NO. 26 Ameriška Domovina aasoEs i a AMCRICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1962 ŠTEV. LX — VOL. LX Kennedy še ni odločil glede poskusov v zraku V vladnih krogih še ,ni odločen boj za obnovo preskusov jedrskega orožja tv ozračju, čeprav se priprave za nje nadaljujejo. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je odredil že pred časom potre,"one priprave za olbnovo preskusov jedrsle-ga orožja v ozračju, ki naj bi bile spomladi. Te priprave se vrše na Johnstonovem otoku in na britskih Božičnih otokih. Odločitev o tem ali naj se preskusi atomskega orožja v ozračju vrše ali ne; je pa še zadržal. Med tem se je začela v vladnih krogih ostra debata o tem, ali so preskusi v ozračju sploh potrebni ali ne. Proti obnovi preskusov so menda državno tajništvo, Adlai Stevenson, za-stopn'k Združenih držav pri ZN; predsednikov znanstveni sveto-Vibalee dr. J. Wiesner in vrsta drugih znanstvenikov ter Informacijska služba ZDA. Za obnovo preskusov se poteguje skupina atomskih strokovnjakov z dr. Kellerjem na čelu, načelniki ^kupnih glavnih stanov oboroženih sil, Komisija za atomsko energijo, Skupni kongresni odbor za atomsko energijo in načelnik Centralne obveščevalne Glužbe McCone. Nasprotniki preskusov se boje odmeva v svetovnem javnem mnenju in njihovega vpliva na nadaljevanje oboroževalne tekme. Zagovorniki preskusov iz-javljajo, da so ti nujno potrebni za varnost naše lastne dežele in vsega svobodnega sveta, ker so Zadnji sovjetski preskusi poka-2ah, da so Rusi v zadnjih letih svoje atomsko orožje izredno izpopolnili in Združene države v tem pogledu dohiteli, če ne ponekod celo prehiteli. ------o------- v Franciji imajo gladečo stavko pod zemljo PARIZ, Fr. — Evropska gospodarska skupnost nalaga posameznim njenim članicam tudi žrtve. Tako bo Francija morala zapreti nekaj premogovnikov, niso več rentabilni. Zaprli bodo med drugimi tudi rudnike v Decazeville, s čemur niso zadovoljni ne uradniki, ne rudarji. Zato je 8000 rudarjev začelo štrajkati že pred mesecem. Štrajkali so kar v rndnikih: Hodili so na delo in nič delali. Ker s takim štrajkom niso ničesar dosegli, so včeraj začeli z gladovno stavko. Prancoska vlada jim skuša dopovedati, da v izgubo ne morn delati nobeno podjetje in da ie Pripravljena, da jim pomaga do nove zaposlitve, toda rudarji vztrajajo uporno na svojem stališču, da se rudniki ne smejo Zapreti, dokler ne dobijo novega dola pod sedanjimi pogoji in s sedanjimi dohodki. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! CJ.OUDY V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno in mrzlo. Naletavanje snega. Najvišja temperatura 19. Novi grobovi Jerry Urbas V nedeljo je preminul v Ge-nevi v Ohiu 73 let stari Jerry Urbas, rojen v Sloveniji. Zapustil je ženo Molly, hčere Mrs. Lawrence Skok, Mrs. Russell Niehaus (obe v Kaliforniji) in Mrs. Arnold Kus (Orange Village, Ohio). Pogreb bo jutri, v sredo, iz Webster pogreb, zavoda v Genevi ob 1:30 popoldne na Eastwood pokopališče v Genevi. Antonia Sila V nedeljo je umrla v St. Alexis bolnišnici 71 let stara Antonia Sila, roj. Debevec, z 916 Woodmere Drive, BrecksViile,1 Ohio, doma v vasi Matejna v1 fari Slavina na Primorskem, od I v I koder je prišla pred 55 leti. Bi-ia je članica Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Podr. št. 47 3ŽZ in Društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ. Njen soprog Jože je umrl pred 6 leti. Pokojna je zapustila sina Josepha, hčer Ethel Huste in vnuke. Pogreb oo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v četrtek ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Julia Lonchar Včeraj je umrla v Huron Rd. jolnišnici po kratki bolezni Juda Lonchar, roj. Penovich, z 19750 Meredith Ave., žena Tona, mati Richarda in Michaela, .estra Steva, Boba in pok. Ca-oline Mandič. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na 2. 62 St. v četrtek ob 12:30 v :erkev sv. Save ob enih, nato la pokopališče sv. Teodozija. (asirova Kuba dobro založena z orožjem Komunistični blok jo je oskr--bel z do 100 lovskimi jet letali, stotinami tankov in topov ter vsakovrstnim lahkim orožjem. WASHINGTON D. C. — Po sodbah vojaških strokovnjakov Organizacije ameriških držav je dobila Kuba doslej iz dežel komunističnega bloka do 100 lovskih jet letal vrste MIG, do 200 srednjih in težlkih tankov, cd 500 do 1000 poljskih topov, približno toliko protiletalskih topov, ter okoli 500 metalcev min, 200,000 orožja malega kalibra (pušk, strojnic, brzostrelk in pištol) ter okoli 4,000 motornih vozil raznih vrst. Kubanske oborožene sile so tako v celoti opremljene z orožjem iz komunističnih dežel in Kuba lahko orožje iz zahodnih dežel pošilja raznim revolucionarnim skupinam v Latinski Ameriki. Castrove oborožene sile so bile še zadnjo spomlad bolj podobne neorganizirani tolpi kot resnični vojski. Položaj se je od tedaj močno spremenil in Kuba dobiva naglo moderno opremljeno in izvežbano armado, ki je tudi disciplinirana do skrajnosti. Castrova Kuba hna danes desetkrat močnejše in številnejše oborožene sile, kot jih je imela kdajkoli pod Batisto. Ni nič čudno, da se jo sosedp boje in se s strahom pzirajo nji njeno nenehno oboroževanje. John Treytiak Včeraj je nenadno umrl 68 let stari John Treytiak s 1411 E. 55 St., rojen v Rusiji, od koder je prišel 1. 1913. Do upokojitve je ril zaposlen pri NYC železnici. Eapustil je žena Zizie in otroke Vlary Sklamba, Susie Sobel, Grdinov pogreb, zavod. Frank Vene Včeraj je umrl po dolgi bolezni v St. Alexis bolnišnici Frank Vene s 3909 E. 96 St., doma v Sent Jerneju na Dol., od koder je prišel pred več kot 50 leti. Do upokojitve je delal kot me- 31go Poulin in Alice, vnuke in sar prj Theurer Norton Provi-, /nukinje. Pogreb bo iz Grdino- sion c0. Zapustil je ženo Ano, /ega pogreb, zavoda na E. 62 St. / četrtek ob dveh pop. na Lake View pokopališče. Frank Strumbly Sinoči je nepričakovano umrl v St. Alexis bolnišnici znani slovenski stavbenik Frank Strum-oly s 5719 Highland Rd., ki je komaj preteklo soboto praznoval s svojo ženo Jennie zlato poroko. Pogreb ima v oskrbi roj. Strukle, hčer Anno Wend-zicki, sinove Ladislava, Johna, Franka in Rudolpha, vnuke in vnukinje, sestri Josephine Ske-del in Mary Schneller (Long Island, N.Y.) in brata (v Johns-townu, Pa.) Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v četrtek ob 9:30 dop. v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo. Federalne CLEVELAND, O. — Naši fe-leralni administraciji se je te-com desetletij nabrala zaloga dveh vrsta blaga: deželnih pridelkov in strateškega materi-jala. O zalogah deželnih pridelkov smo morali dosti pisati, ker se je v javnosti zmeraj kdo spodti-kal ob nje. Trenutno so vredne okoli 5.5 bilijonov dolarjev, vsaj tako jih ceni federalna administracija. Skladiščni in ostali letni stroški zanje pa znašajo okoli bilijona dolarjev, torej je zadosten razlog za stalno kritiziranje, ki pa zalog ne bo spravilo s sveta. Zanimivejša je zgodba z zalogah strateškega materijala. Pod tem materij alom razumemo v glavnem industrijske surovine, ki so potrebne za proizvodnjo orožja vseh vrst, od navadnih revolverjev do jet-letal in medcelinskih raket. Ze v prvi, še bolj pa v drugi svetovni vojni, se je pokazalo, da smo bili slabo pripravljeni na vojno proizvodnjo; v obeh slučajih je primanj- zaloge blaga v kovalo potrebnih industrijskih surovin. V obeh vojnah je morala administracija organizirati na hitro roko posebne agenture, ki so čim hitrejše nabavljale potreben material, niso pa pri tem nič gledale na cene. Človek si lahko misli, koliko bilijonov dolarjev je pri tem šlo v zgubo. Zato je federalna administracija sklenila po drugi svetovni vojni, da zaloge strateškega materij ala drže še naprej. Sklepa se ni držala preveč tankovestno, zato smo bili ob začetku korejske vojne zopet v zadregi za nekatere strateške surovine. Od takrat naprej je nakup surovin funkcijoniral še predobro. Tekom let je administracija zelo razširila pojem strateškega ma-terijala in vključevala zmeraj nove predmete v svoj spisek. Sedaj jih imamo že 76! Največ med njimi je kovin. Dalje je stalno povečevala zaloge, naj-prvo za vojno za tri leta, potem so namišljeno vojno dobo podaljševali in tako so zaloge zmeraj bolj rastle. Rdeči v Laosu nočejo ustavili svojega nabada VIENTIAN, Laos. — Letala so pripeljala vladnim četam na področju Nam Tha vojaške okrepitve in strelivo kljub rdečemu obstreljevanju edinega razpoložljivega letališča. Predlog za ustavitev sovražnosti v smislu določil premirja cd strani vlade so rdeči odklonili. Izgleda, da hočejo zavzeti ve« severni del dežele in tako, prisili kraljer vo vlado k pristanku na koalicijsko vlado v obliki, kot jo oni predlagajo. Ameriki poslanik W. Brown in sovjetski poslanik A. Abramov sta se v nedeljo in včeraj ponovno posvetovala o položaju. Cbe velesili zagovarjata nevtralizacijo Laosa in sta na osnovi zadevnega sporazuma v Ženevi v Švici ponovno pritisnili na sovražne politične skupine, da se pobotajo in Sestavijo koalicijsko vlado, ki naj deželo pomiri. Do m soproga Jovanka na počitnicah v Egiptu BEOGRAD, FLRJ. — Preteklo sredo so se Josip Broz Tito, njegova žena Jovanka, pisatelj Miroslav Krleža in žena, ljudski poslane Rado Dugonjič in žena, glavni Titov osebni tajnik Bogdan Crnobrnja, pomožni tajnik za zunanje zadeve Josip Djerda in gen. Miloš Sumonja vkrcali na šolsko ladjo Galeb in odpluli proti Egiptu. Tito in Jovanka bosta po uradnem sporočilu nekaj časa v E-giptu na počitnicah kot gosta predsednika Naserja. Njuno spremstvo so seveda njuni gostje na počitnicah na račun — jugoslovanskih davkoplačevalcev, ki trdijo, da na svetu ni dražjega ptiča za nje kot Titov Galeb. Jugoslovansko in egiptovsko časopisje opozaija na tesne vezi med Naserjem in Titom ter pripisuje razgovorom v zvezi s sedanjim Titovim obiskom v Egip. tu vel.ko važnost tako na med-narodno-političnem kot na trgovinskem področju. DE GAULLE IZRAZIL UP ZA SPORAZUM Z UPORNIKI Velike vojaške priprave in policijske okrepitve v Parizu in v Alžiriji so napravljale vtis, da bo predsednik francoske republike De Gaulle objavil sporazum z alžirskimi uporniki, med tem je le izrazil upanje, da bo do lega skoro prišlo. Desničarskim skrajnežem je zagrozil, da bo Uporabil diktatorske pravice, ki mu jih daje ustava, če ne bodo prenehali s svojimi nasilji. PARIZ, Fr. — Do zadnjega trenutka je Francija pričakovala, da bo De Gaulle objavil sporazum z alžirskimi uporniki in konec alžirske vojne. Med tem, izgleda. se je moralo nepričakovano nekaj spremeniti v tem pogledu, ker je predsednik republike v svojem tako oznanjevanem govoru preko radia in televizije izrazil le upanje na sporazum z alžirskimi uporniki. Svojim rojakom je govoril o blago-stanjui doma, o ugledu in moči Francije v svetu in opozoril skrajne desničarje, naj v svojih nasiljih ne hodijo predaleč, ker bo sicer prisiljen uporabiti diktatorske pravice, ki mu jih daje ustava. --- ■ 1 - Dc Gaulle je v glavnem P Pret|Sednik kOItgOŠke vlade Ciril Adula in ZN Adula prosi nove čete ZN in večjo gospodarsko pomoč. — Čombe in Gizenga izgubljata podporo. novil svoje stare trditve o moči in veličini Francije in zatrjeval, da pojde dalje po začrtani poti. Napovedal je skorajšnji sporazum z alžirskimi uporniki in skrajnim nacionalističnim skupinam, ki skušajo sporazum preprečiti, zagrozil, da bo uporabil polnomočja, ki mu jih daje usta- ZDRUŽENI NARODI, N. Y. va, če ne pojde drugače. |— Kongoški ministrski predsed. V Parizu in okoli njega je bilo Adula je prišel pretekli te- zbrano na tisoče vojaštva s tež-|den v New Yor(k> da se konc;I10 kim orožjem in okoli 25,000 p0-Podstavi Združenim narodom, sebne policije, pripravljene na-jki §a drži-)° na 0,blasti- Po šte' stopiti proti vsakemu poskusu !vi]nih ses1tankihz v0ditelJihvaž- izgredov. Vojaške in policijske ns:ših delegac'j Ogovor patrols so nadzirale promet. Na ,Uldi v P^numu ZN. _ Novega ni večih krajih so postavili barika-|tarn Pove'-a n,c, Pac Pa Je P° de, da bi članom terorističnih skupin preprečili ob morebit-. _ _ . 1 Najprej je prosu, da naj Vse ofavll nekaj dejstev v zanimivo luč. da naj ZN pošljejo v Kongo nove čete in j mu dajo nelkaj več denarja. To se pravi, njegova vlada nima ne čet ne denarja, pa hoče delati red in mir v tako veliki in tre- Iz v Beogradu podane izjave zunanjega ministrstva izgleda, ; vsekakor pa je De da utegne Tito ob tej priložnosti obiskati tudi Sudan, ki leži južno od Egipta na srednjem Nilu. -o-------- — V eni milji železniške proge je okoli 3,000 prečnih vezi. nem nastopu nagel pobeg, to je napravilo vtis, da se pri-F pravlja nekaj velikega. Ko De1 Gaulle sporazuma z Alžirci ni objavil, je nastopilo razočara-1 nje, ljudje so se spraševali, če- tako razburkani deželi kot mu vse te poprave in varnostni L Kongo Adu]a je seveda tudi u reP1- Izahteval, da morajo iz Katange Iz De Gaullovega govora je • gin;ti vsi «tu;i najemniki” in razvidno, da je bil ta v zadnjem <.civilni lUrad,niki» ki delajo trenutku spremenjen. Ali je pri-ičom,be;jevi katanški vladi. lo upornikov do j prj j-em je čisto pozabil, da težav, ni znano, j,5tem trenutku sam prosi za Gaulle v go- SV0j0 vlado, da bi jo podpri voru nakazal, da delitev Alžirije čete ZN in uradniki ZN. Ali si v muslimansko in francosko še morda Adula domišlja, da kon-vedno ni izključena, če bodo gošid domačini ne vidijo v ZN vodniki upornikov predolgo o- organih in četah tako tujce kot v četah in stroikovnjalkih, ki podpirajo Combeja. šlo v odnosih kakih novih mahovali in odlašali s sklenitvijo sporazuma. 11 Iz Clevelanda in okolice Seja— Jutri ob 7:30 zv. ima Carniola Hive 493 T.M. v SND na St. Ciair Ave. v sobi št. 1, sejo. K molitvi— Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, zvečer ob 7:45 v Ferfolia pogreb, zavod k molitvi za pok. Antonijo Sila, v četrtek pa k njenemu pogrebu. Pozdrave pošiljata— Mrs. Mary Strukel z E. 185 St. pošilja svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz Kalifornije. Mrs. Mlary Zabak (Zabukovec) s 7731 Union Ave. pošilja prijateljicam in znankam pozdrave iz Tampe v Floridi. Po pismo naj pride— Pošta je pustila v našem uradu pismo za Mary Prelc, 8310 Sovinski Ave. Piše ji Emilija Kozlovič iz Trseka 17, p. Marez-ge na Koprskem v Sloveniji. Žalostna vest— John Zuzek iz Painesvilla v Ohio je dobil sporočilo, da mu je v ljubljanski bolnišnici umrla 15. januarja 72 let stara sestra, šolska sestra Adelinda Žužek. Do prevrata je bila učiteljica v Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani. Pred dvemi leti je praznovala 50-letnico svoje redovne preobleke. Zadnja leta je živela v Vodicah nad Ljubljano. Iz bolnišnice so njeno truplo prepeljali k šolskim sestram v Repnje, nato pa na pokopališče v Vodicah. Zadnja leta bi bila zelo rada preživela v rojstni hiši v Velikih Laščah na Dol., toda oblasti so dom zaplenile takoj po smrti brata Karla Žužka, xi je bil duhovnik. Pokojna je zapustila v Mariboru brata Lo,-zeta, v Ljubljani sestro Ivanko Jelenc, v Ameriki pa omenjenega. Nova razprava za Society Bani; zavrnjena— Okrajni sodnik D. Wasserman je zavrnil zahtevo po novi razpravi o razdelitvi preostanka Society for Pavings, ko se je ta reorganizirala v Society National Bank. Nasprotniki sedanje rešitve bodo po vsej verjetnosti vložili pritožbo na prizivno sodišče. luči naše domače politike Glavni razlog je bil seveda velik apetit producentov strateških materijaiov. Pri kupčijah z javno upravo je posel lahek, treba je upravo samo prepričati, da je nakup potreben. Seveda so pri takih kupčijah tudi dobički veliki in se kar dobro splača, ako moreš vplivati na adminstracijo, da čim več kupuje. Tako smo prišli v položaj, da imamo na zalogi za 7.7 bilijonov strateških materijaiov, kot trdi predsednik Kennedy. Predsednik je vzel za zaloge sedanjo tržno ceno. Ako bi bil vzel nabavno in pribil skladiščne stroške, bi prišel na 8.5 bilijonov. V zalogah tiči torej že precejšnja izguba, ako bi jih hoteli razprodati. Nekaj jih bo treba odprodati, kajti Kennedy trdi, da bi bilo dosti, ako bi jih imeli samo za kakih 4-5 bilijonov. Da pri tem ne bo dobička, lahko verjamemo in pričakujemo. Toda tudi prodaja je zvezana s težavami. Tako velikih količin, kot jih ima Čombe izgubil oporo kapitala Sicer ima Adula svojo srečo. Njegov največjt nasprotnik čombe je postal žrtev kompromisa ni mogoče razprodati v ^roPsk®ga P°d skim vodstvom z belgijsko in na zalogi federalna administracija, kratkem času, kajti prodaje na , . . .. angleško vlado m je moral po- hitro roko bi napravile veliko , ^ kopati idejo o neodvisni Katan- gi. Drugi konkurent Gizenga se je pokazal kot nesposoben poli- zmešnjavo na mednarodnih trgih. Cela zadeva se je iz politične IF ... .A , tik; komunisti so ga smatrali za senzacije hitro spremenila v po- . ... htičen škandal, vsaj taka je ze-l ^ k0nja» Sedaj Se je Ija republikancev. Z zadevo se še Anglija od|očila za nc>vo jj. bosta pečala dva senatna odbo-jtiko v Rodeziji in bo p3d)pirala ra. Byrdov odbor bo samo ugo- domače &tranke in ne priseije. tavljal, kako je moglo priti do nigkih. pretiranih nakupov. Pri tem bo seveda naletel na čudne postopke nekaterih velikih producentov strateškega materij ala, ki jih bo Kennedyeva opozicija skušala zaviti v škandale. Drugi je Symingtonov odbor, ki bo skušal dognati, kako naj se prevelikih zalog skušamo znebiti brez velikih izgub. Tudi tu bo dana prilika za sumničenje. Prizadeti producentje bodo torej imeli dosti prilike za napore, da vse skupaj čim preje zagladijo. Mislimo, da jim ne bo težko, kajti oni so obenem tudi glavni oglaševalci v ameriškem časopisju. To pove vse. Rodezijski priseljenci iz Evrope nimajo torej več zaslombe v Londonu, zato tudi ne morejo več tako izdatno podpirati Čom-beja in njegovega gibanja za neodvisno Katango. To so razlogi, zakaj je zaenkrat Adula postal vodilna politična osebnost. Kubanske cigare vendarle zmagale v Punta del Este PUNTA DEL ESTE, Urug. — Kubanski delegaciji se ni ravno dobro godilo v Punta del Este. Pri vsej diplomatski vljudnosti med delegacijami se je Skrivnosti Balkana in Jugoslavija— Filma pod tem naslovom bodo prihodnjo soboto, 17. februarja, jačeli kazati v kinu NCR WOOD .ia 6210 St. Clair Ave. Od 17. io vključno 19. februarja bodo na sporedu Skrivnosti Balkana, nato pa pet dni Jugoslavija, ’/stopnice si je mogoče preskr-oeti v naprej. Pogreb— Pogreb pok. Jennie Klaus bo jutri, v sredo, zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. Pokojna je bila članica Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Podr. št. 41 SŽZ. vendarle čutila precej osamljena. Ni mogla biti dobre volje. Imenitno se je med tem počutila telesna straža kubanske delegacije. Prišla je namreč v Punta del Este z veliko zalogo kubanskih cigar, ki so tam šle gladko v denar, akoravno so Kubanci pri tem poslu zaslužili najmanj po 100';. Zaloge cigar so potekle pred koncem konference. Ameriška Domovina .-T 'l/l • 1/10.9 Vzr » * « » VI l 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 ■mif...- Cleveland 3, Ohio TS National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 26 Tues., Feb. 6, 1962 moremo reči o njem, je v bistvu to, da je obvezno, oziroma veljavno za vse one, ki so kriti z zakonom o Social Security. Danes se ne usodi nihče, da bi zahteval, da Social Security ukinemo, ker je v nasprotju z našim ameriškim načinom življenja in z našo svobodo. Cela vrsta skupin se med tem bojuje proti uvedbi novega bolniškega zavarovanja in skuša javnost pri tem prepričati, da gre za splošno javno dobro, čeprav je na prvi pogled jasno, da se te skupine bore pretežno za svoje materialne koristi. Končno jim tega ne more nihče zameriti prehudo. Zavarovalnice se zavedajo, da bodo izgubile del svojih zavarovancev in seveda del dohodkov, zdravniki in bolnišnice se boje, da bo novo zavarovanje omejilo vsaj do neke mere njihove dohodke. Splošna javnost je prav tako opravičena, da se bori za svoje koristi in zahteva uzakonitev novega bolniškega zavarovanja! ■f l l l l 111 111„|.i-*.**.! l l l l BESEDA IZ NARODA Kulturne zveze med Rusijo in Ameriko Ko je prišel v Moskvi Hruščev do oblasti, je naša administracija začela pogajanja s Kremljem o “kulturni izme-njavi.” Pod pojem kulturne izmenjave naj bi padli vsi kulturni stiki katerekoli vrste, od koncertov, športnih prireditev do umetniških razstav, znanstvenih predavanj itd. Do sedaj je naša administracija sklenila že dva taka dogovora. Vsak je trajal po dve leti, zadnji je potekel z 31. decembrom lani. Kremlj je že poleti predlagal, naj bi se pogodba obnovila, naš odgovor je prišel v Moskvo v oktobru. Od takrat je vse skupaj spalo, akoravno sta se za pogodbo javno zavzela tako Hruščev kot tovarišica Furceva, ki gospodari v ruskem prosvetnem ministrstvu. Sredi preteklega tedna so začeli pogajanja. Upajo, da bodo uspešna, vedo pa, da ne bodo potekala gladko. Naša administracija je več pričakovala od kulturne izmenjave, kot je dobila. Glasom sporazuma bi na primer morali tovariši dovoliti večjo razprodajo naših knjig in časopisov. Ovirali so dalje potovanja naših umetnikov v notranjost Rusije. Nagajali so pri organizaciji naših razstav v Moskvi, omejevali so izmenjavo radijskih in televizijskih programov. Našim znanstvenikom niso dajali na razpola go svojih arhivov in knjižnic. Kar je bilo tam naših dijakov, so imeli stalne težave s komunistično javno upravo. O tem je od časa do časa poročalo tudi naše časopisje. Rusi so pa na drugi strani pri nas uživali vse sadove naše politične svobode in so imeli še priliko, da se poslužujejo posredovanja naših zasebnih kulturnih ustanov in zavodov, večkrat pa tudi privatnih podjetij. Dogovora sta bila torej očitno bolj v korist Rusiji kot nam. Vkljub temu tudi Rusi niso bili zadovoljni. Kulturna izmenjava je namreč dala več priložnosti za stike s tujino ravno tistim Rusom, ki so najmanj odporni proti zapadni svobodni kulturi. Zato so nekateri vodilni komunisti sploh proti taki izmenjavi, drugi pa pravijo, da jo je treba držati v čim ožjih mejah. Nekako v sredi plavata Hruščev in tov. Furceva. Razumljivo je torej, da v naši administraciji računajo s težavami pri pogajanjih. Na eni strani bodo zahtevali več svobode za naše kulturne delavce in prireditve, na drugi strani pa morajo računati s tovariši, ki jim je zoprn že sedanji obseg kulturnih stikov. Vsekakor moramo upati, da se bodo pogajanja posre čila. Koncem koncev nam koristijo bolj kot Rusom. Dajo nam več takih možnosti, da pridemo v stik z rusko inteligenco, ki bi jih drugače ne imeli. Kulturni stiki imajo pa mimogrede še en pomen: so barometer za naše splošne odnose do komunističnega sveta. Dosedanji kulturni stiki so se namreč zmeraj ravnali po političnem razpoloženju v Kremlju. Kadar so se tam jezili nad nami, so skoraj zamrli; kadar so tam kazali Ameriki prijazno lice, se je to čutilo najpreje in največ v toploti in iskrenosti kulturnih stikov. Zakaj naj ne bi nekaj žrtvovali tudi za ta barometer? Bolniško zavarovanje ostarelih nujnost Navadno pravimo, da nam je v Ameriki dobro, če smo zdravi in če imamo redno zaposlitev, hudo pa je, če izgubimo posel ali če zbolimo. To velja na splošno, za mlade in Stare, za moške in ženske. Sedaj pomislimo na stare, ki morajo živeti samo od pokojnine, nekateri samo od tega, kar dobe od Social Security. To komaj zadošča za skromno preživljanje, ne more pa kriti nobenih izrednih izdatkov. Če pride bolezen, potrebuje človek poleg zdravnika in zdravil še vrsto drugih stvari, ki jih zdrav lahko pogreša. Kje naj skromni upokojenec dobi za vse to denar? Pomislimo samo na draga zdravila, na še dražje zdravljenje v bolnišnicah! Stroški v bolnišnicah so se v zadnjih desetih letih več kot podvojili, podvojili so se stroški tudi za večji del ostalih rednih življenjskih potrebščin, pokojnina v okviru Social Security pa se ni dvignila niti za polovico. Kdor nima kakega dolarja na strani, svojega doma ali kakega drugega dohodka, mora z golo pokojnino, ki jo dobi od Social Security, živeti skrajno skromno in pametno. Kongres je lani na predlog zvezne vlade te pokojnine za malenkost povišal, vlada bi jih sedaj rada dopolnila še z zavarovanjem za bolezen. Zdi se nam, da je predlog ne samo dober, ampak naravnost nujen. Čas je, da poskrbimo za naše ostarele ljudi p n ta način, da bodo plačevali svoje bolezensko zavarovanje, dokler so mladi in zdravi, dokler redno delajo in služijo. Od vlade predlagano zavarovanje v okviru Social Security je v bistvu enako starostnemu zavarovanju in zavarovanju za nesposobnost in za preživele, kar je doslej vključeno v Social Security. Predloženo zavarovanje je daleč od vsakega socializma in od socializacije našega zdravstvenega skrbstva. Vse, kar va je doma z Device Marije v Polju. Njeno dekliško ime je bilo Keber. Kot dekle je služila na Hrastenicah pri Češnovarju in nekaj časa tudi pri Trnovče-vih. Pestovala je sedanjega avstralskega misijbnarja preč. g. Bernarda Ambrožiča. Res čudno kajne, g. pater, kaj vse ženske spravijo na dan. Upam, da mi boste oprostili, ker sem pridala še to novico, je že precej let od takrat, a zame je to res novica. Jaz sem se pošalila, da je bila dobra pestunja, ker je mali dečko postal to, kar je sedaj. Tudi jaz bi rada imela tako pestunjo. Mogoče se bo le kdo odločil za to pot tudi iz naše hiše, ko jih imamo za poln oblojtran voz. Prav lep pozdrav vsem naročnikom, čitateljem, sotrudnikom in posebno uredništvu lista! Bog vas živi! Ivanka Kraljič -------o—-— Kraljičeva iz Elk Riverja v Minnesoti piše Elk River, Minn. — Naj se po daljšem času zopet malo oglasim iz mrzle Minnesote. Naj-prvo želimo srečno ter blagoslovljeno leto 1962 vsem znancem povsod, kamor ta priljubljeni list seže. Mii smo letošnjo zimo prav dobro preskrbljeni z mrazom, seveda ni to nič nenavadnega za Minnesoto. Preveč tudi ne zdihujemo, le gorkota hiš stane dosti več, kot smo bili navajeni zadnjih par let. Smo kar lepo v hiši na toplem, seveda otroci gredo v šolo, saj jo imamo takorekoč pred nosom in jim ni treba zmrzovati po poti. Smo se kar privadili temu kraju in sedaj ne bi rada zamenjala z mestom, kjer je veliko več hrupa in vrveža. Res, da je včasih bolj dolg čas, toda za vse pa ni nikjer na tem puklastem svetu. Čez poletje se že dobi kakšna dobra duša, da nas obišče. Tako se je lansko poletje u-stavila trojica iz Clevelanda, g. Vinko Lipovec, njegova prijazna soproga Miara ih g: Martin Bolko. Hvaležni smo za o-bisk, le škoda, da niste mogli dalj časa ostati. Ako to poletje kdo gre tukaj skozi, ne pozabite na nas! Sedaj je zopet prišel čas za obnovitev naročnine raznih časopisov. Naročimo jih, dobre seveda. To je važno, tukaj velja pravilo: “Povej, kaj bereš in povem ti, kaj si.” Slovenci smo lahko veseli, da imamo svoje časopise in ljudi, kateri povedo resnico potom njih. Saj so mnogi ameriški časopisi z velikimi nakladami, ki si ne upajo ali nočejo poročati več resnice. Mi smo imeli priliko pretekli teden videti film “Operation Abolition”. Ta film je izdala FBI in pokaže izgrede visoko-šolcev v maju 1. I960 v San Franciscu. Mnogi kar verjeti niso mogli, da je tudi v tej deželi kaj takega mogoče. Res je že prišlo precej daleč v tem oziru. Bog daj, da bi ne prišli do spoznapja šele takrat, ko bo prepozno. Sedaj še prav velik Bog plačaj vsem dopisovalcem, ki poročajo stalno o raznih novicah, posebno še g. Mausarju za povest “Ljudje pod bičem”. Jaz jo že na poti s pošte proti domu površno pregledam, če le ni preveč mrzlo. Je tako zanimivo napisana, da vsak dan komaj čakamo nove številke. Vsak jo z zanimanjem prebira, posebno ker se godi v času, ko smo mi že zapustili domovino. Večkrat se vprašam, kje neki so sedaj vse te osebe. Mogoče tudi berejo svojo lastno povest. Dne 25. jan. sta nas obiskali dve staronaseljenki, Slovenki iz St. Clauda. Gospa Triler, ki je v soboto, 27. jan., obhajala že 85. rojstni dan, je zvesta naročnica Ameriške Domovine. Še mnogo let, gospa Trilerjeva, in upamo, da se še kaj vidimo, saj led je prebit. Tudi gospo Miklič bomo obiskali. Ona je prava Gorenjka in bi se imela z g. Mausarjem marsikaj pomeniti. Škoda, da Podprimo predlog vlade za starostno bolniško zavarovanje! Lorain, O. — Klub zlate starosti v Lorainu, ki ima preko 100 elanov, poziva vse može in žene stare ipreko 65 let, naj v posebnih pismih predsedniku Ken_ nedyu in svojim kongresnikom in zveznim senatorjem podpro predlog za bolniško zavarovanje ostarelih v okviru Social Security. Pišite zveznima senatorja v vaši državi in kongresniku, ki zastopa vaš okraj v Washingtonu na Kapitelu, da se zavzamejo za sprejem zakonskega predloga (S-909 v Senatu, H. R. 4222 v Domu). Položaj naših starih državljanov je res težaven, kadar nastopi bolezen. S skromnimi pokoj jiinaani je težko kriti vse redne itroske življenja, pa plačevati še zdravnike in zdravila. Mar ni v redu in prav, da s svojim plačevanjem v produktivnih letih plačajo za bolniško zavarovanje na očara leta. To zavarovanje to v bistvu le dopolnitev pokoj nine, ki naj onjša življenje onih, ki ao prenehali služiti z rednim delom. Na nihče, ki mu je mar mirne starosti, ne pozabi napisati dopisnice, zveznima senatorjema in svojemu kongresniku, v kateri naj jima pove, da pričakuje, na bosta predlog Za bolniško • avarovanje podprla! Louis Balant. V časten spomin Ivana Meštroviča Cleveland, O. — Smrt velike-< a nivatskega umetnika Ivana Meštrovica je tudi med Slovenci v Clevelandu močno odjeknila. Podobno kot smo mi Slovenci pred dobrimi dvemi leti izgubili naj večjega med nami ško-fo dr. Gregorija Rožmana, tako so sedaj izgubili tudi naši bratje Hrvati naj večjega svojega sina mojstra umetnika svetovne slave Ivana Meštroviča. In kakor so ob škofovi smrti Hrvati, delili z nami žalost, talko je delimo z njimi danes tudi mi. V sredo, 31. jan. t. L, ob 8. uri ona nima lista. Gospa Trilerje- dop. je bila v slovenski župnij- ski cerkvi sv. Vida brana slovesna sv. maša zadušnica za velikega pokojnika, ki jo je opravil župnik g. misigr. Louis Baznik, in so se je udeležili mnogi izmed slovenskih častilcev rajnkega. — V izložbenem oknu umetniškega ateljeja našega mojstra g. Franceta Goršeta na Addison Rd. pa je vse te dni razstavljeno krasno njegovo delo iz žgane gline po-pnsje pokojnega Ivana Meštrovi. ča ovito v žalni trak, zraven pa stoji vaza s krasnimi rdečimi slovenskimi nageljni. Pred o-knom je vsak čas videti, kako se mimoidoči ustavljajo in si ogledujejo razstavljeno mojstrovino. Mojster France Gorše, danes če ne najboljši pa gotovo med najboljšimi slovenskimi kiparji, je namreč Meštrovičev učenec. Ko smo ga obiskali, nam je povedal, da ga je že kot študenta na zagrebški umetniški akademiji 1. 1924. zagrabila misel, da bi upodobil velikega svojega učitelja. Zaradi materialnih razmer pa, v katerih je v tistem času živel, ni prišlo do realizacije te njegove zamisli. Pred petimi leti pa je tukaj v Clevelandu misel tega navdiha v njem znova in še močneje zažarela. Lotil se je neutegoma dela in ga tudi izgotovil, in sicer, kot nam je povedal, iz treh nagibov: v znamenje svojega velikega spoštovanja do mojstra učitelja osebno kot tudi do njegovega dela, v hvaležen spomin ter končno, je pristavil, ker je bila zanj to umetniško zelo hvaležna in (zanimiva snov. — Sicer pa je ne samo mojster Gorše marveč tudi mnogi drugi izmed rojakov kot tudi naših slovenskih organizacij in ustanov izrazili bratom Hrvatom sožalje ob izgubi njihovega velikega sina Ivana Meštroviča. J. S. -------o-------- Pomagajmo uresničili želje pregnani slovenskih karmeličank! Toronto, Ont. — Pregnane slovenske karmeličanke s hvaležnostjo in vedrim zaupanjem spremljajo Zbiranje prostovoljcih prispevkov. Nabiralna akcija še vedno traja. Tokrat objavljamo imena vseh tistih do-orotnikov, ki so se že odzvali prošnji. Durovi po $15.00: proč. g. dr. Franc Jaklič, Cudahy, Wis., dru-:ina L. Jamnik, Toronto, Ont., po $10: ga. Mary Hudoklin, Cleveland, Ohio, preč. g. Emil Hodnik, Custer, Wis., ga. Naro-bej, Cleveland, Ohio, ga. Luise Šušteršič, Timmins, Ont., Katoliška ženska liga slov. župnije Manja Pomagaj, Toronto, Ont., po $5: Slovensko gledališče v Torontu, Ont. ga. Marjola Mau-ko, Toronto,- Ont., družina R. Resnik, Toronto, Ont., gldč. ing. Cvetka M. Jakusc, Toronto, Ont. dr. Franc Puc, Hoboken, N. Y., preč. g. Rudolf Urbič, Bloomer, Wis. po $2: ga. Majda Goršek, Cleveland, Ohio, ga. Pavla Trček, Toronto, Ont., preč. g. Tone Zr-rec, Toronto, Ont, ga. Francka Kramar, Toronto, Ont., ga. Marija Jan, Toronto, Ont., ga. Zina Brunšek, Toronto, Om., ga. Francka TurK, Toronto, Ont., Jružma Benkopec, Toronto, Ont., g. Darko Sedlar, Ottawa, Ont., ga. Dora Tomšič, Toronto, Ont., °. Jože Šparovec, Toronto, Ont., r:a. Marija Gruntar, Toronto, Ont., ga. Francka Brence, Toron-o, Ont.; po $1: ga. Ivanka Springer, Toronto, Ont ga. Marija Muhič, Toronto, Ont. ga. Milena Čeku-ta, Toronto, Ont., ga. Terezija Horvat, Toronto, Ont., ga. An-«.ka Kokalj. Toronto, Ont., ga. Vera Mesec, Toronto, Ont., ga. Lojzka Skubic, Toronto, Ont., ga. Marijana Dolenc, Toronto, Ont., ga. Marjeta Kvas, Toronto, Jnt., ga. Tilka Benko, Toronto, Ont., gdč. Danica Devinar, Toronto, Ont., g. Tone Zagorc, Toronto, Ont., L. 58c g. Robič Konrad, Toronto, Ont.; 50c ga. Ani- ca Žumer, Toronto, Ont. Prostovoljna prispevke bomo zbirale še v naprej, vendar zaradi lažjega in uspešnejšega zbiranja prosiima, da denar (čeke!), oosameznilki ali več oseb skupaj, ki morda žive v istem kraju, pošljejo naravnost na naslov ‘roveniskih karmeličank: Slovenske karmeličanke Klein Theresien Kaimel Schleiie 6. Rankweil, Vibg. Austria. Vsi tisti, ki bi radi denarno prispevali, imajo sedaj dvojno out: ali naravnost na naslov slovenskih karmeličank, ali pa na naslov: gospa Jožica Jamnik, 68 Westmount Ave., Toronto, Ont., Canada. Članice odbora za zbiranje prostovoljnih prispevkov za graanjo novega samostana pregnanih slovennkih karmeličanlk so vsem dobrotnikom naj lepše zahvaljujejo. Ga. Jožrca Jamnik, Ga. Anica Resnik. Ga. Dora Tomšič. Ilovi človek (Konec) “Stari človek” — ne le v starem, ampak tudi v novem poganstvu V gornjem Pavlovem opisu moralnega stanja, v katerem se je nahajalo zlasti prebivalstvo Rima in nekaterih grških mest, pa vidimo podobo tudi modernih poganov, zlasti onih iz velemest. Tudi moderni pogan noče priznati Boga, čeprav ga je spoznal, ali bi ga vsaj spoznati mogel. Njegova krivda je še večja, kot krivda starih poganov. Moderni pogan ima na razpolago Kristusov nauk, Cerkev, zakramente, najsvetejšo daritev. Vsega tega stari ni imel in je mogel le iz narave zunaj sebe in iz moralnega zakona v svoji duši sklepati na Boga Stvarnika in zakonodaj avca. Ker moderni pogan noče priznati Boga, zato je Bog pripustil, da so, kakor pri starem poganu, tudi pri njem zmagale nizke strasti in ga napravile za svoj plen. Čeprav se tak sodobni pogan šteje za še tako modernega, novega, je v bistvu vendarle na ravni starega poganskega človeka, če ni zdrknil še pod njo. Je to neskončno žalostna povest o krščanskem človeku, ki je zopet postal pogan. Višek ironije pri tej tragediji pa je v tem, da tak popoganjeni bivši krščanski človek vidi v svojem padcu napredek, v svojem grehu osvobojenje, v svoji obrnitvi k materiji višek življenjske modrosti. V nasprotju s tem starim člo- vekom pa opisuje bistvo iz lastnosti novega človeka apostol Pavel v svojem pismu Efežanom takole: “Ne živite več, kakor žive pogani, v nečimurnosti svojih misli, razum jim je otemnel in božjemu življenju so odtujeni zdradi nevednosti, v kateri so zaradi zakrknjenosti svojega srca, ti so otopeli in se vdali razbrzdanosti, da počenjajo vsakršno nesramnost z nenasitnostjo. Vi se pa niste tako učili od Kristusa.” (Ef 4, 17-20). “Oblecite novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti” (Ef. 4, 24). “Slišali ste, da vam je treba odložiti, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, da se prenavljajte po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka, ki je po Bogu u-stvarjen v resnični pravičnosti in svetosti.” (Ef 4, 21-24). Obleči novega človeka pomeni pri Pavlu postajati podoben Kristusu. Živeti tisto notranje nadnaravno življenje, ki ga je živel (Kristus, prisvajati si čednosti, ki so krasile Kristusa, zlasti pa si pridobivati njegov način mišljenja, ocenjevanja, vrednotenja, čustvovanja, hotenja. Skratka: postati drugi Kristus. Novi človek — drugi Kristus V pismu Rimljanom nam je Pavel opisal zasebno družinsko in socialno življenje starega poganskega človeka. V pismu Efežanom pa opisuje, kakšno mora biti to trojno življenje, da bo vredno novega človeka. “Zatorej opustite laž — piše — in govorite vsak s svojim bližnjim resnico, ker smo udje med seboj. Če se jezite, nikar ne grešite, sonce naj ne zajde v vaši jez’ in ne dajajte prostora hudiču. Kdor je kradel, naj ne krade več, marveč naj se trudi z delom svojih rok za kaj dobrega, da bo mogel deliti potrebnemu. Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust... Ne žalite sv. Duha božjega, s katerim ste zaznamovani za dan odrešenja. Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj zmed vas izgine z vso hudobijo vred. Bodite pa drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu nam odpustil. Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev Bogu v prijeten vonj. Nesramnost pa in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi ne nespodobno vedenje in nespametno govorjenje, ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje. Skrbno glejte, kako bi hodili, ne kakor brez modrosti, ampak kakor modri: odkupujte čas, zakaj dnevi so hudi” (4, 25-5, 4, 15). Bistvene so razlike med starim in novim človekom, med poganom in kristjanom. Novi človek je čisto drugačen kot stari. Vse' gledanje, vrednotenje in Idstnosti starega človeka je zavrnil. Na prvem mestu je zanj Bog, ne več materija, njegov pogled je uprt v večnost, ne v minljivo zemljo, namesto vlade nekročenih strasti je v njem borba z njimi, namesto sebičnosti gori ljubezen do bližnjega, namesto sile uporablja dobroto. Kristjani smo, to se pravi Pavlov novi človek. Nič nam ni potreben kakšen drugačen človek. ne komunistični ne liberalni ne kakšen drug. Dobro vemo, da je rešitev nas in drugih ljudi v tem, da ustvarimo v sebi novega človeka. Kristjani smo postali s krstom. Toda stari človek v nas pri krstu ni umrl. K slabemu nagnjene strasti v nas so ostale. Zato si moramo lastnosti novega človeka prisvajati le v neprestani borbi. Dve postavi čutimo v svojem telesu. Ena nas dviga, druga podira. Novi človek raste v nas v trudu in znoju. Vsak rod zase in vsakega človeka posebej čaka ta borba, med starim in novim človekom. Vsak jo mora izvojevati zase. Krščanski novi človek ni firma, kateri se pridružiš, ni značka, ki si jo natakneš, ni uniforma, ki jo oblečeš v nedeljo in za praznik, tudi ni od doma podedovana navada in šablona, marveč si ti sam, ki se v trpljenju, s a m o premagovanju in zavestnem spolnjevanju božje volje vsak dan sproti preobrazuješ v Kristusa. Zato je krščanski novi človek vedno nov, čeprav nikdar moda.” (Povzeto iz dr. Odarjeve knjige “Večnost in čas”, str. 155-162.) Matt Tekavec ------o------ Zakaj (so ribe !neme Tomaž: “Ali veš, zakaj so ribe neme?” France: “?” Tomaž: “Kar potisni glavo pod vodo in poskusi govoriti, pa boš vedel, zakaj!’* K^TSTAOSJa: JL *Q£5o* /jTANO /yuv 30 člani na rednih me. sestavkih obravnavali ^eca vprašanja: bln,rimer‘’ava srednjih šol v V ce^Jl m Kanadi> vl°ga laika “VV!; nove metode pri raz- laika v Cerkvi, preobljudenost sveta, elektrifikacija Slovenije, abstraktna umetnost, o katoliški akciji. Na občnem zboru je bil tudi razglašen izvl pismenih volitev za nov odlbor. Odboru, ki je bil izvoljen, predseduje g. dr. P. Klqpcic. Pri končnem razgovoru o delu društva v novi poslovni dolbi je bilo sprejetih več >roristnih smernic, zlasti o povečani zunanji aktivnosti društva. Por. Nekaj novic o tiskovni razstavi Zopet se je priglasilo nekaj •.aložfo, ki so sprejele povabilo, • la bi razstavile svoje publika- cije, Dosedaj se samo eden od povabljenih ni odzval. Obljubljene knj ige in revije, ki bodo razstavljene, tudi redno prihajajo. Upamo, da no zelo lepa prireditev zvezana z razstavo tiska Kulturni večer, ki bo v soboto one 24. februarja zvečer v dvorani na Manning Ave. Pisatelj Karel Mauser je že Obljubil sodelovanje. še dva druga umet-■lika sta obljubila svojo pomoč: slikar Božo Kramolc in kipar France Gorše; slednji je dovolil, da bo razstavo tiska krasilo nekaj njegovih umetnin. G. Božo Kramolc bo pa pomagal s svoj o zamislijo ureditve. Priprave torej lepo napredu-dejo in zanimanje med ljudmi narašča. Tisk. referent. Dve, tri s Severa ... lagi svš Pisma, nauk Pija XII. o ^ ’ riumani generis,” vloga Lethbridge, Alberta. — Letos je stoletnica, odkar so v vzhodni del kanadskega Severja prišli prvi francoski misijonarji. Prodiranja v neznane kraje so navadno herojska dejanja, polna žrtev in silnih naporov. Zato 00 prav, če se podamo za nekaj minut na Sever in si ogledamo razvoj in splošni napredek tega. Ob besedi Sever me tele zimske dni kar malo strese. Pamra. zi, bi moral reči, saj ko govorimo o severu naše zemlje, navadno menimo tisti prostrani kos, ki pozna tričetrt leta zimo boga. to snega, ledenih gora, pa tudi tisoče neodkritih bogastev . Domačin v teh (krajih jc stotine let Eskimo. Leta 1670 je prodrl mednje prvi beli trgovec, ustanovil po nekaj uspouh izmenjavah kož Hudson Bay postojanko. Za njim so mnogo kasneje priromali misijonarji, policija (mountiji) in boli “pro. spektorji.” Tem se je v zadnjih desetletjih pridružilo še učiteljstvo, vojska in znanstveniki Vse odkriva Sever! Tako ni nič čudnega torej, da je v stiki glavnega oltarja anglikanske katedrale v Aklavilu upodobljen zanimiv božični prizor: Ob jaslicah Novorojenca so trije Modri, a to pot oblečeni kot misijona^ mounti policaj in trgov, ski zastopnik Hudson Bay družbe. Ti trije zastopniki belega rodu so prišli najpogosteje v stik z domačini in jih torej narcc smatra za tri modre, došle iz daljnih krajev. * * * Ker je trgovina s kožuhovino donašala velike dobičke, so se trgovske postojanke Hudson Bay družbe širile in lani jih je bilo že 183. Imele so do nedavna nekak monopol nakupa in zamenjave, poleg drobtin dobrin pa so priromale tudi slabe reči, ki so Eskimu malo pomagale, a mu zdravstveno in drugače mnogo škodile. Za mnoge neuporabne oziroma nepotrebne reči (ure, hladilnike, itd.) je menjal kože, mnogimi dobljenimi predmeti pa ni vedel ne kod ne kam . . . Puška je res olajšala njegov lov, a obenem noro trobila divjad p o potrebi in preveč, tako da je sam iztrebljal ono, kar mu je prinašalo vse) kar je nujno potreboval za trdo življenje. Ponekod so iztrebili živalstvo do škode in nenadomestljivosti. Eskimo, vedno vajen le najtršega v življenju, se je nenadno pomehkužil, odvadil mnogih, prej nujnih spretnosti (preprostih načinov lova, izdelovanja orožja in orodja, itd.) prevzgojil se je torej v načinu lova in življenja sploh in zašel v težave in bolezni. Kaj 3i se s samo moko ta večni mesojedec, ki se s kuho ni nikoli kaj prida bavil? Tobak je postal rodovom divja strast in alkohol jih je podivjal do norosti in zločinov. Hvala Bogu le po-nefcod, a vendar je oni, ki je prišel v prvih stikih z belci do njihovih dobrin, sam sebi bolj škodil kot koristil. Neodporen je postajal ob naseljih ta večni romar in ponekod so epidemije influence iztrebile ceia naselja, kali jetike iso se naselile v izčrpana telesa in vprav to je bolezen, ki se je največ in najhitreje razširjala med njimi. Težke nadloge v plačilo za kaj malenkostne ugodnosti belega rodu. Kmalu je moral novonaseljencera slediti zdravnik, da bi zajezil bolezni. Res je, da se je pod vplivi novodoslih Sever civiliziral a težko je, ker se rod večno se li, iskajoč hrane, ki mu jo je do takorekoč včeraj nudil le lov . . . Zadnje čase so v vsa dogajanja Severa posegle oblasti v marsičem pomagale propadajočemu Eskimu. dneh prirede za Eskime, vsi pripadniki belih naseljencev. Skupno žbero jedila in darila, da tako vsaj malenkostno odipomorejo potrebnim Eskimom. Ko je želodec poln, se je kar lažje spomniti še na kaj veselega. Trt tako navadno potlej tekmujejo s pasjimi vpregami, telku in višek vseiga pa so “drum dances,” to je ples ob bobnanju, ki udarja monotoni takt, a to je dovn'j za eskimski ples, ki je nekaka mešanica skakanja in kakega obrata Plešejo posamezno, ne paroma, vztrajno in navdušeno in nekateri dobesedno do nezave*-sti. Vseh je sama razigranost in smeh, ker Eskimo je bitje, ki skoro nikoli ne misli na jutri ampak samo na danes. V Pelley Bayu, kjer je veliko eskimsko središče, so zgradili veliko snežno dvorano, v katero je moglo celo naselje. Najprej zgrade šest malo večjih sneženih koč — igloojev — in nato povečajo vrhove vseh šestih obokev bloki z velik obok, visok do čevljev, zasujejo vdolbine, končno pa znotraj spodrežejo notranje stene, skidajo in znosijo odvišen sneg ven in ko je prostor očiščen snega, imajo ve-iko sneženo kočo, v katero zmo. posesti sto ljudi in več ob steni, samo kos notranjega kroga je prazen in namenjen ple- IZ STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO GRAMOFONSKIH PLOŠČ P°zor: te kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5 - 15 SY gramofonskih plošč _ ADMIRAL PHILIPS i■1, ' 'T-rv r. /asi «■ i- i h kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma kataloga!** Z d° 50 Pcsm*mi, posnetimi iz našega kataloge, katere pošiljamo JEM JI’ZIKU° P° KANADI IN USA- PIŠITE v sv°- Comet 555 St. Clair Ave. Tel. LE 5-7269 W. Toronto, Ont., Canada Božič pomeni v eskimščini “’srečni čas.” Trdijo, da zadnii božič ni bil odgovarjajoč pomenu besede. Pomanjkanj..- divjadi, slab lov na tjulne in reven ribolov, -radi zgodnje zamrznitve zalivov, ki je prehitela Eskime obetajo lačne dni. Ne mesa s tem ne potrebnih kož za obla čila! Pa se kljub vsemu zbero za božič Eskimi ckoli svojih misijonov, vas igloojev -zraste ob nekaj lesenih hišah belih sto več sto milj oddaljene in rastre-sene žbero takile prazniki kot eno veliko vemo družino Pravijo, da je posebno živo pri polnočnicah, pravijo, da malo kdo krščenih manjka, za ostale pa je to zanimivost, ki si jo je vredno ogledati, posebno še, ker vsem tem cerkvenim Obredom sledi velika pojedina, ki jo v takih ver. Preje je stalo potovanje s pasjo vprego 85c na miljo in zdaj motor oziroma ski-doo? To novost je prinesel pater Andrej Bousseart, katoliški misijonar v Gjoa Haven na otoku Kong William. Sprva so domačini z nezaupanjem gledali to prometno novost, zdaj pa se najpodjetnej-ši lovci in ribiči (in celo nekaj Eskimov) poslužujejo teh motoriziranih sani, zlasti še, ker jim je pot zdaj veliko skrajšana časovno in se lahko pogosto vračajo “domov”. Zdaj namreč tudi na Severu spoznavajo pomen namreč igralci ponovili veseloigro “Stari grehi” tudi v naši dvorani in bodo čisti dobiček lin vrednost časa. Celo tekmovali so s temi ski-dooi... Mnogo Eskimov se povsem vživlja in vtaplja v naš način življenja inIdali za cerk-.-v. Vsi, ki so igro mnogi so odlični pomočniki in že videli v dvorani Marije Po-tudi svetovalci pri gradnjah raz- magaj, so se pohvalno izrazili o nih obrambnih naprav, itd. m igralcih. Seveda ne sme- Civilizacija prodira na sever, mo iskati \ komedijah kake privablja domačine v svoje oko- giblje vsebine, njihov glavni na. Ije, ki potrebuje odpornih po- ,nen ie> ha zabavajo. Ker nam znavalcev teh severnih razsež- dolar sedaj tako zelo prav nosti. Marsikje je Eskimu v po- Pri,he in ke;: Sa človek najlaže moč, ker pomanjkanje živali po- Ja> ko ^ma istočasno tudi samo meni počasno a gotovo smrt I užitek, upam, da bodo župljani mnogim, ki jih novi način še ni iadi Pnšli na to igro. Pa tudi dosegel in žive po starih načinih z mes'i'a imaj0 Slovenci lepo življenja. Love, stradajo in u- Prlllk0> da pridejo igro gledat; mirajo. Prostranost Severa še N iUsto niedelj° P°PoMne ne bo stoletje ne bo povsem raziska- !, slovenski dvorani pri Mariji na! S civilizacijo pa stopa po- Poma?fJ nobene druge kulturne časi a vendar tudi upanje na re-k'lir1 1 vo' ?n* Je u' v., . , .... _ do, ua so igre sialbše obiskane kot sitev enega naj odpornejših ro- . ’ 0 . .. . j . Ul * 1 ■ 4i„„i vcasih> Pa naJ Jih priredi ze do v, ki se bo približal m vživeli , , v v v. Kdorkoli. So vedno bi moralo v bodoče v naš način življenja, se tudi kulturno razvil, kar nam pričajo poslednja leta sožitja mešanih naselij. Pa o tem prihodnjič še kaj. Krpe Newtorontske novice salcem. Svojevrstna grndbena umetnost, brez načrtov a ven' dar tako načrtna! * * * Omenil sem, da je Eskimo po prirodi zelo radoveden in to je menda nekak znak ukaže1) n osti. Vprav zato Eskima vleče k belcem kot magnet, saj v mnoge predele priroma ladja le enkrat na leto, prinese dobrot in zamenjavo za kože. Izredno je odrejeno veselje, ki ga imajo Eskimi do strojev in podobnega. Zato so že pred desetletji najboljši lovci za grmade kož kupili motorne čolne. Predstavljajte si skladovnico kož, ki je zmogla dobiti v zameno tak čoln? Nek misijonar je potoval s takim srečnim lastnikom, pa se jim je sredi breztorežne vode pokvaril motor. Obstali so, pospali, ko pa so se prebudili ob ropotanju motorja in premikanja, so ugledali do ramen zamaščenega in umazanega lastnika čolna, ki je s preprostim orodjem sam popravil motor . . . Zadnja leta so se mnogi Eskimi kar preselili v bližino belih postojank (vojaških naprav gradbenih družb, itd.) in mnogi našli tam delo in nov način življenja. Zdaj naj podjetnejši ne potujejo nastavljat in pobirat s pasti s pasjimi vpregami. Novost Severa je zadnje čase malo motorno kolo, imenovano “ski-doo”, kjer prvo kolo nadome-šče smučka, zadnje pa “gosenica”, ki se dobro zajeda v sneg in povzroča premikanje. Obisk nastavljenih pasti je zdaj lahko pogostejši in namesto 14 dni, je lovec lahko nazaj v nekaj dneh. Seveda so taka potovanja hitra na ravninskem svetu. Tak ski-doo goni motorčke sedem konjskih sil in porabi en galon goriva za 50 milj vožnje in zmore prevažati tovor do 300 funtov, kjer so ugodni tereni do 25 milj na uro. Ta modernizacija bo v ravninskih predelih, ležečih blizu stalnih naselij, ki imajo redno zvezo z južnimi predeli Kanade, velika prednost, kajti za p®e, ki jih Eskimo uporablja za vprego v svoje sani, je treba rib odnosno živeža, ki je trdo življenjsko vprašanje že za ljudi same. Taki “ski-doo” stane do 1200 dolarjev. Primer nam pove, kolikšna pridobitev je to za Se- Pred nekaj dnevi mi je prišel v roke nov list z naslovom “Kanadske novice,” podnaslovom “Ilustrirani tednik. List za Kanadske Slovence.” Več Slovencev me le vprašalo, kaj mislim o tem listu. Odgovor naj velja vsem: Slovencem v Torontu in po raznih drugih krajih Kanade. Kanadske novice sem prebral in iški eno povem, da me uredništvo ni prav nič prepričalo o potrebi tega novega lista. Kajti imamo že tedensko Kanadsko domovino kot prilogo Ameriške domovine in Slovensko državo, ki izhaja mesečno. Oba ta lista prinašata boljše in tehtnejše kanad-ške novice, kot je pokazala prva številka teh Kanadskih novic. V čem je potem talke m prednost ustanavljanja novega lista? Resen kanadski Slovenec ne bo našel pametnega razloga. Novi tednik bi moral bistveno presegati tedensko Kanadsko domovino in mesečnik Slovensko drža-da bi se izplačalo Slovence finančno bremeniti z novim listom. A že prva številka je pokazala, da temu ne bo kos. Sicer je vsak Slovenec svoboden in se odloča po svoji pameti, a kei so mnogi želeli zvedeti za moje mnenje, ga javno povem, ki naj velja za vse Slovence v Kanadi: Prepričan sem, da bi bilo za Slovence v Kanadi najbolje, da ne začenjajo s kakim novim listom, ampak izboljšajo to, kar že imamo. Tedenska kanadska priloga Ameriške domo-vine bi se lahko zelo zboljšala ko bi več Slovencev sodelovalo in priobčevalo novice iz živi j e nja Slovencev v Kanadi; pa tudi novice iz življenja in delovanja drugih etničnih gnup v Kanadi. Prav tako Slovenska država prinaša ze sedaj veliko novic iz Kanade in zlasti takih, ki so važne za Slovence, ki pridejo v Kanado. A da bo ta dva lista mogoče zboljšati, potrebujeta oba več naročnikov in več sede- ’meti, prednost pred veselicami. A obisk bomo zboljšali le, če bolno na igre enostavno prišli. * Farna Katoliška ženska Liga ;p priredila v naši župniji šival-ii tečaj, ki ga vodi predsednica KŽL ga. Mara Osredkar, živalci in po vsem svetu gre val žive. Ine§a točaja, ki bo trajal 6 ted-ga katolicizma, potrebujemo jnov’ Se deležu j e okrog 20 žena listov, ki javno priznavajo kato- |m heKlet. ’iški svetovni nazor in vse doga- „anja v svetu presojajo pod kr- ^ fobruaiju bomo izcedli \ ščpnskim vidikom. Zato je ka- puPrdT kar dve kampanji, žen-, toliškim Slovencem lahko izbi-1 '^-^L bodo izvedle kampanjo za rali, ali naj te nove poizkusne- katoUški in verski tisk; član i brezbarvne in neopredeljene li- Gr^tva Najsvetejšega imena pe. ste naročajo ali ne. To je moj kamTanj0 za pridobitev novih javen odgovor vsem, da boste cianov v GNIJ. Po zadnjo je vsi na jasnem, če me bo kak pi-1akafcal nad-kod Pocook sam. see v kakem listu napadel in mi j Najti zelo želi, da bi bili vsi ka-kaj očital, živimo pač v demo- mozje in fantje v njego- iraciji in lahko vsak o vsakih7* nadškofiji tudi člani DNU. stari pove svoje mnenje. | ^ na®* župniji je precej dobrih •nož in fantov, ki se še vedno Kritika je pozitiven element Jriso vphali v DNU. Bog daj, na vseh področjih človekovega |da J31 se vsa.l v tej kampanji! udejstvovanja. Mi jo pa včasih vzamemo za slabo. Nekateri bi radi, da se vse pohvali ali se vsaj molči, če kaj ni dobro. Kulturni, verski, gospodarski, politični napredek in tudi napredek na vseh ostalih področjih udejstvovanja se zahvaliti zdravi, odkriti in do-brohoteči kritiki. Slovenci v Torontu smo bili že mnogo kritizirani in tudi sami smo se med seboj že precej kritizirali javno n zasebno, a vendar je CLEVELAND, O. MALI OGLASI Lastnik prodaja — $24,000 Naprodaj je bungalow s 4 hn? TTI sPalnicami pri jezeru. Zelo blizu cerkve, šole in trgovin. Lepo široko obrežje. Kličite 732-9242. (28) Naprodaj treba I dve nemški harmoniki, pravkar priznati, da je malo slovenskih dospeli iz starega kraja. Zglasi-skupini v izseljenstvu toliko po- te se pri Albin Videtič, 450 zi livnega storilo po drugi sveto- Maplewood Drive, Willowick, vni vojski kot prav Slovenci v p., ali kličite po 5. uri WH 3-Torontu. Kritika je sicer kdaj 5738. presegla meje primernosti in (toga osebno preveč zadela, ven- Hiša naprodaj tiar je bilo boljše, da je oila, ka- Lastnik prodaja bungalov s kor da je ne bi bilo. Kadar kri- ^remi spalnicami v slovenski 0-ikc ne borne več prenesli, bomo k°Lci rned E. 185 St. in E. 200 tudi nehali napredovati. Zato novi list: Kanadske novice tudi -(26) tem boleha, ko obljublja da ne ho sprejemal nobene Kritike m kritične presoje dogodkov. Kritike samo tam ni, kjer j o dik tatorski režim zamori, ali pa lju .ije padejo duhovno tako nizko, da ne čutijo več potrebe po izboljšanju. Zdrava kritika se pa vedno drži načela: Boljše je so- I St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632. (X) V najem Eno opremljeno stanovanje z 2 sobami, eno neopremljeno s 4 sobami in eno z 2 sobami. Kličite VI 2-5132. (27) Superette Naprodaj dobro opremljena trgovina, kompletni mesni od-vražnik dobrega, in ndbena stvar |delek) vsa oprema za izdelova_ lavcev. Februar je mesec kato- ni tako dobra, da ne bi mogla nje klobaS) dimna kamra liškega tiska. Naj bi se v tem mesecu čimveč Slovencev v Torontu in po ostalih krajih Kana-de naročilo na edini slovenski katoliški dnevnik v Severni A-meriki in na svetu sploh: Ameriško Domovino. Potem bo tudi tedensko kanadsko prilogo mogoče izboljšati in bodo Slovenci imeli vsestransko korist, tudi finančno, kajti za sorazmerno nizko ceno bodo imeli dnevne svetovne in slovenske novice, te-cemsko pa še posebne novice iz Kanade. Poizkusi novih listov v Kanadi pa bolehajo še za eno stvarjo. Silno skrivajo svojo svetovno-uazorno barvo. Idejno se ne ma-i *J o opredeliti ne za komunizem ne proti njemu, ne za katolicizem ne proti njemu. Vse bi radi zmetali v isti koš in se‘ Slovencem predstavljali kot nevtralce in kot take, ki družijo vse Slovence v eno. Slovenci prav sedaj, ko živimo med drugover- postati boljša. . Delikatesna trgovina Zadnjo nedeljo v januaiju sol Napfodaj delikatesna trgovi-naši župljani doživeli prrtv pri.. ha s stanovanjem v slovenski o-Jctno popoldne. Cerkveni od-1 0 1C1' Siejte si in dajte ponud-'oor je namreč pripravil popol- ‘ dansko veselico. Najprej smo PEltA REALTY ING* ob oknih gledali slovenske deč- AN 1-1925 ke, ki so se pomerili v hokeyu. Zadaj za dvorano smo namreč naredili led, ki prinaša slovenila mladini mnogo veselja. Svoje prve uspehe so pokazali javno na to nedeljo. Potem smo gledali prizor na cdru( ki je pokazal slovensko “oheetovanje.” Zabavali smo se s tombolo, nato pa vsak po svoje. Kuharice so nam pcutregle z dobro večerjo. Tudi iz mesta so prišli nekateri na to družabno prireditev. Vsi -mo se razhajali dobro razpoloženi, hvaležni prirediteljem za unjetno popoldne. • V nedeljo 18. februarja, nam bo pripravilo zabavo Slivensko gledališče. Popoldne ob 5 bodo AN 1-2300 (29) Hiša se odda V najem se odda hiša, 3 sobe in kopalnica, moderno urejeno. V bližini -Siv. Vida. Kličite 881-5837. (—27) 1167 E. 58 St. 4 lepe čiste sobe in kopalnica se oddajo. $45 mesečno. Vprašajte za Mike-a na 1169 ali kličite WH 3-0010. (30) Naprodaj Dvodružinska hiša, prvič naprodaj, na 5714 Bonna Ave. v dobrem stanju, plinski furnez, 4 garaže. Dajte ponudbo. Oglejte zunaj in kličite KE 1-1440. ECKHART REALTY == Karel Mauser: Puntar Matjaž |J£ naj kaj pomeni? Svetnemu == gospodu le v toliko*, da mu z == grčavimi rokami napolni sh-“= rambe in kleti s pšenico in z EE ovsem, da mu gara, kadar se EE valptu zljubi in gospodu mudi, EE Kaj je grajski gospodi za ne-kaj tlačanov? Dobro je, če jih = Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. — V veselju človek rad pozablja na preteklost, v bridkosti pa se rad povrača vanjo, da se mu ob bridkosti prednikov olajša lastno breme. V puntarju Matjažu sem se-g-el v petnajsto stoletje, ko so se nad kmeta zbrali vsi križi in vse težave. Turki, kobilice, kuga in punt. Kmet, ki ni mogel prav dihati, bi se rad postavil na noge, toda gospoda in Turek mu nista dala do sape. čudnega nič, da je v preprostem kmetu zavrelo in da se je skušal postaviti proti obema. Punt ziljskih kmetov, ki so tvorili jedro, se je žalostno končal, kakor so se končali žalostno vsi kmečki punti. Kmetje, navajeni na oranje in sejanje, niso bili kos redni vojski, ki je s silo zatrla prve plamene. Kar pa je pri uporu ziljskih kmetov posebno bridko, je to, da ga je razbila turška sablja. In kar je ostalo živega, to so pogoltnili gradovi. V temnicah so umirali kmetje. Matjaževo ime je zgodovinsko, zakaj v kroniki župnika Jakoba Unresta je zapisano, da je borbo s Turki na Kakavi vodil ta /preprosti upornik. Kar sem mogel zgodovinskega dobiti, to sem v tej povesti uporabil. Razvaline leonstajn-skega gradu, razvaline podklo-šterskega samostana in gradu v Podvetrovem bi vedele veliko povedati. Zakaj mrtvi kamni večno govore. Veni; Miklova Zala je koroško srce. Okrog tega srca se drenja vsa koroška zemlja. Vendar sem skušal zbuditi košček preteklosti iz časa Miklove Zale. Utrinek je samo, droben utrinek, kako so praočetje naših očetov trpeli, garali, kako so delali grajski gospodi in se ob turiških napadih skrivali po gozdovih, kako so modrovali pod vaškimi lipami in z vdanostjo čakali na lepše čase. Vse, kar je nekoč teptalo turško kopito, danes še živi. Lepa Dholica in Ravne, Pod-klošter in vsa Ziljska dolina, Rož in Podjuna. Ni prav, da slepi hodimo čez koroško zemljo, ki skriva v sebi toliko lepote in toliko bridkosti. Bodimo veseli in srečni, da je na Koroškem vzcvetelo srce ima, zakaj grajske shrambe so nenasitne, toda če jih ni, prevrne valpet tlako na druga ramena. Le osirotele družine bi dale svoje življenje v odkupnino za svojca, toda Turku je za denar. Kaj naj počne z osirotelo otročadjo in z zgaranimi ženami? Denar je pa pri tlačanu redek gost. Komaj toliko ga je, da se odrine, gospodu, kadar je treba, da plačajo život-no štibro, ki jo zahteva cesar Friderik, in da ostane kakšen pfenig za hudo uro. Poraz pri Sotli je hudo odjeknil po vsej Komiki. Srca v Podjuni, Rožu in po Ziljski d elitni so zatrepetala, kakor da že znova gore kresovi, kakor da že spet ječe jarmi v zvonikih, da zavekajo- zvonovi in z bronastim glasom zatožijo prek hiš in lesov, da se bliža divji Turek. Štiristo mož je spet padlo pod krivimi sabljami ali pa s puščicami v grlu našlo smrt Davki so rasli, draginja je bila neznosna. Cesar Friderik se je bil z Vitovcem zavoljo celjske dediščine, zapletel se je v borbo z Benečani. Denar je zgubljal ceno, tlačan je plačeval, denar pa je ginil kakor voda v najhujši suši. Nič ni zalegel. Pritiskal je grajski gospod, pritiskal je cesar, oba sta hotela denar. Toda nikjer se ni nič poznalo. Govorili so, da bodo v obrambo proti Tur- ! ZULICH INSURANCE AGENCY >18115 Neff Rd. IV 1-42211 Cleveland 19, Ohio i $ V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio , Miklove Zale. Bodimo pa ponosni tudi na ponosnega Pun-fdaLeč,od koros1ke zeml->e; , tarja Matjaža, ki je s Kakove 'strmel proti Zilji, ločen od žene in Matjažka, ter sanjal 'o svetli pravici. Lepa je tudi bridkost koroške zemlje, zakaj iz velike ljubezni raste. Vse pa, kar je iz velike ljubezni, je večno*, zakaj ljubezen je pripeta na večnost in je most za naše uboge duše. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PALOS HEIGHTS — BY OWNER 7 room brick veneer ranch. 3 bdrms. TV rm. Scrnd. patio & barbecue. Full bsmt. 2 frpls. 2 car gar. 100x260 ft. lot. Priced for quick sale in low $30’s. GI. 8-0656. (26) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN-RESTAURANT — BY OWNER Golf and Gross Point Road, Johnny’s Tavern. Established 32 years in Skokie, 111. Priced for quick sale due to retirement. ORchard 3-9729. (26) GROCERY AND MEATS — BY OWNER With or without modern interiored bldg. Good going business. Estab. 32 yrs. Priced for quick sale. Livingstone 3-3360 aft. 7 p. m. wkdays; aft. 1 p.m. Sunday. (26) MUSIC SCHOOL — Good opportunity for man or woman to own long estab. home study school. Owner retiring. Mr. Grant. CA. 5-8200. (27) FLORIST — BY OWNER Buy Now. Spring Business. Estab. 55 yrs. West suburb. Priced for quick sale due to other interests. EU. 6-0072. (27) CHILDREN’S APPAREL SHOP By owner. A growing business in an expandable business district in Western Suburb. Priced for quick sale due to serious illness. Village 8-0431 or Fillmore 4-5061. (28) TAVERN — BY OWNER Reasonable rent. 4 rooms, newly decorated apt. Steam heated. Priced for quick sale due to retiring. 1459 W. School St. LI. 9-8986. (28) BOWLING — By owner. North. Shore Suburb. Good opportunity. Other business interests. Priced for quick sale. AL 1-9775. (27) 1. Leto Gospodovo štirinajst-stopetinsedemdeseto. Poraz pri Sotli je bil kakor težka grenka kaplja, ki je kanila na Kranjsko in se razlila po Koroški ter še povečala bridkost kmečkega človeka. Turški haindžar je uničil spet jiiekaj plemiških in kmečkih cvetov. Hornburger in oba Mordaksa so padli, Jurij Him-melberg, Andrej Gutensteiner in Jurij Schenk iz Ostrovic sc prišli v ujetništvo. Težke zlatnike zahtevajo Turki v odkupnino zanje. Za vsakega po štiri tisoč dukatov, kar jih je plemenitejših. Od nekaterih terjajo po dva tisoč. Navadnemu človeku se kar zavrti v glavi, ko sliši tolišno ceno. Navadnih ljudi ne ponujajo Turki v odkupnino. Kaj bi tlačan? Komu CHICAGO. ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — COOK ........ Full time perm. position for an experienced general housekeeper & cook. Must be able to present good refs. Exc. pay, above average. No children, private rm. & bath, TV. North Shore. Call weekdays 8:30 to 5. AV. 2-3225. (26) CHILD CARE — MIDDLE AGED. General housework. Some cooking. Own room. Barrington-country side. Phone GE 8-1962. (27) HELP WANTED MALE PASTRY CHEF Excellent immediate opening for 1st class experienced chef ait She-raton-Fontenelle Hotel. Steady year round employment. Salary open commensurate with experience and ability. — Write giving complete qualifications and minimum salary expected. L. HANSEN, Personal Mgr. SHERAT0N- F0NTENELLE Omaha, Nebraska Toda gospoda po gradovih se ni zganila. Valpet je prihajal vsak dan in gonil na d«lo, hrbti so se upogibali, da so pokale kite: vse za gospodo, da ne bo stradala, ko bo udaril Turek v deželo in se bo zaprla za mogočen zid, ki temno bolšči z griča v dolino. Kaj je gospodi Turek? Skozi strelne line mogočnega zidu srše arkebuse in muškete, loki in puščice so pripravljeni, težki bati, okovani z železom, čakajo mirno na svojem mestu. V nemem obupu strme oči tlačanov v grajsko zidovje. Počemu ta tuja gospoda, ki davi in udarja in umakne roke, ko bi bilo treba pomagati? Zakaj čepi na višini, kadar gore vasi, ko ognjene zublje parajo obupni kriki starčkov in žena, na sulice nabodenih otrok, ko z blaznim krikom umirajo pod bodalom oneča-ščena dekleta? Zakaj se ne odpro grajska vrata, kadar sli na spenjenih konjih oznanjajo Turka? Zakaj si mora ubog tlačan iskati zavetja ipo jamah in po lesovih, za pokopališkim zidom ali za utrjeno cerkvijo? Srepe so oči tlačanov, ko strme v grajsko zidovje. Tam je zlo, tam se čeperi tisti, ki samo jemlje in nič ne daje, ki se smeje, ko se rušijo v plamenih lesena ostrešja in zbegano tuljenje živine pretresa zrak. No, odpirajo se na gotove čase grajska vrata. Takrat, ko biriči ženo tlačana v ječo, ker ni odpravil tlake, ker je manj dal, kakor je gospod zahteval. Težke so grajske ječe, gladke kakor cbeljene kosti in globoke, da voda mezi po oblizanem zidovju. Težke 80 biriške palice, kadar padajo po nagem hrbtu, težke so biriške roke, težke in neusmiljene. Poraz pri Sotli je zbudil bridke spomine, kakor da kani biti celo petnajsto stoletje prekleto od prve do zadnje ure. Nobene jasnine. Same vojske, kri, vpitje, jok, ječanje in obup. Hunjadijeva zmaga p r i Beogradu je bila kakor blago*-slov, ki je obetal novo življenje. Besno grčanje Turkov, ki so se utapljali v Donavi, je z novim upanjem obarvalo življenje krščanskih množic. Kapistranov križ je visoko sijal in blestel k sijajni j zmagi. Toda le za trenutek, i Črni o b k i so se potegnili na vse kraje, utonilo je upanje in skoz temo je spet siknil handžar, od katerega je kapljala kri. kom zgradili utrdbe pri železni Kapli, v Zapotnici in pri sv. Magdaleni na Malem Ljubelju. Nikjer se ni začelo. Cesarjeve blagajne so bile prazne in grajskemu gospodu so bile shrambe vedno premalo polne. (Dalje prihodnjič) CLEVELAND, O. MALI OGLASI Odda se Eno trisobno in eno štirisobno neopremljeno stanov anje na 1174 E. 60 St. Vprašajte spredaj na 1180 E. 60 St. —(2, 6, 9, 13 feb) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe s kopalnico in garažo, zgoraj, se oddajo na 379 E. 165 St., telefon IV 6-1125. —(27) Mullauy Funeral Home ZRACEV4I.NI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 3b5 12*81 I86th Street KEnmore 1-9411 Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1 Z« pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike alj tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Making your city a tetter place to live, work and raise a famiiy-tha result of a GROWING Savings and Loan business 4 9 o ■fo \ AVINGS S13 Eon IBSrti St. 25000 Euclid Ay«. 6235 St. Clair Ava. Cleveland. Ohio l GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St ... . 17002 Lakeshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči UEnderson 1-208« KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Bi se rad peljal v Florido Mlad fant bi se rad peljal ta teden v Miami, Fla. Bi plačal svoj delež stroškov. Kličite KE 1-2404. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI V, kjer se jahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti / bolezni in onemoglosti. *} K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske (i • i od !6. do 6f>. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. '' fi U K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za od-'j rasle in mladino od S.500.00 do $15.000 00. h K: S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote )) S400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške pod-pome organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrli papirja in MODEREN NAČIN? — Otok Zanzibar ob obali vzhodne Ajrike je znan po pridelavi dišave “nagelnova žbica.” Pridelujejo in spravljajo jo še vedno na kaj preprosti način. Na sliki vidimo pridelovalca pri sušenja pridelka. Draga nevesta! I Poročni dan naj bi bil najsvetejši, || najveselejši in najlepši dan »j Tvojega življenja. |t I Poročna vabila, s katerimi boš ® povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so H največ je važnosti. M 1 Poročne predpriprave zahtevajo ^ ogromno časa in skrbi. ^ S Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših f| katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, s| črk. S Naše cene so zmerne, postrežba §| uslužna. Si| Š |» Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA g 6117 St. Clair Ave. p Cleveland 3, Ohio Š§ ^ S