POŠTNINA PLAČANA T GOTOVINI
Brezplačno, samo za člane I
UPOKOJENEC
ORGANO DELL’ ASSOCIAZIONE Dl PENSIONATI ST AT ALI E PARASTATALI A LUBIANA GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV V LJUBLJANI
£«. 12.	Ljubljana,	dne	20.	decembra	1941./XX.	Leto	vi.
Uredništvo In uprava: Wolfova ulica St. 10. Tel. 4553. Društveni Čekovni račun PoSt«e Hranilnice St. 12-131, oni društvenega Posmrtnega sklada pa St. 17-678. lachafa enkrat mesečno.
Decembersko številko UPOKOJENCA pošljemo vsem državnim in samoupravnim upokojencem in upokojenkam Ljubljanske pokrajine v pogled. Nečlanom, tudi če ne pristopijo, številke ni treba vrniti. Glej predmetni članek na drugi strani!
Vsem našim elanom itt članicam tet ostalim državnim in samoupravnim upokojencem in upokojenkam
MagasCavljen božic
in srečno tet zdravo novo teto.
1Vaj prinese prihodnje teto osem narodom tako potrebni in od oseh nažetjeni mir.
Predsednik dr. Juan Vrtačnik Društveni upravni odbor. Uredništvo in uprava Upokojenca.
Minister Serena v Ljubljani
V nedeljo dne 23. novembra je obiskal Ljubljano glavni tajnik Fašistične stranke, minister Ekscelenca Adelchi Serena. Ekscelenca Serena je dospel v Postojno ob 8.29 zjutraj v večjem spremstvu, kamor mu je prišel 'naproti Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine in Zvezni Tajnik Eksc. Grazioli. Na Rakeku so bili zbrani šolski otroci z zastavicami m mnogoštevilno zastopstvo domačega ljudstva.
V Logatcu se je zbralo vse domače prebivalstvo ter pozdravljalo hierarha z navdušenimi manifestacijami. Ob prihodu vlaka so se znašli armijski general Eksc. Robotti s šefom in oficirji svojega generalnega štaba, general GAF Danioni, poveljnik logaške posadke polkovnik GAF Gora in okrajni komisar Rosin in drugi. Logaški župan Ciril Oblak in župnik Valentin Remžgar sta mu izrekla vdanostne pozdrave in želela dobrodošlico ob prihodu v Ljubljansko pokrajino.
Ekscelenca Serena se je zahvalil za pozdrav in za manifestacije, ki mu jih je priredil Logatec. Ko prinaša prebivalstvu Ducejev pozdrav, je prepričan, da bo prebivalstvo v svoji lojalnosti in v svojem delu našlo najboljšo bodočnost.
Šolska mladina je nato v italijanščini zapela Giovenezzo in vzklikala Duceju „Zivio“. —
Najlepši sprejem pa je Tajnika stranke čakal v Ljubljani. Povsod v mestu so za-vihrale z javnih poslopij in zasebnih hiš trobojnice. V izložbah trgovin in na zi-
dovih so se poleg zastav pojavile tudi slike Kralja in Cesarja ter Duceja. Glavni kolodvor je bil posebno slavnostno okra-šen^
Že kmalu po 9. so se na peronu začeli zbirati visoki dostojanstveniki Stranke, višji oficirji in zastopniki Dopolavora, zastopnice ženskega Fašija, učiteljice častne službe ter zastopniki vseh ostalih Strankinih organizacij. Zastopniki stranke so se razvrstili na peronu od glavnega vhoda do novega dela perona, kjer je bila častna četa Sardinskih Grenadirjev s svojim poveljnikom generalom Orlandom in vojaško godbo na čelu. Na kolodvor so prihiteli tudi zastopniki Ljubljane, mestni župan dr. Jure Adlešič z mestnimi svetniki, stolni kanonik dr. Klinar in mnogi drugi dostojanstveniki, predstavniki Zbornice za trgovino in industrijo, Obrtniške zbornice, Inženjerske zbornice in drugi. Pri.sprejemu so bile zastopane tudi slovenske narodne noše.
Prihod vlaka ob 10. uri dopoldne je bil sprejet z navdušenim vzklikanjem vseih navzočih.
v Ko je vlak privozil na postajo, je vojaška godba visokemu gostu na čast zaigrala državno himno, ki so jo vsi poslušali odkritih glav in z rimskim pozdravom. Ko je Minister Adelchi Serena izstopil, so ga vsi prisotni pozdravili z navdušenim vzklikanjem Duceju. Nato je visoki gost pregledal častno četo in je v spremstvu Eksc. Visokega Komisarja in ostalih
visokih dostojanstvenikov Ljubljanske pokrajine nadaljeval pot proti izhodu, kjer ga je sprejel in pozdravil mestni župan dr. Jure Adlešič, ki je najprej v italijanščini in potem v slovenščini med drugim dejal:
»Ekscelenca! Srečen sem, ker imam veliko čast, sprejeti Vas kot zastopnika Rima, tistega Rima, ki je simlbol civilizacije, kulture in pravičnosti. Obenem se čutim srečnega, ker Vam morem povedati, da ne bomo mogli nikdar pozabiti vsega, kar je naredil Duce za belo Ljubljano na socialnem, kulturnem, in političnem področju. Obenem izražam željo, Ekscelenca, da bi nam tudi v bodoče ohranili vso svojo dobrotnost in se Vam zahvaljujem za obisk, ki pomeni veliko čast za Ljubljano."
Tajnik Fašistične Stranke Eksc. Adelchi Serena se je županu dr. Adlešiču za sprejem kratko in jedrnato zahvalil. Med drugim je dejal:
»Gospod župaln! Zelo sem zadovoljen z lepim sprejemom in gostoljubnostjo tega lepega mesta in da morem tudi od tu poslati pozdrave Duceju". Vsi prisotni so nato rimsko pozdravili, nakar je visoki gost končal: „Prilhajam med vas kot tovariš in želim, da bi tudi med vami dobil sodelavce." Nato se je visoki gost prisrčno pozdravil z županom,, potem pa je pristopila Slovanka v narodni noši in Eksc. Sereno v slovenskem jeziku pozdravila ter mu izročila krasen šopek, ki ga je visoki gost z vidnim zadovoljstvom sprejel.
Nato je Minister Serena v spremstvu Eksc. Visokega Komisarja in ostalih dostojanstvenikov med navdušenimi vzkliki zapustil kolodvor in se podal v avtomobilu v vladno palačo.
Poklonitve v vladni palači.
V vladni palači je Glavnemu tajniku ministru Eksc. Sereni predstavil Visoki Komisar svoje sodelavce in ugledne krajevne osebnosti. Odsotnega škofa je zastopal generalni vikar msgr. Nadrah. Župan dr. Adlešič mu je v spremstvu odposlanca mestnega sveta ter mestnih uradov
izročil z besedami udanosti veliko kolajno, predstavljajočo svetnika, zaščitnika mesta. V dvorani za sestanke so bile zbrane skupine predstavnikov vseh panog delodajalcev in delojemalcev. Velika dvorana Je 'bila polna slovenskih predstavnikov, ki so sprejeli Duicejevega zastopnika in njegovega najožjega sodelavca z živahnimi Živio- klici.
Prvi je nato pozdravil Tajnika Stranke predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar, za njim predsednik Pokrajinske zveze delojemalcev dr. Alujevič.
Minister in Tajnik Stranke je odgovoril na pozdrave in izjavil, da je vesel, ker se nahaja na tej krepki in velikodušni zemlji, ki je postala nova, lepa pokrajina Italije. Zbranim je sporočil pozdrave Duceja in izrUzil prepričanje, da se bo Ljubljana izkazala vredno zaupanja in 'Skrbi, ki jo kaže Režim. Minister Ser ena je nato govoril o korporacijski in sindikalni organizaciji in z veseljem je ugotovil, da se v Ljubljani 'tipična organizacija fašistične države srečno uveljavlja. Tajnik Stranke je podčrtal moč korporativnega režima, ki je s svojim uveljavljenjem dokazal zgre-išenost demokratičnih in boljševiških ideologij.
Po končanem poročilu s pozdravom Kralju in Duceju je minister Serena od-
Decembrsko številko Upokojenca Vam pošljemo v pogled z vabilom za pristop k našemu društvu.
Društvo je bilo ustanovljeno 25. septembra 1920. Obstaja torej že nad dvajset let. Iz začetne svoje skromnosti se je razvilo v samozavestno, v javnosti in od pristojnih oblastev upoštevano močno stanovsko organizacijo.. Danes je včlanjenih v društvu okrog 7S vseh upokojencev Ljubljanske pokrajine, prav vseh panog in od najvišjih do najnižjih.
Večina upokojencev se torej zaveda, da je mogoče uveljavljati naše upravičene težnje samo v močni enotni organizaciji.
Ali so potrebne organizacije, o tem razpravljati in navajati dokaze bi bilo odveč...
§ 2. društvenih pravil pravi, da je namen društva »ščititi in pospeševati gmotne, stanovske in gospodarske interese upokojencev s tem, da sestavlja, predlaga in zastopa vse v prid stanovskim zadevam potrebne vloge in prošnje itd. Izdaja društveno glasilo „Upo-kojenec“ ...
Društvo ni politično.
Zastopa torej z vsemi legalno dopustnimi sredstvi interese in pravice upokojencev. To pa more storiti samo močna organizacija in ne posamezniki, ker je glas
šel, da otvori Dom Fašijev na Erjavčevi cesti, takoj nato je posetil sedež Ženskega fašija. Po obisku v Fašističnem domu, ki si ga je ogledal v spremstvu zveznega Podtajnika Gattija, se je Ekscelenca Serena podal k otvoritvi G. I. L.-ovega doma v prvem nadstropju Narodne galerije. Od tu se je podal na pokopališče, kjer SO' pokopani italijanski vojaki, ki so umrli v ujetništvu med svetovno vojno, 'kjer je položil na spomenik velik venec s trobojnico. Poklonil se je tudi ob kostnici avstrijskih vojakov, padlih v svetovni vojni.
Nekaj pred 16. uro je obiskal minister Serena vojašnico 2. grenadirskega polka. Po kratkem obisku v mestu je prisostvoval na sedežu Dopolavora novi lepi vojaški prireditvi. Ob 17. se je Bksc. Serena podal v vladno palačo, kjer so se zbrali Fašisti Ljubljanskega Fašija na njegovo poročilo, na kar je bila kratka svečanost blagoslovitve prapora Ljubljanskega Fašija. Zvezni Tajnik Eksc. Grazioli je podal v daljšem izbranem govoru poročilo o delovanju Ljubljanskega Fašija. Glavni Tajnik Stranke minister Eksc. Serena je čestital Zvcžnemu Tajniku za delo, ki ga je izvršil in nato govoril ljubljanskim fašistom. Zborovanje se je zaključilo s petjem fašistične himne.
Eksc. Minister Serena je zapustil Ljubljano ob 17.45. Visoki Komisar Eksc. Grazioli ga je spremil do Postojne.
posameznika — glas vpijočega v puščavi ...
Naše društvo ima mirno zavest, da je vso dolgo dobo svojega obstoja storilo po svojih najboljših močeh v polni meri svojo dolžnost, vedno ob vsaki priliki moledovalo in posredovalo na merodajnih mestih, da bi vsaj nekoliko olajšalo bedo in Skrbi upokojencev. Vseh naših opravičenih teženj sicer ni bilo mogoče izposlovati, vendar imamo zabeležiti lepo vrsto uspehov. Nihče od tistih, ki ugotavljajo, da društva nič ne dosežejo, ne 'pomisli, da društva in organizacije in njihovi odbori ne morejo jamčiti za uspeh, temveč le za pošteno in vztrajno delo. Ne pomislijo pa tudi, kakšen bi bil položaj upokojencev, če bi društva ne bilo.
Treba je torej, da smo vsi upokojenci strnjeni-in složni v borbi za naše interese in se trdno držimo načela: vsi za enega, eden za vse. Vsi stanovi se organizirajo, saj vidijo samo v organizaciji svojo rešitev. —
*
Članarina je nad vse minimalna: pristopnina eno liro 15 cent., članarina mesečno ravno toliko, ki se pa mora poravnati vsaj v četrtletnih zneskih. Zaradi prihranka za večkratno poštnino se pa priporoča, da se poravna članarina če ni mogoče za celo leto, vsaj za pol leta naenkrat. Pristopnina in članarina za /4 leta
znaša torej 4.60 lir, zaJ/2 leta 8 lir, za % leta 11.45 lir in za celo leto' 14.85 lir. Pozneje, ko je pristopnina poravnana, pa 1.15 lir manj..
Za to malenkostno članarino dobivajo naši člani brezplačno mesečno društveno glasilo Upokojenec.
To glasilo je nujno potrebno prav vsem državnim in samoupravnim upokojencem, upokojenkam, in vdovam. Objavlja namreč vse važne zakonske uredbe in ukaze najvišje oblasti Ljubljanske pokrajine, Njegove Ekscelence Visokega Komisarja, objave, navodila, pojasnila in opozorila finančne, poštne in železniške direkcije, mestnega poglavarstva itd. Opozarja torej svoje člane na vse, da jih obvaruje neprilik in neprijetnih posledic, ki so neizogibne, če ni vsak sproti poučen in opozorjen o vseh predpisih in izpre-membah zakonitih uredb in naredb. Upokojenec prinaša društveno kroniko, razne važne informacije, gospodarske, gospodinjske, zdravstvene in druge nasvete itd.
Za pristop ni nadaljnlh formalnosti: S pošiljatvijo pristopnine in vsaj !4 letne članarine (4.60 lir) je pristop izvršen. Pri-stopivšemu pošljemo člansko izkaznico in postane deležen vseh udobnosti, navedenih na drugem mestu pod »Članske ugodnosti'1. Opozarjamo pred vsem na društveni posmrtni sklad, ki edini nima starostne omejitve za pristop.
V Ljubljani in v njeni Okolici bivajoči lahko prijavijo svoj pristop osebno v društveni pisarni, Wolfova ul. št. 10, dvor. trakt 11. nadst., vsak delavnik med 10—12 uro, ali pa po poštni položnici, ki se lahko kupi pri vsakem poštnem uradu in opremi s številko našega ček. računa 12-131, oizi-roma po dopisnici in pošljemo položnico.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1941.
Dr. Vrtačnik Ivan, predsednik upravnega sodišča v pok., t. č. predsednik.
Dr. Papež Milan, viš. zdravstv. svetnik v pok., t. č. podpredsednik.
Spende Anton, ravnatelj zemlj. knj. v pok., t. č. tajnilk.
Abram Ivan, pis. ravnatelj v pok., t. č. blagajnik.
Odborniki:
Adlešič Albin, inšpektor drž. žel. v pok. Arko Franjo, inšpektor fin. kontr. v pok. Bekš Joža, davčni inšpektor v pok. Jagodic Anton, pis. ravnatelj v pok.
Modic Karla, poštna uradnica v pok. Rosina Joško, kapetan v pok.
Šercer Ivan, orožniški narednik-vodoik v pok.
Wester Josip, prosvetni inšpektor v pok. Žgajnar Matej, šolski upravitelj v pok.
Namestniki:
Mladič Anton, višji svetnik v pok.
Abram Vladimir, viš. pis. ravnatelj v pok. Žerjav Mihael, kapetan v pok.
Testen Lovro, inšpektor drž. žel. v pok. Škerk Štefan, višji stražnik v pok.
Preglednika računov: Goritschnigg Franc, računski inšpektor v pok.
Jan Janko, inšpektor finanč. ministrstva v pok.
Vsem državnim in samoupravnim upokojencem ^Ljubljanske pokrajine
Železniškim upokojencem v vednost
Ker se ie število članstva društva železniških upokojencev znatno znižalo, se je društvo razšlo. Malenkostna imovina se Je odstopila železniškemu odboru za socialno pomoč pri železniški direkciji v Ljubljani; ta odbor podpira tudi priseljene upokojence, ki so brez pokojnine. Ker je pri društvu državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani (VVolfova ulica 10/11) včlanjeno že večje število železniških upokjencev, je nujno potrebno, da se še ostali pridružimo, da bomo iineli močno, enotno društvo vseh upokojencev, kjer bomo delovali in nastopali s skupnimi
Z objavo v ..Službenih Novinah“ bivše kraljevine Jugoslavije z dne 13. maja 1929, br. 110/XLV je stopil v veljavo zakon o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929.
Ta v izvenustavni dobi uveljavljeni zakon iirta določbe in odredbe, ki so v nasprotju z logiko m bi gotovo ne bile prišle vanj, ako bi bil ta zakon predmet razprav v kakem zakonodajnem telesu.
Obveze osebnega dela, iki jo uvaja ta zakon, lahko po določilu § 71. odstavek 6, minister za gradnjo na prošnjo osvobodi tisbo oblast, ki je izgradila ceste in ki iz rednih sredstev v pravilnem stanju vzdržuje svoje že obstoječe ceste.
Tega določila se je poslužila bivša Dravska banovina, in sicer kot edina banovina bivše kraljevine Jugoslavije in je odpravila osebno delo ali kuluk. Namesto tega je uvedla 5% banovinsko doklado, ki jo morajo plačevati tudi nameščenci in upokojenci, ako so obvezniki takega državnega davka, od katerega se odmerjajo samoupravne doklade.
Po tem bi moralo biti naravno, da so prav vsi prebivalci bivše Dravske banovine oproščeni osebnega dela, kakor tudi denarnih dajatev za osebno delo. 1 emu pa ni tako. Novela k zakonu o samoupravnih cestah, to je zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930 (Službene Novine z dne 10. junija 1930. Br. 182/XLXI M. g. Br. 40.082) je namreč iapremenila § 71 prvotnega zakona v § 67, čigar zadnji odstavek je po nerazumljivi in neodpustljivi nepazljivosti, kar je v nasprotju z elementarnim pravnim pojmovanjem, dobil dodatek, po katerem morajo tudi tedaj ako se z dovoljenjem ministrstva za gradnje ukine osebno delo na samoupravnih cestah, — osebe, naštete v četrtem odstavku §-a 38, — torej državni in samoupravni nameščenci in upokojenci plačevati tam določeno odkupnino (= kuluk!).
To določilo je velika krivica za državne in samoupravne nameščence in prav posebno za upokojence, stare nad 60 let in za vse ženske — javne nameščen ke in upokojenke, — ker morajo kljub
močmi. Železniški upokojenci imajo v tem društvu že zdaj svoj odsek in svoje zastopnike. Pripominjam, da upokojenci, ki so bili člani društva železniških upokojencev, ne plačajo nobene pristopnine. Imeli bomo mesečni časopis »Upokojenca", v katerim bomo lahko obravnavali vsa naša pereča vprašanja. Upam, da bodo vsi železniški upokojenci uvideli nujno potrebo za združitev vseh upokojencev in se bodo v svojem lastnem interesu pridružili skupnemu delovanju.
Ivan Šalamun,
bivši predsednik.
ukinitvi osebnega dela na samoupravnih cestah plačevati odkupnino za tako delo,
ki je odpravljeno na področju bivše Dravske banovine, — in to samo oni, ne pa tudi privatni nameščenci, kakor bančni uradniki in uradniki industrijskih podjetij in drugi, dasi je mnogo izmed njih dvakrat in večkrat bolje plačani h nego državni nameščenci in upokojenci.
Ta krivica se povečava s tem, da morajo tudi državni in samoupravni nameščenci in upokojenci plačevati to 5% doklado, ako so obvezniki takega državnega davka, od katerega se odmerjajo samoupravne doklade, — vrhu tega pa se jim odbija tudi še kuluk od plač in pokojnin. Na ta način vplačujejo vsi taki javni nameščenci in upokojenci za samoupravne ceste dvakrat, ki gotovo najmanj (kvarijo ceste.
In kar je najlepše: Vsi ostali državljani so bili obvezani za osebno delo na samoupravnih cestah samo do 60. leta starosti in samo moški, med teim ko se javnim nameščencem in upokojencem! obeh spolov odteguje kuluk za vzdrževanje teh cest preko te starostne dobe do smrti! Po § 38., odstavek 4, 'zakona o nedržavnih cestah plačujejo namreč vsi državni in banovinski nameščenci in upokojenci sploh osebno delo v denarju v znesku 3 dnevne plače (osnovne in položajni) oziroma pokojnin© brez ozira na spol, starost, položaj in državljanstvo, — torej do smrti!
♦
Naše društvo je že predložilo v letu 1937. predmetno predstavko na bivše ministrstvo za zgradbe. Prošnji pa ministrstvo ni ugodilo z motivacijo, da bi oprostitev plačevanja kuluk a samo državnim in banovinskim uradnikom in upokojencem bivše Dravske banovine izvala slične zahteve tudi s strani uradnikov in upokojencev v ostalih banovinah, ki pa nobena ni odpravila osebnega dela ali kululka in uvedla posebno doklado za vzdrževanje nedržavnih cest, kakor je to storila edino le bivša Dravska banovina Ta motivacija v današnjem stanju gotovo ne drži več.
Tako je torej zadeva s tem nesrečnim 'kulukom. Sedaj so bili znova storjeni potrebni koraki za odpravo kuluka in obstoja upanje, da se je odbil kululk od plač aktivnih nameščencev in od pokojninskih prejemkov upokojencev v septembru 1941 zadnjikrat! :—
Informacije
Za socialno pomoč državnim in samoupravnim upokojencem
V oktobrski Številki Upokojenca sma ponovili prošnjo, da kdor le more, naj prispeva z mesečnimi, če tudi skromnimi prispevki v pomoč' upokojencem, ki niso sedaj deležni nobenih pokojnin in navezani edino le na skromno podiporo Rdečega križa.
V septemberski številki Upokojenca smo objavili prvi izkaz naše akcije, ki je iznašal 801.84 lir. v prihodnji številki bo objavljen naslednji izkaz.
Prispevki se naj pošiljajo na društvo, položnice se dobijo pri vsakem poštnem uradu. Treba jih je samo opremiti s Številko našega čekovnega računa Poštne hranilnice št. 12—131. Na zadnji strani položnice pa naj pripišejo, da j« znesek namenjen za socialno pomoč Rdečega križa. V Ljubljani in okolici stanujoči naši člani pa lahko osebno vplačajo za to akcijo namenjene prispevke v društveni pisarni.
Odpri sreč, odpri rokč, otrl tovarišem solzč!
Pokrajinski odbor Rdečega križa je nas obvestil, da se je v okvirju RK osnoval oddelek za oblačila, ki ima nalogo, da skrbi za pomoč po vojni prizadetim beguncem, priseljencem in ujetnikom, s tem, da jim nudi oblačila, posteljnino, živila, zdravstvene potrebščine itd.
Prosijo nas, da bi tudi mi pričeli z nabiralno akcijo med svojim članstvom, in sicer z nabiranjem stare obleke, perila, obutve itd.
Smatramo za svojo dolžnost, da o tej nabiralni akciji obvestimo svoje člane. Podarjeno blago se oddaja Rdečemu Križu, Oddelku za oblačila, Čopova ulica št. 1, drugi vhod, pritličje (Delavska zbornica). Kdor le more, naj kaj podari, vsaka malenkost bo prišla prav.
Opozorilo tistim, ki pišejo v inozemstvo
V času vojne veljajo za dopisovanje z inozemstvom naslednja določila: Prepovedano je, pošiljati v inozemstvo razglednice in poštne vizitke. Prepovedano je, uporabljati kuverte s podlogo in kvadriran papir. V pisma je prepovedano dajati pokrajinske fotografije krajev, ki se nanašajo na vojaško pomembne kraje, fotografije oseb pa ne smejo biti pritrjene na kartone. Prav tako je prepovedano, vlagati v pisma izrezke iz listov, cigarete, nepopisane kose papirja in kuverte, znamke, papirnat denar pa notni papir, bodisi prazen ali popisan. V pismih se smejo izmed jezikov uporabljati samo albanski, amarski, angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, finski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, korejanski, latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, percijski, poljski, portugalski, slovaški, slovenski, španski, švedski, turški in ukrajinski.
2. Priporoča se, da pošiljatelj nalepi znamke v zgornji desni kot naslovne strani obenem pa da pripiše svoj naslov na rob zadnje strani ku-
Društvena kronika
Še enkrat — kuluk
članom bivše mariborske »Samopomoči"
kakor tudi onim nekdanjega društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks in Ratteninann“ v vednost.
verte. Prav tako pa je dobro, da svoj naslov ponovno napiše tudi na vsak list pisma, da se med poslovanjem cenzure ne primeri zamenjava. Pisma, ki ne bodo v skladu s predpisi pod 1„ bodo izvzeta iz prometa. Pisma, katerih pošiljatelji se ne drže priporočil pod 2., pa lahko doživijo zakasnitev.
Nov grob
Dne 27. oktobra je umrl v Ljubljani upokojeni višji davčni upravitelj Gustav Kerne v 70. letu svoje starosti. Služil je pri raznih davčnih uradih na bivšem 'Kranjskem, nazadnje kot višji upravitelj in šef davčne uprave v Žužemberku, kjer je bil upokojen z 39 službenimi leti. Imel je širok krog prijateljev in znancev, od vseh zaradi njegove odkritosrčnosti in blagega srca priljubljen in spoštovan. Naj naš dolgoletni, zvesti član v miru počiva.
Imena vseh naših v letošnjem letu umrlih članov in članic bomo objavili v januarski številki Upokojenca.
Članske ugodnosti
Člani dobivajo list „Upokojenec“, ki izhaja mesečno, brezplačno.
„Uipokojenec“ je nujno potreben vsakemu drž. upokojencu, upokojenkam in vdovam, saj prinaša vsa navodila in pojasnila, tolmači uredbe, opozarja svoje člane na vse, da jih obvaruje neprilik in neprijetnih posledic, predvsem v materialnem oziru, ki so neizogibne, če ni vsak sproti poučen o vseh predpisih in izpremembah zakonitih določb.
Društvo intervenira za vsakega člana v vseh osebnih zadevah (posebno glede pokojninskih prejemkov itd.) pri centralnih oblastvih in daje vse zaželjene informacije pismeno ali ustno — vse brezplačno.
Ljubljanske člane opozarjamo predvsem na znatni popust v kopališču hotela „Slon‘‘ za parne in kadne kopeli proti društveni izkaznici, ki jo dobe člani v društveni pisarni brezplačno.
Društvo ima svoj posmrtni sklad
Že po preteku šestih mesecev po vplačilu enkratne pristojbine ali šestmesečnih obrokov, članarine po L 3.80 se izplača svojcem umrlega podpora v znesku L 190.—, po enoletnem članstvu L 380 itd., torej približno osemkrat toliko, kolikor je vplačal. Ta podpora se stopnjuje do zneska L 760.—. Podpore se pa lahko zvišajo, kakor hitro bo dopuščalo stanje rezervnega fonda. O tem odločajo člani na občnih zborih. Cim več bo pristopilo članov, tem preje bo dana ta možnost.
V interesu vsakega člana je torej, da pristopi k posmrtnemu skladu našega društva, četudi je že drugod zavarovan. Dolžnost pa je tudi, da člani opozarjajo še neorganizirane upokojence na naš posmrtni sklad, ki edini nima starostne omejitve za pristop.
Opozarjajte tudi aktivne nameščence(ke), da lahko pristopijo kot izredni člani z enakimi pravicami, predvsem tiste, ki stopijo v kratkem v pokoj.
b) Člane našega posmrtnega sklada opozarjamo na § 2. zadnji odstavek Pravilnika, ki se glasi:
„Vsak član lahko ob vpisu na pristopnici ali v zaprti kuverti najkasneje v teku 6 mesecev po vstopi označi ime tiste osebe, ki je pooblaščena sprejeti posmrtno podporo, in izroči to kuverto, oziroma jo pošlje društveni pisarni v Ljubljani, Wolfova ulica 10/11. To izjavo ali vsebino kuverte lahko član s pismeno izjavo po želji izmenja.
Še vedno se posamezni člani zgoraj navedenih posmrtnih zavarovanj obračajo na naše društvo pismeno in ustmeno, kaj je z izplačili. Zaenkrat moremo ustreči samo z naslednjimi podatki:
Bivše jugoslov. zavarovalnice zdaj na Spodnjem Štajerskem niso več dovoljene. Njihova zavarovanja so ali dodeljena ali pa v fiduciarno upravo izročena nemškim zavarovalnim družbam. Zavarovanja italijanskih zavarovalnic in njih nemških in bivših jugoslovnskih podružnic se začasno upravljajo fiduciarno. Pozneje se bodo italijanski zavodi v določenem okviru pripuščali na Spodnjem Štajerskem.
Fiduciarna upraviteljica bivših jugoslovanskih življenjskih zavarovanj z vštetimi posmrtninskimi zavarovanji je postala Zavarovalna delniška družba Ostmark na Dunaju. Stvarna zavarovanja bivših jugoslovanskih zavarovalnic so bila izročena, kolikor se tiče bivšega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda „Dunava“, Splošni zavarovalni delniški družbi „Dunau-Com-cordia“ na Dunaju, kolikor se tiče vseh drugih bivših jugoslovanskih družb, pa Vzajemni zavarovalnici „Sudimark“ v Gradcu. Posamezna vprašanja glede te zadnje točke še potrebujejo razjasnitve in končne odločitve. Zavarovanja bivših jugoslovanskih bolniških zavarovalnic so bila dodeljena Vzajemni bolniški zavarovalnici „Sudmark“ v Gradcu. Zavarovanja Evropske blagovne in prtljažne zavarovalne delniške družbe v Beogradu pa so prešla na Evropsko blagovno in prtljažno zavarovalno delniško družbo v Berlinu.
Pripomniti je, da je tudi že na Spodnjem Štajerskem uvedeno prisilno zavarovanje jamstvene dolžnosti za avtomobile, kar je obligatno v vsej Nemčiji. Razen že imenovanih družb so na Spodnjem Štajerskem še dopuščene: Splošna elemen-tarnozavarovailna delniška družba na Dunaju za stvarna zavarovanja, Splošna zavarovalna delniška družba ,,Dier An-ker“ na Dunaju za življenska zavarovanja in za transportna zavarovanja že omenjena Splošna zavarovalna delniška družba Donau-Concordia na Dunaju.
Prenos življenjskih zavarovanj bo združen s težavami, ker so premijske rezerve naložene ali v državnih papirjih ali v zemljiški posesti in hipotekah, zaradi česar je računati z znatnim razvrednotenjem teh premoženjskih naložitev. Razen
Za upokojence - priseljence
Društveni predsednik je izročil pri Visokem Komisarijatu spomenico zaradi ureditve pokojninskih prejemkov upoko-jencev-priseljencev. Visoki Koinisarijat je naročil društvu, da sestavi in mu predloži natančen seznam vseh teh priseljencev glede domovinske pristojnosti.
tega so ta zavarovanja zavoljo razpada Jugoslavije podeljena na različne države, tako da je glede premoženjske razločitve pričakovati dolgotrajnega posvetovanja.
Ugodnost za one, ki imajo stvarna zavarovanja na Spodnjem štajerskem, je dejstvo, da so v državnem Okrožju Štajerskem veljavne tarife za stvarno zavarovanje delno nižje, kakor so bivše jugoslovanske tarifne postavke.
Treba je torej počakati in potrpeti; če prej ne, se morajo vsa ta in druga vprašanja rešiti po končani vojni.
Važne tiskovine
Društvo je založilo tiskovine za sestavo prošenj a) za pogrebnino, b) za dvamesečno podporo in c) za rodbinsko pokojnino, in sicer v novi izpolnjeni obliki.
Vrhu tega na posebni poli navodila za sestavo vseh teli prošenj in za pridobitev pravic za rodbinsko pokojnino.
V navodilih za pridobitev pravice do rodbinske pokojnine in predujma nanjo so vpoštevani vsi najnovejši predpisi, vpoštevajoč zahteve finančne direkcije v Ljubljani, kakor tudi zahteve direkcije državnih železnic in direkcije pošt in telegrafov, ki so različne. Dosedanje tiskovine so namreč vsebovale le navodila za sestavo prošenj, vpoštevajoč zahteve tukajšnje finančne direkcije. Vse navedene tiskovine veljajo torej za vse uradniške stroke.
„Splošna navodila vsebujejo:	a)	Predujem
(akontacija), b) Zapadlost pokojnine in c) Splošno.
Cene za člane za vsako 'tiskovino 0'50 L, torej za sestavo vseh treh navedenih prošenj in za navodila = 2 L, za nečlane po 1 L, t. j. 4 L.
Pristopajte k društvenemu posmrtnemu skladu!
Ni starostne omejitve za pristop. Izredne ugodnosti!
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53. Društveni čekovni račun poštne hranilnice št. 12-131* oni društvenega posmrtnega sklada pa št. 17-678.
Uradne ure v društveni pisarni ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne; če je pisarna popoldne odprta, se morejo tudi popoldne dobiti informacije.
Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamke za eno liro.
Glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani.
Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik Fr. Kralj. — Vsi v Ljubljani.