijard dolarjev, ki so cena človekovega pristanka na Luni.
Da bi lahko globlje dojeli ta zapleteni položaj, ki ga je človeku prinesel njegov lastni napredek, objavljamo intervju re-reporterja Martina Cohena z doktorjem Wemherjem von Barunom, direktorjem centra za vesoljske polete. Pogovor z že legendarnim von Braunom je potekal v glavnem štabu NASA v Washingtonu.
ŠEST MILIJONOV MOŽNOSTI ZA OKVARO
— Ali smemo z gotovostjo pričakovati, da bo človek že letos pristal na luni?
— Po načrtu bi morali opraviti prvi pristanek v juliju. Ce se ne zgodi kaj nepredvidenega ali resnega, menim, da letos lahko opravimo ne le enega, temveč verjetno tri pristanke s človeško posadko.
— Načrt Apollo bi bil torej opravljen pred predvidenim rokom?
— Da, toda poudarjam, da še ničesar ne obljubljam. Hočem reči le to, da bomo julija pristali na Luni, če bo naš načrt nemoteno potekal.
— Kakšne smrtne nevarnosti grozijo astronavtom, ki bodo opravili pristanek na Luni?
— 2e sam pristanek skriva nevarnost, ne bi pa trdil, da je najbolj nevaren del po-
rcrtFiviSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE £AMA TEDENSKA p"AMnB4 M A rmFNRKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR
ečje od poprečja. Zaradi tega priporoča-o pri uporabi omenjenih preparatov več-
0 ' previdnost vsaj toliko časa, dokler -imunologija ne bo zlezla iz plenic«.
Jedro problema je po vsej verjetnosti lejstvo. da preparati, ki zmanjšujejo ob-ambno reakcijo telesa proti tujkom, bi-tveno vplivajo na naravni mehanizem, ka-erega naloga je nadzorovati celice člove-kega telesa in defektnim celicam prepre-evati povzročanje nekontrolirane rasti ra-a.stih tvorb.
Učinkovitost omenjenega mehanizma te-nelji na belih krvnih telescih, tako imeno-anih limfocitih, ki nenehoma nadzorujejo :ri in ki organizem takoj opozorijo na ne-amost, kadar naletijo na snov, ki je ne »oznajo in ki torej telesu ne pripada. Ko igotove, kje Je tuja snov, se limfociti vr-lejo v limfne vozle, se tam razmnožijo in 'ojsko svojih potomcev pošljejo v boj pro-,1 tujku.
Ce ta mehanizem igra vlogo v boju pro-
1 rakastim obolenjem — nekateri znanstveniki so prepričani, da je v njem odločnega pomena - potem dolgofrajnejšd lživanje imunosupresivnih preparatov v •esnici povečuje možnost za nastane« rakaste tvorbe.
Število rakastih obolenj pri bolnikih, ki io Jim presadili različne organe, je v primerjavi s številom vseh transplantacij za sedaj resda še neznatno. Z uporabo ved-io učinkovitejših imunosupresivnih preparatov pa bi se stanje utegnilo bistveno spremeniti.	^
ŠPORT IN LOV
HOJA
PEŠ ČEZ AMERIKO
Med nenavadnimi stvarmi, ki jih ljudje počenjajo, da bi svetu in sebi dokazali, kako velike so njihove sposobnosti, je čez ameriški maraton, ki se ga je lotil Bruce Tuliloh in ki je po težavnosti nedvomno na enem prvih mest, Ali bo Tulloh uspel, je aa sedaj še težko reči, kljub temu, da kar dobro napreduje, kot dokazuje njegov dnevnik:	_
»Na poti sem že dvanajst dni. V dobro si lahko zapišem to, da sem prehodil 340 kilometrov oziroma po 70 kilometrov na dan, kar je ravno pravšnje povprečje, če hočem v šestinšestdesetih dneh priti do New Yorka. Slabo pa je to, da sem si spet nategnil milico, tokrat že tretjič. Na srečo imam mišic vsak dan manj, tako
da se te nezgode ne bodo več dolgo ponavljale. V tem tednu so bili najhujši prvi trije dnevi, v katerih sem med drugim prehodil tudi 129 kilometrov prašne ceste čez puščavo in 74 kilometrov ulic Phoeni-xa, Tempeja in Mese — pri temperaturi 32’" C. Dopoldnevi so še kar znosni. Dvaintrideset kilometrov dolga pot, ki jo prehodim med zajtrkom in kosilom, je naloga, ki jo lahko opravim brez večjih težav. Popoldanska pot pa je srdita bitka med menoj in mojim najhujšim sovražnikom — soncem, ki tu, sredi Divjega zahoda, neusmiljeno pripeka. Prehodil sem že pre-oej opuščenih rudarskih naselbin. Bencinske črpalke, ki avtomobilistom prodajajo gorivo, Coca-Colo in spominke, so edini ostanki življenja v teh nekdaj tako živahnih delih. Kako so se ljudje v teh krajih sploh pretolkli, mi je uganka. Nekateri med njimi so tako revni, da nimajo drugega kot skalovje in nekaj kaktusov. Pionirjev in Indijancev že dolgo ni več. Na ameriških cestah se je pojavila nova vrsta ljudi — modemih nomadov, ki potujejo z avtomobilskimi prikolicami. Naletel sem na številne parkirne prostore, ki so bili polni prikolic. Kaj ljudje tu počenjajo, ne vem. Dela ne morejo najti, ker ga preprosto ni, prav tako kot tudi možnosti za razvedrilo ne. Nekateri so na pogled taki, kot da bi ušli s strani enega izmed Steinbeckovih romanov.
Se sedem dni in najhujšega dela moje poti bo konec. Ce bodo moje noge vzdržale, se lahko nadejam uspeha.«
REKREACIJA
IGRIŠČA PODJETIJ
Tri četrt ameriških podjetij, ki imajo zaposlenih več kot tisoč delavcev, ima svoj športni program. Poleg tovarne gradijo modema igrišča za nogomet in tenis. General Dynamic Corporation ima velikanske površine za športne objekte in igrišča. V Mineapolisu je neka firma za svoje delavce uredila poseben park za zimski šport. Dallaška Ling Temco Vought je začela graditi športna igrišča, za katera bo morala odšteti v našem denarju milijardo starih dinarjev.
Vodstva nekaterih ameriških podjetij so prepričana, da je šport najboljši način za zbliževanje delavcev in uradnikov iste ga podjetja. Ugotovili so, da se delavci veliko raje zaposlujejo v podjetjih, ki imajo urejena športna igrišča. Pelix Probandt, direktor Ampex Corp. iz Redwood Cityja, je dejal, da je dodobra spoznal svoje delavce šele takrat, ko se je včlanil v njihov Športni klub.
Najbolj priljubljene športne igre so kegljanje, rugby io golf. Razširjajo pa se tudi nrtanj znane discipline, tako na primer streljanje in judo. Tudi državne organiza^ c«e so začele svojim uslužbencem urejati Športna igrišča: FBI ima na primer teniski klub in klub za vodno smučanje.
Nikakor pa se ne more v podjetjih utrditi košarka. Najboljši med delavci nam-
reč kaj hitro zapustijo klube podjetij m gredo med profesionalce, kamor jih zvabijo z velikimi denarji.
In vendar je dosegla ženska košarkarska ekipa, ki jo je ustanovila letalska družba Pacific Southvvest Airlines in San Diega velik uspeh. Deset stevardes v belih mini krilih in rdečih bluzah je premagalo že štiri moštva nasprotnega spala. »Naša
STEVVARDESSE — KOŠARKARICE: Uspehi v službi in športu — če podjetja niso radodarna samo za fuzbal
ekipa«, je dejal predsednik letalske družbe, »je vedno zelo privlačna, vsaj za oči gledalcev.«
a-tski
MALA KRONIKA
ČAROVNIJE	
ČLOVEK -	- ZVER
Z zobmi je pograbil topovsko cev in jo z lahkoto dvignil. Pognal se je v močvaro in v ustih prinesel ven še trepetajočo ribo. Splezal je v vrh drevesa tako hitro, da so ga komaj utegnili posneti. Divje se je praskal in si'nato na glavi razbil nekaj opek, ne da bi si zadal najmanjšo rano in, kot je kazalo, ne da bi kaj čutil. Je mar to človek? Bil je. Vrači so tega prebivalca Sunde v Indoneziji naredili za tigra, opico, bobra ali krvoločno zver. Etnolog
ŠVICA IN NJENI PONAREJEVALCI DENARJA
V reke denarja, ki pritekajo v švicarske banke, se zlivajo tudi potočki bolj ali manj spretno izdelanih ponarejenih bankovcev in kovancev. Strokovnjakov falsifikati ne morejo preslepiti. Drugače pa je z laiki, ki pogosto z obema rokama zgrabijo priložnost, da od prijaznih neznancev po ugodni ceni kupijo tuje valute.
\
NEPRIZNANI MOJSTRI NEZAKONITE GRAFIKE
Odkar poznamo vrednostne predmete, poznamo tudi »mojstre«, ki jih ponarejajo, pa naj gre za umetnine, poštne znam, ke, bankovce ali kovance. Prav denar je med ponarejevalci morda najbolj priljubljen, kar je Švici, kd ima kopico bank, še posebej dobro znano. Med zadnjimi velikimi ponarejevalskimi aferami, ki jih je švicarska policija uspešno rešila, velja omeniti tisto, pri kateri so v ateljeju nekega grafika iz Lausanna odkrili 3.380 ponarejenih bankovcev za sto frankov.
BANČNA
CENTRALA
Poleti 1968 se je v Lusannu in Ženevi pojavilo nekaj novih primerkov ponarejenih bankovcev za sto frankov, švicarska narodna banka je s pomočjo tiska obvestila javnost o ponarejenih frankih, hkrati pa je policija začela primer temeljito raziskovati. Januarja letos so bila njena prizadevanja kronana z uspehom: aretirala je ponarejevalca in zaplenila tiskarski stroj, klišeje in več kot tri tisoč ponarejenih bankovcev.
Vse zaplenjene bankovce in kovance brez izjeme pošljejo v Bern, v centralo za boj proti ponarejevalcem, kjer se najprej prepričajo, ali so sumljivi bknkovci zares ponarejeni. (Od časa do časa se namreč dogaja, da celo bančni uslužbenci pristni bankovec proglasijo za faiizifikat). Nato strokovnjaki, ki jih vodi Boris Wiit-hrich, ponaredke temeljito pregledajo, da bi ugotovili, kakšno orodje in metodo je
‘
uporabil ponarejevalec ter katere so značilnosti njegovega dela.
V številnih primerih že -ti podatki sami privedejo policijo do storilca. Precej že znanih ponarejevalcev namreč dela po popolnoma specifičnih metodah, tako da vsak bankovec, ki ga ponarede, nosi njihov osebni »pečat«, po katerem jih je moč spoznati. Za nekatere ponarejevalce oznaka »umetnik« nikakor ni pretirana. Njihova »dela«, ki pogosto nastajajo v na moč neugodnih razmerah, bi bila vredna pohvale, seveda, če ne bi bila protizakonita.
Izkušnje detektivov, ki se bore proti ponarejevalcem, so nadvse pomembne. Zaradi tega banke in policije večine držav tesno sodelujejo. V ta namen izhaja tudi mednarodna »Revue des Contregaons et Falsifications« (»Revija za ponaredke in falzifdkate«), v kateri so objavljeni podatki o ponarejenih bankovcih in kovancih, ki so se na novo pojavili v obtoku.
TUJE VALUTE PREVLADUJEJO
švicarske bankovce, ki so v obtoku od leta 1956 dalje in ki so izdelani po najnovejših metodah, je zelo težko ponarediti. Zaradi tega tudi ni čudno, da se v Švici pojavljajo pretežno ponaredki tujih bankovcev, katerih značilnih znamenj ljudje povečini ne poznajo. Najbolj razširjeni so ponarejeni ameriški dolarji, ki jih je v zadnjih letih švicarska policija zaplenila osemkrat več kot ponarejenih švicarskih frankov.
Ker je zdajšnja vrednost zlatnika za 20 frankov dva in polkrat, zlatnika za 10 frankov devetkrat in zlatnika za 100 frankov celo štiridesetkrat večja od nominalnih vrednosti, so ti kovanci med po na-rejevalci zelo priljubljeni. Ponarejeni čekani so praviloma izdelani iz enake Zlitine kot pristni, tako da jih je zelo težko spoznati. Kljub temu je švicarska policija v zadnjih šestih letih zaplenila več kot 4.000 ponarejenih zlatnikov.
KAKO
SPOZNAMO
PONAREDEK?
Vsi pristni bankovci imajo nekaj karakterističnih znamenj. 2e papir, na katerem so natisnjeni, je moč spoznati po značilni debelini, trdoti in hrapavosti. Ponarejeni bankovci so povečini ounjasti, mehki ali neobičajno gladki. Tisk je pogosto zabrisan pa tudi barva se mnogokrat, še posebej na mestih, kjer se dva odtenka prelivata drug v drugega, razlikuje od originala. V švicarske bankovce za 50, 500, in 1.000 frankov je vdelana tudi kovinska nitka, ki jo lahko opazimo kot poševno črto, če bankovec podržimo proti svetlobi. Te nitke se doslej še nikomur ni posrečilo ponarediti.
Ponarejene kovance spoznamo po nečistem zvenu, resastih nepravilnih robovih, neostrih podobah, včasih pa tudi po barvi, lesku in teži. Pri nakupu redkih kovancev se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom.
mmm s
ZAPLENJENI FALSIFIKATI: slika nad naslovom: ponarejene kovance je po švicarskih zakonih treha uničiti z dobro vidnimi zarezami; spodaj: pola v Parizu natisnjenih ponarejenih dolarjev, ki se je presenetljivo dobro posrečila.
gsssssi-
[SG
m
X
ItjANJO BšRUN.TrSnK
FRANJO BARON TRENK (1711-1749)
se je rodil v burnem razdobju. To je bila pustolovska in markatna osebnost tistega časa — lep in postaven, čudovit vojskovodja ter ljubavnik. Trenk je na svojih posestvih v domači Slavoniji zbiral regiment. Krepak mož je vlival strah in vzbudil spoštovanje pri svojih sovražnikih. Veseli in smejoči, oblečeni v živopisne uniforme, so se Trenkovi biriči ponašali na bojiščih Evrope in ustvarili legendo o sebi ter svojem poveljniku.
Franjo baron Trenk je bil odličen vojni strateg, toda še večji veseljak, kvartalec, ljubavnik in poznavalec dobre kapljice. Kjerkoli je hodil, povsod so pili, se veselili in ljubili, ob veselih vzklikih brkatih biričev: VIVAT PANDUR - VIVAT TRENK!
Tradicija se nadaljuje.
Nov junak in veseljak je kapljica novega slavonskega vinjaka, ki prinaša hrabro, toplo in brezbrižno življenje. Poizkusite, vsaka kapljica vam bo nudila žar avantur in legend o Trenku.
ŽIVELI OB VINJAKU TRENK!
»ZVEČEVO«
a @®[
■i ■ ■
■ ■ ■
Lisasta®®®®®®®®®®®®®
kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje
najvecja tovarna gospodinjskih aparatov v evropi
zastopniki za Jugoslavijo trgovsko!
VjugMa.
Enkrat tedensko na vaši mizi
DTn) 0 (TOTI ta
Ce sardina-potem
PREHRAMBENI KOMBINAT ROVINJ:
idealna
zaxnei\jja,va za maslo !
	
TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSPA PANORAMA TEDENSKA PANOR>
Mircea Eliade imenuje to »arhaično tehniko ekstaze«.
Za azijska primitivna ljudstva je vrač, ■dravnik, čarovnik in zaščitnik v eni sami osebi, predvsem veliki duhoven.
Na Javi lahko med obredi vrač doseže od žrtve, kar hoče: človek lahko z njihovimi čari postane, kar pač hočejo vrači iz njega narediti. Tudi žival. Ponavadi vrag čeZ kako uro prekine ekstazo in žrtev se nemočna zgrudi. Čarovnik ga začne z nepopisno potrpežljivostjo vračati v realnost: počasi se žrtev zave, a spominja se ničesar.
Vrašbvo je tako živo zakoreninjeno med ljudstvom samo v odročnih pokrajinah Indonezije. Vendar pa tudi tu čedalje bolj izgublja prvotni pomen in postaja nekakšen spektakel.
Pač pa dobiva vedno bolj trdno podlago na zahodu. Je morda veliko razlike med indonezijskim vraštvom in ekstazami Billyja Grahama in Johnnyja Hollydto^
ROPI
MOČ ZAVAROVALNIC
Iz razlogov, ki si jih ne znajo razlagati niti detektivi niti psihiatri, se je v An-gtiji letos nenavadno povečalo število kraj nmetniških predmetov. Vrednost slik in 'tipov, ki so jih neznanci naropali po domovih zasebnih zbiralcev, je že dosegla
30 milijonov novih dinarjev. Ena izmed zadnjih žrtev je bil sir Roland Penrose, predstojnik inštituta za sodobno umetnost ter prijatelj in biograf Paibla Picassa, ki so mu neznanci pred nedavnim ukradli 25 slik v vrednosti več kot 12 milijonov novih dinarjev.
Znane slike, kot je na primer tudi nekaj platen sira Rolanda, je težko prodati. Vendar pa zavarovalnice, ki bi lastnikom
PICASSO: med tatovi najbolj iskani svobodni slikar
marale plačati odškodnine, običajno ponudijo majhne »nagrade« za obvestila, ki bi jim pomagala odkriti ukradene umetnine in obljubljajo, da ne bodo zastavljale neprijetnih vprašanj. Policiji nikoli ne uspe dokazati, da se je zavarovalnica pogodila z zlikovci. Kljub temu pa ni presenečena, če se za kako garažo nenadoma pojavijo lepo zavite dragocene slike.
MINI KRONIKA
CARAPKIN PLEŠE
Semjon Carapkin, sovjetski veleposlanik v Bonnu, je na vrtni zabavi, ki jo je priredil Igor. P. Soboljev, zaprosil žetio diplomata Karla Wanda, naj mu pojasni nekaj osnovnih pojmov teleta. Dagny Wald je njegovi želji ugodila in mu pokazala prvo, drugo, tretjo in četrto baletno pozicijo. Peto, ki je najtežja, je Carapkin raje prihranil za naslednjo lekcijo.
SMRTI GENERALOV
Kot poroča Reuter, je v Sovjetski zvezi umrl generalmajor Igor Antonov, peti aktivni general, ki je preminil v teh dneh. »Krasnaja zvezda« navaja kot vzrok njegove smrti daljšo hudo bolezen. Dan prej je isti list poročal o smrti generalnega poročnika oseminpetdesetletnega Aleksandra Dmitrijeva, vendar pa ni navedel niti datuma niti vzroka njegove smrti. Načelnik
pehotnega generalnega štaba general Mar-kijan Popov je »v tragičnih okolnostih« umrl 22. aprila, pomočnik obrambnega ministra general Valentin Penkovski pa dva dneva kasneje. Kdaj je umrl devetin-štiridesetletni general Anatolij Kadomcev, o katerega smrti je »Krasnaja zvezda« poročala zadnje dni aprila, ni znano.
Najnovejša poročila pa pravijo, da je te dni »umrlo« cedo enajst generalov.
PEVCI IN MAMILA
Na torontskem mednarodnem letališču so pred nedavnim aretirali Jimija Hen-drixa, ki je prišel na gostovanje v Kanado. Preden so ga za varščino 10.000 dolarjev začasno izpustili, so mu zaplenili mamila, ki jih je nosil s seboj. O pevčevi nadaljnji usodi bo odločalo torontsko sodišče.
NESREČNI POTNIK
Portugalec, ki je na letališču v Montrealu kupoval vozovnico, angleščine ni obvladal najbolje, posrečilo pa se mu je pojasniti, da želi v London. Poslali so ga v letalo družbe BOAC, kjer mu je prijazna stevardesa ponudila sedež. Sedem ur kasneje je pristal v britanski prestolnici. Nerodno je bilo le to, da je pravzaprav hotel odpptova-ti v istoimensko mesto v Ontariu.
KONEC SEKVOJE
Nenavadno ostra zima je Yosemitskl nacionalni park v Kaliforniji oropala ene
najstarejših turističnih znamenitosti ZDA — okrog dva tisoč let stare 70 metrov visoke sekvoje z obsegom 25 metrov, skozi katero je bila speljana avtomobilska cesta.
LUNA PO ASTRONAVTIH
NASA je mednarodnemu astronomskemu združenju predlagala, naj bi najbolj znane geografske oblike na Luni imenovali po sovjetskem astronavtu Vladimiru Ko-marovu, ki se je ponesrečil pri pristanku Sojuza 1. aprila 1967, ter ameriških vesoljcih Charlesu A. Bassettu, Theodoru C. Fre-emenu, Elliottu M. Seeju in Cliftonu G. Williamsu, ki so umrli v letalskih nesrečah, ter Virgilu I. Grissomu, Rogerju B. Chaffeeju in Edvvardu H. Whitu, ki so se ponesrečili 27. januarja 1967, ko je v kabini Apolla izbruhnil požar.
S KISLINO NAD ERHARDA
V Santiagu je neznan zlikovec vrgel proti zahodnonemškemu kanclerju Erter-du papirnato vrečko, polno žveplene kisline, vendar ga je za kak meter zgrešil. Napadalec je pobegnil.
NEVARNE NAPOVEDI
Devetinštiridesetletni Donald L. Correll je vložil tožbo proti zdravniku, ki mu je bil pred tremi leti napovedal, da bo živel le
še dvanajst mesecev. Sodišče je njegovemu
zahtevku po nadomestilu škode, ki jo je imel, ker je verjel diagnozi (pogrebnemu zavodu je plačal stroške pogreba, pustil službo avtobusnega šoferja in poskušal razdreti zaroko s Katheryn Tate, kar pa se mu ni posrečilo), ugodilo, in dr. G. R. Ramaga obsodilo na plačilo odškodnine, in sicer
40.000	dolarjev.
S TOVORNJAKOM SKOZI RAFAL
Avstrijska policija je pred nedavnim sporočila, da je češkoslovaški vojak, katerega ime je zamolčala, pobegnil čez češko-slovaško-avstrijsko mejo blizu Gmtinda in zaprosil za politični azil.
Vojak se je do avstrijske meje pripeljal z vojaškim tovornjakom, tik pred njo pa se je vozilo prevrnilo, ker mu je češkoslovaški graničar s streli iz avtomatske pištole preluknjal zračnice. Vojak, ki je v nesreči odnesel celo kožo, je planil iz kabine in zadnjih nekaj metrov premeril peš. Avstrijska policija je sporočila, da nobena češkoslovaških krogel ni padla na avstrijsko ozemlje.
Cehoslovakov je med begunci, ki prihajajo v Avstrijo, največ. Dogaja se, da jih za politični azil zaprosi tudi po 46 na dan.
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA V ZDA
V senatu ZDA so predlagali, naj bi opustili tisti člen zakona o notranji var-
atata^a^at
NOVELA
KAREL CAPEK
ZLATA
Ljudje na Trgu svetega Marka so z nejevoljo gledali, ko so biriči peljali starčka k dožu. Bil je na moč sestradan in umazan, najbrž je bil rokomavh iz pristanišča.
»Ta moški,« je rekel podesta vicegeren-te .pred doževim prestolom, »trdi, da se imenuje Giovanni Fialho, da je trgovec iz Lizbone; pravi, da je lastnik ladje in so ga baje z vso posadko in tovorom vred zajeli alžirski pirati; pripoveduje, da se mu je posrečilo zbežati z galeje in da bi lahko izkazal beneški republiki nepopisne usluge — kakšne, to baje lahko za upa eamo doževski milosti.«
Stari dož je s svojimi ptičjimi očmi pazljivo opazoval nesrečnega nasršenega starčka. »Torej,« se je slednjič oglasil, »ti trdiš, da si delal na galeji?«
Moški je namesto odgovora pokazal gležnje; bili so otekli od okov, »In hrbet.« je pristavil, »je ena sama rana, doževska milost. Ce blagovolite, vam pokažem ...«
»Ne, ne,« ga je takoj zavrnil dož, »ni treba. Kaj si nam hotel povedati?«
Zmrcvarjeni možiček je dvignil glavo. »Dajte mi ladje, doževska milost,« je razločno rekel. »Popeljal jih bom v Ofir, zemljo zlata.«
»V Ofir,« je zamomljal dož. »Ti si našel Ofir?«
»Našel,« je rekel starček, »in tam sem bil devet mesecev, ker smo morali popravljati ladjo.«
Dož se je spogledal s svojim učenim svetovalcem, Škotom Pordenonskim. »Kje je Ofir?« «)e vprašal starega trgovca.
»Tri mesece pot: od tod,« je rekel plovec. »Objadrati je treba vso Afriko in po tem zopet zaviti v polnočno smer.«
Skoi Pordenonski se je pozorno sklonil. »Pa je Ofir ob morski obali?«
»Ni. Devet dni hoda od morske obale in razprostira se okrog velikega jezera, modrega kakor safir.«
Škof Pordenonski Je skrivaj prikimal
»Kako si se pretolkel v notranjost?« je vprašal dož. »Pravijo, da delijo Ofir od morja neprehodne gore in puščave.«
»Zanimive vesti,« je godrnjali škof. »Pa so Ofirčani kristjani?«
»Bog me ne kaznuj,« je rekel Fialho, »toda pogani so kakor dren, monslgnor. Častijo nekega Apolona ali kako mu že pravijo.«
Pordenonski škof Je prikimal. »To bi se ujemalo. Očitno so potomci Grkov, ki jih' je pregnala morska burja po zavzetju Troje in dalje?«
»Dalje?« pravi Giovanni Fialho. »Kajpak, naložili smo železo na te krilate osle. Trojica od nas namreč, Jaz, neki Cico iz Cadiza in Manolo Pereira iz Combra, smo dobili krilate konje in v spremstvu teh mož odleteli naravnost proti vzhodu. Potovanje je trajalo devet dni. Vsak večer smo pristali, da so se pegazi napasli, in napojili. 2ro samo asfodele in narcise.«
»Videti je, da so grškega porekla,« je zagodrnjal škof.
D:
T
ako je,« je potrdil mornar Fialho, »v Ofir ne vodi nobena pot. V puščavi mrgoli levov, gore so steklene in gladke kakor muransko steklo «
»In ti si jih prekoračil?« se je vzrepen-čil dož.
»Tako je. Ko smo popravljali od bur-Je razdejano ladjo, so prišli na obalo ljudje, oblečeni v bela ogrinjala, obrobljena s škrlatom, in nam mahali.«
»Cmei?« je vprašal škof.
»Ne, monslgnor. Beli kakor Angleži, lase pa so imeli dolge, posute z zlatim prahom. Bili so zelo lepi.«
»Kaj pa — so bili oboroženi?« je poizvedoval dož.
»Imeli so zlata kopja. Rekli so nam, naj vzamemo s seboj, karkoli imamo železnega, in menjamo v Ofiru za zlato V Ofiru namreč ni železa. Sami so poskrbeli, da smo vzeli vse železo: sidra verige; orožje, celo žeblje, s katerimi je bila zbita naša ladja «
»In dalje?« je vprašal dož.
»Na obali Je čakala čreda krilatih tovornih živali, približno šestdeset glav Pe ruti so imeli kakor labodi. Pravijo jim pe gazi,«
»Pegaz,« Je zamišljeno pripomnil učeni škof, »o tem so nam ohranili vesti še od starih Grkov. Domnevajo, da so Grki res poznali Ofir.«
»V Ofiru govorijo namreč grško,« je potrdil stari trgovec. »Obvladam nekaj grščine, ker je v vsakem pristanišču ka kšen vrag s Krete ali Smirne.«
leveti dan smo za-' gledali jezero, modro kakor safir,« je nadaljeval stari trgovec. »Na njegovem bregu smo sestopili.
V njem so srebrne ribe z rubinastimi očmi. Toda pesek tega jezera, doževska mi lost, je iz samih biserov, velikih kakor kresec. Manolo je padel na zemljo in začel grabiti te bisere z obema rokama; prav tu nam je rekel nekdo od naših spremljevalcev, da je to odličen pesek, iz katerega bojda v Ofiru žgejo apno.«
Dož je izbuljil oči. »Apno iz biserov! To je strašno!«
»Nato so me peljali v kraljevsko palačo. Vsa je bila iz alabastra, le streha je bila zlata in se je lesketala kakor s mer. Tam nas je sprejela ofirska kraljica, sedeč na kristalnem tronu «
»Mar v Ofiru vlada ženska?« se je z čudil škof.
»Tako je monsignor. Zena čarne lepote, podobna boginji.«
»Najbrž ena izmed Amazonk,« je zamišljeno pripomnil škof.
»In druge ženske,« je izdavil dož, »veš, mislim ženske nasploh, so lepe?«
Mornar je sklenil roke. »Ah, doževska milost, takšne niso bile v Lizboni niti v mojih mladih letih.«
Dož je odmahnil z roko. »Ne govori!
V Lizboni so ženske baje čme kakor mačke. Toda v Benetkah, človek dragi, v Benetkah pred približno tridesetimi leti, to so bile ženske! Kot pri Tizianu! Kaj pa ženske v Ofiru, govori!«
»Star sem že, vaša milost,« je rekel Fi alho. »Toda Manolo, ta bi vam lahko govoril, če bi ga ne ubili muslimani, ko so nas zajeli pri Balearih.«
»Bi lahko mnogo povedal?« je radovedno vprašal dož.
»Mati božja,« je vzkliknil stari mornar, »saj bi mu vsega niti ne verjeli, vaša mi lost. Saj pravim, po štirinajstih dneh bi Manola lahko celega stresli iz hlač.«
»In ta kraljica?«
»Kraljica je imal železne zapestnice in železen pas. Baje imaš železo, je rekla: nam ga kdaj pa kdaj prinesejo arabsk: trgovci.«
»Arabski tTgovci!« je kriknil dož in udaril s pestjo po naslanjaču. »Torej vidite, povsod nam ti lopovi prevzemajo tržišča! Tega ne moremo trpeti, nam gre za najvišje koristi Beneške republike. V Ofir bomo dobavljali mi, in pika! Tri ladje ti dam, Giovanni, tri ladje, polne železa.«
škof je dvignil roko. »In dalje, Giovanni?«
»Kraljica mi je ponudila za moje železo isto težo zlata «
»In td sd, seveda, spreuel, nepridiprav!«
»Nisem, monsignor. Dejal sem, da ne j prodajam železa na tehtnico, temveč po j obsegu.«
»Pravilno,« je rekel škof. »Zlato je težje.«
»Posebno pa zlato iz Ofira, monsignor. Trikrat težje je kakor navadno železo in rdeče kakor ogenj. Kraljica je nato uka-ztla, naj skujejo iz zlata sidro, žeblje, | verige in meče, kakor so bili naši železni. Zaradi tega smo morali nekaj časa čakati.«
»Zakaj pa potrebujejo železo?« se Je ] začudil dož.
»Ker se jim zdi dragoceno, vaša I milost,« je rekel stari trgovec. »Iz njega | delajo okraske in denar. 2elezne žeblje hranijo v skrinjah kakor zaklad. Pravijo, da je železo lepše, kakor zlato.«
Dož je zamižal kakor puran. »Zanimivo,« je zabrundal. »Res je, Giovanni, izredno zanimivo. In kaj je bilo potem?«
»Nato so naložili zlato na krilate mez ge in nas odpravili po isti poti k morski obali. Tam smo zopet zbili ladje z zlatimi žeblji in pritrdili zlato sidro na zlato verigo. Raztrgane vrvi in platno smo zamenjali s svilenimi in odpluli ob prijetnem vetru domov.«
»Kaj pa biseri,« je rekel dož, »biserov niste odnesli s seboj?«
»Nismo,« je rekel Fialho. »Prosim za | milost, saj Jih je bilo kakor peska. Le nekaj zm nam je zlezlo v čevlje in še te so nam pobrali ti alžirski pogani, ko so | nas napadli pri Balearih.«
»Zdi se,« je zamrmral dož, »da je pripoved resnična.«
škof je rahlo prikimal. »Kaj pa zverjad,« se je spomnil. »So v Ofiru kakšni kentavri?«
»Nisem slišal zanje, monsignor,« je spoštljivo rekel mornar. »Toda tam so plamenjaki.«
Škof se je zmrdnil. »Verjetno se motiš. Plamenjaki so vendar v Egiptu — znano je, da imajo le eno nogo.«
»Toda tam imajo divje osle,« je pristavil mornar, »s črnimi in belimi progami kakor tigri.«
Skot je nezaupljivo dvignil pogled. »Poslušaj, naplesti nam hočeš! Kdo neki ] je kje videl progaste osle? Nekaj md je ue-jasno, Giovanni. Trdil si namreč, da ste | leteli na krilatih mezgih čez ofirske gore.«
»Tako je, monsignor.«
»Poglejmo torej. Po arabskem pripovedovanju živi v ofirskih gorah ptič Moh, ki ima, kakor je znano, kovan kljun, kovane kremplje in bronaste brke. Nisi sliša! zanj?«
»Nisem' monsignor,« je zajecljal piovec
v
S
ikof iž Pordenona 'je nezaupno zmajeval z glavo. »Gez tiste gore ni mogoče leteti, človek, tega nam ne boš tvezil; saj je vendar dokazano, da živi tam ptič Meh To je torej tehnično nemogoče, ptič Moh bi pegaze pozobal kakor lastovka muhe Dragec moj, nas ne boš naplahtal. Kaj pa, ti malopridnež, kakšna drevesa rastejo tam?«
»No, da, kakšna drevesa,« je izcedil iz sebe, nesrečnež. »Znano je, kakšna drevesa. Palme, monsignor.«
»Torej vidiš, da laže.š,« je zmagoslavno rekel škof. »Po Bobomt.u iz Biskre, ki je avtoriteta v teh stvareh, rastejo v Ofiru gramatiki, ki imajo namesto zm kroglji-ce. Neumno pravljico si si izmislil, bratec.«
Govanni Fialho je padel na kolena. »Ka kor je bog nad menoj, monsignor, kako naj bi si neizobražen trgovec, kakršen sem izmislil Ofir?«
»Meni ne boš pravil,« je pokazal učeni škof. »Bolje kot ti vem, da je na svetu Ofir, dežela zlata; kar se pa tebe tiče, si lažnivec in malopridnež. Doževska milost ta dedec je slepar.«
»Zopet |eden,« je vzdihnil stari dož in zaskrbljeno zmajeval z glavo. »Grozno, koliko je pustolovcev dandanes. Odvedite ga!«
Podesta vicegerente je radovedno gle dal.	i	■
»Kot običajno, kot običajno,« je zazehal dož. »Naj sedi, da bo črn, potem ga pošljite na galeje.« »Skoda,« je zamrmral, »da je slepar: marsikaj od tega, kar je pravil, je imelo jedro. Verjetno je vse slišal od Arabcev.«
TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKI )RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TE
nosti iz leta 1950, ki predsednika ZDA pooblašča, da razglasi izredno stanje in da zapreti ljudi, za katere »obstaja upravičen sum, da imajo v načrtu sabotaže«. Predlagatelji so prepričani, da je prav ta Člen povzročil govorice, da so ZDA postavile vrsto taborišč za »nezaželene osebe«.
PONIŽEVANJE ALI STRAH?
Kitajci so med kulturno revolucijo sistematično poniževali japonske poslovne ljudi in videti je, da nameravajo to še nadaljevati. Pred nedavnim so štiri izmed 500 japonskih trgovcev, ki so se udeležili sejma v Kantonu, aretirali. Dva so kasneje izpustili, dva pa sta ostala v zaporu in se pridružila enajstim japonskim trgovcem, ki so kljub neštevilnim posredovanjem japonskih diplomatov že dlje zaprti na Kitajskem. Japonska je lani uvozila iz Kitajske za 220 milijonov dolarjev različnega blaga, njen izvoz na Kitajsko pa je dosegel 325 milijonov dolarjev.
99,9999 ODSTOTNA ZANESLJIVOST
Ce se Apollu 11, ki ga bodo izstrelili Julija letos, ne bo posrečilo pristati na Luni, bodo Američani ponovno poskusili 12. septembra. Ce pa bo julijski poskus uspel, bodo na pot proti Zemljinem sate litu poslali naslednjo vesoljsko ladjo šele novetobra.
NASA je prepričana, da bo Julijska izstrelitev uspela. Med petimi milijoni sestavnih delov sistema Saturn-Apollo 8 jih je odpovedalo samo pet, pa še ti niso bili bistvenega pomena. Zanesljivost torej znaša 99,9999 odstotka.
INVAZIJA KUKAVIC
Kosanje med Veliko Britanijo m državami EGS se je razširilo tudi na omito-loško področje. Britanske ljubitelje ptic je napoved znanih zahodnonemških, francoskih in italijanskih ornitologov, da se bodo kukavice med letošnjo selitvijo Angliji izognile, močno razjezila. S tem večjim veseljem so pred nedavnim sporočili, da Anglija doživlja pravo pravcato invazijo kukavic, ki so s svojega potovalnega seznama črtale večino držav EGS.
DRAGE IZJAVE
Sodišče v Santa Monici je Marlona Branda zaradi ( obrekovanja oaklamdske policije obsodilo na plačilo odškodnine, m to 26 milijonov dolarjev. Slavni igralec je med neko televizijsko oddajo dajal »neutemeljene« izjave v zvezi z lanskim streljanjem policije v Oaklandu.
ZVEZDE
Upodabljajoča umetnica Irene Miiller dokazuje svoje znanje v dveh hišah ber-
ZA SAMO ODGOVORE
600
NAG RAD
Mow{ek$
Diolen
NOVOTEKS, tekstlna tovarna NOVO MESTO, ki je prva v Jugoslaviji začela izdelovati tkanine v mešanici DIOLEN-volna, želi med drugim s to nagradno anketo izvedeti mišljenja svojih potrošnikov o svojem glavnem izdelku - tkanini DIOLEN v mešanici z volno. Bralci, ki bodo odgovorili na prva tri vprašanja pridejo v poštev, da bodo prejeli eno izmed 600 nagrad, ki jih daje NOVOTEKS.
Odgovor na 4. vprašanje ni obvezen.
Slede vprašanja.
VPRAŠANJE 1.
NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto je prva v Jugoslaviji začela izdelovati tkanine v mešanici DIOLEN-volna. DIOLEN je polyester. Ali morda veste zakaj je polyester boljši za proizvodnjo tkanin od drugih sintetičnih vlaken?
(V spodnjem okviru obkrožite enega od možnih odgovorov z da ali ne.)
VPRAŠANJE 2.
Z mešanico polyester vlaken DIOLEN z volno v razmerju 55:45 odst. nastanejo najboljši rezultati. V taki mešanici pridejo do izraza najboljša svojstva DIOLENA na eni strani in volne na drugi strani. Tkanina je izredno trajna, zanesljivo 100 odst. odporna zoper mečkanje, lahka in izredno primerna za nošenje.
Ali poznate navedene kvalitete tkanine DIOLEN-volna?
(V spodnjem okviru obkrožite enega izmed možnih odgovorov z da ali ne.)
VPRAŠANJE 3.
Kvaliteto tkanin DIOLEN-volna proizvodnje NOVOTEKS stalno kontrolira Institut za raziskovanje kvalitete firme GLANZSTOFF AG Vl/uppertal. Doslej so vse testirane tkanine dobile najvišjo oceno za kvaliteto in so jih razporedili med najboljše tkanine te vrste v svetu. Take tkanine pošiljajo v trgovine s posebno etiketo ffT PJM Ali vi pazite pri nakupu tkanin na etiketo? * 4	»f*
(V spodnjem okviru obkrožite enega izmed možnih odgovorov z da ali ne.)
VPRAŠANJE 4.
To vprašanje je namenjeno tistim bralcem, ki so že nosili tkanine DIOLEN-volna v katerikoli obliki (moška obleka, površnik, ženska obleka, sako, hlače, krilo itd.). Skratka opišite vaša zapažanja kako ste nosili tkanine DIOLEN-volna?
(V spodnjem okviru opišite vaša zapažanja.)
finskega Kurflirstendama: v umetniški galeriji dr. Gtinterja Ammona razstavlja svoje slike, v petsto metrov oddaljenem baru »Smoky« pa od 21 h do 5. ure nastopa kot plesalka stripteasa. Irena Miiller, ki se je slikarstva učila na akademiji za upodabljajočo umetnost v Hamburgu, plesa pa v studiu Mary Wigman, je v slikanje in ples strastno zaljubljena: »Ce dan ali dva ne slikam, postanem živčna. Enako se mi dogaja, če nekaj časa ne morem plesati.«
MEJNIKI
V Varšavi je srčni kapi podlegel trim-šestdesetletni Eugeniusz Jan Milniklel, ki je bil od leta 1953 do 1960 poljski veleposlanik v Londonu, pred tem pa odpravnik poslov v Teheranu ter veleposlanik v Ottavvi in Stockholmu.
Sedeminpetdesetletnega psihiatra dr. Richarda Asherja, očeta igralke Jane Asher, so našli mrtvega v kleti njegove hiše v Londonu.
Nagradna anketa
ODGOVOR 1. ODGOVOR 2. ODGOVOR 3. ODGOVOR 4.
DA
DA
NE
NE
DA - NE
(opisno) UMKIH
Okvir z vpisanimi odgovori izrežite, nalepite in pošljite na dopisnici (samo na dopisnici), ki jo naslovite na: NOVOTEKS-DIOLEN, Novo mesto. Ne pozabite napisati na dopisnici svojega imena in priimka ter naslova! Vse dopisnice, ki jih bomo prejeli z odgovori na naslov NOVOTEKSA do 25. 5. 1969, bomo upoštevali pri žrebanju nagrad. Javno žrebanje nagrad bo 30. maja 1969 na javni prireditvi NOVOTEKS-DIOLEN v Otočcu na Krki.
100
200
300
10
prvih nagrad — tkanina DIOLEN-volna za površnik in obleko (ali kostim) drugih nagrad — tkanina DIOLEN-volna za obleko ali kostim tretjih nagrad — tkanina DIOLEN-volna za obleko ali hlače
posebnih nagrad (za bralce, ki bodo odgovorili tudi na 4. vprašanje) — tkanina DIOLEN-volna za ženski in moški površnik in za obleko in kostim
Vse nagrade bodo izbirali nagrajenci po lastni izbiri v najbližji trgovini na podlagi kupona, ki jim ga bo poslal NOVOTEKS po pošti. Kompleten spisek nagrajenih bralcev bomo objavili v istem časopisu v prvem tednu meseca junija.
m en
E. c
PT S N<
» o 2
Čb &
$ *2. >52
CD
9 X>
gg:«'
5" 8 a.
<
'g •: Si 1
K
I*iJ
°.-a
O 0)
o
ON
»ip
?fil-
? o > o ■a « o S
5 § S.
o>>
w1
lil spl
& O P p
N' ?r cn
n (p
g-s?
S E
pr ** «r
g w
oj «<«
OS 03
0) K/)
03	03
rt 0/3
■g ®
fl :
a
0) s
o 00 to
•s	w	«a
■S	-s	a	s	N
S	O	M	M	Q
a a
rt »o
b/o <13
N t1
00
rt 03
■8
c/: rf.
1*1 H*
»la
?s e 2 4, S E -o TJ
■V
■g
JS
S
o
w
£
S
§
C S?
s-	s	-°
r« r,Q "d
M	®	S
W	HJ
N	<	(tl
3 JS?
(D
& W
o- sr
& a
03
OJ. (t>
TO ® ^
h—•	^
s g
a~
■*
<i „
o< ft ff
S'.® &
s *
BS
I i s'g
a rt H a
» TO
CD P
CD S
TO CD
CD P
5? K
5
03 rt
00 T3
■ a
03 <y
1
03 C3
03 rt 03 Kj
00 rC
03 03
rt $
a 03
03 03
03 M
C M
03 03
rt (1)
v rt
fO
N
Ol
03 OJ
«| g
S °
° a* oj 3. p
& 03* TO
o p«r
H
^8
I
N CD
CD 03
CD £
o g E
'S p *o
SP
&
I
P CD
TO ^ 5
8 a p
^ 2. g
&
TJ
CD ■
bo «
M M
n _ 00
r§ " >
—. 03 03 rt > «fl
,na5
rt >
5 .§ :§
11 n rv
03
A:
II!
03 P
o •” •g S =5
S sl
O > a> £
ca o
s
g I
d a
o 9
•S rt &
*-« a -
S 9	#
S" V!
tr O. <2, O "
5-	ar*
£•0 “ o
2 w
o c/q
-I crq
l-s
■g
P CfQ
rr> cd
cd< cd
CD CD
o
- o 'g
ct g. -03 (D Pv P
2T S* B
CD 7T
t* O*
R °
CT 7)
ro a
cd n
73 03
S 8
2f S 09
O. CD ni
pr
£-g
ss
s* c
R o" o
fr m —i
3 «.
3 p »s g 3.1' g: f
O . O
o p C -c . rt
(1)	73	03
£ 9
D ^
*0> 1*3
p »N a
03	>
7) Cd
M *
1
ca >n £
ro a>
° o a
■o r; <u _ iS
73 Q1 71
M >N
cd 0J
co cd
03 bfl {/]
71
—> cd +* cd -r
'5 S o
O N -h s> . 2
as e
o I .2
C c
7) O 03
- £ £3 “
S 'rt la •o x: a
•o a
N « I & s
cd a> *"
S 3
. «ž 'rt
g «is
1 " O
S S ■§
-S -
. 7) cd
§ >£ 'g
s* o s
•-’a s,
cd ♦-»
N «-g
cd c n
•*P Cd
■“ -5 S
OJ T3 Tl 0>
° bo 33“ S
S'g s
W d »N Cd O
o ■* >
N 'rt C
si^
si ®
M. JB S
> " S w S >
2 s c
J a>
(S o N -O rt
C D.
■s 2
c ja
3 2 £ S
£iiU
ve
S. ■
J8
S ro 3
N< M
® S 2
?r pr
. a
»as
r-r *_« w
0^03 o >-* <_. a*	g	P
2	n>	ra,	?
3	S:	3
P- - o
M g « S	3	S	*
p	73
< »a <°
8*« 'S
§. ~
O 0Q
3 « o
§r
£7 B
g-
PT a>
S ^
3 tt P
Di
pr g to
M M B
“ si s
pr h
B CD
•d s š a
w P s*
73 ro
P 03
P pr
S’ < 1'
«0-2. ar p
S- 3 5T
» q>
rt TO
_	a	to	C
rt	N	•O	OJ
rt	M	rt	C
cd p
^ OJ
-4 >w
p p
o >N
03 »N
>0 N
03 >N
Cd 00
cd 03
>sj cd
BS N
S
O cd
M ^
E5rt
tO 03
P OJ
O X
73 <U
cd
CD O
N 73
03 CD
CD 03
Cd N
S'SS
sO
sO
ro P
CD p
to. pr
& ? a.
e
crq
0*8« iSsf
09 S d g.
£§* E
rt ro g & >d <
a -c
pr ►d p
la •! -p
# ? 2 ^
“ TO
Ž1
S
P N CJQ ero
pr p
« p
™ C/Q
N p
CD CD
??r»
S § g
B l|
gr O . O rt h
rt 2
to ro
rt
er
73 Cfl
g | i
p
00 (D
'S cr S?
^ o
£?•£
CD CD
» CD
CD Cd
7)	(/)
P p
§ ’S •-
03 P
p co
►O N
cd P*
03 P 73
Cd 73 >
t
73 rti
W a
a So
H .2
60 H O
10 >10
<t c
SI
sl
P
S |
cd
73
3 B
ti S
-S g
2 £ S « "O
rt! 13,1 ^
^ rt rt ^
0-3
Pi XJ
+> N a 2
73
P !p
»h ■+->
S
M k* * W 03 r-H
cd •*-< O 73
O
cd'
.s 5 ris 5|
O o ^.2. H .M
»-D CD cd
55 £
w B 8?
’>N
° 03 -S a
g ^ 5
CD ^
° O .S
P 03	.
-» N ^
cd
I
OJ >
p -P
»r/j rr<
PJ	P
> >7j
Sl	‘C
M (h S p p* a
_ P 03
^ >0,
P -3 3
S >g E
C O
s .£
•a 2 «	^
#
ct
p*
p
o
«
p
>03
P
^ N
O cd
d °
2 3 a 32 o &
■u 0,
«
rt
S
>
cd
cd N
"—>
C
3
p
’5d
•o
cd p
C
CD
r«
cd
I
cd
cp
’>N
O
P*
c ru
p *°
c o p S
- o
p p bo O . cd
« h >
O
N
&-g
P c
s I
‘3 Z
co «
73 z
p
?! bi >
M P
o
CD O ’
l:
1
15
m
71
I !
o.
'P
S
3 & S
BO P
rD N
O CD
o< P	g
g. O	o
»o B t- - §
» g I g t»
-• .	§ O 09
rt ^ rt- rt iv"
< ro TO B ~ % d WTO
ig s.^. _
?als
S S. § 3
« -rt W 3 3 «— ro O
* S- 3 če sr S* v- ">
» a
<5 ° a:
i* c.
•o x r-
3- 9 n
N' <3 r-t
'g ' ro £. a n<
Stl
r> 73«
a
o Ul
O« CD
P CD
r cd
CD 7)
cd J«
3;w
o ^
Cd »73
73 CO
cd CD
P 73
•2
I
>o
p 9
■s
P 73
<D 7]
^ 73
II
& s
73 cd
P P
73 P P
Sag
00 «73
P P Cd
N >0
p cd »N N
»73 M
eO
m
K5
S* S
•O 3
H 2 o
2 a I
& S w<
CT SV *d «' K
-■O 3 2 IV p’ £. 2. o
Br © ? §" »
K Bi «8 S-
3 -s- 8 g- m S S 3 E
a §•
g! 5 °
u n
sv
■8
a
O« O ^ a ' g! ro' 3 Up
§ | ° I »
^ £ O ^ O
0 o K w -°
2 ts er10 S' ijEo3 S. 5. f S' h _ cd P 2/> $
1 "S šili 1 n I '
*• 2 * P £ & &
T3 ON
S
813 3
P P m
SV
O a C»g
p p 3
& JE. 1»
Sira K
® a se. 5 g,»
a l a ® w *•
« -CD 71
O* ^ *i
s*«
a
_. O. -IV
£ g£
M
Sl
P c/i
CD TJ
TJ« M
c/j< S £ 3.
JV o
g &
C/J CD
jv p
TJ (D
rt o:
oj po
P
3 g g 5
Oi <P P Jr
I
■E M £
o' S
e!
■O 'g 35 *>
2. « cn O SV
§ g
g -O
trt. *"1
P
<J
jv o«
fl
§ &a
rt- p CL ►i p
§ « =
rt
# o
p " i 3
p ®
aš g s
II
JV
o
P
0 p
a
p
1
II <
'd
o
'S ' g
“• a. sv
< v v
N _. P *-!	3	-
P 3 JV
ra
O
O P
g JS
< c/}
S’ s *
- CD <1
§* S«
p
3 * p o
£. ct- p
er 8
cr
M* 3 JV »
rt °
^ ° cr m 'd o
sla
P C
>d •“ i
<? < a
l
3 S g
< M V) 3 C JV P C/J« *-•
a« gr ll I
S ■"* "O
O p ji
<- S" ° S. 2 £.
(n
- ••• g-
S $T3
? S ?
w
H
O
0
S.
»■
<1
N
►1
1
0Q
P
V)
O
&
C
d
a
p
g
•d
3
O
O
„ o
i'
§
p
►d n«
- i
• C i.
' o
C&
p
a p
o
o'
p
z
JV
cd
•i
o
jv
<D
<J
g
N«
3'
I
o
o
cd
<J
ap
O.
C
3
CD
P.
rt .3
li
•* s 3-c
M a « — »S 5..«
> •* 2 “
0	c h °
c
« ■§
8? P
-4-J
S C
3 S
N £«
1	| »s
- o
3 .9 c »-•
1	&
2	S i
o ^
T3 rt •;
bfi 1 p p ;
rt w
2 Jj « S
rt C
O
"2
P
P
m
tu
rt
S
a:
._ o
f-3
 I >.«
11 ■d >
§ 8
P
V) T3
o 2
* 2
o O
••n _ p
o c
•^»
2 cs
“V M rt
>C/)
b 2 75
S •§ •§
rt 'o P bi
S
p
>
p
c
S
p
>
p
o
p
ji
Pi
rt
a
U3
O
W)
rt
a
I
I O
S &
i? °
w rt
til
P< >Q
P P
S rt
b£ o O 2 N
bfi ~* N P
rt ^
M-d «
w p
73 P
rt l/J
P ^
c/} rt
tO
£ g
lil
rt ?T *““
w JV o p
? 5*
3 O
•n|
w tv
CD p
p p
o *d
JV o
p o«
o crq
p
3
<s » s 3 S 3
O, W
• g
3
N CD Crt »rt
TJ CfQ
P crq
m p
in	cn
O CD
O
n« c/j< p p c/j
TJ 7)
■ g
CD CD
JV O
TJ P
TJ N
CD CD
::8
fT) O«
S« g.
s- a
CTQ CD
M. TJ
CD C/J
P CD
?r JQ
CL P
CD CD
P CD
N CD
£> S -
H 2 3
? 3- e
a<s s
g- w
< <® SSa
2 2. 3?
(D
c' 8 3
g g.
(D -d TO
cn o]
» D. & CD p O . OP tv <
a g.tra
• * a.
V B. f
CD CD
O »O
P p
rt « C >
»O 03
T3 AJ
D c/j
p P
bc >
2 rt
7} <D
SJ <1)
P
" i a
■S, 'a n2
M O Ph
3 S §s s -a
7) _Q
TJ p
■8
'u 5
bfi P
T) ^
TJ P
rt p
N p
■- rt JP Ti U N
CO
N
rt P
bij 7? P 2
“J ■*-	/-v
Iti
TJ A M/J
° ° b
g « ?
O ^4
gaj«
i 7
2 d
rt	P	b	C
•"~P	■*-»	C/J
rt	tj	3	O
rt p
. g
2 rt ®
S g S
r 3>
bfi x P rt
P m
p rt
p
TJ C/J
TJ TJ
LO
tri
so
S°5 c S? 2 a o p
CD (D
S 5* 3
crq crc
p CD
TJ« p
O« JV
TJ« N«
CD P
d SC'
cr cd bj
3 O P. 0Q
TJ«
P CD
a < 3
p aq
CTP (m Tl
lis
o 63 F
o «
CD C/J
o* JV
p “S E
cv p
CD CD
T) Oq
CD O
TJ CD
&
M <
3 »S
rr u
P CO
as
P JV
d« p
R TJ«
-s •§ ‘s
t). t- 3
N CD
tv a
bO
TJ m
rt tj
TJ ^
TJ bx>
rt
-c *p
W	p
-i 3 S
"nun .M dJ M "O
^ g g
P C/J
TJ P
TJ N
S ^
bo Tj
a rt
rt rt
p rt
p rt
t
a -a -S
bo bo
Ol
p -
a o ®
v 3 o Sf|
5	si s«
w o P
6	3 3. O § g
O
g s < 3 & w g < p
71 O)
g g.
c/l »
S‘s: a P
e < d)
« S' 3- °
p S. d a ~ a <s s n, o to £
< *o 2 a p 3
M. 0 S |
3 * o< c/j< ctq 00 CD
® P g
o & P
o> CD
P N
c/l jq
ti p
P*« 71
7)< p
CD CD
Tl’ CD Pn
S. p S &
71 CD
P 79
n< c/i
P N
i s? - to'
CD P
'jq P
CD 71
P P
P«
CD m
P p
71« CD
7? N
O P
S .SP
P
d>	o	.
w	E	2
03	03	-S
bi)	7)	g
2	>	.
h	g	03
co	a	'S
03
0)	73
p >o
73 >C0
ca ti
N N
ca p
ca p
wj •
* i3
>a A4
3 P °
^ >71
p ca
ca xs
3 3
o	a
OJj *rH
ca	3
c	&
M . .
O
“	*	1
a	a	a
a ^ o	p	ca
°	73
E p
p 73
P P
ca ‘S M
p p
73	73
ca ti
p p
š o ra n
w <L
o p
sp
bi) r-.
ca n ^ p
»N C P P
rO -J-*
P 73
73 ca
ca n
P 73
N P
p a
P bi)
j*
ca
N 7)
S 5 S
p ca
N ca
p ca « TJ O
73	7)
P P
'O >73
-sl
< N
& g e.
71	71
P
< CfQ
B*i8 8
P 79 w
621 O
71 CD ?T
. t» &TJ
^ S
3 o m
fr* "	71
Sf ~ B
2 ~ S.
S S* 5*
T3 P
?r o«
o< cr
^ p 79 N
P p
P 79 N
CD P
/N P
P
P tj
S CD
p> p
2 71
g&s95
<3
N< »Tl P Q5
71 71 O P
62 P
P 79
N P
P P
■ P
P 73
P O
73 73
X rt
B ca
N p
p p
73 P.
P 7)
»N p
P P
P »o
O-03 P »73	73
*-> >73
>71 P
P P
cu S
P 73
ca tj TJ N
a ca
bo >u
73 JZ
o I
3 *S
"£ n ca
=3 -3
>73 p
73 D, ^
O 7)
'N p
p p
^ C P 03
7) P P >C0
W *
q> P«
p p
•g ar ®
p p
p p
p p p
p ^
a a tj
73	73
OD
-sl
&
►d ti<
o o
■s
O« p
p p
N CD
g *
P* O« 79 P
>-*• 79
73 N
P P
&S.
71 71
CD P
P ?T
P 71
£S5.
P P
h-«
P ^ 71 P
GT. 79
h S
A
p P
•71 Q3
1 S
P M
0 .2
73 P
P >o
P 0)
bo -u
P 73
Sil
p ca
bo p
p p rt
X 00 N
p bo
P 'N
p p
~ ‘C0
73 (9
0*N
SO
tn
O*
3 a £ £ S o * B «
<J »d N< <
S>T>3 S
P 71
^ 03
P P
79
<5 3 0
c|L § w|§
tis a
S*^ «- N
gfro Š
a" £a
■8 ® -S
>5 71* X)
2’ P P N S
£ p
p p
: S
p
p p
71 P
s? £ «— 79 P p
ti« ja p
P P
ra o
o<
ra< so
ra oq
a id
W o
P 73«
p P5* »d
gafg-
P o ?
p
^5 P
P P D, TJ
P P
N P
DO P
O * C
SP ■§ ®
g P a
a 73
P P
>73 T3
>7) >73
1 « Š5
P** p P
P 73
P p
73 >73
bO p
gag
. 2 H a p »! 2 ® O K!
Sb m £
a 1
slS ‘|s Sp3Sc
M g 60 D 3
.h2c-9	G	<*	<u
tž <a o :S£.>N
S	g	g	ra	o
Sg	.m	w	°	N
U	a!	ra	IS	9
-	>	w	as	-3
2	ra	o	S
•rt S—t rt
as	g.	.S	ra	o
•2=	c	£	a	S
d ca 7
sSs s S -s
■S* 12 11
§ ~ "ra
c ? “ bi M o a ra .
S ra S C 2
P O Ih
Si^gg
g m 8	“
9 .„■ ra « 3 »
° ra •“ 0
vl*5
S - -	~
P !G T3 ,cj
7) TT
p p
p a
p p
S
o ; tj
ca H o p c G bo bc
O	N
!s« o s
ra	^
00
o -g o
73 X
P 00
P jO
P P
G 73
a P
P >p rO
9 a
^ rt p
» fipq
8 2 - S S-.S2.-g M ra . « 5? g-
e «
S I
bO C P N N
P X
p p
>73 73
O
V0
15. MAJA 1969 © TEDEI!*! i R38UNA • STRAN 21
GLAVO NA
Perfektno opere še tako umazaji^pEito^ da fe zares belo, sveže in mehko!
jft vrn.Uo ; BIO MAT?
Za biološko a'
Ina belina
BIO MAT je s popolnim uspehom pre stal praktični preizkus in dokazal svoje tri bistve
SKI1BI ZA VAŠ DOM PREPUSTITE ŠE DANES NAJNOVEJŠI ŠTEVILKI REVIJE NAS DOM
ska, nisem spoznala niti e-nega moškega, ki bi bil voljan hoditi z menoj na izjete. Kaj naj, vendar napišem v ponudbe, da bom imela več uspeha?	VERA
Nič drugega kot doslej. Vedno so najboljše odprte karte, pa čeprav za ceno malo daljše poti. Sicer pa počakajva. Morda prebirajo tole rubriko tudi osamljeni možje? če se bo kdo ogla sil, vam bom njegovo ponudbo poslala, brž ko mi boste poslali svoj točen naslov.
SEM SPLOH ZMOŽEN LJUBITI?
Trideset let sem star, dekle imam in bi se rad poročil. Bojim pa se, da se to ne bo nikdar zgodilo.
Ne čutim namreč nikakršne potrebe po spolnem zadovoljevanju. Brez težav zdržim brez' njega tudi po nekaj mesecev. Ce se v nobenem primeru ne izživljam, pride do močne polucije približno enkrat na mesec ali še redkeje. Penis se mi vzburi le, če ga dražim sam, in še to zelo mlahavo. Brž ko z draženjem preneham pogosto splahne, ne da bi prišlo do izliva.
čutim, da je moja spolna moč zelo slabotna. Dvakrat zaporedoma občevati sploh ne morem. Mislim, da brez prevelikih in psihičnih naporov dekleta oziroma žene ne bi mogel zadovoljiti več kot enkrat na teden.
Bojim se, da zaradi vsega, kar sem vam povedal, za zakon sploh nisem sposoben. Saj vendar noben moški nisem! Kakšna bi morala biti ženska, ki bi vzdržala pri meni pri enem samem spolnem občevanju na teden?
Kaj naj storim. Ne bi rad pahnil v nesrečo še dekleta, zato se spolnih odnosov z njo vztbrajno izogibam, čeprav si jih ona že dalj časa želi. Bojim pa se, da tako naprej ne bo šlo več dolgo. Premišljam, če naj se z njo razidem že zdaj, še preden se bom osmešil s svojo nemoškostjo? Najbrž bi bilo mučno zanjo in zame. Svoje sramote ji za nobeno ceno ne bi hotel izdati. Rajši vidim, da gre z menoj v grob.
Zdi se mi, da bi se močneje vzdražil s poljubljanjem njenih spolovil. Toda .— je to sploh normalno? Kako bi dekle to sprejelo?
Pripomnim naj *m, da
imam nekaj kilogramov preveč. Je to z mojim problemom v kakršni koli zvezi?
SLAVKO
Zal je povsem nemogoče, tla bi dajala diagnozo in recepte za težave vaše vrste, še posebno, če so opisane zgolj z nekaj skopimi stavki. Morebitne telesne, zlasti hormonske motnje bi lahko ugotovil kvečjemu zdravnik specialist.
Precej pisem dobivam, v katerih mi ljudje opisujejo podobne težave, kot so vaše. In vselej se mi zazdi — tudi pri vas se mi je — da o tovrstnih težavah vsi dosti preveč razmišljate in jih po nepotrebnem dramatizirate. Zato najprej še enkrat pretehtajte, preden se odločite za obisk pri zdravili ku. K tehtanju dodajte mor da še tole:
Res so fantje, ki sc žele
— in morajo — spolno spro-st ti celo po nekajkrat na dan medtem ko ljudem vaše vrste zadošča spolno občevanje enkrat na teden. Toda ko bi dekleta morala izbirati med vami in njimi, bi si v veliki večini izbrale vas! Pa če verjamete ali ne. Kar zadeva poljubljanje
— pa kar brez skrbi!
NOSEČA?
Poročena sem dve leti in imam sedemmesečnega otroka. Ker še nimam urejenih stanovanjskih razmer, z otrokom stanujem pri svojih starših. Stiskamo se v enosobnem stanovanju.
Bojim se, da sem spet zanosila, kajti menstruacije že štirinait dni ni od nikoder. To se mi zd; zelo čudno, kajti od poroda z možem redno paziva. Do popolnega občevanja sploh ne pride, kajti mož mi izlije seme na zunanje splovilo.
Je oploditev tudi v takem primeru možna? Nekajkrat je mož uporabljal kondom. Zanima me, kako je z zano-sljiivostjo v tem primera?
In če sem noseča, kaj mi je storiti? V stanovanjskih razmerah, kakršne so moje, na dragega otroka še misliti ne moreva. Splav odklanjam, vendar rhe zanima, do katerega meseca nosečnosti je možen?
ŠTAJERKA
Ne vem, če ste noseči. Zakasnitev menstruacije sama po sebi še ne pomeni nosečnosti. Prav lahko pa ste zanosili ob »varnostni tehniki«, kakršno uporabljata
z možem. Izl'v semena na zunanje splovilo ne pomeni nič drugega, kot nekoliko daljša pot, ki jo bodo morale potujoče semenčice o-praviti. Z drugo besedo: vajina pažnja sploh ni noben i zaščita! Zares paziti p ime ni, da mož izbrizga seme daleč od vas. Pač pa Je kondom pri redni uporab' skoraj stoodstotno zanesljiv, dokler se ne poškoduje seveda. Zato ga je treba pogosto menjavati.
Če pa ste noseči in se boste odločili za splav, pohitite! Opravili vam ga bodo po dveh mesecih nosečnosti!
NOČEM, DA SE LOČITA!
S starši stanujem v hiši, kjer je več strank. Stara sem petnajst let. Neka soseda, ločena in s kopico otrok, pride večkrat k nam, p ošabno kadar mame ni doma. V kuhinji se udobno zlekne na divan in se smeje kot prava prismoda. Ne razumem tega obnašanja.
Poleg tega ščuva očeta proti materi. Zadnjič, ko je šla mama po rože, je oče mimogrede rekel: »Kaj mislite, kje danes tako dolgo
canca s tistimi rožami?« Soseda pa je odgovorila: »Gotovo ,je šla k tistemu moškemu, ki jo napaja ...«
Na to sem strašno osupnila. Hotela sem sosedi zakričati, naj izgine, pa sem se le obvladala. Le proč sem se obrnila.
Po tistem sta se oče in mama silovito sprla. Oče vedno grozi, da se bo ločil. Mislim, da seseda daje takšne opazke namenoma. Ko se oče razjezi, se ona smeje! Zavo’jo tega sem sosedo silovito zasovražila.
Povejte: je to pošteno, da se tujka vtika v zadeve moje družine? Očetove grožnje z ločitvijo me spravljajo v obup. Rada bi, da bi ostali skupaj, v lepi družini, ka» kršne so druge. Oče pa mamo vsak dan preklinja in ji meče naprej, češ da so druge ženske pametne, da se ne vlačijo kot mama in podobno.
Vem, o takšnih rečeh je zoprno pisati, a moram. Rada bi, da bi mi pomagali, da bi zadevo razčistila in uredila. Pristavim naj še, da se mama in oče prepirata že, odkar pomnim. Petnajst let!
URŠKA
Ljudje so zlobni, vemo. In prav posebno zadovoljstvo za večino ljudi, žal. ne le primitivcev, je spletkarjenje ali po domače: vtikanje nosu v zadeve, ki jim ne bi smele biti čisto nič mar. Zal sveta tudi medve ne bova spremenili. Tak bo ostal, dokler se bo vrtel. In tudi zavoženega zakona svojih staršev najbrž ne boste mogli rešiti, saj je. pravite, takšen, odkar pomnite. Soseda le priliva olje na ogenj, ki gori že petnajst let. Morda bo bridko, pa bom kljub temu rekla: mislite, da morda le ne bi bil bolj blagodejen mir ločitve, čeprav za visoko ceno, ki se je bojite?
SAMA NA IZLETE
Zena sem, stara nekaj čez 40 let. V vseh okoliščinah se še kar dobro znajdem, le v enem primera se ne znam in ne znam pomagati: ljubim naravo in rada bi hodila na izlete, pa nimam s kom. Poskusila sem si najti prijatelja, res le prijatelja, ki prav tako ljubi sprehode in izlete. Oglasila sem se že na nič koliko oglasov v Nedeljskem dnevniku, ki so se mi zdeli primerni. Toda vedno brez uspeha.
Res, v ponudbah sem navedla le nekaj kratkih po-' datkov o sebi in poudarila, da sem resna in daleč od kakršnih koli misli na kake dogodivščine. Je bilo to narobe? Kajti kljub temu da sem navsezadnje čedna žen-
NEZVESTOBA NA ZATOŽNI KLOPI
STARI GRKI ŽENSKE
V GRČIJI NEZVESTOBA NITI NI BILA GREH
V takih zakonih je bila seveda nezvestoba drugorazredna težava.
Stari Grki so se pogosto vojskovali. Na vseh straneh sveta, na kopnem in na morju. Nekatere čete se leita in leta niso vračale z bojnih pohodov. Vemo, da je Aleksander Veliki vodil svoje vojščake celo do Indije.
Medtem so bile vojaške žene svobodne. Nihče m v takšnih okoliščinah govoril o nezvestobi. In še več, »če je žena v vojnem času prekršila moralne zakone, je zaradi tega niso smeli imeti za nespodobno«.
Stari zdravnik Hipokrat je v svojih slavnih tezah razlagal, da so ženske bolne, če nimajo urejenega seksualnega življenja. »Seksualna lakota žensko lahko vrže iz ravnotežja, ki je v tesni zvezi z njenim telesnim ustrojem ...« Po Hipokratu je najvažnejši ženski spolni organ maternica — histera. Ce se v njej dovolj pogo' sto ne meša moško seme, kri preveč pritiska v glavo in ženskam meša pamet, lahko pa jim okvari tudi dihala. Nemir in nepremišljenost, ki se kaže pri takšnih ženskah, nista nič dragega kot bolezen maternice, histerija. Hipokrat trdi, da je mogoče to bolezen ozdraviti, če se ni že preveč razširila. Zdravljenje je preprosto, ženskam je treba dati priložnost, da zadostijo svojemu spolnemu nagonu in tako uredijo svoj krvni obtok. Ce se poroči, bo, po receptu starega Hipokrata, bolezen izginila, in še danes, po dva tisoč letih, to velja kot zdravilo — sicer malo preveč posplošeno in zlobno — za pobijanje histeričnih pojavov.
Te znanstvene teze slavnega Hipokrata so prevladovale v vsej grški medicinski znanosti. Opravičevale so nezvestobo, da je ni nihče jemal preveč tragično kot stari Babilonci, Asirci in 2idje.
V STAREM RIMU
SE NISO RAZBURJALI
Tudi stari Rimljani so se pogosto vojskovali Njihove čete so korakale na vse štiri strani sveta. Najbrž je v tem vzrok, da so stari Rimljali zelo svobodimisel-no gledali na nezvestobo, še celo bolj kot grški sosedje. Po Morusu:« .... Spolni nagon je po rimskem mnenju naravna sila, ki ji niti država ne sme stopiti na pot, če ni za to največje potrebe. Spolno življenje je človekova pravica, tako ženske kot moškega. Zato se v Rimu ni gleda preveč strogo na vprašanja devištva in zakonske zvestobe ...«
Pač pa so stari Rimljani natančneje opredeljevali homoseksualnost kot nezvestobo. Govorih so, da je homoseksualnost »grška navada«, ki ustvarja le prezir in gnus.« Za Rimljane sta bila le dva spola — moški in ženska in oba se morata spolno izživeti in toliko zaposliti, kolikor zahteva njuna narava ...«
Nezvestobe v starem Rimu niso postavljali na zatožno klop. Ni bilo krvavih za konskih dram niti dokazovanja zvestobe v valovih Tibere. Dobri poznavalci družbe v starem Rimu trdijo celo, da so imeli prepuščanje žene dobremu prijatelju, svojemu ali ženinemu, vendar v javnosti, za prijetno družabno igrico. Celo vzor rimske meščanske tradicije Kato mlajši je odstopil Hortenziju svojo prav tako vzorno Marci j o z utemeljitvijo, da bi Hor-temzij rad imel z njo otroke. Tudi Livijo, Oktavtjanovo ženo, je njen prejšnji mož Klavdij odstopil Oktavi j anu. In še več, nihče ni bil proti temu, da je postala prva cesarica Rima in užila vse časti.
Nadaljevanje prihodnjič
Grška žena je bila svobodnejša in morda celo prevelika gospodarica v hiši. Kdo ne pozna Ksantipe, Sokratove žene, ki si je zaslužila' neslaven spomenik kot prototip sodobne ženske, ki ne more razumeti duhovne prezaposlenosti svojega soproga. številne anekdote o Ksantipi sicer deloma maličijo zgodovinski lik Sokratove žene, o katerem pričajo tudi mnogo resna in zanesljiva dela, vendar so silno spretno izmišljena in tako zabavno prikazana, da so po svoje slika odnosov v zakonu starih Grkov. Tako na primer pripovedujejo, da je nekoč atenski vojskovodja in državnik Alkibiades tožil, kako neznosno mora biti za Sokrata poslušati in prenašati Ksantipino nerganje, pa se je Sokrat lepo ubranil, češ da te je navadil na to kot na gosje gaganje. V mnogih anekdotah nastopajo Sokratovi odgo-
ŽENSKAR S S TRGU: nezvestega moža namakajo v vodnjak (stare španske grafike): kazni ni- zmanjkalo.
vori na Ksantipine napade. Ko ga je nekoč oštela in še z vodo polila, se je Sokrat zadovoljil le z besedami:
»Kaj nisem rekel, da bo po grmenju deževalo!«
Ko je nekoč Sokrat povabil goste m jim ni imel s čim postreči je na Ksantipine tožbe odgovoril: »Ce so ljudje trezni, bodo že radi sedli za našo mizo, čeprav bo prazna, če pa so zlobni, je pa vseeno, kako jim postrežemo, ker si dobre postežbe sploh ne zaslužijo.«
Anekdota tudi pripoveduje, da je Ksan-tipa zajokala, ko so Sokratu povedali, da je obsojen na smrt, in tožila, da bo moral po krivici umreti. Da bi jo pomiril, jo je filozof vprašal:
»Kaj bi ti morda želela, da bi se to zgodilo po pravici?«
OPRAVIČILO ZA NEZVESTOBO
Grški možje so bili v svoji hiši najog-njevitejši ljubimci...« je zapisal Morus v svoji »Zgodovini seksualnosti.« ... posebno galantni pa niso bili. Ce so se dolgočasili, so se potrudili, da bi to občutile tudi njihove žene. Grkinje so seveda to vračale po svoje Ce so bile v začetku nerodne goskice, saj so jih pogosto poslali v zakonsko posteljo že s petnajstimi leti, so pozneje postajale prepirljive, trmaste babnice, ki so možem še kako znale greniti življenje ...« Tako Morus.
JOGA ZA VSAK DAN: KRATEK TEČAJ ZA ZAČETNIKE
LJUBLJANSKE -fr*. TRGOVINE (? I j
((feito, cjuv
KAŽIPOT KUHARSKEGA MOJSTRA
SE O PIKNIKU
V prejšnji številki smo bolj govorili o ražnju in jedeh, ki jih pripravljamo na njemu. Danes pa bi si podrobneje ogledali jedila, ki jih pripravljamo na žaru, in jedi, kd jih pripravljamo že doma in vzamemo s sabo na piknik. 2e zadnjič smo poudarili, da morajo imeti jedila, ki jih nameravamo pripraviti za piknik, vse lastnosti najkvalitetnejših živil. Ponavadi jedila hranimo doma v hladilniku, v katerem je temperatura le nekaj stopinj Cezlija nad ničlo. Ta Jedila pa ponesemo na pot, kjer vročina doseže tudi 30 stopinj C. Pri taki temperaturi se jedila hitro pokvarijo, zato si moramo omisliti primeren način za prenašanje jedil. Najprimernejši so ročni hladilniki, v katerih živila lahko dalj časa ohranimo pri primerni temperaturi. Vendar moramo paziti, da ločimo že kuhana in pripravljena jedila od surovih živil, npr. čevapčiče od sadja ali sendvičev.. Ce hladilnika nimamo, živila zavijemo v primeren papir in zložimo v košaro. Kakor hitro pridemo na prostor, kjer bomo imeli piknik, vsa živila postavimo v senoo, najbolje ob tekoči vodi. Nato si pripravimo ognjišče če pa ne bomo pekli, postavimo mizo s stoli in pripravimo vse, kar potrebujemo.
Oglejmo si še nekaj receptov za jedila, ki jih pečemo na žaru.
Čevapčiče delamo iz 30 odstotkov govejega vratu in 20 odstotkov ovčetine, če pa nam ovčetina ne prija, vzamemo teletino ali svinjino, lahko pa
tudi vsakega nekaj. Meso zmeljemo, ga solimo in popopramo in nato pustimo nekaj časa stati; nato ga ponovno zmeljemo (tokrat bolj drobno) m oblikujemo čevapčiče, težke od 1,5 do 2 dkg. Poleg čevapčičev pripravimo mlado čebulo, papriko, paradižnik ali srbsko solato.
Ražnjiče pripravimo iz svinjske ribice, ki se drži kareja. Meso narežemo na ploščice, ga osolimo, popopramo, potresemo s papriko in nataknemo na paličice.
Druge jedi na žaru: pripravimo lahko razne koktele, goveje bržolice, ram-steake, bifteke itd. Vse meso mora biti I. kvalitete. Za piščanca je bolje, če ga razkosamo že doma, kjer imamo vse pri roki, tam ga tudi solimo in nekoliko potolčemo. Krompir pokrijemo z žerjavico in pečemo 20 do 30 minut. Meso pa zavijemo v staniol z nekaj maščobe. Zaviti ga moramo previdno, da se nam ne odvije ali umaže s pepelom.
Pri pečenju na žaru in ražnju ne, smemo pozabiti na oglje in mazanje mesa med pečenjem s slanino.
V prihodnji številki' bomo govorili o hladnih jedilih, ki jih pripravljamo doma in vzamemo s seboj, t. j. o razr nih solatah (mesnih in zelenjavnih), obloženih kruhkih ipd.
TONE STRAJNAR vodja kuhinje hotela SLON v Ljubljani
ZA FILATELISTE IN NEFILATELISTE
ZNAMKE IN ZNAMKE
Znamka Je nakaznica za določene uradne storitve pošte. Poznamo fran-kime (v ožjem pomenu besede), por-tovne, službene, ekspresne, dostavne, paketne, telegrafske, železniške, priporočene, povratne, obračunske, kazen-sko-portovne, evidenčne, statistične in še druge znamke. K frankimim znamkam prištevamo tudi letalske in časopisne znamke ter vse vrste dobrodelnih in propagandnih znamk kot tudi znamke specialne pošte.
Kazensko-portovne znamke so uvedli leta 1855 v avstralski Viktoriji za pošiljke, ki so jih izročili ljudje v času, ko je bil poštni urad zaprt. Podobne znamke je izdala leta 1901 južnoameriška Kolumbija.
Italijanska poštna uprava je izdala leta 1854 posebne znamke, ki naj bi na državljane vplivale vzgojno v tem smislu, da bi pravočasno in pravilno prijavili davke. Znamke s podobnimi »vzgojnimi« nameni so dobili leta 1942 tudi v Švici: spodbutale so k zbiranju starega odpadnega materiala v hudih let ilu druge svetovne vojne.
ro naročilu države lahko prevzamejo znamke tudi vlogo plačilnega sredstva in služijo za denar, večinoma kot drobiž. Tako je bilo na primer v Rusiji v letih 1915 do 1928 in v ZDA med državljansko vojno leta 1862. Tudi druge države so si pomagale z znamkami namesto drobiža: Argentina in Urugvaj 1866 in pozneje Rodezija (1900). Na zanimiv način so uporabili znamke v Franciji, kjer je dala banka »Credit Lyonnais« v Parizu leta 1920 izdelati namesto drobiža ^aluminijaste ploščice, na katere so lepili znamke po 5 centov.
Na Portugalskem in na Azorih so poznali znamke z obveznim doplačilom, ki jih >e bilo treba lepiti na vse pošiljke, odposlane ob državnih praznikih. Dodatno doplačilo je šlo v dobrodelne namene. Se v letih 1947 in 1948 je dala Romunija doplačilo s podobnih znamk v sklad za vdove in sirote iz druge svetovne vojne. Tudi Bolgarija je imela tako imenovane nedeljske in praznične doplačilne znam-
ke, katerih doplačilo je šlo v dobrodelni sklad poštnih uslužbencev.
Posebno kategorijo tvorijo znamke, ki so Jih uporabljale ustanove in zasebniki v dokazilo, da so njihove pošiljke oproščene poštnine. Take privilegije so mnoge države odobrile na primer Rdečemu križu ali pa pisateljem literarnih del, v katerih so kakorkoli opisovali poštne zadeve. Španija in Romunija sta izdali v ta namen celo posebne znamke. Imele so napis »Gratuit« — zastonj.
Tudi pri znamkah poznamo skrajnosti. Kot so po eni strani služile včasih kot drobiž, poznamo po drugi strani znamke, katerih nominalna vrednost je bila tako visoka, da so bile namenjene lahko samo za posebne namene. Tako je na primer izdala leta 1922 tedanja angleška kolonija Kenija serijo znamk, v kateri je imela zadnja nominalno vrednost kar 100 funtov. Prvotno so nameravali uporabljati te znamke za pošiljanje dragocenih kovin, v resnici pa so služile predvsem za pobotnice pri vplačilu lovskih dovoljenj za slone na področju Ugande.
Posebne znamke za priporočene pošiljke so uporabljali v mnogih angleških kolonijah in v južnoafriških republikah. Avstralska Viktorija je izdala taike znamke 1875, Liberija 1903, Kolumbija pa 1896.
Zanimive so znamke za poslance, ki jih je izdala Španija 1896 in 1916. Na njih sploh ni bila označena vrednost, ampak so imele samo napis »Congre-so de los diputados« — poslanska zbornica. Tudi Italija je imela podobne znamke z napisom »Camera dei deputati«.
Na Cejlonu so izdali 1883 portovne znamke s pretiskom »Postal Commisi-on«. Uporabljali so jih pri izterjevanju globe za poštne pošiljke, ki jih naslovniki niso prevzeli na pošti v treh mesecih po prihodu.
V Belgiji in Franciji imajo še danes posebne poštne znamke z napisom »Colis postal«. Razen tega imajo v Belgiji tudi časopisne in železniško-pa-ketne znamke.
JEJ, UŽIVAJ IN HUJŠAJ!
V stari Indiji, okrog leta 200 po n. št., je živel zdravnik, Carok po imenu, ki je bil v službi na dvoru kralja Kaniča Kaja. Sestavil je delo z naslovom čaraa samita, globokoumno razpravo o vzrokih in zdravljenju bolezni. Celo v tistih časih, ko je bilo hrane v izobilju in so jo lahko nabirali in jedli svežo ter se jim ni bilo treba bati izgube vitaminov, kar je velika pomanjkljivost sodobne živilske industrije, je poudarjal pomembnost pametne diete, če hočemo ohraniti zdrav duh v zdravem telesu. Navedimo njegovo osnovno misel: »Vsakomur po njegovih potrebah«, s čimer je seveda menil, da različni ljudje potrebujejo različne količine in vrste hrane.
Prehrano ali dieto je razdelil na težko in lahko. V lahko kategorijo je štel lastnosti zraka in toplote, a v težko lastnosti zemlje in meseca. Učil je, naj bo naša prehrana v glavnem iz lahke hrane, ki pospešuje presnavljanje, torej iz sadja, zelenjave, nephanega riža, svežega mleka, sira in masla. Poudaril je, naj bomo pri težki hrani zmerni, kajti meso, ribe, jajca, perutnina in vino škodijo organizmu, kakor hitro použijemo večje količine. Trdil je, da pravilna prehrana prinaša človeku zdravje, moč in dolgo življenje. Zanimivo je omeniti njegov izrek o tekoči dieti, ki se povsem ujema z dognanji sodobne medicine: »Tekoča hrana poteši lakoto, žejo, utrujenost, slabotnost in želodčne motnje.«
2e v enem od prvih nadaljevanj smo povedali, da je pravi jogi vegetarijanec. Hrani se predvsem s surovo in kuhano rastlinsko hrano: s presnim sadjem, z orehi, z rižem in s svežim mlekom, z oljem in »gijem«, vrsto topljenega masla. Jč tudi nekvašen kruh, ki je pečen iz nepresejane pšenične moke. Sodobni človek se lahko veliko nauči iz jogijske prehrane. Moderna dietetika jo povsem posnema. Eno njenih glavnih vodil je dognanje, da so v našem sadju, zelenjavi, orehih in semenih prav vsi vitamini, mineralne snovi, amin-ske kisline in proteini, ki jih naše telo potrebuje. Toplota večino teh sestavin spremeni ali uniči, zato bi morali uživati čim-več presne hrane. Jogiji toplo priporočajo čimveč solate, ki jo lahko pripravimo iz najrazličnejših rastlin; lepše in okusnejše so solate, ki jih zmešamo iz treh ali štirih vrst zelenjave. Jogiji priporočajo preprosto zabelo: nekaj sveže naribanega kokosa, nekaj rozin, nekaj orehov ali skute — samostojna in izdatna jed je nared.
Pri kuhani hrani jogiji priporočajo najrazličnejše vrste fižola, ki si ga začinijo
LEVJA DRŽA: opis in namen te nenavadne vaje je v prejšnji števiUd
■ čebulo ali česnom in ščepcem raznoraznih začimb^ Kar se žitaric tiče, smo že omenili, da pristaši joge priporočajo ne-presejano moko, torej moko z otrobi vred. Kdor res ne more shajati brez mesa, naj bi se omejil na zares minimalne količine in ga vselej jedel s prikuho, ki ne vsebuje škroba. Učitelji joge odločno svetujejo, naj razumen človek s svojega jedilnika črta kruh, pecivo, sladoled, jajčne testenine. Za kuhanje naj uporablja nerjaveče jeklo, lončene posode ali jensko steklo; toplo priporočajo celo starinske železne lonce.
Hrano je treba tudi umno uživati, ne le umno iibrati. Neki moder zdravnik iz starih časov je dejal: »Vedite, da želodec nima zob.« Zato si jogi za svoje skromne obroke vzame dovolj čala in poskrbi, da pri jedi uživa tudi oko. Bolje je kak obrok preskočiti, kot jesti preutrujen, jezen, žalosten in v naglici. Kozarec sadnega soka ali podobne krepčilne hrane več zaleže kot kosilo, ki ga pohlastamo. Jogiji gredo celo tako daleč, da izberejo za jed posebno držo telesa; v Indiji še dandanes večina ljudi s prekrižanimi nogami sedi na tleh, ko jedo. Za nas zahodnjake taka drža seveda ni praktična, toda lahko bi vsaj zravnano
sedeli za mizo, ko kosimo ali večerjamo.
Vaše jedi naj bodo preproste, pravijo učitelji joge. Ne kuhajte jih iz prevelikega števila sestavin, toda pripravite jih tako, da bodo videti okusne in privlačne. Vzemite si čas za jelo in uživajte, ko jeste. Veselo eksperimentirajte s preprostimi jedilniki, ki jih priporočajo pristaši joge. Rezultati se bodo kmalu pokazali.
Preprost recept za jogijski zajtrk smo že objavili. Danes si oglejmo le še kosilo in večerjo za vsako priložnost:
Kosilo: skleda mešane solate iz treh ali štirih vrst zelenjave s skuto ali orehi; za poobedek presno sadje. Domiselno menjavanje in kombiniranje bosta ta skromni opoldanski obrok popestrila.
Večerja: velik pečen krompir ali okusno pripravljena jed iz nephanih zrn, s prikuho iz korenja, pese ali svežega zelenega graha, lahko tudi kuhana zelenjava, ki pa jo kuhamo kar najmanj časa, da ne izgubi hranilnih snovi. Za poobedek pečeno ali dušeno sadje. Kdor ne more brez mesa, naj ga jč namesto krompirja. Žitna kava ali rastlinski čaj.
PRIHODNJIČ:
JOGA KREPI SPOLNO MOC
NAREDI Sl SAM: PREDLOGI, NASVETI, IDEJE, NAČRTI
KAKO POLOŽIMO PREPROGO
Preprogo, ki je bila dalj časa zvita, najrpej položimo na tla in jo pustimo
ležati kak dan, da se izravna. Nato jo, tik preden začnemo s polaganjem, spet
POLAGANJE PREPROGE: če so stene druga na drugo pravokotne, moramo preprogo obrezati na dveh straneh, če so poševne, pa na vseh štirih
zvijemo in se prepričamo, da so tla res čista in ravna. Nato odstranimo kotne letve (da si prihranimo nepotrebni trud, jih označimo s številkami) in snamemo vrata. Preprogo položimo tako, da se dvema, pravokotno druga na drugo stoječima stenama točno prilega? Ker so nam v trgovini odrezali nekoliko večjo kot smo jo po natančnem merjenju vseh štirih sten sobe naročili, se nam ob drugih dveh stenah zaviha nekoliko navzgor. Najkočljivejši posel pri polaganju je nedvomno prirezovanje preproge na pravilno velikost. Priporočljivo je, da si s svinčnikom natančno označimo, kje moramo preprogo odrezati, in nato z dobro nabrušenimi noži režemo vzdolž črte. Ko smo to z nekoliko potrpljenja opravili, spet pribijemo kotne letve in obesimo vrata na njihovo mesto. Ce se vrata na preprogi zatikajo, položimo med tečaje primerne podložke.
ČLOVEKA SPOZNAS V DVEH DNEH, ŽIVAL NIKOLI
POLZI V AKVARIJU
Res je, da brez ribic ni akvarija in da, vsaj za tistega, ki mu v prsih bije akvaristovo srce, ni nič lepšega kot pogled skozi šipo lepo vzdrževanega akvarija, v katerem plava skupina pisanih ribic. Nekoč smo imeli priložnost videti malce nenavaden, pa
VELIKI KALUŽNIK: ker diha s škrgami, moramo skrbeti za kisik v vodi
vseeno prav lep akvarij. Ni bil ravno velik, z lepo, polžno vzpetino, sestavljeno iz sivkastih oglastih kamnov, med katerimi so poganjale vodne rastline. In vendar je bilo nekaj posebnega v tem akvariju. V njem ni bilo niti ene ribice, toda kljub temu je bilo v vodi vse polno življenja. Po rastlinah, po kamnih in po stenah akvarija se je sprehajalo kakih dvajset ali trideset živo rdečih vodnih polžev. Nekateri so se pasli na algah, ki so se nabrale po šipah, nekateri pa so se sprehajali sem in tja in gor in dol po skalni vzpetini in po vodnih rastlinah.
Tak akvarij, brez ribic, ima naš znanec že nekaj let, in tako se je že navadil opazovati svoje polže, da mi je zaupal, da ribic nič ne pogreša. Kadar se odpravi na obiske k drugim akvaristom, se ozira le še po polžih. Tudi na tem področju akvaristike je namreč izbira iz leta v leto širša
in ljubitelj polžev poleg rdečih in črnih roženih svitkov, ki so v naših akvarijih najbolj razširjeni, lahko dobi tudi razne tropske polže, ki pa seveda sodijo le v ogrevan, tropski akvarij in med katerimi nekateri dosegajo tudi velikost našega domačega vrtnega polža.
Seveda pa imajo tudi polži, ki so v vsakem akvariju sicer dobrodošli sostanovalci ribicam, saj pospravijo ostanke hrane in čistijo alge s sten in akvarijskih rastlin, svoje zahteve.
Roženi svitki na primer dihajo s pljuči in zato prihajajo od časa do časa po zrak na vodno gladino. Ce jih damo v ozko in visoko akvarijsko posodo, bodo slabo uspevali, saj bodo večino energije in časa morali porabiti za dirjanje po steklenih stenah na vodno gladino po zrak in nato spet nazaj na dno po hrano. Nasprotno pa se bodo roženi svitki imenitno počutili v plitvi akvarijski posodi, ki jo zasadimo z vodnimi rastlinami in v kateri jih krmimo s solato in ovsenimi kosmiči. Prav kmalu bodo začeli polagati jajčeca, ovita z zdrizasto prozorno oblogo, na steklene stene in liste rastlin in v nekaj tednih bomo imeli več ko dovolj lepih akvarijskih polžkov vseh velikosti — domače prireje.
V akvariju, kjer žive polžki le kot podnajemniki, pa se žal ne bomo dolgo veselili njihovega zaroda. Majhni, drobceni polžki, ki imajo še čisto mehko lupinico, so namreč posebna poslastica za akvarijske ribice, ki jih obirajo z rastlin že v prvih dneh, ko se izležejo.
Čeprav so med našimi akvaristi najbolj znani rdeči in črni roženi svitki, ki so prav lepi in koristni v akariju, je za mrzlo-vodne akvarije primeren tudi živorodni kalužnik, ki, kot že ime pove, rodi žive in popolnoma razvite mladiče. Ker pa kalužnik ne diha s pljuči kot roženi svitki, ampak s škrgami, moramo seveda računati z njim kot potrošnikom kisika v vodi akvarija in paziti, da kisika zaradi prevelikega števila rib in polžev ne bo začelo primanjkovati.
Sicer pa so polži v vsakem akrariju nadvse koristni. Marsikateri ostanek hrane pospravijo, preden se začne razkrajati. Vendar pa še tako marljiva ekipa polžev ne more delati čudežev, saj nikakor ne more biti kos prevelikim količinam razpadajoče hrane, ki se lahko nabere v akvariju
pri nepremišljenem in preobilnem krmljenju.
Glede akvarijskih rastlin smo lahko brez skrbi. Večina polžev se jih ne loti, nekatere izjeme, kot je npr. veliki blatnik, ki je sicer priljubljen zaradi svoje svedraste podolgovate oblike, pa lahko gojimo v posebnem akvariju, v katerem ne bo rastlin, ampak le lepo sestavljeni kamni primernih barv in oblik. V takem akvariju krmimo polže blatnike s solato in prav dobro bodo uspevali.
Prav pri ureditvi akvarija za polže pridejo do izraza vse sposobnosti njihovih ljubiteljev, da akvarijsko dno prilagode načinu življenja, navadam in, ne nazadnje, tudi barvam in velikosti svojih gojencev.
živorodnim kalužnikom, ki se včasih zarijejo tudi kak centimeter v zemljo, je najbolj všeč peščeno dno iz mehkejše mivke; za rdeče, prosojne rožene svitke pa je najprimernejše gladko dno in ozadje, sestavljeno iz sivkastih ali belih kamnov, na katerih bo prišla do veljave njihova barva.
Sicer pa je v akvariju, v katerem gojimo polže, dno najbolje urediti tako, da je čimbolj pregledno in da lahko vsak trenutek vidimo, koliko jih je pri hiši in kaj počno.
ROŽENI SVITEK: rdeče r.javi polžek .je doma povsod
^ PROBLEMSKI *	SAH
ŠAHOVSKI PROBLEM ŠT. 9 »Louma turnir« 1941 L. PROKEŠ
OD 7 DO 79 DINARJEV: Pod številko ena moda še in še poudarja pasove, a v ljubljanskih trgovinah jih skoraj ni dobiti. Vrzel so zdaj zapolnili v BOUTIQUE KOTEKS-TOBUS na Miklošičevi cesti. Iz Zahodne Nemčije so uvozili veliko modnih pasov različnih barv, materialov in oblik.
REŠITEV PROBLEMA ŠT. 8
1. Tc31, c3 (Kc3:) 2. Dc5 + , Ke4 (Kd3) 3. Te3: (Sf4) mat.
Beli na potezi dobi Beli: Ka4, Le«, P:d6, e5, (4)
Crni: Kf4, Thl (2)
Razmerje materiala in položaj figur današnje študije se v raznih modificiranih oblikah pogosto pojavita v praktični igri. Posebna privlačnost te študije so zanimivi manevri belega, ki z večkratno žrtvijo lovca omogoči odločilno povezavo svojih kmetov.
111.80 NIDARJEV: 'Športne opreme nam ne bo več treba uvažati iz tujine. Tudi doma znamo narediti že vrsto imenitnih in cenenih reči. To pot vam predstavljamo ležalnik z aluminijastim ogrodjem iz karirastega platna, ki mu lahko dodamo še poseben podaljšek za nove. Na prodaj je v športnem oddelku veleblagovnice NAMA.
155 DINARJEV: V MODNI HIŠI smo se v oddelku z žensko konfekcijo navdušili nad ceneno, a učinkovito in izredno uporabno žensko športno obleko, primemo za službo tja od maja do Oktobra. Na prodaj, je v nekaj modnih barvnih odtenkih, iz domačega polyestra pa so jo ukorjili v novogoriškem Idealu.
16.50 DINARJEV: Pa še novost za ljubitelje sobnih rastlin: v oddelku s čistili v pritličju SUPERMARKETA na Ajdovščini prodajajo poseben preparat »Bo« za boljšo rast sobnih lončnic, ki ga dodajamo vodi za zalivanje. Izdelek je iz serije zahodnanemških gospodinjskih pripomočkov s skupno oznako »Colio«.
IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA
RDEČI KANJON
"PRISPELI SO ua VEUKEGR ŠOTORR V! JE STRL SREDI TRBDRR
»ASE ZAPRT DRUŽBENI RAZREO
REŽISER
OGNJENIK I MESTO V NA SICILIJI I IRANU
VODSTVO I JAPONSKI PODJETJA! pregovor
orooo, POGLEJ- NO., NOVE MOČ! P/3/HRJHSO '
E J TRNTR, MUTITR SE
50URCU
RLTt&g TUUR3 N IM RJO NINRKE ,
veljrveL.
cE ^ UJETJEO, Sl ŠTEVILKE,
OELOVNR MOC!
naREonošLR, . uobrodoslr!
SIGNALNI
NABOJ.
Zabiča
^ I VNETJE
NOSNE
SLUZNICE
NAHOO
OL MESTO JORDANIJE
AH I6RALEC (6ARV)
GR. BOGINJA EMLJE
KA OSV ARMADA
NAS EPSKI PESNIK (ANTON)
KONČNO NEKJJO / K J NOS/ HLRČBJ
TEKSTILNA
DELAVKA
NAZIV 2A VOJVODINCA
GENERALNI
SEKRETAR
OZN
2
-unua?!!
MRE NISI
N O, NO,
SRJ T-R N/SVR
HOTELN ZRL ITI
POVEJ N.
IZR J SE VRHVŽRPRRV UOGRJR,,,
0DS1RANITEV
POLITIČNIH
NASPROTNI«!!
IpTlKTvn I5™1"* C0 LETALSTVO I s KOVINO
DEL HOLANDSKIH PRIIMKOV
IGRA S KARTAMI
DEL VOZA
NflzrVR SVR PR MISLILR.
UJOGRJR SE IR, UR BOSTR JUTRI ZJUTPRJ JJOBILR VSRK SVOJO MOTIKO /N VES URN OKOPRVRLR KORUZO
6L MESTO MOLDAVIJE
AMER DRAMATIK C EU CENE)
ZENSKA,KI KOGA VPELJUJ E
JAP. PIJAČA
KRAJ PRI NO
VI SORICI
ORGAN VOHA
TVORBA V PANJU
OTOK V KVARNERSKEM
ZALIVU
OGLARSKA
KOPICA
DRUGO IME ZA CIANID
KOPNO OBDANO Z VODO
JUZNOAMER
VELETOK
L
BI CI K LA
P RELISTR VIL VRMR JIH BO/M KER PO VRST/: .mroetr PEURO" MRHOV/NRR " ,POK€R PEPE"'
....
NASA
NAJVEtJA
REKA
VRJU.
sestavil:
V.KORENI
TELEVIZIJA
SURI
VALENTNI
ALKOHOL
MUSKA
CVETLICA
LUKA V SEV FRANCIH
Q
MESTO 00
Ženevskem
jezeru
ATLETSKA
DISCIPLINA
' '» ••■'HBRP,»nBm. -UL
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠN.IE ŠTEVILKE: VODORAVNO — Bombaž, opornik, gen, ata, Aron, od, Tamar, IT, pano, jezikač, erotika ZK etil, Pjer, shema, Kata, Lamartine, alibi, tir, nosilnica, Ivanka, ajda, LT, cer, er, žongler, ac, karnen, lopa, Panonija, osem, anemometer, NV, paladin, miška, niina, saraj. IZREK: Bogat je zmeraj žejen
TRLE VELIKI JE, ON/RRR" ZR NJIM PR, KEVRV/
skrlp"
IZBRRNR 'URUŠČUNR. K.RJE
OJE J/ SRMR IMENR. NR VSE SO URZPISRNE NRGRRDE.
GRM! ROPREJ/ /N
ZDRJLE NISO VIDETI NEVERNI. KR/R POCEPRLI SO PO UE2IŠCIH /N zE ŠMRclJD
PUSTOLOVŠČINE CISCO KIDA
SANTOS J TO NI '
NO, PA e*v>o TE
MEDTEM ....
UJELI $f$EDI DEL*,
POODINND ŽEvJl
£ANKO / KA3 J
ČAKAMO 1	/	-----
i
IgiRSi
gL	,BAZWI6U5A
NENADOMA <J0 3E O0>JR L- .
V BANkOO GREMO /
PO ZLATO >
O&KOUTEhiC OTE/
VIUR.ftREMT, LEPO PftOfciM
POTEM , RIUAJA UA 3
AVfclL
TO
&ILO LEPO PD TEfc>E .
■!«!!!!
I
^CUDEMELLA G.RENTA jp MU3NO&T AVRTLTNE PROŽMOfe PfUPRAUtlA t>0 75SA ,t>A oS JES &L6PO U&OSAU .
F><UZELA 6E JE K- &REMTU
aamrig-
W*.
r>r.vAT	JE
PRX&sl t>o	.
KjO STA. «?>6 OTAAA 06TfOICE Z-LILE \J POLOU&.,OE AVRJL
WEMl
SofcEXN?0 O, KAJ TI	SbIJlAD^A	OMOTICA	.
'Jza&čfj
,, .'Tv* / <■.. ... • «
»3K&22. ’
Nrsr
%
VLČKI KAKO poujoe>ur .ČEftl VTC
MtEMT OSTAL	e>e6£t>
JE DO&Tl' ApLI-A/l^O J\ MOTRI * A KOZ J
m
TV X NA6e. Z-LATo, pAisiTcre /
70 MED MAMO N- . !2LM6NJAt>A
OPtZOfrTI • VJE^
fore»\JA
3U
NOHAL DR
.EMI /+03 L DR
ftKEMT PAL
L
‘M'1 _ VESEL, KO_
LWi>*OOLL
ofcKjoiLA JE &REH TU W DA ME e,I JLDEL.PCtE tANE<3A. MAS-AAE*»KP< .
žJmmlokp 3E ipaela razmajano ,TO JE TOM LLOTBLA •
V1CVLIMO 60&0 .
KO JE O&TALA €AMA JE VICKI ZAJOKALA
POCAKAU ! PIZEGIJ=<7 POTNIKE r
NIC' NE ROMO
do&ili OD potnikov. pSiCasT1
NEUSPEH /T
KER. OfM
VICKI
s
SPUJH NI J
iaastt
U
NA\r«A T
VICK.I DH IMLA OPAZILA AVRIUMO kJKO IM TO JI JE POV&DALO V^e-
VICKI e>e^MTO NJI 2AMERIUA <fcC	-tk	rxn	-tm
V AVRIL-O -ZAMEBILA WJ OH	L	ZALUUlbU
p1
H
I
i
■
I
i
g
g
■
■ ' g
s
i
E
B
B
■
i
B
:
B
i
i
i
'
B
I
i
i
I
■
i
I
■
i
E
H
I
I
I
i
g
B
i
i
.
H
B
B
i 1 i
,! 3
M			
	n	w
»Če bi tudi država tako počasi delala denar, ne bi nikoli prišlo do inflacije!«
um
»Hej, zbudi se!«
f—r
 ___________
- --------1)1,-.-	■M'1	|II	)	n	|	*
•	/S-'*	-i.	«4».»*«•••
Kdor predolgo opazuje veter, ne bo sejal, kdor predolgo sprašuje oblake, ne bo žel.
Iz del cerkvenih očetov
»To je kopalnica, to pa je podnajemnica iz sosednje sobe!«
'IIIHIIIIIIl
fiiiHimm
nnnmur
rrfmfrrfrn
»Rad bi kako knjigo, za katero sem še premlad...«
»A ti nisem sinoči rekla, da te ne maram nikoli več videti? Lahko bi mi dal vsaj do jutri mir!«
F:
T0^~
»Pridete jutri na revanšo?«
up
[v
n
r
»Proglašam nov svetovni rekord!«
»Fantje! Pozabil sem vam povedati, da imamo opravka z bivšim rokoborcem!«
Odvetnik obišče svojega klienta, ki je bil obsojen na dolgoletni zapor. »Ali so vas sorodniki že kaj obiskali? - »Ne,« vzdihne zapornik. - »Kako pa to?« - »Uprava kaznilnice jim ne dovoli zapuščati celic.«
‘L
• »F.’** .V	«1.. .f-.M -
►To mora biti policijski pes!«
&
«•? o
//rT' .-J
»Ves čas imam občutek, cla naju tvoj mož opazuje!«
E A O
B T M Z K C P f 1
vV D c H
3yR«v
ir-
j~?>i
C«b^.3> r-fe)	og-efr.
»Saj res, nisem vam povedal, da sem nepismen!«
'KT I
»Dobra novica, očka, sosetla se spet sonči!«
B