Štev. 164. V Mobilni, t letrttk, dne 22. julija 1909. Leto XXXVII. s* Velja po pošti: as 2 a celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt * » . » 6'50 za en meseo » . » 2'20 za Nomčljo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— = Vnpravništvu: = Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta > . » 11*20 za četrt » » . » 5*60 za en meseo » . * l'B0 Za poSil)an|e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. Enoatolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » >9 trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notioah stane enoatolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. tr Drednifitvo je v Kopitarjevih alioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne bs sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. wm P olitlčen list za slovenski naro d ■ UpravniStvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. = - Upravniškega telefona štev. 188. -j-- Današnja številka obsega 6 strani. Velikansko demonstracijsko zborovanje S. L. S ¥ Ljubljani. Govor poslanca dr. Janeza Ev. Kreka. Delavsko ljudstvo in državni zbor. Najbolj je pričakovalo dela in pa uspeha od našega državnega zbora naše delavsko ljudstvo, h kateremu štejem, kakor je vsakemu znano, kdor sc udeležuje našega gibanja, ne samo tvornišike delavce, ampak vse tiste, ki si z delom svojih rok služijo kruh in ustvarjajo bogastvo državi in narodu. Delavstvo je pričakovalo splošno vo-livno pravico z neko prisrčnostjo in jc zato v nekem — bi rekel — čudnem položaju, kakor človek, ki se je nekoliko goljufal, ko zidaj gleda sedanji državni zbor. Potrtost delavstva neopravičena. Potrtost pa ni opravičena. Splošna in enaka volivna pravica je 'že zdaj storila veliko in bo v dalinjem razvoju našega parlamentarnega življenja storila šc več. Vzroki, zakaj danes ne gre naprej, ti vzroki tiče deloma v tem, ker sc je demokratična podlaga sprejela samo napol. Gospoda, ki sc je dala pregovoriti, da jc po svojih zastopnikih v prejšnjem državnem 'zboru vsaj pripustila splošno in enako volivno pravico, ona takrat ni slutila, da sc je v istem trenotku zapisala zlomku, ker demokracija, ko sc enkrat vgnjezdi, gre naprej. V prvem govoru v državnem zboru sem omenil, da pri razmerah, ko imamo za deželne zbore še vedno kuri-jalni zistem, ko ljudstvo še ne voli po splošni in enaki voiivni pravici, bomo zdaj imeli demokratičen parlament, državni zbor, toda še vedno aristokratično urad-ništvo in aristokratično birokracijo in zato ni čuda, da to dvoje se ne gre skupaj, in predno sc bo naša birokracija, ki ji ua-četjujejo prvi birokrati, ministri, navadila demokratičnega duha in vedela, kam mora voditi državo na podlagi splošne in enake volivne pravice za državni zbor, bo še veliko bojev, in ena epirzodica iz teh bojev je tudi naša obstrukcija. Žalostni ostanki iz prejšnjih časov. Druga stvar. Ki nas še vedno moti v državnem zboru, to jc, ker imamo v sedanjem državnem zboru še veliko žalostnih ostankov iz prejšnjega parlamenta, ostankov o'd strank, ljudi in od žalostnega koterijskega duha cele naše državne politike. Prokletstvo v varovanju gnilega, podlega, umazanega liberalizma. Tukaj notri je eden glavnih vzrokov. Šlo sc je sicer, kakor sc je reklo, za to. da se uvede splošna in enaka volivna pravica, 'dejansko so pa pri tem, ko sc jc dejala splošna in enaka volivna pravica, ko so sc določevali voiivni okraji in vršile volitve, vlada in drugi činitelji v naši državi gledali na vso moč, da bi sc ja liberalni stranki nič slabega ne zgodilo. Prokletstvo naše vhde, prokletstvo tistih, ki vodijo to državo, je to, da mislijo, da še vedno treba varovati ta gnili, podli, umazani liberalizem, ki povsod, kjerkoli šc živi dela samo zgago, in temu se imamo zahvaliti, da imamo v državnem zboru stranke, »ki nimajo pravzaprav nič ljudstva za seboj. Osebe, ki vodijo državni 'zbor, so bile mnogokrat izvoljene šele v ožjih volitvah na podlagi kompromisov. Stranke, ki si niso niti najmanj sorodne, so-cialno-demokratična, ki hoče demokrati-zirati, in pa višja gosposka liberalna stranka sta sc v znamenju trapastega »Frci-sinna«, tiste neumne svobodomiselnosti združili zato, da bi podaljšali življenje tistim, ki bi morali že davno iti pod zemljo. tistim strankam, ki le na videz še žive in gnijejo na živem telesu, zato da bi podaljšali življenje kakim osebam, ki bi . morale politično pozorišče že zdavno zapustiti, ker ničesar ne veljajo in ničesar več producirati ne morejo na tem pogorišču. Vzgoja ljudstva in vzgoja državnega zbora dovede do del?.. To sta dva notranja vzroka. Preko teh ljudi ne moremo priti do rednega delovanja. Le z vzgojo ljudstva in vzgojo državnega zbora samega se more priti do rednega dela. Enoten program naša moč. Kakšno stališče zavzemamo nasproti temu mi? Nas je malo, vsi smo kot en mož, ker imamo enoten program in tak program, da ga ravnotako povemo svojim volivcem, cesarju in ministrom (Klici: Tako je!). Mi nimamo enega programa za •to, da bi vabili in ljudstvo slepili, in drugega programa, da bi se lepe delali kjerkoli. ampak to, kar ve od nas zadnji naših mož. največji revež, to izve tudi najvišji v državi, in v tem tiči naša moč, ker takih strank je malo, lahko rečem nič v državnem zboru in če danes stoji mala slovenska delegacija na vrhu, stoji na vrhu vsled svoje doslednosti, značajnosti, vsled notranje duševne in srčne edinosti z volivci iii z vestjo. (Burno odobravanje.) Mi smo Avstrijci. Samo v par kratkih potezah naj navedem par znakov o nas vseh. Mi smo Avstrijci. (Tako je!) Nikdar tega ne prikrivamo in povemo to vsakemu, ki Jioče širiti protiavstnjsko misel. Avstrijci (ostanemo odkrito, toda mi nečerno Avstrije, s prevlado nemšlva, mi nečemo Avstrije, v kateri bi po krivičnem, neumnem (dualizmu Mažar naše brate in druge narodnosti duševno morij in gmotno izsesaval. (Buriio odobravanje.) Mi nečemo •te Avstrije, ki se je porodila v najslabšem jn najneugodnejšem trenotku, marveč mi hočemo Avstrijo bodočnosti, v kateri bojno Slovenci z brati Hrvati in Srbi v eni državi združeni pod habsburškim žezlom. (Viharno odobravanje.) In če nam očitajo .na eni strani, kadar inaglašamo Avstrijstvo, da smo petolizci, da sc navzgor hočemo prikupiti, pravijo na drugi strani, da z avstrijskega stališča zaslužimo samo sovraštvo in zaničevanje. To povzroči pa naša ravna pot in po tej ravni poti bodo morali priti k nam a-li ■pa oditi od nas tisti, ki neumno revolucionarno politiko trobijo med ljudstvom, in na drugi strani bedo morali zgoraj priznati, da smo s svojimi ideali boljši varuhi države in dinastije, kakor tisti, na Katerih korist se nas sedaj tepta, tlači in poboja. Mi smo narodni, Joda naša narodnost jc tista, ki .io ukazuje naša vest. Kakor mi znamo, da jc otrok dolžan, da ljubi očeta, Ker tako veleva četrta božja zapoved, znamo tudi, da je narod rodbina, i/, katere smo prejeli veliko duševnega kapitala, ki jej ga moramo s hvaležnostjo in spoštovanjem vračati. To trdim, trdim pa tudi, da naša ljubezen do narodnosti ne sme poznati sovraštva do drugih narodnosti, in tudi sovraštvo nasproti Nemcem nam je tuje. To je stališče, ki ni vsakemu všeč, ampak mi zastopamo misel, da so graje vredni Ma-,žari, ki teptajo Nemce na Ogrskem, in simpatiziramo ravnotako s tlačenimi Nemci, kakor s Slovaki mi drugimi našimi tlačenimi brati. Krivica je povsod umazana, vredna, da sc podere, da se v boju premaga. Pravica mora na dan. In čc mi tc stvari trdimo, potem pa sc tisti kričači, ki se plazijo kakor najbolj umazana žival po blatu in prahu, da ni dobili kake drobtinc, upajo trditi, da smo brezdomovinci. (Veliko ogorčenje.) Mi smo in bomo vedno živeli tako, ker smo postavili ljubezen dr> domovine in naroda na verski temelj, iu ker se držimo vere. zato ljubimo tudi narodnost in domovino, na dri.gi strani pa se borimo nasproti vsakemu neumnemu (šovinizmu, bodisi da pride iz Pešte, Dunaja, Peterburga ali od »Slovenskega Naroda« — ne vem v kateri ulici ga tiskajo. (Burno odobravanje.) Proti vsakemu šovinizmu. Mi smo proti vsakemu šovinizmu, ker vsak šovinizem jc neka laž, neresnica, 'hudobija, ki tekom časa sama sebe ubije. Glejmo te ljudi, pristne narodnjake, — ob času, ko treba pokazati pogum, kje so, ker nima temelja njihova narodnost, ker •jim jc vse samo igrača in vse na prodaj. (Burno odobravanje.) O agentih. Agentu je vseeno, kako hvali blago, ,011 laže lahko, kolikor hoče, ko Jc enkrat prodal, se ne spominja več, kako jc prodal, Tako se godi tudi pri teh ljudeh, samo za trenotne spletke, za trenotne uspehe upijejo, kakor bi jih kdo drl, raz-razlagajo radikal i zer.i, da odmeva od vseli strani, kadar pa treba v resnici kaj storiti, jih zmanjka. (Pritrjevanje.) Mi smo socialna stranka. bi, dragi moji, mi smo socialna stranka, ki pobijamo liberalizem povsod, in tu z žalostjo opazujem, da se tudi med i kmečkim stanom širi liberalna misel, ne j' v verskem, ampak v gospodarskem oziru. Posameznik ni nič, samo zveza kaj pomeni. Človek ni sam zase, ampak mora pustiti živeti tudi brata iu mu pomagati, da more poleg njega dobro živeti. Socialna misel, ki se upira oderuštvu, t r i— uoštvu, in zraven d e m o krat s k a misel nas navdaje. Zato smo v pravem zmi-slu socialni in demokratični in zato, ker ne •čutilno potrebe, da bi se v zvezi s prihodnjo narodno srečo blatila naša vera, zato socialna demokracija lipije. da smo •reakcionarni in zanikrni klerikalci, na drugi strani nam pa očitajo, ko vidijo, da imamo korajžo oderuhu povedati, kar mu ,gie, da smo revolucionarni in anarhisti! .(Ogorčenje.) To dela naša ravna pot. Sedemnajst nas je. ampak teh sedemnajst ve, kaj dela, zato, ker so to svojo vednost dobili iz svojih načel in iz svoje vesti. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Po tem uvodu in pojasnilu vprašam: kako pa je s temi za ljudstvo koristnimi stvarmi, o katerih se zdaj trdi, da smo jih mi preprečili? Naglašam: Za ljudstvo koristne stvari ■more izpeljati le tisti, kdor jc za ljudstvo vnet. Zakone izpeljuje vlada, pri vsakem zakonu nadzira, kako se izpolnjujejo. Ako je vlada za nič, najboljši zakon nič ne pomaga. (Pritrjevanje.) Kakšna ie sedanja naša vlada? Prvič: ona jc nasprotna demokratičnemu parlamentu. Ti ljudje, ki sede na ministrskih sedežih, spadajo po večini .samo v gospadsko zbornico. Saj jc Bilinski sam zbadljivo in zaničljivo govoril o državnem zboru in delal ž njun, kakor da bi ga. ne bilo. Norčeval 'se je naravnost i z parlamenta pri tistih zakladnik listih. ,(Klici ogorčenja.) To jc ena stvar, ki je vsakemu znana. Druga stvar je: Ta vlada ne more ibiti ljudska, Iker drži z oderuhom, drži se jc oderuški madež iu s tem madežem bo .šla in bo morala iti iz državnega zbora. .(Burno pritrjevanje.) Ali naj od človeka ali skupin, ki podpirajo iu Odobravajo naj-grše oderustvo, ali naj od takih skupin pričakujemo, da bodo izpeljali kak Ijud-,sivu koristen, ljudstvu prijazen zakon? Dokler imamo tako vlado, je škoda za vsak novi zakon. (Klici: Tako jc!) V.ada proti trgovskim in drugim uslužbencem. Vzemimo zakon o zavarovanju trgovskih in drugih uslužbencev, pri katerem smo tudi mi sodelovali in so sc sprejeli tudi nasveti slovenskih poslancev. Kdo je vzrok, da zakon še ni v veljavi? Ali državni zbor? Vlada jc pustila, da je gosposka zbornica dvakrat izprcmc-nila zakon in ga nazaj poslala poslanski zbornici. Ker vlada ne drži s parlamentom, z ljudstvom, zato je /, veseljem pozdravila vsako oviro in jo bo, ki jih je gosposka zbornica delala. Ali smo mi poslanci ljudstva samo zato tukaj, da bi nam gosposka zbornica nazaj pošiljala, kar srno s trudom napravili? Kdor zasleduje naše delo v državnem zboru, bo rekel, do- I kler so talke razmere, ni mogoče, da bi šlo bolje naprej, ker sicer bo vlada, ki je navadno v poslanski zbornici tiha, vedno ■ delala spletke z nekaterimi člani gosposke zbornice in tem potom podrla, kar smo sklenili. Proč z ministri, ki so zanič. Potem še nekaj. Ali naj od te vlade pričakujemo ljubezen in delo za ljudstvo, od te vlade, ki je hotela deficit države s tem rešiti, da bi se ves davek zvalil na ubogo delavsko ljudstvo? Kdor ima kaj pameti, bo rekel: Najprej proč s temi ljudmi, ki so zanič, na ministrske sedeže pa posaditi ljudi, ki imajo smisel za ljudstvo, za ljudski parlament, in ki bodo res hoteli vzajemno delati s parlamentom za ljudstvo. (Burno pritrjevanje.) Stranke večine se branijo dela in nočejo delavnega parlamenta. Nekaj drugega. Dandanes se veliko govori o delavnih strankah v parlamentu in takih, ki delo zavirajo. V našem parlamentu pravzaprav ni nobene količkaj večje stranke, ki bi imela voljo delati za ljudstvo. Edino meščanskih strank skupna, po mojem mnenju vodilna misel in želja jc lc ta, ohraniti ugled in življenje gnjile-11111 liberalizmu, in odtodi njihovo kričanje o delavnih in nedelavnili strankah. Kdor hoče delati, mora najprej imeti namen in voljo, da tako vlado proč spravi, ki delo zavira. In če mi kak očitek danes izrekamo. potem s polnim prepričanjem pravim: Stranke večine, ki drže vlado, s katero parlament delati ne more, te stranlke so tiste, ki se branijo dela in nečejo delavnega parlamenta. (Burno odobravanje.) Druga neresnica. Med drugimi stvarmi se je potem imenovalo tudi delavsko zavarovanje za starost, češ, da smo je mi zavirali. To je popolnoma neresnično. Ne za eno uro ne bo, če bo parlament ozdravljen in če se bodo zastopniki ljudstva zavedali svoje dolžnosti, niti za eno uro ne bo potem za-kasnjen ta zakon. To ni res! Ali bi bili mi v teh par urah ali dneh, odkar je parlament zaključen, morda naprej prišli v. tej stvari? Kdor to trdi, vedoma laže. Referati so razdeljeni posameznim ljudem, ki jih sedaj lahko študirajo, in če iili je volja. bodo že kaj skup spravili. Toda jaz sc bojim, da jc pri mnogih tudi tukaj volja taka, kakor jc volja vlade, in bojim se, da bi sedanja vlada vodila stranke tako, da ničesar ne sklenejo, da ne pridejo skupaj in da sc tako stvar zavleče, da bo do rešitve minulo še leto za letom. Zato trdim, da kdor hoče delavsko starostno zavarovanje, mora z nami iti v boj proti sedanji vladi iu korupciji njene večine. (Pritrjevanje.) Trgovinske pogodbe. — Draginja. Potem so sc omenile trgovinske pogodbe, draginja. O tem mi ni treba govoriti zaraditega, ker so socialni demokrati navsezadnje sami za pametno spoznali, povedati ljudstvu resnico in izjavili. kar mi vedno trdimo, da dokler na ! Mažarskem ni državni zbor sklepal o teh pogodbah, kakor pri nas, toliko časa nič ne velja pooblastilni zakon, ker se ga vlada ne more poslužiti. Taki zakoni se morajo v obeli zbornicah skleniti obenem, ker sicer pridemo do tega. da bodo Ma-žari, kakor jc Daranyi že povedal, pozneje od naše vlade zopet zahtevali koncesije za to, da sc pridobe za stvar. To ne gre in zato bi bilo krivično od nas. da bi prej šli na delo kakor Mažari. krivično namreč za naše ljudstvo. Vlada jc med tem po dolgih pogajanjih nazadnje obljubila, da bo kmetu dala za uvoz tuje živine toliko odškodnine, da bo prišla 1 krona podpore za glavo goveje živine. Eno krono torej bo dobil podpore, 20 kron morebiti bo pa imel izgube! Mi smo za pogodbe, kakor smo izjavili tudi v našem manifestu, ker se ne moremo svetu zapreti, posebno tistemu ne. ki mora biti enkrat naš. Tistemu moramo odpreti vrata in okna, ampak brez popolne odškodnine kmetu za vso škodo ne pustimo, da bi se delala kaka kupčija. To je nujno od naše strani, ker smo za-stgpniki ljudstva, in to jc pravično. Kdor • hoče kmeta šteti med oderuhe, je lopov. Kmečko delo je najslabše plačano delo, najslabše plačani delavec se imenuje kmet. Zato pa ne lovimo slepih miši! Mi nc moremo in ne smemo pustiti, da bi naenkrat še večja revščina prišla nad kmeta, kakor sedanja, ne smemo pustiti, da bi propadel v proletarijat, v beračijo, kakor v nekaterih državah, ker se niso nič zanj brigale. To jc tudi v korist delavstva. Kdo kupuje, kar sc v fabrikah izdeluje? Ce bomo kmetu vzeli vsako moč, potem smo ubili najboljšega konzumcnta našega delavstva, in če že tujini državam odpremo vrata v naše dežele, zahtevamo za to gotovo plačo, gotov denar kol nadomestim, da nc bo naše kmetijstvo in naša industrija imela škode od tuje države. Zato smo zahtevali, naj se pri tej priliki v zakonu tudi izreče, da vsaka dežela ustanovi svoje zavarovalnice zoper točo, požar in uime, da bo kmet dobil škodo povrnjeno. Ker pa kmet ne more toliko plačevati, da bi sc vzdrževale te zavarovalnice same, smo dalje zahtevali, da naj se vsaki deželi prepusti zemljiški davek, ki naj gre v tc zavarovalne namene. Kdor ima kaj poštenja in iskreno ljubezen za ljudstvo, bo rekel, prav ste delali. Bienerth pa se je rogal in niti govoriti ni hotel o tem. Ce s tem parlamentom ne gre, je naša dolžnost, da ga vržemo. To sO torej tisti socialni zakoni, katere bi bili mi z obštrukcijo preprečili. Kdor trdi. da smo kaj dobrega zavrli, neresnico govori, vedoma laže. (Burno pritrjevanje.) Če hočemo, da pride parlament na pravi tir. jc najboljše delo to, da vse tiste stranke, ki res dobro hočejo ljudstvu, — bodisi tudi liberalne; naj tudi te dobijo, kar žele — spravimo do dela in če to s tem parlamentom ne gre. potem je naša dolžnost, da vržemo tudi ta parlament, ki se neče sam popraviti. (Burno odobravanje.) V boju ne bomo odnehali. Naša korajža ni minula in nc bo in prepričan sem,, da ne bomo odnehali v boju. Ako se sedaj ne popravi to, kar se je storilo krivega iu hudega, ako sc ne dobi vlada, ki res hoče delati v blagor avstrijskih ljudstev, ako se to ne dobi, potem bomo šli dalje v boj in nove volitve bodo pomedle s tistimi ostanki, ki jih kot najdragocenejše ščitijo vlada in višji krogi, pomedli bomo z liberalizmom po celi državi. (Burno odobravanje in živio-klici.) . Prepričan sem, da bodo med tistimi, ki bodo svojo metlo v pravo roko vzeli in prav pometali, tudi Ljubljančani. (Veselost in ponovljeno odobravanje.) Oznečenje naših slovenskih liberalcev. O nasprotnikih naših govoriti se mi zdi nepotrebno. Tam ie vse narobe; če bi jih hotel označiti, ne dobim druge primere. kakor primero iz narodne pesmi: »Baba gobe žanje, dedec korenje pleje, punca kokljo molze, fant pa polže strelja.« (Živahna veselost in odobravanje.) Pravim samo: Prej bo namolzla punca iz koklje kal mleka, kakor se bo dobilo, pametne politike pri naših liberalcih. (Burna veselost, odobravanje in ploskanje), in večji narodnogospodarski pomen za domovino. državo našo in človečanstvo ima trsti nimrod, ki polže strelja, kakor tisti, ki se udinjava ob tej priliki našim liberalcem. (Veselost, frenetično odobravanje in ploskanje; govornika ponovljeno obsipljejo s cvetlicami.) Zopet nesreča na Triglavu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Iz Dovjega smo dobili poročilo: Ko grem v pondeljek večer iz Vrat, srečam dva Dunajčana, znanca Zinnerja in Jahna, ki sta severno Triglavsko steno že dvakrat preplezala, lani z mlajšim Koširjem. Njih prijatelj Karol Wagner se jc tu lansko leto ponesrečil. Povedala sta mi Dunajčana, da že čakata 14 dni ugodnega vremena, in da hočeta tudi Triglavsko steno po sredi gori navpik preplezati. Rečem jima za slovo: »Nur nicht zu \vag-halsig!« — Ko se vlije v torek popoldne ob dveh ploha, precej rečeni Janko Mlakarju, ki je bil pri meni: »to bo usodno za Dunajska dva .Todeskandidata' !« — Bila sta takrat v sredi stene v duplini, kjer sta čakala poldrugo uro. Eden se piše Karol Plaichinger. drugi Viljem Lass, učitelj na Dunaju. Lass vrže zopet vrv na kvišku okoli skale, oba sta bila na isti vrvi natve-zena. Lass začne plezati, kar se skala utrga in Lass pade 25 metrov doli; med padcem se vrv vjamc iza /drugo skalo, tako. da Plaichinger ostane zgoraj na mestu, a Lass obvisi na vrvi na prostem. To se jc zgodilo ob peti uri popoldne, govoril je z Plaichingcrjem še do sedme ure zvečer, potem je umolknil. Pri padcu je vrv tudi Plaichingerju dve rebri zlomila. Poškodovan je tudi na glavi. Ostal je v steni do srede dopoldne 11. ure, potem s težavo priplezal doli v Vrata in šc peš prišel v Mojstrano, kjer jc iiaznaniLiiesrcčo. Plaichinger se je rešil tako, da je svoj cepin zasadil v steno, prerezal vrv in jo pritrdil na cepin. Lass menda še sedaj visi (seveda mrtev) v sredi Triglavske stene na nepristopncili mestu. Rešilni oddelek gre nocoj, v sredo po noči priti). Dr. Šlajmerjcva vila v Vratih jc dodelana in letos vsem turistom odprta. — Svet za nov Aljažev dom na griču proti Triglavu, jc že planiran (zravnan), delajo betonske stene itd. Dolg bo 16 lnctroV, širok 10 metrov, pritličje zidano, prvo nadstropje leseno z 10 sobami, podstrešje tudi leseno s skupnimi ležišči in shrambami. I )om bo letos že pod streho. Tudi povečanje Triglavske hiše dobro napreduje. Ker plezajo po Triglavski steni, ki je skoraj navpično visoka od 2000-^1200 metrov, le za bravuro, in ste četrt ure proč dve dobri poti: pot čez Prag in To-minškova pot, sem lani izrekel svoje ne-mcrodajlio mnenje, da bi oblast tukaj prepovedala vratolomno plezanje. Pa koj me drugi turist zavrne: »Potem bodo šc bolj plezali, če tuui skrivaj.« Milo-tragično sc mi zdi. ko moram že četrtega ponesrečenca pokopati. Jakob Aljaž, župnik Dnevne novice« + Gajeve slavnosti. Kakor smo svoj čas poročali, jc dovolil kranjski deželni šoigski svet, d ase proslavi na naših srednjih šolali spomin stoletnice Gajevega rojstva. Ta korak deželnega šolskega sveta so gotovo vsi prijatelji slovenskega šolstva in učeče se mladeži z veseljem pozdravili. Posebno profesorjem slovenščine jc na ta način dana prilika, da na primeren način opozore slovenske dijake na veliki kulturni pomen, ki ga ima za nas Gaj, i očetnik onega gibanja, ki ni preporodih) samo hrvatski narod, ampak tudi slovenski. Ilirizem ni dosege! vseh svojih namenov. Kulturnega združenja vseh južnih Slovanov ni privedel. Prevelike ovire so se mu stavile na pot, premalo živa je bila tedaj narodna zavest. A vzbudil je med Slovenci na vseh poljih toliko navdušenih kulturnih delavcev, da od tedaj resnično datira nova doba v slovenski kulturni zgodovini. Tako Ljudevit Gaj gotovo zasluži, da se ga Ob njegovi stoletnici spominjamo v hvaležnosti. Zato je pač dolžnost v prvi vrsti naših učnih zavodov, ki jim .stoje na čelu slovenski možje, uporabiti priložnost, ki jo daje deželni šolski svet. Ali bi ne bilo žalostno, ako se uresniči govorica, češ, da namerava edett naših prvih zavodov preiti molče preko Gajevega praznika, dočim je ravnateljstvo istega zavoda še nedavno čutilo potrebo prirediti posebno slovesnost v proslavo — Schillerja. Upamo, da te sramote ne bomo doživeli. + Prosimo, jasneie, gospod župan Hribar! Kakor znano, se je na javnem shodu bavil dr. Lampe s Hribarjevimi kupčijskimi talenti in pokazal, kako je župan Hribar za svoj »trud in vpliv« pri financiranju savskih vodnih naprav kar eno osmino, oziroma četrtino hotel zase. Nato je pa pozval dr. Lampe župana Hribarja, naj javno pred celim svetom pov.e na svojo čast in poštenje, da ni pri raznih kupčijah in oddajah del ljubljanskega mesta in pri narodnih podjetjih jemal provizije. Hribar je slednjič moral nekaj povedati. V »Narodu« je poročilo o njegovem govoril v — Kostanjevici, koder se je Hribar na jako robat način zaletel v dr. l ampeta, ki mu očita vse mogoče stvari, celo njegovo bolno nogo — jako fino od župana in državnega pbslanca, — slednjič pa se izgovarja na dr. Lampe-tovo imuniteto, češ, da ga ne more tožiti, in končno izjavlja glede na dr. Lampe-tovo vprašanje: »Pod temi okoluostmi seveda jaz dr. Lampetu ne bodem odgovarjal.« Oho, Hribar ne bode odgovarjal na t.'.ko jasno in odločno stavljeno vprašanje? Dr. Triller, ki jc slavil Hribarja kot kristalni značaj, iu dr. Novak, dr. Švi-gelj m ves častiti zbor ljubljanskih občinskih zastopnikov, ki vidite v Hribarju svoj ideal, stavite vendar vi Hribarju to vprašanje! Morda bo vam odgovoril! Prvič, •kar vemo, je sicer tako zgovorni Hribar rekel, da — ne bo odgovarjal. Iu vendar bi moral župan na tako vprašanje odločno, zavedajoč sc svoje kristalne čistote, odgovoriti: Nikdar, nikoli! Brez dvoma te afere še ne bo konec. + Tudi praška »Union« priobčuje na uvodnem mestu obširno poročilo o nedeljskem shodu S. L. S. v Ljubljani. Vsa avstrijska javnost stoji pod vtiskoni nedeljskega shoda. + Učite se od Clemenceaua! LibeA ralci so povzdigovali do nebes Clemenceaua, ki je ubijal na Francoskem ^klerikalnega zmaja« s svobodomiselnim betom. Priporočali so vsem avstrijskim politikom, da sc naj zgledujejo nad njim in ga naj posnemajd. Da, liberalci, učite sc od Clemenceaua politične abecede! Takoj. ko je pri glasovanju v zbornici vladi prijazni predlog ostal v manjšini, jc poba-sal Clemenceau svojo torbo in še! iz zbor-nicc podat.demisijo. Kaj pa gospodje poslanci trgovske in obrtne zbornice, ki jim je zbornica naravnost izrekla soglasno ! nezaupnico? Zdaj posnemajte Clemenceaua. ! -j- »Neue Ft. Presse« Ploja pozna! Hofrat« Ploj jc poslal Neue Fr. Prcsse« svoja nažlranja o stališču »Slovanske Jnije« in o političnem položaju. »Neue ,'ieie PresSc« ic bila pri sprejemu tega spisa, iz katerega se že jasno vidi, kako tudi Ploj računa z zmago slovenske ob-stnikci c, napisala: »Die Politik der liberalen SlOVenen«. »Neue Frcie Pressc« je s teni pokazala* da dobro vč. kam spada konservativec« Ploj. Ploj izraža mnenje, dri sedanjega sistema proti Slovanom ne H> mogoče vzdržati. Tako je! Za to pa io imela zaslga slovanska obstrukcija in ne razni po vladnih sapicah inspiriraili \onventikli bi razne kravje kpčije, ki tvorijo »die Politik der liberalen Slovcnen«. f Nov Plojev klub. ;-N. Fr. Prcsse«, glasilo hofrata Ploja, poroča, da so sklenili tisti hrvaški, srbski in slovenski poslanci, ki ne pripadajo obstrukciji, da se /družijo jeseni v novem > Jugoslovanskem ,vlubu«. Začasni posi' so poverjeni hof-,ratu dr. Plojit. Ziuiciiuo, da je postala Bienerthova »N. Fr. Pfesse« glasilo Plo-jeVo. Nič čudnega, da zastopa list brez Stranke poslanca Ploja brez večine svojih Volivcev. Osebne vesti. Kanonično umeščen ic bil včeraj na župnijo Rtbno č. g. Janez <'ramar, dozdaj beneficiat na Vačah. --• Vpokojeni duhovnik g. Viljem Paulus sc jc nastanil v Izlakah pr' Zagorju. — Pre-iheščen je c. g. Matija Noč ol Sv. Trojice pri Tržišču v Predoslje; na novo so nameščeni čč. gg. Josip Gmdovec, kot kapiteljski vika'r v Novem mestu; Andrej Kopitar kot kaplan v Kočevju; Jakr.b jmahna kot kaplan v r: Sv. Trojici p,-i Tržišču. — P. Gregor Cerar nemškega VVteškega reda pride za kaplana v Črnomelj. -f Župnija Podbrezje Je podeljena č. g. Vene. Vondrašek, župniku v Ambrusu. + Za »Ljudski sklad« so darovali: Čč. gg. župnika Pravhar m Pristov po 20 kron; župnik Vole 10 K; J. Kosmač iz Gamelj 1 K; Fr. Korcnčan, Horjulj, 2 K; Gjuro Rašica 10 K. + Slovenski klub v Trstu. Tržaški slovenski deželni poslanci, katerih je 12, so si osnovali »Slovenski klub«. Za predsednika kluba jc izvoljen dr. Rybaf, za njegovega namestnika dr. Slavik in za tajnika pa dr. Vilfan. Kot kandidata za •'mestni odbor sta določena poslanca Go-{fltip in d>\ SlaVrk. — Penzljonisti starega sistema. Slav-1 nb uredništvo se uljudno naproša, da objavi nastopno notico med »dnevnimi 'stvarmi« cenjenega lista: C. kr. finančno ' ravnateljstvo V Ljubljani nujno potrebuje >fpenzijske datc penzijonistov tako zvanega j.starcga sistema. Oni državni uslužbenci i (državni uradniki, državne učne osebe, v iivrsto slug spadajoči uslužbenci, žandar-merijsko moštvo, r.astavljenci finančne straže) ter '-.'"h vdove, katerim so bili nakazani pokojninski užitki pred 1. oktobrom 1898., oziroma L septembrom 1899., 1. oktobrom 1899., ali 1. januarjem 1900., se poživljajo, da priheso vse na njihovo vpokojitev, oziroma nakazilo pokojninskega užitka se nanašajoče listine likvidu-.ječernu, oziroma izplačujočemu uradu (v Ljubljani računskemu oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva, na deželi pa c. kr. -■davčnemu uradu) med predpisanimi uradnimi urami, najkasneje pa pri prihodnji itlikvidaciji, to je 2. avgusta, na upogled. — Duhovne vaje za gg. učiteljice, [jpredstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos želji gg. uči-..fteljic, ki . bi se rade udeležile duhovnih vaj. Te se 'bodo obhajale od 3. do 7. septembra. Gg. učiteljice, ki želijo se udele-. žiti, so prošene, da se oglasijo ustno ali ..pismeno do 1. septembra. Drugi ali celo j.tretji dan ni dovoljeno vstopiti. — Na c. kr. postnem in brzojavnem ravnateljstvu, v Trstu jc prostih več mest stavbenih elevov (adjutum 1200 kron). V j.;n svrho je potrebno: 1. ne prekoračeno ,40. leto; 2. avstrijsko državljanstvo; 3. dokaz, doprinešen potom pravomočne izjave tretje osebe, da jc prosilcu, dokler ne . pride do stalne plače, zagotovljeno stanu ^primerno vzdrževanje: 4. dovršenje kake tuzemske tehniške V'so.ke šole in dokaz o položitvi predpisanih državnih izpitov z dobrim uspehom; 5. znanje deželnih jezikov; 6. telesna sposobnost, potrjena od državnega zdravnika. Prošnje je vložit; tekom štirih tednov na c. kr. poštnem iti brzojavnem ravnateljstvu v '1 rstu. — Kranjski avtomobilni klub je imel 17. t. in. v posvetovalnici c. kr. deželne A'iadc v Ljubljani ustanovni občni zbor, za katerega vlada veliko zanimanje in je bil dobro obiskan. Oljčni zbor je odobril po preskušenih vzor< h drugih kronoviu sestavljena iu od deželne viade potrjena pravila. Nato so se vršile volitve in so izvolili predsednikom g. Friderika barona Borna, grajščaka v Št. Ani in gg. Leopolda barona Lieclitenrergn. grajščaka v Avbah, in Ednini i da Kavčiča, trgovca v Ljubljani, podpredsednikom. Tajniški posel se je izročil gg. Otomarja Bambergu n?;., lastniku tiskarno, in Alfonzu Menciu- gerju, tajniku deželna zveze za tujski promet na Kranjskem, oba v Ljubljani, nado-mestuje ju pa g. Viljem Tonnies, tovarnar v Ljubljani. Odborniki so gg.: Andrej Gttssner, tovarnar v Tržiču; dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani; Milan Lenarčič, inžener na Vrhniki, in Viljem Treo. Natoi jc pozdravil baron Frderik Boru zborovalce in razložil naloge kluba, ki se imenuje »Krainer Automobiklub — Kranjski avtomoo hii klub«. Njegove glavne naloge so: Organizacija lastnikov avtomobilov iu motornih koles na Kranjskem n pospeševanje ter podpiranje tujega av-tomobilnega prometa skozi Kranjsko. Zlasti pa se je povdarjalo, da bo ena glavnih nalog kluba, pojasniti (ljudstvu pometi avtomobilizma in posebno poučiti voznike, kako se najlažje obvaruje nesreč. Tudi se je pre rese taval načrt, da naj bi se v gotovih, redno se ponavljajočih časih v posameznih okrajih dežele prirejale poučne vožnje z avtomobilu', h katerim bi se povabi.i lastniki upreg, da sc na ta način .privadi živina na avtomobile. Povdarjalo šc jc. da jc v drugih krajih vozna živineh /e vajena avtomobilov in da bodo tudi na Kranjskem zginili prav gotovo razni predsodki proti avtomobilom med ljudstvom, ko se jih privadi. Klubu je že pristopilo 19 članov, med temi Njena ces. in kralj, visokost gospa kneglinja Elizabeta Marija Windischgraetz in Nj. svitlost Hugon knez ,WirtdiSchgraetz kakor tudi druge visoke osebe. Ustanovitev avtomobilnega kluba ,moramo z zadoščenjem pozdraviti', ker se s tem zadosti že davno pojavljajoči se potrebi. Vsled lege kranjske dežele na meji naše države je že sedaj prepotovalo de-,želo mnogo avtomobilistov, k: pa niso našli v deželi nobene podpore. Ustanovitev tega kluba pa zahteva tudi ugled dežele, .kajti poleg drugega bo dobra poledica tudi to, da bo odlično občinstvo lažje spo-,zrtkvalo krasote dežele. Vsled tega se bo .ttfdi ,tujski promet v deželi poivzdigtiil. ,'Vodstvo kluba je v rokah priznanih avtomobilistov in športmanov. Pričakovati se Siiife, da še številni člani pristopijo h klubu, ker zanimanje za ta mednarodni šport z vsakim dnem narašča in se bo v najbližji bodočnosti gotovo tud! pri nas mogočno povzdignil. Konečno Ipilipomnimo, da je avtomobilni šport svetovni šport in da se vsled tega klub tudi ;ie vtika v ni-kako politiko. Zaradi tega se je varovala tudi pri sestavi odbora popolna nepri-Stranost. Vsled tega r§l bi bilo le želeji, da domače športno Občinstvo in tudi na|e ljudstvo simpatizuje s tem modernim prometnim sredstvom. — O razvoju 'kluba ,in njegovih prireditvah Šotno od slučaja do slučaja1 poročali. — Moste eri Ljubljani. Zadnja občinska seja se je pečala z razširjenjem .šent-peterske šole na polju. Šola bo zanaVr^i šestrazrednica in bo imela štiri vzporednice. Tako je predlagal krajni šolski svet in potrdil občinski svet. Ker ima šola pol-dnevni poduk, bo imelo pet razredov šolo dopoldne, 6. razred in 4 vzporednice pa popoldne, dokler se ne zida še ena šola, ki bo stala v dveh letih. Predovič je ponudil svojo hišo na Selu za šolo pod teijiii pogoji: Občina pripravi s potrebnim pr^-zidavanjem hišo za šolo, se zaveže imeti hišo v najemu 15 do 20 let, plača vsako leto 1000 do 1200 kron najemnine in čjrez 15 let ostane hiša Predoviču. Tako dela mož, ki pusti bobnati po »Narodu«, da jp dal zastonj za šolo svet, ki je vreden 10 tisoč kron in še 1000 kron v gotovini! Hvala lepa za tako naklonjenost! Ustavil ,se jc temu predlogu g. Jožef Oražem, katerega je podpiral g. M. Dolničar. Predlog je padel. — Ali boste vendar spozn|!i Voduiatčani in Seljani in Moščanci! Če mi zidamo svojo šolo. jo v 15 do 20 letih izplačamo, potem je pa naša last. Odprite vendar oči! — Več občanov. — Nesreča s puško. Neki deček je v šali merii s puško na dvanajstletno Jožeto Primožič v Trstu, puška se je sprožila in puškina zrna so zadela deklico, katero so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. — Poizkušen samoumor vojaka. V ,Trstu je skočil 23 let stari infanterist 97. pešpolka Anton Kočevar »radi nesrečne Jjubezni« iz transportne hiše v ulici Bel-vedere na icesto 'in se nevarno poškodoval. — Brigadir artiljerlje generalni major J and a je došel v Krško. — Planinska koča na Begunjščici bode cerkveno blagoslovljena dne 25. julija dopoldne. Blagoslovil jo bode begunjski župnik gospod Janko Kleinclienst. Planinci, pridite v obilnem številu na to slav-nest. — Umrl je c. kr. sodni oficijal gosp. A:i t o n W c h c r v Mokronogu. — Podzemeljsko jezero so našli baje v Finkovi jami pod Stenami med Dobre-poljem in Laščami. — Iz Mengša. V nedeljo, 18. t. m., je priredilo k. s. izobraževalno in podporno društvo lepo igro »Andiei Hofer«. Vsi igralci so mojstersko rešili svoje vloge. Na splošno željo se igra v nedejjo, 25. t. i m. ponavlja. Kdor more, naj pride gledat 1 »Andreja Hoferja«! ... Lokalni potres v Tomišlju. Predvčerajšnjim ob pol 7. uri zvečer so čutili v Tomišlju pri Ljubljani močne potresne sunke, ki so se čutili posebno močno v cerkvi. Crez pol ure je zopet zabobnelo. V T omišlju se taki pojavi opetovano ponavljajo. + Za laško pravno fakulteto v Trstu so se oglasili včeraj na shodu tudi laški vseučiliščniki. Zahtevajo, naj sc laško pravno fakulteto otvori Je prihodnjega oktobra v Trstu, sicer zopet začno z »energično akcijo«. -I- Nemška predrznost ne pozna mej. Sedaj Nemci v »Deutsche Stimmcn fiir Krain« 'zahtevajo, naj novo avtomobilno društvo za Kranjsko zahteva, naj se vlada ne ozira na zahtevo kranjskega deželnega zbora, naj bodo krajevni napisi na Kranjskem samonemški. »Deutsche Stimmen« pravijo, naj nemški odborniki avtomobil-nega kluba izvajajo posledice, ako slovenski odborniki ne bodo za to glasovali. Nemške provokacije so res brezmejne. + 30.000 daarjev za obtožence v protisrbskem procesu so nabrali ameriški Hrvatje in Srbi ter denar odposlali zagrebški banki. + Poslanec Piber na Goriškem. V Podmelcu na Goriškem je imel minulo ,nedeljo poslanec J. Pilber predavanje o planšarstvu in sploh o koristi paše z ozirom na govejo živino. Priporočal je zboljšanje planin in pašnikov. V sobi izobraževalnega društva se je zbralo lepo število •mož, ki so z vidnim zanimanjem sledili poučnemu predavanju gospoda poslanca. — Poskušen umor soproga. Iz T rsta poročajo: Sinoči ob 10. uri 20 minut jc neka ženska, ki sc je držala skrito v bližini vrta, spadajočega k južni železnici, v ulici Miramar, planila iz skrivališča proti mimoidočemu vratarju južne železnice, Mateju Brišček. staremu 51 let, in ustrelila iz revolverja proti njemu. Strel jc bil zanj nepričakovan. Ranjenec se je hipoma obrnil in jo udaril s palico po glavi. Zlo-činka jc soproga imenovanega, Helena Brišček, stara 50 let, stanujoča v. Skorklji 513, ki je živela že deset let ločena od svojega soproga. Deca — štirje otroci — pa so živeli ž njim. Sedaj sta se oba prav-dala rajii prevžitka, ki ga je ona zahtevala. Ona je bila aretirana, a spravljena v bolnišnico radi rane na glavi vsled udarca s palico. On ranjen — ima krogljo !V zatilniku — hi se nahaja v bolnišnici. — Truplo umrlega Don Carlosa Bur-bonsfcega pripeljejo na tržaški južni kolodvor jfetri dopoldne, nakar ga polože s cesarjevim dovoljenjem v rakev pod glavnim oRarjem tržaške stolne cerkve. K pogrebu pošlje tudi cesar svojega zastopnika. Po Trstu se govori, da pride k pogrebu tudi papežev državni tajnik Mcrry tfel Val in več cerkvenih dostojanstvenikov. — Obsojen urednik. Te dni je bil v Osjeku obsojen urednik tamkajšnjega so-cialcfemokratičnega glasila, Slavko Henč, na dva meseca zapora in poravnavo pravdnih stroškov; svoj čas je napadel ravnatelja tam. bolnišnice, a pri razpravi se mu ni posrečil dokaz resnice. Državni pravdmk je vložil ničnostno pritožbo radi prenizko odmerjene kazni. — Nqv ravnatelj v bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu. Za okrožnega fizika in ravnatelja na zagrebški bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan dr. Pavel Culumovič, ki je žc vodil bolnišnici v Ogulinu in Belovaru. Zagrebško občinstvo z veseljem pozdravlja to imenovanje, ker upa, da sc bo sedaj bolnišnica zopet dvignila. — Strela. Popoldne dne 21. t. m. je ■ubila strela v Šenčurju pri Kranju v Mur-novem hlevu dve kravi. — Mtlo bo zopet podraženo za 2 do 4 K pri 100 kg. — Skaručina. Navadni božjepotm (romanski) tukajšnji shod bo po starodavni .navadi na nefaeljo po sv. Jakobu, torej ne jia dan sv. Jakoba, marveč teden pozneje, i dne 1. avgusta. — Delsvsko bralno društvo v Kamni gorici priredi v nedelja, 25. t. m., popoldne ob 4. uri v prostorih g. Kappusa v proslavo desetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Kamni gorici igro »Kmet Herod«, po igri petje in prosta zabava. — Cisti dohodek je namenjen gasilnemu društvu kamnogoriškemu. — Hrvaški skladatelj Albini dvakratni ravnatelj v domovini. Kar se pripeti le malokatcreinu jugoslovanskemu umetniku, da bi ga namreč domovina postavila na primerno častno mesto, to ic doživel hrvaški skladatelj Albini. Imenovan je za ravnatelja hrvaške opere in obenem tudi za ravnatelja na konservato-riju v Zagrebu. Slovanski sla sovi o obstrukciji. Čehi o slovanski obstrukciji. »Venkov« se bavi z razlogi, zakaj so Slovenci vstopili v obštrukcijo, in pravi: »Slovenci, ki sedanji vladi ne odpuste njeno nasilstvo, in njihovi politični zavezniki, si pridobe, če bo njihovo delo uspešuo, pred vsem to zaslugo, da bodoča socialna usoda prebivalstva anektiranih dežel ne bo odvisna od volje elementov, ki imajo ob njih /gol samopridne 'interese. Ce pa dosežejo stvarni uspeii, potem sledi iz odpora Slovencev dvojni daljši uspeh: Najprej bo Slovanstvo okrepljeno iza nov močan gospodarski prirastek, ki bo tudi ve-levažen za kulturo, potem pa bo naši državni polovici za boa-jčnast prihranjena nova nemfila izkušnja o tem, kako'so Ma.l-jari na našo škodo sposobni svoj vpliv uveljavljati v zemljah, ki nimajo ž njimi niti v narodoslovncm, niti v zemljepisnem oziru nič skupnega.« »Cecli« pravi, da je izmed vseh možnosti najverjetnejši odstop Bienerthovega kabineta. »Ali je bila obstrukcijska taktika prava ali nc, vendar obstrukcija je dosegla, kar je hotel a.« Tako so se torej tudi katoliško-narodni Cehi, ki načelno odklanjajo vsako obštrukcijo, vsaj z njenim uspehom sprijaznili. Slovanski in nemški blok. Med raznimi puhlimi izgovori, s katerimi '-bije jo nasprotniki po obstrukciji, ic »Vaterland« s posebno emiazo povdarit tucli tega, da bi slovanski blok oškodoval Slovane s tem, ker bi slovanski 'blok izzval nemški blok k ostrejšemu nasprot-stvu. »Konec te blazne politike« — pravi .»Vaterland« — »bi bil razpust državnega zbora in nove volitve.« iNasproti temu pa moramo konstat;-rati.da jc .slovanski blok le posledica nemškega bloka, ki ga res ni treba šele k delovanju izzvati', ker ga vidimo dan na dan v polnem delu. Početek sedanji politiki so naredili krščanski socialci, ki so se takoj po zadnjih volitvah začeli čutiti kot najmočnejšo nemško stranko in so hoteli vsled tega .biti tudi vodilna nemška stranka. S tistim tirenotkom, ko so krščanski socialci nastopili kot nemški nacionalci, je bil 'bojeviti nemški blok gotov. Nujno ie moral nastati potem slovanski blok. Odnehati morajo torej Nemci prvi, ker so oni prvi nacionalni boj poostril1, do tc mere, da je morala slediti obstrukcija. Šolska razstava na Bohinjski Bistrici. Učiteljstvo na tukajšnji trirazredni ljudski šoli priredilo je koncem letošnjega leta zares okusno in zanimivo razstavo ženskih ročnih del učenk, nadalje pisanih in risarskih izdelkov učencev drugega in tretjega razreda. Razstava je trajala od 16. do 22. t., m. v šolski sobi drugega razreda. Tu so se videli krasni izdelki od priprostih kvač-kanih vzorcev do fino vezanih preprog, blazin, prtov, prtičev itd. Zastopano je (bilo obilno praktično pletenje in šivanje. Narodna noša sploh! Neverjetno se zdi opazovalcu, da so take. rekel bi umetne izdelke izvršile naše nadepolne mlade Bohinjke v nežnih šoli skih letih. Ni čuda, v nedeljo so starši, zlasti skrbne matere, — in to brez vsake reklame, — kaj pridno obiskavale šolsko razstavo. Kako so se radovale ,videč izdelke z napisi svojih otrok! Vsa zasluga za prekrasno razstavo ženskih ročnih del gre blagi učiteljici, go-spici Zemljanovi. Pokazala je, da sama obvladuje to stroko popolnoma, in kar je še večjega pomena, da zna pri svojih učenkah vzbuditi veselje in zanimanje do ročnih del. Za življenje potrebnih izdelkov, pa tudi umetnih del, se priuče naše deklice v šoli. Naj omenim še lepe preproge na vseh treh altarjih v župiti cerkvi. Marsikak tujec se je o njih okusnem izdelku pohvalno izrekel. Napravile so jih tukajšnje učenke drugega iu tretjega razreda pod vodstvom gospice učitelljice. Hvala in čast jej! — Istotako zanimivi so ne le za šolnika, ampak za vsakega prijatelja poštenega šoNkega napredka spisovni izdelki drugega in tretjega razreda. Zastopani so izdelki o lepopisju, spisju. računstvu in risanju. V risanju po naravi so nekateri učenci dosegli priznanja vredno veliko spretnost. G. nadučitelj M. Htirnck jc lahko ponosen na lepe uspehe svojega truda pri naši šolski mladini. Nasa šolska razstava je bila v čast učiteljstvu in naši mladini! STRAH PRED SLOVANI. Vladni listi zdaj priznavajo, zakaj da se 'skličejo delegacije šele decembra. Skupna vlada se namreč boji dclegacij-skega zasedanja, dokler ne bo rešena avstrijska kriza. Med delegati jc 17 Slovanov. 15 Nemcev, trije Rmmmci iu pet socialnih demokratov. Niti vladni listi ne dvomijo; da dobi Burian zaradi bosenske oderuške banke nezaupnico Boje se tudi naskoka na tro/vezo. Skrb; jih tudi, ker so Slovani poslali svoje najboljše moči v delegacijo, boje se šusteršiča, Stapin-skega, Masaryka. O nemških delegatih pišejo, da pridejo v poštev Dobernig, Le-cher, Pacher in Avmann, druge pa po-čaščajo Nemci hotnines ignoti. nepoznani ljudje. Odkrito priznavajo, da ne miški delegati zunanje politike, če se bodo tudi trudili, ne bodo mogli braniti, ker jim vsem manjka poznanja balkanskih tazmer, ki je igrača za severne, še bolj pa za Jugoslovane. MADŽARIZ1RANJE PROTESTANTOV-SKE HRVAŠKE CERKVE. Kdor količkaj globlje pozna vezi m težnje protestantovstva, vč, da je ta vera nezdružljiva s slovanstvom in njega cilji. To dokazuje tudi najnovejši slučaj na Hrvaškem. Zagrebška protestantovska cerkvena Občina je na zadnjem občnem zboru soglasno sprejela skleo. da se naj ustanovi za hrvaško-slavonske protestante posebno evang. okrožje z Iastriim škofom na čelu in se je o tem obvestilo pristojno višjo evang. cerkveno oblast. Proti temu .sklepu jc pa vložilo protest nekaj zagrebških protestantskih Nemcev in Mažarov in ,višja cerkvena — mažarska — oblast je .vkljub temu, da je bil protest, na illegalett .način vložen, istemu vendar ugodila in uničila pravoveljaven sklep hrvaške protestantske cerkvene občine. Naši liberalci .seveda kljub temu nc boldo nehali goreti za protestantizem. BOSENSKA USTAVA. »Srbska Rječ« zahteva, naj se bosen-ska ustava ne predloži pred sankcijo v odobritev avstrijski in ogrski Zbornici. ZAROTNIKI PROTI SRBSKEMU KRALJU PETRU. Položaj kralja Petra postaja nevzdrž-Ijiv. Armada in velik del prebivalstva zahteva, naj se odstran.jo morilci iz državne službe. Vedno bolj se boje novega krvo-prelitia. Trdi sc celo. da je kralj iz strahu pred protizarotniki pobegni: v Riliarsko banjo. Nasprotno pa groze zarotniki, da hočejo dokazati, da jc kralj Peter se podrobno dogovoril s polkovnikom Mišičem o umoru Aleksandra in Drage in da je v Genfu dobil vsote, da so podkupili vojake iu sluge. XXX Zarotniki na Srbskem zopet na vrhu. Kakor znano, so v zadnjem času akcijc zarotnikov v Belgradtt pod pritiskom javnega mnenja in zlasti princa Jurija precej padle in odrivati se jih je začelo od korita. Toda nesebični gospodje v tem oziru ne poznajo šale; poslali so svojega voditelja, polkovnika Mišica, k ministru Pasiču s prijaznim obvestilom, da ako sc takoj ne nehajo sovražnosti princa Jurija proti njim, bo dobi! major Okanovič pooblastilo, da objavi vse dokumente, ki se tičejo princa Jurija, kralja Petra, ministra Pašiča in vse radikalne stranke. Kako nevarni morajo biti ti dokumenti priča najbolj dejstvo, da je min. Pašič takoj nato .izposloval, da se je Okanoviču izplačalo iz dispozicijskega fonda -10.000 frankov, kralj pa je takoj utegnil svoj ukaz, s katerim se je odvzela apanaža bivšemu ministru Genciču. RUSKI CAR NE PR1DF K AVSTRIJSKIM CESARSKIM VAJAM. »Prager Abeudblaitu« poročajo z Dunaja, da v merodainih krogih še ni nič znanega, da bi se letošnjih cesarskih vaj v Vel. M e s e r i č u udeležil tudi ruski car. Pač pa so priprave za prisotvovar.je cesarja Viljema v polnem tiru. TURČIJA. Zbornica je odobrila postavo o vojaških novincih, ki se razdelc v šest razredov. Rekrutov bo po. novi postavi 150.000 več. — Med mladoturki tii več sloge. Boje ,se, da se v Turčijo še dolgo ne povrne mir iu red- KREČANSKO VPRAŠANJE. V Solunu pripravlja mirovna liga spomenico, ki se protivi aneksiji Krete z Grčijo in ki zahteva, naj sc Kreta tesneje združi s Turčijo. — Angleška prevozna ladja je na potu proti Kreti, kjer se vkrcajo v ladjo angleški vojaki, ki zapuste Kreto. Grška vlada je zaupno naročila inozemskim tvornicani orožja in streliva, naj stavijo svoje ponudbe. Nova grška vlada Rallis jc baje miroljubna. BOJ PRI MELILI. Uradno sc poroča iz Madrida, da se je vršil resen boj pri Melili in da so imeli Španci izdatne izgube. V PERZIJI. Novi šah je ukazal regentu, naj se hitro skliče državni zbor in senat. Novi šah se krona 22. t. m. Zunanje zadeve jc prevzel Nassr el Milk. — Stari šah se poda uajbrže na Krim. Ml nasprotniki. Slavno uredništvo »Slovenca«! Skii-cujd se na tiskovni zakon prosim, da objavite na istem mestu in v isti obliki v »Slovencu« glede na njegovo notico »Naši nasprotniki« v št. 160. od dne 17. julija 1909 sledeči popravek. 1. Ni res, da je Žitovnik v »Učiteljskem TcVariŠii' 'oN-javil celo svojo biografijo. 2. Res pa je. da Zirovnik ni spisal za »Učiteljskega Tovariša« nobene biografije. — S spoštovanjem — Št. Vid pri Ljubljani, dne 19. julija 1909. — Janko Zirovnik, nadučitelj. Tembolj so torei podatki v »Učiteljskem Tovarišu« napačni! Op. ur. Štajerske novice. š Družinska tragedija v Ptuju. — So* proga ravnatelja ptujske hranilnice aretirana. Včeraj smo kratko poročali o poiz-kušenem umoru na ravnatelju ptujske hranilnice J. K a s p a r j u. O tem sc sedaj še poroča: G. Kaspar je orišel v nedeljo pozno ponoči v svojo hišo v Budini pri Ptuju. Odprl jc vrata na dvorišče m je kakor po navadi z revolverjem v roki šel k vratom na vrt. V tem trenotku je iz najbližje bližine zadonel strel. G. Kaspar je bil zadet v jevo roko, privzdignil je desno roko. da strelja, a že je počel drugi strel ter ga zadel v desno roko. da mu je odpadel revolver. Z obeh rok mu je tekla kri. G. Kaspar je klical na pomoč dolgo časa zaman. Končno sc je oglasil pri oknu njegov 13 let stari sin, kateremu je naročil g. Kaspar, naj mu prinese revolver, ki je ponavadi bil poleg njegove postelje. Tega revolverja pa ni bilo nikjer! Končno so na vpitje dečkovo prihiteli ljudje, a o napadalcu ni bilo ne duha ne sluha. — Najnovejša poročila poročajo, da so aretirali kočarskega sina J. Gomzija, katerega so našli skritega v hiši. Gomzi je celo hišo dobro poznal. Kakor vse kaže, se je ta dogovoril z gospo Kaspar glede napada na moža. Gospo Kaspar so zaprli. — Prosimo o tem slučaju podrobnih poročil iz Ptuja. š Umrl je posestnik Franc Fortc v Kleku pri Trbovljah. š Za poštarja v Št. Petru pod Sv. Gorami je imenovan bivši administrator Fr. Tanšek. š Srbski prestolonaslednik princ Aleksander ostane v Rogaški Slatini pet tednov. Spremlja ga adjutant Černič. Princ pridno črta tudi slovenske liste. š Umrl je v Celju dimnikar in posestnik Jožef Valenčak. š Iz deželnega šolskega sveta. Defi-.nitivPo so nastavljeni sledeči proviz. gg. učitelji, oziroma gspdč. učiteljice: pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Marija Valenčak, pri Sv. Antonu v Slov. gor. Amalija Lortber, pri Sv. Barbari pod Mariborom Katica Sehvveiger, na slov. šoli v Laškem trgu Juro Kislinger iz Petrovč, v Koprivnici Gudula Dragatin, v Olimju Marija Šket, v Pilštajnu Aleks. Nerina. v Št. Vidu pri Planini Mi'8 brezvetr. v megla jasno 0« Srednja vCerajinja temp. 190*, norm. 19'9». TRŽNE CENJE. Ctnc vel|«|o ta 59 k*. Budimpešta 22. julija Pšenica za oktober......1375 Pšenica za maj 1910.....14 — Rž za oktober 1. 1909............It) 02 Oves zi oktober..............7'61 Koruza za julij 1909 ..........7 89 Koruza za maj 1. 1910.....(j'59 Clemenceau padel, Nepričakovano jc iznenadilo časopisje poročilo, da je strmoginVljen francoski mi-jnstrski predsednik Clemenceau. Padel je ,mo'ž popolnoma nepričakovano. Slo sc je ,v zbornici Zl). t. m. o poročilu glede na škandalozne razmere v mornarici. Sicer jc razpadal blok, na katerega se jc opira'? Clemenceau, a minuli teden je še Clemen-/ceau zmagal, a med tem 'se jc opozicija /družila. Jaures, Clemenceauov riasprot-arik. *je v dolgem boju ž njim ostal končno ,zmagovalec. Cleinenceauova usoda se je odločila po Delcassejevetn govoru, ki jc kruto zdelaval mornariško upravo. Za jijim je nastopil Clcinenceau, ki je odgovarjal osebno in očital Delcasseju. da ie privedel Francosko s svojo politiko do .algeciraškega ponižanja. Delcassč ni ostal Clcmenccauu ničesar dolžan 'Mi jc ostro napadal Clemenceauov o preteklost. Clc-jnenceau je zahteval, naj zbornica prizna .prednost .lourdevemu predlogu, a pri glasovanju se je Odklonila prednost .lourdevemu predlogu /i 212 proti 176 'glaisovom. ,Takoj so zapustili nato Clcinenceau in ,osta!ii ministri zbornico. Poroča se, da jc .bilo veliko Clcmeuceauovih pristašev na dopustu. Clemenceana ie strmoglavilo 63 raidikalcev, b republičanov levice, 18 .neodvisnih socialistov, 45 združenili socialistov, 30 zmernih republičanov m 51 ,113'cioualcev in konservativcev. Trdi sc, ,da je Clemenceau pospešil svo-j padec, ker iga je 'jezilo, da ni mogel na dopust vsied zavlačevanja zasedanja. Časopisje je jire-,sene'čeno. Splošno trancGSKo časopisje ostro Obsoja odstopivšega francoskega ministrskega predsednika, ki .ie vladal od I. J906. Sodijo, da sledi Clernenceaiiu Briartd. Pariz. 22. julija. Pri gia'sovanju, ko ,se je odločil Clemenceauov padec,r,je manjkalo 200 poslancev. SokolskI Met na Vrhniko. A C1 ' Ze preje bi o tem pisali, pa smo čakali na »Narod«, kako se bode pobahal, in glejte, kar sc nam jc naprej zdelo, to sc je tudi zgodilo. »Narod« vpije na vsa usta ter po svoji stari navadi pretirava in laže. Ce vpoštevamo to, kar se nam jc že mesece preje obljubljalo, kaj vse bode, potem moramo reči, da so se za enkrat liberalni sokoli vrezali. Štiri vlaki so imeli priti, najmanj 3000 sokolov, celo na konjih so imeli nekateri jahati, med temi seveda tudi vrhniški sifonar Rogelj. Posebno na tega moža smo se že veselili in komaj smo že čakali, da bi ga že videli, kako se bode ponašal na svojem šimelnu; pa se je kar naenkrat premislil, bo že sam vedel zakaj, mi pa tudi. Bo že menda peš bolj varno. Veliko se je torej vpilo, kaj vse bode, in že smo se tresli, da bode klerikalna trdnjava na Vrhniki padla ob tako silnem navalu liberalnih sokolov, pa snto nazadnje videli, da je bila vse skupaj le farbarija. Prišel je samo en vlak. In ko so sokoli korakali v sprevodu po vrhniki, smo jih našteli celih 269 in nič več, ne torej 400, kakor piše »Narod«. Korakali so po Vrhniki poteftano, brez navdušenja, pač v zavesti, da so Vrhniko s tako pičlo udeležbo enkrat potegnili. In da je bila vsa Vrhnika v zastavah? Kaj še, izmed nad 400 vrhniških hišnih posestnikov, izobesilo jih je komaj 37, med temi precej takih, ki so bili prisiljeni od svojih liberalnih delodajalcev — samo Gabr. Jelovšek je n. pr. koman-diral zastave na petih svojih hišah. Resnici na ljubo moramo reči, da je bil sprevod silno klavern; tako se je splošno reklo; spredaj godci, potem sokoli, za njimi pa so se podili otroci naraščaja, ki tisto nedeljo še pri maši niso bili. Pač značilno za sokola in njih vzgojo. To je mogoče tista narodna probuja, o kateri je nekaj Lenarčič kvasil pri sprejemu na. kolodvoru. Da, probujem so osobito vrhniški sokoli, saj sta se nedavno prej dva izmed njih v neki tukajšnji gostilni odločno izjavila, da sta kruto razžaljena in da nikdar več ne prestopita praga dotične gostilne, ker sc je vpričo njih na glas molilo ange-lovo češčenje. — O tem mogoče o priliki še več spregovorimo. Nadebudno, kaj ne? In potem se še nekaj po »Narodu« jezijo, zakaj jih ni dr. Marolt pozdravil, saj kot Slovcnce, če že drugače ne. To pa to, presmešno. Samo dveh bratov sokolov je še manjkalo. Hribarja in Tavčarja, ki sta podpisala nemško-liberalno pogodbo, in tedaj hi jih lahko pozdravil Jurcev k svojim »Elefanten-tajč«, s katerim sc še ved- no tako rad ponaša. Saj je Še celo sam o sebi zatrjeval, da jc pred leti pri obč. volitvah dal iz lastnega žepa 800 K za — nemškutarje. Čast sokolom, ki imajo takega brata v svoji sredi. In da še omenim veselico. Glede pretiranega števila udeležencev sc z »Narodom« ne bomo pričkali, najbrže so liberalci takrat, ko so šteli, že po dvoje glc.-dali, ker prav pošteno so si ga privoščili, tako, da jc zvečer vse križem pijano ležalo, med drugimi celo nekatere ženske.. In kar je bilo še najbolj spodbudno, je to, da so bili tudi otroci naraščaja pijani. Mogoče jc tistega kmeta, p katerem piše-»Narod« in o katerem se že splošno govori, da je bil ta kmet Marijančnik z zlatimi očali, to tako ganilo, da je rekel, da morajo biti vsi njegovi otroci — sokoli. Vsak po svoje. Posmehnili. smo se tudi, ko. smo v »Narodu« brali, da so sokolom stregle lepe narodne gospodične in gospe. Spominjamo sc še časa. ko so nekatere gospe, med ■ njimi n. pr. g. Lenarčičeva in nekatere gospodične, vse, kar jc bilo nižje od njilj, prezirale. Zato ie tudi bila v čitalnici taka. noblesa vedno. In ko se je n. pr. pred leu nekoliko bolj priprostih ljudi tako daleč spozabilo, da so sc udeležili takega nobcl-plesa, tedaj se jc ravno od strani teli visokih dam reklo, da jc čitalnica podivjana. In sedaj, kaka razlika, vsak demokrat je dober, naravnost poniževalna sprememba. Zdi sc nam, da je to zasluga S. L. S„ ki je znala tudi tem aristokratičnim visokostim vdahniti nekoliko demokratičnega duha. In če se končno še vprašamo, zakaj so pravzaprav sokoli prišli na Vrhniko, potem si pač drugega ne moremo misliti, kakor da so hoteli vrhniške propadle liberalce malo ohrabriti in sploh liberalno idejo poživiti. Pa vse skupaj se jim jc Za enkrat pošteno izjalovilo. Tako so lahko sami sprevideli in so menda tudi že preje napram dr. Žerjavu in tovarišem, ki so hoteli imeti na Vrhniki" shod, pripoznali, da na Vrhniki ni več mesta za liberalca. O tem smo tudi mi popolnoma prepričani, zato nas to »sokolo-vanje« ni spravilo iz ravnotežja. Veliki »Na zdar!« B3« te. Iščejo se s spretno pisavo, ki jc obiskoval nekaj Časa meščansko šolo, išče primernega opravila v kaki pisarni ali kje drugod. Naslov pove uprava lista. 2022 1 — 1 Iščem za takojšnji vstop na prijetnem kraju na deželi iz dobre hiše. Prednost ima Ie tista, katera je dobro izučena pri kuhi za gostilno, ter tudi v trgovini špecerijske stroke. Kje pove. upravništvo tega lista. 2020 3—1 Ceno se takoj TUJ, proda: «r sohe, krasna stekl. namiana posoda, ure itd. Atodenii novi stojali za moko, lepe podobe, cleg. mod. nočna halja, (Leuch-ovi naslovniki), in druge stare Knjige, dalje lepa zbirka kamnov s krasnim zavojčkom. Povpra?a sc Prod škofijo 3, I. nadstr. 2021 2—1 se takoj sprejme, z dobrimi pogoji v trgovino z mešanim blagom pri VituMorij-ju v Pliberku na Koroškem. 2023 3—t 1996 Lepo meblirana EsragBsaneB BfZBKsaTnn za dobro _ vpeljan stavbinski materijal za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Istrijo,' Dalmacijo. Oglase sprejemata Zajec & Horn, Dunajska cesta 73, Ljubljana. 2019 2-1 2017 l-l R VIII 3049 2-1 '.».iSi-Mi1«! pritličje s posebnim vhodom sc odda takoj ali pozneje. Kje pove uprava „Slovcnca". ležeče ob okrajni cesti mea Zgornjo Šiško in Dravljami, jako pripravno za stavbišča i. dr., v velikosti 3 oralov, se bode skupno ali razdelno prodalo na javni dražbi v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri pop. na Uqu r^esta. Županstvo Zgornja Šiška. m u parni Isiel ili ižio i m mi Bil Mm pfi Bi. V zapuščinski zadevi po dne 25. marca 1909 v Ljubljani zamrli posestnici Ivani Langof iz Novega Udmaia štev. 49 dovoljuje sc prostovoljna sodna dražba zemljišča vlož. štev. 216 kat. obč. Udmat, ki obstoji iz hiše štev. 49 v Poljskih ulicah v Novem Udmatu z vrtom in stavbnim prostorom pri tej hiši (parccla štev. 157/48 hiša, 157/25 in 157/26 kat. obč. Udmat. Prodaja se vrši na licu mesta v Novem TJdmatu, št. 49 dno 27. julija 1909, popold. ob 4. uri. Izklicna cena znaša 14000 K, pod to se ne proda. Kot vadij položiti je pred pri-četkom prodaje 1400 K v roke sodnega odposlanca. — Natančnejši dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sodišču. — Na zemljišču vknjiženim upnikom je pridržana njih zastavna pravica ne glede na skupilo. C. kr. okrajna sodnija v Ljublani, odd. VIL, dne 16.. julija 1909. (Švica). Nil pisma v Švico dopisnice pa za lu vinarjev. 2epna-an!ior-ura ki kaže dneva. Ta ura kaže natančno dan, datum in mesec. Vsak večer ob 12 url sk\ijo kazalci avtomatično okoli, s čini r pokažejo na kazalniku sumi od sebe dnevi in datumi Rftzun tega ima ura prima anker kolesje, dobro idoča v solidnem oksidiranem okrovu (na željo Itidi v niklu) »Remont oir" ura se navija vsakih Hfl ur, kolesje leče v 15 kamnih s kovinastim fantaz. kazalnikom Ona samo K 10'ftU, ■i, kosa K it) — Te ure razpošiljamo natančno regulirane in jamčimo za dobro kolesje s Dietnim jamstvom. Razpošilja se proti povzetju, ue da bi se doplačalo, poštnine iu carine prosto. Tovarna ur IMall V/atsnh. Ct!aiix ile Funtls St. Bfi se nalepi znamka za iii vinarjev, na 1 8') 3-1 na KranjsKoni, doloma žeta. postaja Straža-Toplice. Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, ncvralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava. za nogavicc, šoke, jopiče, telovnike, rokavice, se takoj sprejmejo v Tržiču. Reflektantinje naj se obrnejo, z navedbo, ali pleto nogavice ali še kaj druzega, naravnost riajos. Schnridta, pletilnica na stroj, Tržič, Gorenjsko. 2003 3-1 štev. 1. Največja za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fise oljnata barvo za Stadije, akvaralno trde ln tokoče.temgera barvo v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raza obar vna bronoo. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminiura v listih. Štampilijsko barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinto ln tuši. Slikarsko,platno in papir. Palete, škatl|e za Studijo. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ■ prstene in rudninske barve. ., :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: za pleskarje, stavbne ln polilfitene mizarja ===== ln hišne posestnike Itd. ' :: priporoča •; lifefi Hauptmann Prva kraniska tovarna oljnatih barv, flrnežev. lakov ln steklarskega kle|a. === Prodaja najboljšega mizarskega ===== po najnižl cen!, samo boljše vrste, alabastra In stukatnrnega za potio-2961 barje ln zidarje. ( ===== Ustanovljeno 1832. ===== :: Za&tevajlte cenike! ® :: Podružnice Splfet, CeRovec ln Trst - DelnlSka glavnica -K 8,000.000. 1 ¥ yi!Dliam Stritar!«*® islics 2 mmmmmBasmgmEagacamasEga^^ SpSgel, CeSovcc -__M Trst_- Rezervni toad ?£ 3G0.009. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih ^ Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn. Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «vo|e ozborno MRKIM .MEJ EirifflBaiaD na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. riiika je zelo ugodna samo proti takojšnjemu plačilu. lifijno - mlečno-mSc Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsod! = 1977 Razpisana je služba Do 1. avgusta 1l. prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. v Stari Loki do srede ali konca septembra. Plača 800 K v denarjih in še nekaj namečka. Prosilec naj bo značajnega, krščanskega življenja in veščak v svojem poslu. Zupni-dekanatni urad Stara Loka ^obno sli^ars/ta in pleskarska tvrdf^a ----- Spe letič § ^em^gar, ljubljana, Jjimsha cesta 16 se priporoča slavnemu občinstvu vse v to strogo spadajoča dela v JLjubljani far%or tudi na debeli. 2)e!o solidno. Cene primerne. IMMftU M— MS o soncih in steklenicah zpis< Za ljudsko šolo v Spodnji Šiški je nabaviti še oprava za tri šolske sobe, nadalje omara za knjižnico in učila. Vzorci se vidijo v šoli. Pojasnila daje podpisani. Ponudbe so vložiti do 31. julija 1909. V Spodnji Šiški, 19. julija 1909. Mini šolski svet ¥ Spodnji Šiški. 2001 2-1 Viljem Maurer, predsednik. DGtioiiar, izcielovatell oltarjev, itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolo* dvorske ulice št. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, r kakor se je dosedaj. 3438 52—7 : t® priporoča sledeče knjige: Waliaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50. Ljudska knjižica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60. 2. zvezek: Dostiil, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K -"60. 3. zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — flchtleitner, med plazovi. K—.60. 4. zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K l-—, vez. v platno K 1'60. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K —-20. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 170. 8. zvezek: Pasjegiavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3'20. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji II. natis. K --40, karton K - 60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K —'60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —-'10, karton K —-60. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K —-40, karton K -'60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-TO, karton K —'60. 6. zvezek: Rrumtigam, sin indijskega kneza. Povest. K -'40, karton K -'60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K -'60, karton K -'80. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'80. 5. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60, karton K —'90. 10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —'40, karton K —"60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —-40, karton K 60. 12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —"80. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. K --60, karton K -'80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —-60, karton K —m 15. zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K --40, karton K - 60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja pofllaski. K—"60,kart.K—"80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —"60, karton K —"80. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 5. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — lil. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. - III. Telečja pečenka. Obraz iz našega^mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman! — II. Med dvema stoloma. Izviren roman! zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II Berite Novice! Vesela igra. - III. Veronika Deseniška. Tragedija. - IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 120, eleg. vez.'a K 2- 11 AndrejČkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. " 3 — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov.30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač.30v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2-. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2-, vez. K 4-. — Isto, IV. K 2-70, vez. K 3"20. KociančiC-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v. Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60. — Kortonica, koroška deklica. Povest, K—"60. Kržič, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K -'80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I, —III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1-20. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Smid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveiičana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4--. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70. Iflati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauii v branju. 80 v., trdo vez. K 1-20. Leposlovna knjižnica: 1.zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3'-. 2. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K P20. vez. K 2-20. 3. zvezek: Prus (Alex. G!owacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3 —, vez. K 4'20. 5.zvezek: Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3'60. 6.zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3—. 7. zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1"50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3-40, vez. K 4"50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6"40. vez. K 9'20. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K T 30. — Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4"50. vez. K 6'50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki Broš. K 10'-, vez. v 2 zv. K 12 60. — Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8"40 Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5"—. — II. del. Broš. K 4'—, elegant. vez. K 5-40. Ssrdenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2 — elegantno vez. K 3'20. ' — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1-50 vez. K 2 20. PreSerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K P40. izpeljava vseh fioslovnih transakcij. - iziiajanje čekov, ntonicin kreditnih pisem a vsa olavna iii stranska mosta tu- in inozemstva. SfericOTBST'"-----—■——--- —njnmi ,11^,, »11,m; 1 llt m mjjiji.i rou ^ mi.^ IWW a „ AlENJALNICNH delniška DRUŽBA »MERCURc Srwo\NSEc1: Podružnice: SP^„e^S^a^mnA?/e^aLiPa-Brno';¥Voravs5tiz«m- ____MfedHng, Novi Jičin, Pisen, Praga, Liberce, Cvitava. Hll*r 1 'innimr lili iiiiinii -n. 1 _ »» ------ •••»•»'ji *mvr \ a r. ram?:, m 'Minnngjuu. nakup in prodaja ssasasftsffl ^ Zavarovanje proti um pri žrebanjih srof.lt in vranu. papirjev. prospekte in cenike premij zastonj in franko.