Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meietno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din neKatoliška organizacija v Italiji ni torej podrejena suverenosti države, temveč je sv. oče kot vrhovni glavar cerkve tisti, ki odreja, kaj je treba storiti v večjo čast božjo aH za blagor duš ter v najslabšem primeru — tu pa nikakor ne gre za ta primer — za zmanjšanje žalitve Boga in za manjše zlo duš.« Radi tega žalijo sv. očeta pogosto poudarjanja, da ni država napravila cerkvi nikakih koncesij, da se ni odrekla nadziranju cerkve in njenih duhovnikov, kakor da bi bila cerkev kdaj hotela ugrabiti državi njene pravice in njeno avtoriteto, med tem ko je država predvsem v kritičnih trenutkih našla v tem pogledu oporo v cerkvi. Ali so druga bogoslužja v Italiji »toleri-rana«, »dovoljena« ali »pripuščena«, je postranskega pomena, ako se lojalno priznava, da je po lateranskih pogodbah edino katoliška vera državna z vsemi pravicami, ki ji gredo kot taki, posebno v pogledu propagande. »Bolj delikatno postane vprašanje, ko se s tolikšnim poudarkom govori o neokrnjeni svobodi vesti in polni svobodi razpravljanja.« Popolna svoboda razpravljanja ni dopustna, ker zavzame razpravljanje lahko tako obliko, da se izrablja dobra vera slabo poučenih po-slušavcev. »Šc manj dopustno je zagotavljati popolno svobodo vesti; kajti to bi pomenilo, da stvar ni podrejena stvarniku, s tem bi se odobravalo vsako izobličenje vesti, tudi najbolj zločinsko in socialno najbolj pogubno.« Ce se priznava, da jc v vprašanju vesti kompetentna edino cerkev, se s tem priznava, da morata v katoliški državi svoboda vesti iu razpravljanja ostati v mejah katoliškega nauka. »Nujno in logično je treba priznati, da ne gre polno in popolno poslanstvo vzgoje državi, temveč cerkvi in da ji država nc more ne preprečiti ne ovirati izvajanja tega poslanstva niti omejiti ga samo na verski pouk.« Država se nima od cerkvena vzgoje ničesar bati; kajti kar ima današnja civilizacija dobrega in vzvišenega na sebi, je plod cerkvene vzgoje, in celo neverni starši pošiljajo svoje otroke v katoliške zavode. Medtem ko Mussolini v svojem govoru navaja, da se tudi na katoliški univerzi v Mi-l-uiu' poučuje Kantova filozofija, z namenom, da bi upravičil pouk Kanta na srednji šoli, Oprava /e v Kopitar/evl ul.šl.O ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10M50 in 10.349 za Inseralc. Saralevošl.7SG3. Zagreto it. 39.011, Vraga In liunal št. 2-1.797 Ustava vatikanske države Rim, 10. junija. (Tel. »Slov.«) Papež Pij XI. je izdal motu proprio nov ustavni državni zakon za vatikansko mesto. Člen 1 se glasi: Papež, suveren države Vatikansko inesto, ima vso zakonodajno, izvršujoč« in sodno oblast. Dokler traja sedis vacanza, pripada enaka oblast kardinalskemu kolegiju, ki sme samo y posebnih primerih izdajati zakonodajne odločbe za čas trajanja vacanze, razen da to odredbe potrdi potem izvoljeni papež v smislu cerkvene ustave. V nadaljnih določbah si pridržuje papež noomejeno oblast nad organi in sodišči sveto Stoliee in vsega svojega dvora. Papežu je podrejena uprava imetja sv. Stoliee, uprava knjižnice, vatikanskega arhiva, tiskarne in knjigarne. Papežu jc podrejeno zastopstvo Vatikanskega mesta, kardinalnega državnega tajništva, odobravanje proračuna in financ guverntM'ja. Papežu jo pridržana tudi zakonodajna oblast za gotove materije in zadeve vatikanskega guvernerja. Guverner je brez posebnega pooblastila pooblaščen, da sme izdajati pravilnike in na-redbe za izvršitev tega zakona na podlagi mnenja prvega svetovalca države. Guvernerju je poverjeno tudi izvrševanje izvršujoče oblasti, za katero jc odgovoren izključno in direktno papežu. Vatikanski orožniški kor je podrejen guvernerju, ki sme za varnost in policijsko službo pritegniti tudi pomoč švicarske garde. Sodno oblast v civilnih zadevah, ki niso podrejene sodniku pocdincu, in v kazenskih zadevah, če nc gre za razsojanje pri zločinih, bo navadno vršilo sodišče I. instance in sicra rota kot apelacijsko sodišče, v zadnji instanci pa jc merodajno signaturno sodišče. V veljavi ostanejo še nadalje predpisi in navade o ptpcškem plemstvu in redovih. Za one stvari, ; katere ni papeških predpisov, se bodo v spopolnilo uporabljali zakoni kraljevine Italije, kolikor sc ti zakoni nc proti-vijo božjemu pravu, splošnim načelom cerkvenega prava in določbam lateranskih pogodb. Dr. Marinhomc \ t Mmert zadružnega zakona Belgrad, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Načrt zadružnega zakona ima 113 členov. V splošiTih odredbah določa, da sc smatra kot zadruga društvo, ki ima neomejeno število članov, ki delajo po načelu samopomoči za gospodarski napreetak članov, ki poslovnega dobička ali sploh nc efejijo med člane ali sorazmerno prometu člana z zadrugo. Značaj zadruge jc ohranjen, kakor se jc razvil sedaj v praksi v evropskem zadružništvu. Jamstvo jc omejeno ali neomejeno. Deleži osnovne glavnice se glasijo na ime. Drugi del vsebuje norme o ustanavljanju zadrug. Gospodarsko zadrugo lahko osnuje lc osem članov, ki lahko razpolagajo s svojo imovino. Zadruge poslujejo načeloma samo z za-drugarji in zadružnimi zvezami. Tretji del obravnava odnošaje med zadru-garji in zadrugo ter tretjimi osebami. Kdor pristopi k zadrugi, odgovarja tudi za obveznosti zadrugine pred njegovim pristopom. Jamstvo traja še eno leto po izstopu. Lahko sc podaljša na dve leti. Prenos pravic na drugega je vezan na dovoljenje zadruginega upravnega odbora. Izjava V štev. 245 od 25. oktobra 1928 smo prinesli pod naslovom: »Trumbič na Dunaju« notico, v kateri smo navedli, da je imel g. dr. Trumbič z grofom Oršičem in drugimi hrvatskimi emigranti daljša posvetovanja in da jc vsled teh posvetovanj opaziti med hrvatskimi emigranti živahno gibanje. Iz tega članka bi moglo izhajali, da smo hoteli očitati dopisniku »Obzora« g. Jurju Or-šiču protidržavne tendcncc. Ker smo sc pa prepričali nc samo, da g. Oršič ni nikak hrvatski emigrant, ker se rednim potom po svoji službi nahaja na Dunaju, temveč da tudi ni imel nikakih posvetovanj z g. dr. Trumbičem, dalje ker nc moremo imeti najmanjšega dvoma o lojalnosti g. Oršiča, obžalujemo, da smo ta članek priobčili in s tem delali krivico g. Or-šiču. Ob tej priliki izjavljamo tudi, da gori navedene informacije nismo prejeli od jvojega rednega dunajskega dopisnika, temveč od ese-bc, ki stoji izven našega uredništva. Četrti del jc posvečen določbam o zadru-ginih organih, upravi, nadzorstvenemu odboru, ki mora šteti najmanj 3 člane, in določbe o občnem zboru. Peti cel obravnava postopanje v zadrugah. Pogoji za likvidacijo so bistveno isti, kot po avstrijskem zakonu. Šesti del ima kazenske sankcije za zadruge, zadrugarje in funkcionarje, ki store kako dejanje proti temu zadružnemu zakonu. Kazen sc odmeri od 500 do 1000 Din. Sedmi del obravnava zadružne zveze. Njihova naloga je, vršiti revizije in z njihovo pomočjo ustanavljati nove zadruge. Zbirati morajo statistične podatke, dajati pravne in gospodarske nasvete. Obširno obravnava postopanje pri revizijah. Zveze morajo biti člani glavne zadružne zveze. Na slo zadrug ene zveze pride na zvezo po cn glas pri glasovanju v glavni zadružni zvezi. Zadruge uživajo te-le ugodnosti: osvoboditev od taks, od poštnih pristojbin, od sodnih taks, od davkov, doklad in carin 50 odštet. Država nosi stroške: za revizijo zadrug, za propagando, za zadružne šole, za podporo produktivnim zadrugam, za zadružno slovstvo, za pomoč pri ustanavljanju novih zadrug, za dajanje brezobrestnih posojilih pri organizaciji zadrug, industrije in izvoza. Prehodne odredbe so važne. Izven veljave stavljajo vsi dosedanji zadružni zakoni cc-le države. Za vse zadružništvo naj velja le ta zakon. Vse zadruge so enake in imajo zakonsko osnovo. Kongres m izlet Jadranske straže Belgrad, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Kongres »Jadranske straže« se bo vršil 23. junija v Sarajevu. Na dnevnem redu bo med drugim volitev predsednika, ker jc to mesto prazno po smrti don Bianchinija. Za izlet te organizacije v Romunijo se vrše velike priprave. V Hcrkulesu bo velika revija jugoslovanskih in romunskih narodnih noš. Iz krogov »Jadranske straže« smo tudi zvedeli, da bo izletnike spremljala godba kraljeve garde v gardnih uniformah, 40 mož po številu. Zato sc sklepa, cla na Vidovdan nc bo običajnih parad. pripominja sv. oče, da se na katoliškem vseučilišču predava tudi Kant, ker bi sicer tega nauka ne mogli pobijati; kajti ne moremo pobijati, česar ne poznamo. Mussolini ne dvomi, da je katoličan »moralno in svoji vesti« dolžan poročiti se cerkveno, r loda juridično ga ne more nikdo k temu prisiliti«. Sv. oče odgovarja: Cerkev, popolna družba v svojem redu, to lahko stori in mora; to bo tudi storila in že zdaj stori s tem, da izobčuje iz občestva vernikov tistega svojega člana, ki bi cerkveno poroko zapostavljal za civilno in bi se je izognil. V svojem govoru spravlja Mussolini fra-masone s klerikalci, dela razliko in celo spravlja v opozicijo klerikalce iu katoličane. To jc po mnenju sv. očeta »star in iznajdljiv sofi-zem, ki ga niti viharno ploskanje v zbornici ne more rehabilitirati«. V zbornici in senatu so padle izjave, da bo država lahko zlomila konkordat, papež pa ne bo mogel nikdar več umakniti priznanja italijanske države, to je lateranske pogodbe same, rimsko vprašanje je za vselej rešeno. Na to izjavlja sv. oče: Ne samo lnteranska pogodba, temveč ludi konkordat je izven razprave, pogodba iu konkordat sta neločljiva, »simul stabunt« in »simul cadent«. »Četudi bi moralo vsled tega pasti ,vatikansko mesto' s svojo državo, kar nas zadeva, z božjo pomočjo: ,lmpavidum ferienl ruinae.' Sv. oče je pripravljen na vse, kar ga čaka po božji previdnosti; ni pa zgubil tislega pravega optimizma, ki je potreben za življenje. Pij XI. trdno zaupa, da bo mir trajal, ker ,po vsem tem in kljub vsemu, kar se je zgodilo, zaupa v lojalnost in dobro voljo ljudi, a še veliko bolj v božjo pomoč'. Kajti brez božje pomoči ,in vanum laborant cjui aedificant domum', četudi delajo dolgo in s potrpežljivo pridnostjo, kakor smo mi delali za to pogodbo. In gotovo je zelo poučno in svarilno v tem pogledu premisliti, kako jc pri vsem tem delu zadostoval kratek čas, da smo morali potožiti s prorokom: mutatus est color optimus, in da je bilo tako neprijetno prekinjeno v Italiji in po vsem svetu čisto veselje vseli dobrih katoličanov in državljanov v veliko zadovoljstvo drugih.« svoj resor Belgrad, 10. jun. (Tel. »Slov.<) Zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič se je danes dopoldne ob 9.45 vrnil v Bcigrad. Na kolodvoru so ga sprejeli časnikarji, njegova družina, pomočnik ministra, minister dvora in vse višje uradništvo ministrstva. Dr. Marinkovič se je dalj časa razgovarjal z višjimi uradniki ministrstva, ki so njegovi gospej soprogi poklonili cvetja. Dr. Marinkovič se je po prihodu na svoj dom podal v zunanje ministrstvo, kjer jc prevzel resor ocl namestnika zastopnika zunanjega ministra dr. Mažuraniča, ki je nadome-stoval dr. Kumanudija. Zanimivo je, da je dr. Marinkovič takoj zahteval sestanek z našim pariškim poslanikom Spalajkovičem. Ta sestanek sc spravlja v zvezo z našimi pogajanji v Haagu za predvojne dolgove. Papeški nuncij na našem dvoru msgr llermcnegildo Pellegrinctti sc je prijavil v avdienco pri dr. Marinkoviču. Oba diplomata bosta proučila stadij, v katerem sc nahaja konkordatsko vprašanje. Kakor znano, jc dr. Marinkovič izrazil željo, da bi sam osebno vodil z naše slrani vsa ta pogajanja. Ureditev agrarnih odnošajev Bcigrad, 10. jun. (Tel. Slov.*) Ureditev oziroma likvidacija agrarnih odnošajev v naši državi jc bila ocl nekdaj v bivši narodni skupščini med posameznimi političnimi strankami sporni predmet, glede katerega ni moglo priti do soglasja v nobeni parlamentarni večini. Sedanji kmetijski minister dr. Frangeš se je kot resorni minister za agrarno reformo osebno zavzel za končno likvidacijo tega vprašanja v krajih, kjer spada zemlja pod agrarno reformo in izdelal zakonski načrt o agrarju, ki določa likvidacijo agrarnih odnošajev. V tem načrtu je v glavnem določeno: Vsa agrarno interesirana zemlja sc occni do 50% tržne vrednosti. Agrarni interesenti bodo vršili odplačila skozi deset let. Tako bo moral agrarni interesent plačati: 10% od occnjene vrednosti, ta vsota gre v agrarni fond, 10% na račun prvega obračuna, 8% na račun obresti za prihodnje leto in vse geometerske stroške. Približno bo toicj prišlo na agrarnega interesenta za eno leto 1800 Din na ha, oziroma 4200 Din na 4 ha. Ker obsega vsa pod agrarno reformo spadajoča zemlja 320.000 ha, bi morali vsi agrarni interesenti skupno plačati prvo leto 570 milj. Din. Zanimanje za novi zakon je veliko in raz umljivo, če sc poinisii, da jc pri njem zaintere siranih najmanj 250.000 družin. Veliko zanimanje za Agr. banko Belgrad, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Vpis delnic v Agrarno banko jc skoro žc končan. Do danes dopoldne jc bilo od 300,000.000 Din vpisanih 274,678.000 Din. Monopolska uprava sc je odločila vpisati 18,000.000 Din. Tako ostane lc šc par milijonov za vpis. Kakor znano, je 50,000.000 Din vpisalo društvo jugoslovanskih bank. Tudi iz inozemstva sc jc izvršilo par podpisov. Tako jc neki trgovec v Londonu, Srb po rodu, vpisal 1,000.000 Din. Belgrajske vesfi Belgrad, 10. junija. Mesta štirih ekonomov so razpisana na državnem posestvu Bcljc. Zgraditev velikega carinskega skladišča t Šibeniku jc odločilo ministrstvo financ. Ministrski predsednik Pera Živkovič in mi« nister Savkovič sta bila v dvoru v avdienci. Z bukareškega poljedelskega kongresa s< bo vrnil v Bcigrad minister Frangeš. Državni svet kot disciplinsko sodišče bo 15. junija razpravljal o tožbi zoper Sla\ien, kovica v lalcozvatii gozdarski aferi tega ministrstva. Za načelnika kmetijskega ministrstva jc na predlog lega ministra postavljen Vclimir Dimitrijevič, polkovnik v pokoju. Red poveljnika častne Frapcoskc legije jc prejel ob zaključku trgovinske pogodbe s Francijo tudi pomočnik zunanjega ministra Bakotič Strašna vročina jc včeraj in danes pritisnila v Belgradu. Toplomer jc kazal 33.7 Celzija. Neposredne telefonske zveze so sc vzpostavile te dni med Sušakom, Crikvcnico, Omišljcm, Malinsko, Sclcami, Kraljcvico nt eni strani in Settuncringom, Dunajem, Prago, Brnom, Bratislavo, Berlinom, Budimpešto in Pečujem na drugi strani. Dr. Brauns o soc. politiki Kakor znano jo predsednik XII. mednarodnega kongresi dela v Ženevi dr. Brnnns, znani voditelj centroma In minister za socialno politiko. V svojem otvoritvenem govora je podal smer in važnost socialne politike. Njegova izvajanja so zanimiva in važna. Ideja socialne |>olitike ni nova. Poraja se tam, kamor prodre novi produkcijski kapitalistični sistem in kjer se stekajo velike mase delavstva. Nalogo socialne politike so postale velike zlasti po vojni, ker so sc pridružili ročnemu delavstvu še srednji stanovi in intelektualci. Značaj socialne politike postaja /bog tega vedno bolj mednaroden. Zaenkrat se bavi socialna politika z zavarovanjem delavstva /a slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. Skrbi pa tudi za preventivno ukrepe. Iz tega izvirajo zakoni za zaščito delavcev. Socialna •• tika vedno bolj uveljavlja načelo, da mora iii človek središče gospodarstva. Naloga socialne politike je tudi, du se odpravi neenakopravnost delavcev. Tako delo bo dvigalo ugled države v očeh mase, obenem bo tudi ustvarjala predjKtgoj za sodelovanja delavstva pri državnih vprašanjih. Danes sloji \eiik del državljanov v odvisnem razmerju do drugega dela državljanov. Radi tega ni to odvisni del v ]K>lo/aju. da bi mogel izpolnjevati svoje državljanske dolžnosti, ako se ne uredi delovno razmerje na ta način, da jim to omogoči, to je, da se uzakoni poleg lastninskega prava tudi delavsko pravo, ki naj varuje delavčevo delovno silo in zdravje ter ga brani preti izkoriščanjem vseh \ rst. Pojmovanje o enakopravnosti delavca dobiva po vojui novo podlago. Dosedaj so tvoriti podlago za delavčevo enakopravnost osebni dogovori. Taki dogovori pa ne morejo tvoriti baze za ureditev delovnega razmerja, ker tvorijo delavci napram delodajalcem slabejšega pogodbenika. Radi tega uveljavlja praksa kolektivno delovno pravo. Poleg tega je industrija tako izpopolnjena, tempo in način dela tako izenačen, da zahteva že po naravi sami kolektivne pogodbe. Delavstvo se ne more samo kot poedinec boriti za uveljavljenje delavskega prava. To nalogo imajo strokovne organizacije. Radi tega je umljivo, da jih niso poedine države samo ustavno priznale, ampak jih določile kot najprimernejši organ za ureditev pogojev delovnega razmerja. In v resnici ni nič opravičenejše kakor kolektivna volja ene organizacije napram volji poedincev, kadar gre za gosjx>darska vprašanja. Kolektivne pogodbe so se zlasti razširile ftidnje desetletje ter so dobile tudi zakonsko moč. V urejenih razmerah ne more več sklepati pogodb poedini nameščenec ali delavec, ampak so vezani na dogovore strokovnih organizacij, oni uživajo sadove svojega kolektivnega zastopstva. Kakor mora čuvati organizacija kot dogovarjajoča se stranka jx>štenost in zvestobo. tako je tudi dolžnost nameščenca in urednika, da je član svoje organizacije in sicer zvest član. Organizacija nameščencev in delavcev ni le delavska nujnost, ampak tudi njihova socialna dolžnost. Naloga današnje države ni le, da priznava kolektivne dogovore, ampak mora skrbeti, da ck> njih pride. S svojimi naredbami vplivu v sporih na pomirjenje s tem, da izreče razsodbo, ki je obvezna za obe stranki. Vprašanje je, če je jx>trebno, da posega država tudi v mezdna vprašanja. Kakor hitro se vmešava država v spore med delavci in delodajalci in s tem stavi svoje posredovanje v službo organiziranih delavcev in podjetnikov, vpelje s tem momentom te organizacije v sodelovanje pri izvrševanju svoje službe. Splošno delavsko pravo postaja na ta način avtonomno. To je velikega pomena, ker je to poprišče, na katerem se more vršiti državljansko izobraževanje najširših ljudskih slojev. Radi tega mora biti delavsko pravo sprejeto v ustavo vsake države. V vseh državah so napravljeni začetki iz-prememb odnosov v obratih. Tc izpremembe temelje na instituciji tovarniških sosvetov. Zaenkrat se omejuje njihov delokrog le na urejevanje delovnih jx>gojev, posredovanje in v zaščito dclaveev, vendar je pa nesporno, da po-menjajo tovarniški sosveti izhodišče za demokratizacijo podjetij. Temu problemu se mora posvečati tem več-' ja pažnja, ker ni dobilo delavstvo radi racionalizacije svojega odgovarjajočega dela niti v pogledu mezd niti v sorazmernem znižanju ccn produciranega blaga. Nasprotno je imela racionalizacija slabe posledice za delavstvo: povečanje brezposelnosti, hitrejši tempo dela, večjo utrujenost, večjo mehaničnost dela, iz delavca jc napravila avtomat, ki ubija vsako obzorje iu jemlje vsako radost. Racionalizacija je spravila na višek najopasnejši problem današnjega Česa: duševna otopelost širokih slojev. S tem ni rečeno, da se mora zavreti tneha-niriranjc gos|>odarskpga procesa. Delati se pa mora na to. da pridejo delavci v podjetjih do čim večjega soodločevanjn, da sc bodo počutili kakor doma in da bodo deležni na dobičku. Delovni čas |>a mora biti tnko urejen, da ima delavec čas, duševno in telesno čilost, da more izpolnjevati svoje dolžnosti kot družinski oče, kot državljan in kot kulturni človek. V tem je moralna sila oscmnrncgn delovnega časa. Omejitev 8 urnega delovnega časa bi pomenila izkoriščanje tujo delovne sile. ker bi Proti madžarskim izzivanjem Pred protestom Male antante v Pešti Bukarešt. 10. junija. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik ie dobil informacije, da bo romunska vlada kot odgovor na znani govor ministrskega predsednika Bethlena, katerega smatrajo države male antante /.a provokacijo, predložila v Budimpešti diplomatiPno noto, in sicer obenem z Jugoslavijo iti Češkoslovaško, ki bosta vložili enake note. Romunska nota je pisana v prijaznem in prijateljskem tonu in opozarja madžarsko vlado na to, da se z govori, kakršen je bil govor ministrskega predsednika Bethlena, ne more pospeševati zbli-žanje med Madžarsko in Romunijo. Bukarešta: 10. jim. (Tel.' »Slov «) Jugoslovanski poslanik v Pešti Lukovič je dobi! pooblastilo, da v imenu svoje vlade vloži protest radi znaccga govora Bethlenr. ob priliki cdkritja spomenika neznanemu vojaku. Befhler :nel Irot uradna oseba govor, ki je bil irsdentisfičnega značaja in je ogrožal po mednarodnih pogodbah utrjeno stanje. Bukarešt, 10.* jun. (Tel. Slov «) Vašemu dopisniku se jc na uradnem mestu sledeče sporočilo o madjarsko-romunskih odnošajih: Romunska vlada je zelo presenečena radi načina, kako vrši Madjarska svoje odnošaje z Romunijo. Ni nobenega analognega primera za to, da bi kaka država, med tem ko je v direktnih pogajanjih z drugo državo, nastopala proti njej s tako politiko, ki sc mora označevati za provokacijo. Med obema državama se vrše pogajanja radi optantskega vprašanja. Romunska vlada je hotela dokazati svoje mirno in prijateljsko stališče. To stališče je še naglašeno z dejstvom, da je Romunija, ki se nahaja v težki gospodarski in finančni krizi, kljub temu pripravljena, izplačati Madjarski vsoto treh in po) milijard le-jcv. Romunska vlada ne more razumeti, kakšen namen je imel grof Bethlen s svojim govorom. Bodisi da hoče konsolidirati svoj notranjepolitični položaj, bodisi da je njegova želja, nadaljevati agitacijo proti sosednim državam, nikakor pa njegovo postopanje ne pospešuje miru, katerega želi romunska vlada. Gtn&rotma smmamos izjave an^iešfaetfa ztman-epa ma«. Dnsštvu narodov, Ameriki in Rusiji -- MaedonaU pc-'de v Ameriko Loiulou, tO. junija. (Tel. »Slov.«.) V svo- ' jem prvem intervjuju v l)ai!y HeraldtK naglasa novi zunanji minister Henderson, ci- ■• velikim zanimanjem pričakuje zasedanja P štva narodov v septembru. Ministrski preo. i-nik liuče, če bo le mogoče, iti osebno v Xe« I nevo. Oba, Henderson iu Macdonald, smatrata odnošaje z Društvom narodov za enega izmed najvažnejših momentov angleške politike. Izjavil je: »Svojega problema se ne bonitr lotili s stališča narodne strategije, temveč s stališča mednarodne kooperacije. Ta duh bo vplival na našo politiko nasproti državam članicam Društva narodov, kakor tudi nasproti državam izven Društva narodov, kakor Rusiji in Ameriki.« Amerika je izredno važna, ker itna v mnogih problemih svetovnega miru v svojih rekah ključ situacije. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se utrdita obe veliki angleško govoreči demokraciji. Storili bomo vse, kar je mogoče, da se uresniči Fellogova pogodba. To bo pripomoglo k temu. da se bosta mogla rešiti dva druga problema. Drugi veliki narod izven Društva naro- v ie Rusija. Politika delavske stranke je ■■•.ma. Izvršili 'jo'bomo čimnajprej mogoče, dasi bodo seveda potrebna pogajanja, da se uaši diplcniatični in trgovinski odnošaji z Ru-s!jt> postavijo na ono zadovoliujočo podlago, to je potrebna za mir na svelu, pa tudi iz gospodarskih vzrokov. Nikako odklanjanje vlad-T»e oblike v Rusiji ne more vplivati na našo željo, ohraniti prijateljske odnošaje. Iz Porenja naj se vse tuje čete umaknejo čimprej, toda na najboljši način in z najboljšimi metodami. Newycrk, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na možnost poletnega obiska Maedonalda in kanadskega ministrskega predsednika Kinga v Washingtonu, da se, kakor piše »Observer« še pfed jesenskim zasedanjem Društva narodov uredi med Ameriko in Anglijo mornariško vprašanje, se ta obisk neoficielno pozdravlja kot najbolj dobrodošli pevod za temeljit razgovor o vseh ameriško-angleških odnošajih, dasi so ofi-cijelno komentarji še rezervirani. Iz Bele hiše se samo javlja, cla Hoover in večina članov kabineta ne bodo šli na poletne počitnice, temveč da bodo vse poletje ostali v VVashingtonu. ^asedanje Svetu Društvu narodov Z Madrid, 10. junija. (Tel. »Slov.« Ob 11 dopoldne se je otvorila prva seja 55. zasedanja Sveta Društva nnrodov pod predsedstvom japonskega delegata A d a c i j a , da se določijo podrobnosti dnevnega reda iu reši več proračunskih iu osebnih vprašanj. V veliki dvorani senata je bil danes na tribunah za občinstvo prvič po šestih letih zopet zbran visoki madridski svet. Po treh udarcih s kladivom, s katerimi se je otvorila seja, se je japonski predsednik v otvoritvenem govoru zahvalil španski vladi, španskemu kralju in španskemu delegatu v Svetu Društva narodov za dobri sprejem. Qu i n o n e s d e L e o n se je nato v odgovoru poklonil Društvu narodov in omenil, da se je že ena prvih sej Sveta Društva narodov leta 1920. vršila na španskih tleh v San Seba-stianu. Navajal je številne razsodiščne pogodbe, ki jih je sklenila Španija v zadnjih letih v duhu Društva narodov, kar je dokaz, kako globoko korenini misel mednarodnega prava v španskem narodu. Navajal je tudi velikega teologa 16. stoletja Fraucesca de Vitoria, ki jc. že takrat priporočal sprejem mednarodnih zakonov. Nato se je črtala z dnevnega reda točka o optantskem vprašasiju med Madjarsko ter med Romunijo in Jugoslavijo, ker so se med t< m začela direktna pogajanja. Dalje se je prečitalo poročilo Quinones de Leona o delu higienske organizacije Društva narodov in poročilo Scialoje o delu juridične-ga odbora o kodifikaciji prava Društva narodov, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne, prej pa se bo Svet še sestal kot komisija za manjšinska vprašanja. Na tajni seji je predsednik Adaci še objavil. bn delavec popolnoma izčrpan in bi ne imel več moči za izvrševanje svojih dolžnosti napram svojcem v družbi. Preko 100 milijonov ljudi, ki žive (Uines v pogodbenem razmerju, žele, da najdejo po osemurnem delu svoje veselje in poživitev, v delu. ki jim jc po srcu. Tako priliko jim pa najprej nudi lastni dom s primernim zemljiščem. Stanovanjsko vprušanje trpi nu nedostatkih izpred vojne. Stanovanje je pa pogoj narodnega zdravja in narodne kulture. Brez rešitve tega vprašanja bo ostalo socialno vprašanje skaženo, Dr. Brauns jc govoril pred ca J 00 udeleženci konference. In če pomislimo, da je to državnik 7. dolgoletno prakso, preudaren in globok I človek, potem je jasno, da je imel velik upli\ , - , - ... i . i. i ... r_.. I na poslušalce in un;ui |r. hj oo muh uu k,-., m , nas padel predsodek, «1« je ^ .cialna politika v j bicnio gospodarstvu in dr/avi. da je nemška vlada predlagala, da se stavi na dnevni red sedanjega zasedanja likvidacija cele vrste predlogov nemške manjšine na Poljskem. Madrid, 10. junija. (Tel. »Slov.«) Na čast članom Sveta Društva narodov se je vršila včeraj na Piazza de Toros posebna biko-borba, na kateri je bil že takoj ob počelku težko ranjen najboljši matador. Bikoborbi so prisostvovali nekoliko časa Briand, Primo de Rivera in Quinones de Leon. Ostalih gledalcev je bilo 13.000, ki so burno demonstrirali proti nekemu toreadorju. Ostali delegati Sveta Društva narodov so napravili izlet v Toledo. Nedelja je potekla popolnoma nepolitično. Dr. Stresemann je napravil obisk v kraljevi palači, Grandi pa vljudnosten obisk pri Primo de Riveri. Danes zvečer bo priredil Primo de Rivera velik sprejem. Kakor poroča neka lla-vasova vest, je Briand izjavil, da brez udeležbe ministrov ne bo razpravljal o uobenih nerešenih političnih vprašanjih. Živalmi razgovori v Propaganda za prZktopiSev k Nemčiji V Celovcu so nedavno ustanovili krajevno skupino avstrijsko-nemške narodne zveze. Rti ustanovitvi so bile zastopane vse velike državno-nemške in avstrijske stranke. Ustanovitvi je sledilo veliko manifcstacijsko zborovanje, ki se je vršilo 26. majnika t. 1. na Novem trgu v Celovcu ob navzočnosti kakih 5000 oseb. Zelo zanimivi so bili govori zastopnike«; rajhovskih in avstrijskih nemških strank. .'.,.' Dr. Holscher iz Ulma, poslanec nemško-nat-rodne stranke, je trdil, da sedaj poteka meja nemške narodnosti, nemške kulture in nemškega jezika po grebenu Karavank. Koroški socialdemokrat Lagger je rekel, da široke mase zahtevajo priklopitev k Nemčiji, ker si od tega obetajo boljšega gospodarskega stanja. Zastopnik centruma Hofmann je hvala ko reško nemštvo in je rekel, da je še vedno zmar galo brezmočno pravo nad brezpravno silo. Koroški poslanec inž. Schauer, zastopnik Landbunda je rekel, da je treba doseči združenje z Nemčijo v dveh etapah: Najprej je treba doseči med Avstrijo in Nemčijo carinsko unijo in potem bo prišlo politično združenje. Poslanec nemške ljudske stranke, ravnatelj Burger je rekel, da pariške mirovne pogodbe v; desetih letih svojega obstanka Evropi niso pri-nesle miru in ga ne morejo prinesti, dokler stop nesmiselna ločitev Nemcev v Nemčiji in Nemce« v Avstriji. Zastopnik koroških krščanskih socialcev, dr. Rokitansky je trdil, da druži Koroško z Nemčijo poleg skupne zgodovjjie in skupne kulture zlasti tudi skupna materinščina. Do združitve obeh mora priti prej ali slej. Dr. Bohner, zastopnik nemško-demokratske stranke jc terjal, da mora Nemčija skleniti postavo, ki naj Avstrijcem omogoči, da v Nemčiji takoj postanejo nemški državljani. Torej dvojno državljanstvo. Če si v Avstriji, si avstrijski državljan, če prideš v Nemčijo, si nemški državljan. Torej ena država z dvemi imeni. Narodni socialist Loscher iz Celovca je m kel, da so v priklopitvenein vprašanju složne in edine vse stranke Vsi avstrijski Nemci hočejo \ nemško domovino. Zelo zajemljivo je, kar je govoril župan h! Kolna, dr. Meerfeld, socialdemokrat. Rekel je, da jc moč ideje silnejša nego zapisana sila, ki se nc ozira na nikako pravo. Ideja priklopitve temelji na čustvu človečanstva in pravičnosti, Kot socialni demokrat se čuti svetovnega meščana. Toda pristno svetovno meščanstvo temelji na narodni zavednosti, na narodni kulturi Torej najprej Nemec, potem kozmopolit. Poslanec Klimann iz Celovca, zastopnijc velenemske stranke, je rekel, da naj svet ravno-tako upošteva današnjo manifestacifčrstremlje-nja po združitvi z nemško materno deželo, kakor je pred desetimi leti upošteval boje, da Koroška ostane Nemcem. (V pogledu na te boje jc bil namreč odrejen plebiscit.) Nato je gedba zaigrala koroško, in nemško narodno himno. oi- Pri obedu je dež. glavar dr."Lertiisch (Le-mež) govoril o »koroških vendih« leni nazivom je mislil na koroške Slovence), ki da so baje že leta 1848 bili za združitev z Nemčijo. Med govori na Novem trgu pa še1 je govorilo o Koroški sploh kot o čisto nemški deželi, češ da so Karavanke že tudi jezikovna meja med Nemci in Slovani. Madrid, 10. junija. (Tel. »Slov.«) Italijanski državni podtajnik Grandi je danes imel daljši razgovor s Primo de Rivero. Jutrj ali pojutrišnjem bo govoril tudi z Briandom in Slresemaunom. Danes ga je sprejel v avdijenci španski kralj. Pospešena delavnost italijanskega delegata se zasleduje s tem večjim zanimanjem, ker krožijo številne vesti 0 špan-sko-italijanskem sodelovanju v važnih vprašanjih, posebno, kar se tiče Afrike. Proti prvotni nameri bo Grandi zapustil Madrid že v četrtek. Egiptskš kralj v Berlinu Berlin, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Egiptski kralj Fuad se je danes dopoldne ob 10 pripeljal v Berlin skozi Brandenburška vrata. Pred avtomobilom, v katerem sta se vozila kralj in predsednik Hindenburg, je jahala čela državne brambe, za njegovim avtomobilom zopet enaka četa, nato pa so sledili številni avtomobili z nemškimi in drugimi oficielnimi diplomatskimi osebnostmi. Gosta množica ljudstva je pozdravljala egiptskega kralja. Carigrad, 10 jun. (Tel. Slov.») Na go- rK.Cu kontrolnega urada na galatskem obre-y .. 0 y carinskem eksplodirali tir!,i zaboji. Na- 'al ie požar, ki so ga k sreči • hitro p'gasili. Vzrok eksplozije jc še neznan. u%e$o Varšava, 10. jun. (Tel. »Slov.«) V poznanju so se izgredi proti Judom v nedeljo nadaljevali. Demonstranti so razbili več šip na židovski sinagogi in nekaterih židovskih trgovinah, vendar pa je policija preprečila večje nemire. V Lvovu so vsi trije katoliški nadškofje z javnim oklicom pozvali študente, i naj prekinejo stavko, kar se bo danes izvršilo, Vsiaja v Venezueli Newyork, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Skupina 500 do 800 venezuelskih nacionalistov pod vodstvom generala Urbinasa se je v soboto za več ur polastila utrdbe Willamstad na otoku Curaceau v holandska Zapadni Indiji. Ustrelili so več stražnikov, zaplenili ameri-' ški parnik »Maracaibo« in odvedli guverner-: ja otoka in več vojakov. Kapitana parnika j »Maracaibo» so prisilili, da je moral orožje j imenovane utrdbe prepeljati v Levelo, potem pa so parnik z guvernerjem odpustili. Očividno, je, da se hočejo vstaši pripraviti za novo rcvolucijo, za katero jim manjka orožja. Komunist, rovarenje v Franciji Pariz, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Včeraj so prijeli komunističnega voditelja Thoreza, ki je bil pred več leti obsojen na osem mesecev ječe radi hujskanja vojaških obveznikov. Zasledili so ga v Maison Lafitte pri Parizu v nekem gradu, ki je last komunistične stranke in kjer so se vršile tajne seje. Policija je zasedla grad in našla Thoreza in še tri druge komuniste skrite v omari. Dunajska vremenska napoved, Menjaje oblačno, soparno, verjetno krajevne uevihte, negotovo vreme. 3(a / / aj/e novega Koledar Torek, 11. junija: Barnaba, Marcijan. — Jutri: Janez Fakund. — V četrtek: Anton Pa-dovanski. Jubilejne slavnosti univerze Vse cenjeno občinstvo opozarjamo na četrti dan proslave desetletnice univerze, ki bo pokazal udejstvovanjo in stremljenje naših mladih literatov v desetletju obstoja univerze. Vršila se bo v sredo ob 17 v zbornični dvorani univerze recitacijska prireditev z naslednjim dnevnim redom: 1. Uvod. Kritik g. Josip Vidmar. 2. Pesmi Srečka Kosovela (recitira gosp. Lj. Horvat). 8. Iz svojih del bero: Gosp. Edi Kocbek (pesmi), gosp. dr. VI. Bartol (proza), g. Vital Vodušek (pesmi), gosp. dr. Slavko Grum (proza), gosp. Jože Pogačnik (pesmi). Prireditve se udeležite vsi, ki vam je na srcu napredek in razvoj mladih, pridite, da skupno obhajamo jubilej naše drage slovenske univerze. Pozivajo se lahkoatleti-tekači, da se javijo v četrtek 13. t. m. ob 10 dopoldne v Svetovi sobi na univerzi. Važno glede dogovora za nedeljsko štafeto med univerzami Ljubljana, Zagreb in Belgrad. — Kapetan. Djjašfti konvikt v Kranju S prihodnjim šolskim letom — to je s 1. septembrom — se otvori v Kranju v tako zvani »Škofiji« dijaški konvikt. Poslopje je eno najlepših v Kranju, visoke, zračne sobe, krasni in veliki hodniki in vrt pri hiši. Priglase sprejema tekom junija župni urad v Kranju, ki daje tudi potrebna pojasnila. Kdor količkaj pozna današnje življenje in sedanjo mladino, dobro ve, koliko nevarnosti preti dijaški mladini po slabih stanovanjih, kjer ni pravega nadzorstva, ne dobrega zgleda, kjer se tudi v zdravstvenem oziru kvari naša mladina. So tudi še danes med dijaškimi gospodinjami izvrstne vzgojiteljice, vendar pogosto niso kos razmeram in pa — kar je glavno — starši dijakov jih ne poznajo! Prva skrb staršev, ki dajejo svojega sina v gimnazijo, mora pač biti, da mu oskrbe v moralnem in zdravstvenem oziru dobro stanovanje. V Kranju je že bil svoj čas dijaški konvikt, ki je vzgojil lepo število naših inteligentov. Zadnja leta se je vedno bolj čutila potreba po takem konviktu, ker so bili mnogi starši v zadregi za stanovanja, ko so iskali stanovanja svojim sinovom. Temu se bo s prihodnjim šolskim letom odpomoglo. V zavod se bodo sprejemali le nepokvarjeni mladeniči, posebno oni, ki bodo obiskovali 1. ali 2. gimn. razred, v izjemnih slučajih se bodo sprejemali tudi dijaki iz višjih razredov. Dijaki, ki bodo stanovali v konviktu, bodo imeli v njem tudi vso oskrbo. Veličastna proslava osvo-bojenja Mežiške doline Maribor, 9. junija 1929. Danes se je vršil tukaj veličasten tabor v proslavo osvobojenja Mežiške doline pred desetimi leti. Velikega narodnega zbora so se udeležili domačini v impozantnem številu, zlasti kmetje iz Mežiške doline, razen tega pa Orli koroškega okrožja in mnogoštevilni gostje iz Maribora in vzdolž koroške proge. Po sprejemu gostov na kolodvoru se je vršila ua Glavnem trgu služba božja, nakar je predsednik pripravljalnega odbora guštanjski župnik Josip R e h a r otvoril slavnosten zbor ter pozdravil zlasti predstavnika oblastne samouprave ravnatelja oblastnega urada I. Gračnerja, Malgajevega brata Ivana Malgaja iz Mari- bora ter oficielne predstavnike oblastev, Malga-jevih borcev in Narodne odbrane. Slavnostno besedo je govoril prof. dr. France Sušnik iz Maribora; v preglednih črtah je podal zgodovinsko sliko Mežiške doline pozivajoč zborovalce k zvestobi Bogu, kralju in domovini. V imenu koroških dobrovoljcev je pozdravil narodni zbor oblastni uradnik Pavlica iz Maribora, v imenu Narodne odbrane pa upokojeni minister dr. Kukovec. Z zbora se je odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru; pozdravili pa so tabor brzojavno general Maister, klub koroških Slovencev iz Ljubljane, ljubljanski župan dr. Puc in prosvetni šef dr. Kotnik iz Maribora. V sprevodu so se podali nato zborovalci k Malgajevemu spomeniku, kjer je govoril v imenu Malgajevih borcev odv. koncipient dr. Mejak iz Maribora. Tajnik pripravljalnega odbora Rajko Kotnik pa je de-klamiral pesem koroških dobrovoljcev Zastopniki posameznih društev so položili nato na Malgajev spomenik vence. Po prihodu sprevoda na Glavni trg so je veličastni zbor zaključil, popoldne pa se je vršilo veliko narodno slavje, združeno s tombolo. Današnja svečana proslava v Guštanju ni bila samo jubilejni praznik osvobojenja Mežiške doline, ampak tudi mogočna manifestacija obmejnega koroškega prebivalstva za kralja in državo. Zverinski umor na Dravskem polju 72 letna starka umorjena na strašen način - Strah čudakinje - Čudni nočni g ost Deset vlomov v nehaj dneh Sv. Miklavž pri Ormožu, 9. junija. Zadnje dni je bilo v okolici Sv. Miklavža izvršenih in poizkušanih kakih deset večjih in manjših vlomov. Iz hiš izginja obleka, vino, žganje, perutnina in drugo blago. Najbolj drzen je bil vlom pri Mešku v Vinskem vrhu. Izvršen je bil med dnevom, ko so bili domači odsotni. Vlomilec se je prikradel v sobo, zastrl okno s platnom in pobral skupaj, kar se je dalo odnesti. Tat še ni končal z delom, ko je vstopil v sobo gospodar. Gosta to ni preplašilo. Pobral je stvari in se zagnal proti vratom. Gospodarja je sunil, tako da je padel, nato pa je zdirjal ven. Meško je hitro vstal in hitel za vlomilcem. Zakričal je za njim. Tat je za trenutek obstal in se rogal nesrečnemu gospodarju. Potem pa je izginil, ko da ga je zemlja požrla. Drzni vlomi vzbujajo v ljudeh strah. Zadeva je prijavljena orožništvu in sedaj kar tri orožni-ške postaje (ormoška, središka in ivanjkovska) zasledujejo drznega vlomilca. Sum je padel na nekega zloglasnega R-a, ki že od otroških let poseda po ječah in je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora. Na vesti ima že celo vrsto zločinov in okolica bi se rešila velike nadloge, ako bi zopet prišel pravici v roke. Maribor, 10. junija. Včeraj ob 8 dopoldne je šla posestnica Alojzija Bobolec iz Radvanja mimo šupe, ki spada k hiši štev. 80 v Pivoli pri Iločah. Kaka dva metra od šupe je ležalo v jugovzhodni sincri žensko truplo. Ko je Bobolčeva pristopila bliže, se ji je nudil grozovit prizor. Na hrbtu je ležala 72 letna posestnica Alojzija Viher mrtva in vsa razmesarjena. Njena lobanja je bila razbita. Preko njenega čela je zevala globoka in široka rana. Nos je bil domala čisto pok večen. Smrtonosni udarci so bili očividno zadani s topim orodjem. Obleka je bila raztrgana. Okoli vratu je bila stisnjena ruta. Bobolčeva je takoj obvestila orožniško postajo v Hočah o dogodku. Orožniki so se podali na delo. Istočasno pa je vest o zverinskem roparskem umoru takoj raznesla po okolici. Na stotine ljudi je takoj hitelo na kraj umora. Hoška orožniška postaja je takoj obvestila mariborsko policijo o dogodku. Na lice mesta je prišel detektiv Grobin s policijskim psom »Eckdolfom*, da izvrši posnetke prstnih od-tiskov in da ugotovi morebitne sledove za morilcem. Pri iskanju so našli v bližini omenjene šupe lato, ki je bila čisto okrvavljena. Izvršilec je bil očividno vzel lato z večjega kupa, ki je v bližini. To je bilo pred zločinom. Nato je šel v šupo, kjer je spala pokojnica v nekem kotu blizu vhoda. Odtod je zločinec očividno zamahnil s kolom po glavi 72 letne starke med spanjem. To je mogoče sklepati z tega, ker so našli na ležišču krvave cunje. Nato je pokojnico stisnil z ruto okoli vratu ter jo tako izvlekel iz šupe. To se sklepa iz krvavih sledov na cunjah, ovitih okoli nog. Zunaj na prostem je nato opravil zverinski posel do konca. O tem pričajo krvavi sledovi v bližini pred šupo v vetrinjači na zunanji strani šupe. Zločinec je do smrti zamahnil s kolom po lobanji starke, da je čisto prebita. Po tem dejanju jc zločinec vlomil v predsobo in sobo, tu pretaknil vse kote in vse raz-metal. Značilno je, da so so pri ležišču v šupi našli dve »Zeta« cigareti in ogorek, iz česar bi se dalo sklepati, da je zločinec pri svojem poslu kadil. Policijski pes »Eckdolfc jo imel težaven posel, zlasti zato, ker je prišlo na kraj zločina iz okoliee na stotine ljudi, ki so docela zabrisali sledove. Policijski pes je sicer takoj zabrzel proti potočku, ki teče v bližini omenjenega posestva. Zločinec so je po svojem krvavem poslu najbrž tu umil roke Pes je šinil preko potoka navkreber kakih 800 metrov ter obstal. Zasedaj manjka za morilcem vsaka nadaljnja sled. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kaj bi bilo povod groznemu zločinu. V okolici je razširjeno mnenje, da je pokojnica imela zelo rada denar. Ni pa verjetno, da bi imela večjo vsoto denarja, ker je obsegalo njeno posestvo 3 do 4 ha. Poizvedbe za zločincem se nadaljujejo. Med okoliškim prebivalstvom je vzbudil zločin veliko razburjenje. Splošno sočustvujejo 7. usodo nesrečne starke. Umorjenka je bivala v omenjeni hiši čisto sama. Hiša je sredi drevja ter ima tri vhode. Hiša je bila v slabem stanju, Pokojnica je živela sama zase, ločena od vsega sveta. Njeno življenje je bilo nekam čudaško. V noči na binkoštno nedeljo jo je bil obiskal sredi spanja neznanec, navalil nanjo ter jo tako obdelal s pestmi, da je bila vsa modra po licu. Odnesel ji je obleko in 500 Din. Očividno ji je po-nečni obiskovalec zapreti!, da jo bo še obiskal. Iz strahu pred ponovnim obiskom je poslej hodila umorjenka spat k sosedi. Ker pa se zločinec v poslednjem času ni več pojavil, je spala nesrečna pokojnica v kotu pri vliodu v šupo, kjer jo je usodne noči doletela strašna usoda Dalmatinska pastirska pesem -ročni umotvor Kdorkoli jc videl našo Liko, Hercegovino in Dalmacijo, takoj ve, da so to pasivni kraji. Kras s svojim kamenitim morjem ne daje kruha. Poglejmo samo okoli naših stavb v Ljubljani. Vprašajte delavce, ki opravljajo najtežja dela, od kod da so, pa dobite odgovor: »Iz Like, Dalmacije, Bosne!< Kaj vendar žene te siromake po svetu? Glad je oni strašni meč, ki visi že od pamtiveka nad ta-mošnjim svetom in mu vedno preti in ga poganja za koščkom kruha od skope rodne grude po svetu. Sreča je, da moro uspevati tam doli vsaj skromna ovčjereja, ki je pol življenja za tamošnji narod. Daje mu mleko, volno in meso. Paša je po krme bogatih krajili skoraj da prijetna zabava za živino in pastirje, na jugu pa je muka za vse. Pastirji in pastirice čuvajo drobnico dan za dnem, da se jim ne porazgubi ali ne uide v škodo med kamenite ograje, kjer zraste na malih njivicah nanešene prsti pičli žitni pridelek. Vsak prosti hip uporabijo pastirji za rezbarjenje preslic, sviral, dipel, ustnikov za pipe, držal za igle in raznih godal. Pastirico pa spremlja preslica na vseh njenih potih. Spretni prsti predejo nit brez konca iz zore v mrak, iz leta v leto, dokler ne poseže vmes nevidna roka usode, ki ustavi delo za vedno ... Druge zopet vezejo na platno prelepe »šare« z barvano volneno nitjo. Doma pa sede zopet druge za statvami in tko volneno sukno za obleke in ša-reno tkanino za prelepe torbe in pregače. To tkivo je lepo ornamentirano in kolikor pregač stkejo, toliko vzorcev je. Muzeji jih hranijo na stotine, dve nista enaki. Kraji in plemena se ločijo po ornamentiki in prav tako se razlikujejo dela pravoslavnih žen od del rimokatoličank v tehniki in ornamentiki. Vsa dela pa so prelep pisan mozaik, sestavljen i/, tiso-čev fragmentov, kar pa vendar tvori lepo harmonično celoto. Zanimivo je, da je tehnika teh del enaka tehniki naših Žumberčank v Gorjancih in tudi ornamentika je precej podobna. Zumberčani so prišli od juga in zato je podobnost razumljiva. V prostorih drž. csred. zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1., se je otvorila v nedeljo razstava dalmatinskih ročnih del. Velika razstavna soba reprezentira ogromno delo siromašnih dalmatinskih devojk in žen, njih umetniško silo in velik organizatoričen talent g. Ljubice Maleševičeve iz Kistanja v Dalmaciji. Gospa Ljubica Maleševič, prirediteljica razstave, je inteligentna voditeljica obiskovalcem. Njena tolmačenja so tako v etnografskem kakor tudi v crganizatoričnem oziru zelo zanimiva in poučna. Njen delokrog obsega sreze: Benkovac, Obro-vac in Knin. Dvanajst let se peča gospa s tem delom in razstava je najboljši dokaz njene velike ljubezni do stvari same, truda in sistematičnega dela. Navaditi preprostega človeka, da prelomi stare tradi- August Strindberg: Domovinski prijatelji Črešnje so bile v polnem cvetju in v bičju malega zaliva je plavala ščuka. Mlad zakonski mož je sedel na verandi kmečke hiše, ki jo je bil najel za poletje. Odložil je ovratnik in naročke, naravnal protico, medtem, ko je vdihaval sveži majski zrak, ki se je mešal z vonjem tobačnega dima. Njegova mlada žena pa je bila zaposlena z izpraznjevanjem žepa, otroci so se pa igrali na vrtu, kjer so se bili nedavno razcveli tulipani in narcisi. »O, Bog, kako je vendar lepo na deželi!« zakliče mož. »Joj, kako zaničujem mesto!« In pokazal je na goste oblake dima, ki so se vlačili na obzorju v smeri, kjer je v daljavi ležalo mesto. »Kakor hitro pa je jesen tu, se naveličaš dežele in poješ hvalnice mestu«, odvrne žena. »Ti hočeš torej reči, da je to vprašanje letnega časa?« »Da, zakaj pa ne?« So pa tedaj priskakali otroci kričeč na vsa usta: »Lastovke, lastovke prihajajo!« In vse naokoli je odmevalo cvrčanje selivk, ki so si liotgle ogledati lanska gnezda. »Lastovke prinašajo srečo v hišo, nc mama?« je vprašal malček. »Gotovo, moj otrok,« odgovori mati. Zato jim pa ne smemo razdirati gnezd. Ne pozabi tega srček in zapomni si tudi, kako one ljubijo svojo domovino. Vedno se vračajo domov.« »Nazaj k svoji prvi ljubezni« dopolni soprog. » V jeseni pa gredo po svojih potih kakor mi.« Lastovke pa, ki so se bile vsele na brzojavne žice, so se modro pogovarjale med seboj: »Tu je ostalo vse pri starem, samo onile mož se je nekoliko postaral. Zima je v tej deželi gotovo zelo huda. O, da, o tej zimi bi nam mogli vrabci povedati mnogo groznih stvari. Pri nas, na našem jugu pa je vendarle bolje, samo če ne bi ti ubogi Felahi prihajali vedno s svojimi inrc žami, da nas nato pojedo kot pečenko. — »Ta egiptovska vera, ki dovoljuje ljudem jesti lastovke, je slaba vera. Zato hvalim jaz vero severa.« »O, da, ta severna dežela je prav pripravna za poletje, toda domovina zasluži vendarle prednost.« »Težaven kos dela ostane še kljub temu, da moramo napraviti sem vsako leto ženitovanjsko potovanje.« »Iz tega je v teku stoletij nastala moda, sever je bil vedno naša porodnišnica.« »Pa pravijo, da hodijo severnjaki na ženitovanjsko potovanje v našo deželo?« »Čisto pravilno, to so protiobiski.« * Druga datljcva žetev jc končana. Po jesenskem deževju so pašniki zopet ozeleneli. Nil narašča in komarji so začeli polagati jajčeca v bičje svete reke. — Ubogi Felah leži pred svojo kočo in si greje svoj koščeni hrbet na solncu. Njegova žena pa melje z ročnim mlinom d u -ro. Sestradani otroci se zabavajo na ta način, da mečejo drug drugemu blato v zagorele obraze. — »Ne rib, ne ptic, le tista dura vedno,« zdihuje Felah in godrnja na svojo ženo. — »Ti pa ležiš tu in se preteguješ in raztezaš, čeprav so že prišle lastovke--, odvrne žena ravnodušno. »Lastovke, kaj pa čenčaš...? ■— »Gotovo, danes zjutraj sem jih videla, kako so letele ob reki navzgor.* »Zato pa bomo prav res kmalu jedli pečenko! Daj mi hitro mreže. Alah bodi zalivaljen! Oh, preljube ptičice, ki niso pozabile svoje domovine!« Lastovke pa so sedele na bičevju in cvrčalc: »Lepa domovina, kjer jedo lastovke!« »Da, toda solnce se smeje, komarji so dobri, dežela je lepa.« »Za en letni čas že. Vse v naši domovini je lepo razen ptičjega gnezda. Vendar pa je in ostane naša domovina.« »Naša druga domovina. Ubi bene ibi pa-tria. Kjer lahko dobro jemo, tam je naša domovina.« Med. univ. dr. France Pavtočič specijalist za zobne in ustne bolezni, se je preselil in ordinira sedaj redno vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18 v Ljubljani, Pražakova ulica št. 11, I. nadstropje, poleg Miklošičeve ulice. Razpačava v kraljevini SHS Pran K(. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 20. cije, je silno težko. To more dobro pojmiti le oni, ki se je bavil s sličnimi podjetji. Njej so je posrečilo popolnoma, da je ohranila originalno narodno vezenino na lahki tkanini in je našla tudi zelo primeren kroj za razne obleko. Ne morem si misliti lepšega, kakor oblečene deklice, v lepo vezene narodne oblekce, kakor jih vidimo na razstavi. Elegantne in dragocene so damske obleke. Ilil sem priča, ko je kupila neka inozemka takšno obleko. Izginila je /.a par hipov in se vrnila vsa vesela v krasni novi toaleti. Izborilo ji je pristojala in vsa vesela je rekla; i-Sedaj grem v njej na ulico, da bom živa reklama za Vaše lope izdelke!« Razstavljene so tudi damske bluze, razni deli za okras bluz in oblek, torbice in prekrasno blazine. Tehnike so vse originalne, kakršnih še nismo videli v Ljubljani. Elegantne so čajne garniture in prtički, ki požive obednice ali salončke kakor ino dišečo cvetje. Originalne pregače in torbe so prav lep dekor, ki se da s pridom uporabiti v vsaki hiši. Koliko jc bilo lu treba delati, prigovarjali, dajali, prositi, in zopet delati, da je stvar pokazala prve uspehe. Za ono sestradane kraje je gospa Ljubica prava dobrot-nica in narod jo nazivi je opravičeno: 5 naša majka'. Po štirideset kilometrov daleč hodi ženski svet k .vsvoji majkk, da se reši lakote. Revščina jo tako velika, da segajo po šivanki celo moški, da si zaslužijo koruzne moke. To pričajo dela »vezarjev« Mileta in invalida Mate, ki veze le z eno roko. Ne zaostajala niti najmanje za deli spretnih vezilj. Na mizi leži originalen nakit dalmatinskih nevest, ki priča o skromnosti tamošnjega sveta. Obroček steklenih biserov za lešnik debeiih pomešan s križevci Marije Terezije spada k slikoviti noši. Med vezivom pa vise pastirske originalne rezljane gusle, ki so spremljale pevca, pojočega o kraljeviču Marku in njegovih slavnih delih. Veliko delo, ki ga opravlja gospa Maleševička ined svojimi rojakinjami, je nad vse požrtvovalno in je združeno z velikimi stroški. Tu ne govori saino trgovska stran podjetja, ampak govori velika ljubav do stvari same in sočuvstvovanje z ubogim svetom. Žrtve so Iti velike. Vendar se najdejo zopet ljudje, ki kopirajo njena lepa dela iz gole do-bičkažcljnosti in kopirajo njene kompozicije orna-mentov, da opeharijo nepoznavalce ročnega dola s cenenim strojnim delom, brez najmanjšo misli na to, da oropajo s tem /.a par pesti koruzne moke naše najbednejše. Kakor smo poučeni, se pripravlja v kratkem anketa pri ministrstvu za trgovino in obrt, kjer se bo obravnavala organizacija domačih obrtov; stvar je že v toliko dozorela, da bo prišlo do važnih zaključkov. Prepričani smo, da bo prelepa razstava našla v naših ženskih krogih popoln odziv in najde gospa prirediteljica razstave vsaj moralno nagrado v priznanju za njeno požrtvovalno delo. Sicer pa je sedaj pred odhodom v letovišča in kopališča najlepša prilika, da si dame nabavijo lepe in poceni toalete, ki morajo vzbuditi povsod največje občudovanje. Še na neko dejstvo opozarjam: gospa Ljubica pravi, da prinašajo dela pridnih, revnih rok srečo ... Jfcmtire* Vaš najboljši spremljevalec na potovanju je Vaša fotografska kamera.-- Povsod jo lahko vzamete s seboj, povsod Vam obdrži najlepše spomine. Posetite nas, ali pa zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929, da se uverlte, kaki lahko, lepo in poceni je fotografiranje.-- I.11 m i Aro plošče, papirji in kemiknlije so najboljše. Drogerija Gregorif. Ljnbljana. Prešernova ulica 5. Slavnost na Viču Vič, 10, januarja. V nedeljo 9. t. m. se jc po večernicah izvršila na Glincah večja slavnost, za katero naj izve tudi širša javnost Ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva in zastopnikov viške občine se jc vršila blagoslovitev in otvoritev novega mladinskega zavetišča, ki je bilo na pobudo tukajšnje Vincencijeve konference na novo sezidano že lansko leto in se je polagoma izpopolnjevalo. Slavnost je otvoril viški ccrkveni zbor s himnami, spremljan od godbe kat. prosv. društva. Nato je imel kot predsednik Vinc. konf. na Viču naš č. g. župnik P. Tavčar daljši govor, v katerem je najprej izrekel zahvalo vsem dobrotnikom, ki so s svojimi darovi kakorkoli pripomogli do nove zgradbe. Največja zahvala gre v tem oziru g. oblastnemu komisarju ljublj. oblasti dr. N a 11 a č e n u , ki je bil pri slavnosti osebno navzoč in domačinu g. ing. Škofu, ki je za novi dom napravil načrt in gradnjo sam nadzoroval popolnoma brezplačno. Obema gospodoma je bila izrečena še posebej iskrena javna zahvala. Nato je govornik pojasnil namen novega doma. Dom lahko sprejme v dnevno oskrbo ne samo otroke tukajšnje občine, temveč tudi otroke bližnjih občin, predvsem seveda onih, ki bodo zavod z milo-dari podpirali. In nc samo to! V zavodu je že sedaj mnogo postelj, tako da bodo otroci deležni lahko popolne in ne samo dnevne oskrbe. Onim staršem, ki vsled zaposlitve v tovarnah in drugod svojim otrokom nc morejo nuditi potrebne vzgoje, je torej mnogo pomagano. Ti izražajo hvaležnost Vincencijevi konferenci in predvsem g. predsedniku ter čč. sestram usmiljenkam. Zborovanje učiteljstvu meščanskih šol Ob priliki, lv slave slovenske meščanske šole desetletnico svojega obstoja, se je zbralo uaSe mešeanakošolsko učiteljstvo v Ljubljani, da javno manifestira ta jubilej. Zborovanje so je vršilo v nedeljo ob 11 dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Prisostvovali so slovesnosti poleg večjega štovila meščansko-šolskega učiteljstvu tudi mnogi predstavniki oblasti in korporacij. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društvenega odseka za ljubljansko oblast p. Maks Hočevar, ki je jiozdravil vse prisotne. Prosvetni šef ljubljanske oblasti in zastopnik velikega župana dr. D. Lončar je izrazil čestilke mešfansko-šolskemu učiteljstvu k jubileju. Oblastni komisar dr. Marko Natlačen jc jKiudarjal pomen meščanskih Sol za vzgojo boljšega, sposobnejšega obrtnega naraščaja. Oblastna samouprava je R|»znala potrebo primernih stro-i kovnih šol in 1m> stremela za tem, da se take šole snujejo. Zn te pa so meščanske šole najboljša priprava. Izrazil je željo, da bi meščanskošolsko uči- To je pravi zamotek Aspirin tableta Pazite na modro-belo-rdečc pečatno znamko! teJjstvo delalo roko v roki z oblastno samoupravo za čim večji prospeh strokovne izobrazbe našega naraščaja ter obljubil v mejah finančne možnosti meščanskim šolam vso podporo s strani oblastne samouprave. Govorili so še občinski svetnik L i kožar v imenu odsotnega župana dr. Puca, U r a t n i k v imenu Delavske zbornice, najstarejši meščansko-šolski ravnatelj dr. Romi h in predsednik društva roeščansko-šolskega učiteljstva za Slovenijo gosp. H u m e k. Slavnostni govor na zborovanju je imel gosp. Pečjak. Njegova topla izvajanja o meščanski šoli so bila sprejeta z odobravanjem. Nato je zaključil slovesno zborovanje g. Hočevar. Popoldne ob 3 in zvečer ob 8 sta se vršila v unionski dvorani dva krasno uspela koncerta me-sčanskošolske mladine. Utonila v luži Zagorje. 8 junija. Sinoči v petek 7. junija proti večeru je šla Jožefa Cencelj, odrasla hči posestnika in župana občine Aržiše — doma na Lokah pri Zagorju, trgat zelenjavo za prašiče. Bila je božjastna in ie tuintam dobila napad in padla. Nesreča je hotela, da je tudi omenjenega dne dobila napad in padla, pa v lužo z obrazom. Ker si v nezavesti ni mogla nič pomagati, so jo našli mrtvo — utopljeno ob sedmih zvečer. Osebne cesfi •k Duhovske vesti. Umeščen je bil dne 4. junija t. 1. na podeljeno mu župnijo Dobrepolje Anton Mrkun, doslej župnik na Homcu. Dne 10. junija t 1. pa sta bila umeščena: Jožef Novak, doslej župnik v Dragatušu, na župnijo St. Jakob ob Savi in Jakob O m a h n a , doslej župnik v Osilnici, na župnijo Dragatuš. •k Promocije. Dne 5. junija je promoviral za doktorja bogoslovja na katoliški univerzi v Parizu g Janez Janžekovič, duhovnik lavanlinske škofije, doma iz Moškanjcev pri Ptuju, in sicer na podlagi svoje teze >Et.ika Psalterija«. — Istotam promovira dne ti. junija p. Edvard Žilic, iz sarajevske frančiškanske provtneije, na podlagi teze >SociaIna funkcija zasebne lastnine in katoliška morala-::. Zanimivo in važno je, da sta to prva Jugoslovana, doktorja bogoslovja na teološki fakulteti Kat. instituta v Parizu, vredni naslednici nekdanje slavnoznane teološke fakultete na Sorboni. Iskreno čestitamo. •k Sodni izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. A 1 e k s a n d e r T r a m p u ž, sodni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru. ■k Iz vojaške službe. Po službeni p&trebi so odrejeni za vršilca dolžnosti načeinika intendanture poveljstva dunavske divizijske oblasti intendantski major Vladimir Markovič; za vršilca dolžnosti načelnika intendanture poveljstva vrbaške div. oblasti admin. podpolkovnik ekonomske stroke Josip Luc-kare; za vršilca dolžnosti načelnika intendanture poveljstva vardarske div. obl. admin. major ekonomske stroke Josip Brezinšček; za vršilca dolžnosti načelnika intendanture dravske div obl. admin. podpolkovnik ekonomske stroke Anton Hivert; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture poveljstva IV. armijske oblasti admin. podpolkovnik ekonom stroke Josip Vervega; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture poveljstva bregal-niške div. obl. admin. major ekonom, stroke Josip Sušnik; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture moravske div. obl. admin. major Mirko Vilfan in za vršilca dolžnosti šefa administrativnega odseka kontrolnega oddelka ministrstva vojske in mornarice admin. podpolkovnik ekonomske stroke A ure! Auer. Ostale vesli k t !>r. Josip Uran. V Gorici je umrl v soboto 8. t. m. monsignor dr. Josip f.ičan, profesor bogoslovja, papežev komornik itd. Pokojnik je bil med svojimi primorskimi rojaki, ki jim je posvetil svoje plodonosno življenje, splošno priljubljen in izredno čislan ter je zaradi svojega plemenitega moškega značaja užival splošno zaupanje. Njegovo kulr turno delovanje med našim ljudstvom je bilo nenavadno mnogostransko in priča o veliki za vestnosti tn inteligenci. Slovenci izgube z njim močno oporo in blagega tolažnika. Bil je vnet in tih delavec v krščanskih organizacijah. R. i. p.! •k Drugi pomladni izlet ameriških Slovenccv. V nedeljo 9. t. m. dopoldne je prispelo v Ljubljano z brzovlakom preko Jesenic 50 ameriških Slovencev iz Clevelanda in dmgih krajev Severne Amerike. Iz Newyorka so odpotovali 1. junija z glasovitim brzoparnikom »Ile de France« francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Transatlantique«. Izlet je priredila »Prudentiatbanka<' iz Newyorka. Izletniki niso mogli prehvaliti prekrasne in udobne morske vožnje, železnica jim je postregla z direktnim vozom do Ljubljane. Odtod so se po ogledu slovenske prestolice odpeljali na oddih na svoje stare domove. — Dobro došli! ■k Pozor pevci turisti. Ker bodo tri nedelje zaporedoma kar tri odkritja padlim borcem na priljubljenih izletnih točkah in sicer 16. t. in. pri sv. Katarini nad Medvodami, 23. v Bohinju—Srednja vas in 20. v Višnji gori, prosimo dobre pevce turiste, ki bodo takrat na teh izletih, naj sodelujejo pri pevskih točkah. Vse bivše vojne tovariše pa opozarjamo že sedaj na naš spominski dan, ki bo «4 ———__—i - - —: - -! ■:----1 „„ r»---: „ i. M. ii. rfv£u3iiti /.ciji Zupci ti.i uic^juii. iid- tančneje v najkrajšem času. — Glavni odbor Z. S. V v Ljubljani. •k Avtomobilska nesreča pri Naklem. V nedeljo pojH)ldne se je pripetila na križišču glavne ceste in tržiške železniške proge težka avtomobilska nesreča. Družba šestih oseb iz Ljubljane se je peljala z avtomobilom, ki ga .je šofiral neki inženjer na izlet na Gorenjsko. — Pred križiščem šofer ni opazil, da se bliža vlak in je hotel voziti preko progo. Lokomotiva je zadela v avto in izletniki so popadali iz avtomobila v travo. Lokomotiva je presekala avto na dvoje in vlekla prvi del avtomobila še kakih 200 do 300 metrov. V vlaku se je slučajno nahajal zdravnik dr. Blumauer, ki je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Razen enega, ki je obležal na travi nezavesten, se ni pripetilo nobenemu nič hudega, razen da so bili iekateri precej opraskani in ila so užili mnogo strahu. Po cesti je tedaj pripeljal industrijalec g. Jean Pollak, ki je jionesre-čene prepeljal v Kranj, kjer jih je ponovno pregledal zdravnik dr. Bežič. Ker ni imel nihče od njih resnejše poškodbe, so se ponesrečeni izletniki vrnili zvečer v Ljubljano. ■k Ribolov v Bohinjski Savi. Dne 18. junija 1829 ot> 11 se bo v občinskem uradu v Radovljici oddal na javni dražbi v zakup ribolov ribarskega okraja št 7 »Bohinjska Sava« za dobo 10 let od dneva nadalje, ko zakup potrdi komisar oblastne samouprave ljubljanske obiasti. Zakupni pogoji so pri podpisanem kakor tudi pri županstvu v Radovljici med uradnimi urami vsakomur na vpogled. — V Ljubljani, dne 10. junija 1929. — Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen, 1. r. ~k Smrtna kosa med ameriškimi roiaki. — V Jolietu je umrl 41 letni Martin Šerjanec, doma iz Smarja-Sapa. V Jolietu je živel 20 let. Zapušča ženo, roj. Avsec in 4 otroke. — Težka nesreča se je pripetila v neki opekarni v Jolietu Jožefu Vlašiču, slovenskemu rojaku. Nad njim se je utrgala veriga in tisoč funtov težak obroč je padel Vlašiču na glavo in mu jo presekal. Vlašič je povrhu tega še padel v ogenj, kjer se je nevarno ožgal. Kmalu za tem ie v bolnišnici umrl. k Češki poučni tečaji. Za te tečaje je splošno zanimanje. Saj so naši stiki z brati Čehi vedno bolj prisrčni in pogosti. Za češki jezik se zanimajo zlasti oni, ki se bodo lelos udeležili proslave tisoč- letnice smrti sv Venčeslava (Vaclava), kralja Češkega v Pragi. Za pouk češčine bo izborno služila knjiga >Češki učbenik«, ki jo je sestavil profesor Janko Orožen. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja vezana 50 Din, broširana ]>u 40 Din. Vsem, ki obiskujejo češke iečaje, to slovnico toplo priporočamo, kakor tudi češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil prof. dr. Bradač in velja 70 Din. •k Nov telefonski imenik in autoinatska centrala v Mariboru. Za področje direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani je izšel nov telefonski imenik, ki vsebuje vse nove centrale, naročnike in vse iz-premembe naslale do konca meseca maja t. 1. Dobi se pri poštah Ljubljana, Maribor in Celje, naroča pa se ahko tudi pri direkciji pošte v Ljubljani. Prodajna cena je 20 Din. Telefonske naročnike posebno opozarjamo, da bo v kratkem otvorjena v Mariboru automatska telefonska centrala (isti sistem kakor v Ljubljani) in da dobijo za to mariborski naročniki popolnoma nove številke, ki pa so v imeniku že natisnjene. ■k Sv. Vid pri Grobelnem. Tukaj se vrši v nedeljo 17. junija živinski, konjski in kramarski sejem. Sejmišče je tik postaje. Zveze z vlaki so na vse strani ugodne. ■k »Schulz Universal« tehtnica Vam dviga promet in zaslužek potom hitrosti, natančnosti in prihranka. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. JUGO SCHULZ, d. z o. z., Ljubljana. •k Najfinejše čajno maslo iz pasterizirane smetane dobite v trgovini Ivan Pestotnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. k Pri ijudeh z nerednim delovanjem srca povzroči čala flaravne »Franz-Josef« grenčice, zavžita vsako jutro na tešče, brez tia]x>rno, lahko odvajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da "Franz-Josef« voda zanesljivo in brez vsake težkoče učinkuje celo pri težkih slučajih i srčne zaklopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljanska porota Ljubljana, 10. junija. Sedmi dan porotnega zasedanja. Živ dolgfas, v dvorani silna vročina. Troje razprav .ie razpisanih: ena goljufija, ena tatvina in en požig. Senatu predseduje sodnik okrožnega sodišča Antloga, vo-tanta sta sodnika okrožnega sodišča Lajovic in dr. Kravina. Zapisnikar dr. j)obrovšek. Državno toži-teljstvo zasiopa sodnik Javoršek. Pred porotnike stopi najprej Franja Pravst, stara znanka porotne dvorane. Njen zagovornik je dr. V. Ravnihar Radi goljufije. Franja Pravstova je obtožena, da je v času od 16. decembra 192« do 25. februarja 1929 v Boh. Srednji vasi pod lažnjivo pretvezo, da sta njeni obveznici vojne škode zadeli dobitka po 125.000 in 50.000 Din, da pa mora prej še na račun neplačanih obrokov ter na stroške in koleke doplačati še 16.39S Din — izvabila isto vsoto Mariji Sodja. Ob-toženka je namreč kol potnica banke Foriuna v Zagrebu, čije zastopnik za Slovenijo je bil Josip Plevnik. po Sloveniji prodajala same loterijske srečke. Obtoženka dejanje goljufije priznava. Sodni senat je stavil jxirotnikom eno glavno vprašanje, ki so ga ljudski sodniki soglasno potrdili. Na podlagi tega krivdoreka je bila Pravst Franja obsojena na 3 ieia ieike ječe ter na povračilo stroškov in odškodnine Mariji Sod.ii v znesku 16.398 Din. Pred porotnike je nato stopil Adolf Gregorin, ki je obtoien hudodelstva požiga. Njegov zagovornik je dr. Modic. Gregorin je nezakonski olrok. Delavec. Mati mu živi v Ameriki, on stanuje pri teti Frančiški v Dobu. Fant je na slabem glasu: delamržen, tudi že petkrat kaznovan. Tatvini in tepežu je zlasti podvržen. Svoj čas je imel Gregorin razmerje z neko Justino. Pozneje se je ž njo skregal ter jo nekoč na veselici celo nabil. Radi tega je bil par dni zaprt. Potem se je z Justino spet pobotal — bil pa je nanjo vendarle jezen zaradi tiste kazni in še zato, ker so k njej zahajali tudi drugi fantje. Gregorin je čakal in iskal dneva in prilike, ko se bo lahko nad Just ino maščeval... Nekoč je prišel Justino pod okno klicat in ko mu ona ni brž odprla, je Gregorin brez nadaljnjega iztrgal železni križ iz okna njene spalnice. Ona je namreč imela hišo v najemu. Kakšnih 14 dni pred požigom je obtoženec snel vrata pri vrtni ograji in jih zanesel daleč proč na državno ceslo I.oto3 13. maja je Gregorin spet prišel k Justini okrog desetih ponoči. Spet je snel vrtna vrata in jih vrgel na državno cesto, pred Matičičevo gostilno. Nato je šel h hlapcu Novaku Jakobu v Vi-larjev hlev in tamkaj deli časa sitnaril. S seboj je imel časopisni papir in polno škatljico žveplenk. Iz Vilarjevega hleva se je Gregorin napotil tik pred polnočjo naravnost k hiši, kjer Justina stanuje. Začel jo je klicati in razbijati po vratih. Justina pa je ravno imela, obisk in ni marala odpreti, marveč je brž ugasnila luč. To ravno je obtoženi Gregorin slutil in to ga je napotilo k strašnemu maščevanju. Stopil je za hišo, potegnil žveplenko ob škatljico in zažgal tamkaj zložene butare. Za hip je bila drvarnica in vsa hiša v objemu plamenov. Požar je ]>o-vzročil okrog 10.000 Din škode. Obtoženi dejanje prizna, toda izvršil ga je v pijanosti. Obložnica pa trdi, da lo ni res. Le štiri kozarce vina .ie spil na večer, ko je prej ves dan delal. Zavžil je še nekaj ruma — od tega je bil kvečjemu korajžen, ne pa pijan, pravi obtožba. Saj vse obnašanje po požaru kaže, da si je bil dejanja svest in da se je za požig dobro pripravil. Nikdar ni nosil seboj cigaret niti žveplenk — listi večer pa jih je imel. Ko je že gorelo, je tekel Gregorin domov, si sezul čevlje in položil kapo na svojo postelj — nato pa je bos tekel k cerkovniku po ključ za zvonik in šel zvonit plat zvona. Potlej je koj pri-hitet na lice mesla in urno pomagal gasit. Celo v gasilsko obleko se je opravil. Obtožnica trdi, da je vse to in tako delal obtoženec zato, da ja odvrne vsak sum od sebe. — Tudi je čisto izključeno — trdi obtožnica — da bi se butare moglo kar lako vneti, samo z žveplenko. Bular je bilo 60, vse še povsem sveže. Moral jih je politi s kako gorljivo tekočino ali pa podložiti pod butare suha drva, ki jih je moral prinesti s seboj. Tamkaj jih namreč ni nič bilo. Saj je pri Novaku v hlevu imel celo časopisni papir s sefoij. Tudi niso orožniki našli dve uri po zločinu ob priliki telesne preiskave prav nobene žveplenke niti škatljice, marveč le dve odtrgani stranici od škatljico, ob katere se žvepienka oprasne. Iz fega izhaja, da je obtožence pri požiganju porabil vse vžigalice in ludi škatljico. Na podlagi krivdoreika porotnikov je bil Gregorin obsojen na 3 in pol leta teike ječe. Tretji današnji obtoženec je Jakob Lampreht. Tožen je zaradi številnih tatvin, ki jih je od 8. decembra 1928, ko je zapustil zadnjikrat zapor, izvršil sem in tja po Gorenjskem. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 59.666.26 dinarjev. Obtoženec je tat iz navade in skrajno delo-mržen človek. Od 1. 1920. dalje je bil zaradi tatvine že sedemkrat kaznovan, lani celo pred porotnim sodiščem. Nad štiri leta je že presedel v kaznilnici. Ker so jx>rotniki vprašanje krivde potrdili, je bil Jakob Lampreht obsojen na 5 tel težko ječe. Ljubljana Nožna služba lekarn Nocoj opravljata nočno službo: Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnkoczyjeva lekarna na Mestnem trgu. Električne ure v Ljubljani Ljubljana, 10. junija. Že nekaj let imamo v Ljubljani električne ure in prav zadovoljni smo z njimi, sa.i so sigurno merilo časa, neodvisne od muhavosti navijalcev, vremena in drugih okolnosti, katerim so podvržene navadne ure. Seveda se pripeti tudi električnim uram. da se kdaj ustavijo — noben mehanizem ni tako popoln, da ne bi kdaj odpovedal. Toda te napake hitro popravijo. Glavno lastnost pa imajo električne ure le: kažejo do desetnike sekunde točen čas. Na mestnem magistratu imajo poleg avtomatske telefonske centrale tudi električno centralo za ure. Ta električna centrala je veljala svoj čas okrog 400.000 Din. Tu je velika električna stikalna plošča in dva mogočna stenska kronometra, na mizi pa radio-aparat. Z radioajiaratom poslušajo dvakrat na dan dunajsko postajo, takrat, ko ta napoveduje srednjeevropski čas. Točno po tej napovedi se ravnajo tudi električne ure v Ljubljani, ki kažejo torej do pi-čice natančen čas, Centrala za električne nre, na magistratu regulira in žene vse javne ure, tako ono na mestnem magistratu, na Mestnem domu, na pošti, na frančiškanskem mostu, pred Evropo, pred Zvezdo in na križišču Bleivveisove in Tržaške ceste. Sedaj postavljajo novo električno uro pred glavnim kolodvorom, kjer je bila res že dalj časa potrebna. Mestna občina pa se sedaj trudi, da bi se priključile na mestno električno centralo še razne druge ure, predvsem seveda cerkvene, dalje ure v raznih državnih in večjih privatnih uradih. Na ta način bi vse ljubljanske ure kazale enoten čas. To bi bilo seveda precejšnjega pomena, kajti s tem bi Ljubljana storila zopet velik korale naprej. V naglici današnjega življenja pa je točnost prva. Istočasno z centralo za električne ure si je mestna občina nabavila tudi hišno avtomatično telefonsko centralo, ki je tudi veljala okrog 400.000 dinarjev. Ta centrala irua sedaj priključenih okrog 70 številk in so s hišnim telefonom spojeni med seboj skoro vsi magistralni uradi. Kako potrebna jp bila ta telefonska centrala, dokazuje že to, da se vrši vsako dopoldne povprečno 200 do 300 telefonskih razgovorov. Za avtomatično telefonsko centralo na pošti, je mestna centrala v Ljubljani največja, sledijo pa ji nekatere manjše, kakor ona oblastnega odbora in nekaj večjih poslopij (Ljubljanski dvor, Ljubljanska kreditna banka itd.).' © Otvoritev razstave na tehniki. V nedeljo so se pričele proslave 10 letnice obstoja naše univerze in sicer se je v nedeljo ob pol 12 vršila na tehniki slovesna otvoritev razstave akademskih kulturnih in strokovnih društev. Slovesnost je otvoril predsednik SSLU g. Dušan E k a r. ki je pozdravil številne prisotne zastopnike oblasti in korporacij ter koncem govora pozval prisotne, naj vzkliknejo Nj. Vel. kralju Aleksandru, kateremu so vsi zaklicali buren >Živio!« Govoril je še zastopnik rektorja univerze in dekana tehnične fakultete gosp. univ. prof. ing. K r a I. Po končani slovesnosti so si gostje ogledali razstavo, ki je zelo bogata in zanimiva © Akadcmikil Na slavnostno sejo SSLU1 Začetek ob 17 v Zbornici univerze. 0 Ljubljanski velesejem se razhaja. Po lepo uspelih dnevih velesejma je nastopila včeraj na razstavnem prostoru nova živahnost, kljub temu, da je velesejem že zaključen. Razstavljalci so namreč pospravljali razstavljeno blago in deloma tudi razprodajah. Detajlni promet je bil zelo živahen, zlasti v paviljonih I in E, kjer so bile razstavljene največ modne stvari in razni manjši predmeti. © Kdor hoče videti delo slovenskih akademikov, naj si ogleda razstavo na tehniki! 0 Umrli so v Ljubljani v času od 3. do 8. t. m.: Frančiška Dermastja, hči mizarja, 2 meseca, Stari trg lia; Terezija Berghauser, žena magistr. uslužbenca, 56 let, Mestni trg 27; S. Serallja Ši-bonc, usmiljenka, 56 let, Vidovdanska 4. — V bolnišnici so v istem času umrli: Boris Papež, učitelj, 22 let, Dolenjska 112; Josijiina Mlakar, žena posestnika, 35 let, Lož 5; Frančiška Planinšek, hči posestnika, 22 let, Nazarje; Evgenij -Šiuk, sin trgovca, 2 dni, Kranj; Slava Nerat, hči delavca, 1 leto, Radomlje; Franc Korošec, učenec, 14 let, Cerknica 67; Marija Svoljšak, občinska uboga, 72 let, Selca; Alojzij Vrhovec, dninar, 32 let; Marija Ferjan, žena šolskega upravitelja, 44 let, Grosuplje; Jože Petan, 2 leti, Kladje. © Lizol. V bolnišnico so včeraj ob 4 popoldne prepeljali 18 letno Fini M., trgovsko vajenko pri Nabavljalni zadrugi ua Vodnikovem trgu. Dekletce je iy. neznanega vzroka obupalo, se zaklenilo v stranišče in izpilo večjo količino lizola. Težko liropečo so jo našli v stranišču, jo naložili na rešilni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Upati je, da bo Fini okrevala. © Avto povozil otroka. Petletni Aleksander Miklavčič, sin državnega uslužbenca, se je igral včeraj okrog 5 popoldne okrog Križevniške ulice, kjer stanujejo njegovi stariši. Mimo je privozil velik avto, olrok se pa od slrabu niti premakniti ni mogel. Kolesa avta so hudo oplazila otroka po glavi. Otrok je dobil zelo težke poškodbe na glavi in obrazu. Rešilni avlo je otroka prepeljal v bolnišnico. © Nesreča kuharice. Včeraj je rešilni voz prepeljal v bolnišnico Marijo Sitarjevo, kuharico pri Karlu Kregar ju v Medvedovi ulici. Kuharica se je v stanovanju spotaknila in padla tako nesrečno; da si je zlomila levo roko. ©Delavka padla pod voz. Na Dunajski cesti, na najbolj prometni točki, to ie malo pred »šestico«, se je včeraj zjutraj pripetila zelo težka nesreča. 21 letna Ivana Kmetič, delavka pri Jelačinu in stanujoča v Trzinu, se je pred 8 uro peljala pravilno po desni strani ceste na delo. Malo pred »šestico« ji je privozil nasproti neki voz. Konju je tedaj nekaj padlo v glavo in poskočil je s prednjimi nogami v zrak. Delavka se je tega tako prestrašila, da je padla s kolesa naravnost pod konja. Konj ji je s kopitom težko poškodoval nogo, kolo voza pa je šlo delavki črez roko. Od bolečin je delavka omedlela. Prenesli so jo v bližnjo vežo ter poklicali rešilni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. © Pri vlomu zasačen. Delavec Lojze S., 18-leten kmetski fant z Iga, jc prišel pred 14 dnevi v Ljubljano, da bi si poiskal kako delo. Toda za delo je dandanes trda in Lojze je lačen taval po mestu. V nedeljo zvečer ni imel kam iti spat. Vlegel se je torej pod eno od mesarskih stojnic v Šolskem drevoredu. Ze je hotel zadremati, ko ga je )xižgačkal v nosu oster duh klobas, spravljenih v zaklenjenem zaboju. Lojzeta je premagalo in kmalu je s silo odprl zaboj. Ravno tedaj pa je prišla k stojnici njena lastnica Marija Skubic in ta jc opazila, kaj namerava Lojze. Pričela je kričati, Lojze je stekel, ali že je bil za njim stražnik, ki ga je dohitel in aretiral. Sedaj premišljuje Lojze v zaporu, da ni dovoljeno poželeti si tujih klobas, pa če je človek še tako lačen. © Žepna tatvina v tramvaju. Za časa velesejma je bilo v Ljubljani na delu več žepariev in ena izmed njihovih mnogih žrlev je bil tudi špediter Frauc Gregorič iz Maribora. Med vožnjo z glavnega kolodvora mu je neznan žepar izmaknil iz žepa listnico, v kateri je bilo 3000 Din denarja in velesejinska legitimacija. © Pregled in žigosanje mer in merilnih priprav v ljubljanski občini. Mestni magistrat ljubljanski ponovno opozarja ljubljanske trgovce in obrtnike, da se vrše od 1. junija 1920 dalje po alfabet-nem redu kontrola mer in merilnih priprav v ljubljanski občini. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabil na občinski deski in ki vsebuje tudi alfabetni vrstni red, v katerem se morajo Tnsll ss^ISinlSI kadilci bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani posamezne stranke prijaviti z merami vred pri kontroli mer in dragocenih kovin, Pred prulami 17. II kontroli je treba prinesti uteži, tehtnice, dolžinske mere, tekočinske mere (ne steklenice!), bencinske črpalke itd., sploh vse merilne priprave. Interesenti naj v lastnem interesu natančno pro-uče ta razglas, ker se bo proti onim, ki ne bodo pravočasno poskrbeli za preizkus in žigosanje merilnih priprav, postopalo po čl. 33 zakona o merah, ki določa za zamudnike globe od 30 do 000 Din, odnosno zapor do 30 dni. druge opekarne niso imele dovolj opeke. Vendar pa so opekarnarji sedaj pomnožili število delavcev in je sedaj odstranjena nevarnost, da ne bi bilo dovolj opeke za gradbe. ki so se že pričele. V Dervvušekovi 5 tovarni dela sedaj okoli 400 delavcev noč in dan. Ravnotako zaposluje letos ludi Pipuševa oftekarna v Račah izredno mnogo delavcev. Maribor Cel ie □ Prvega svetovnega kongresa za knjlžniško In biblioiilsko vedo, ki se vrši od 15. do 30. t. m. v Rimu in Benetkah, se udeleži izmed domačih bibliolilov tudi ravnatelj tukajšnje študijske knjižnice g. Davorin Z u n k o v i č. □ Smrtna kosa. Umrli so: Antonija Simonič, šivilja, stara 31 let. Pogreb danes ob 15. — Frančiška Vattak, zasebnica, stara 81 let. Pogreb danes ob četrt na 16. — Andrej Klemenčak, hišni . posestnik in mizarski mojster. Pogreb danes popoldne iz hiše žalosti Aleksandrova 35 na stu-denško pokopališče. — Maks Granitz, trgovec, star 59 let. Pogreb jutri ob 16 iz kapelice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Zaključek gospodinjsko-nadaljevalnega tečaja za uradnice se je vršil v soboto pri tukajšnjih šolskih sestrah. Zaključne prireditve se je udeležil tudi ravnatelj oblastnih uradov I. G r a č -n e r kot zastopnik obl. komisarja; v svojem govoru je naglašal, kako lepe uspehe izkazuje ob zaključku omenjeni gospodinjski tečaj. S tečajnim zaključkom je bila združena razstava dvojnega risanja, ki je pokazala, koliko so udeleženke pridobile pri gospodinjsko-nadaljevalnem pouku. Za otvoritev drugega takega tečaja vlada med mariborskimi uradnicami že sedaj precejšnje zanimanje. O V Rajhcnburg priredi, kakor znano, dne 6. in 7. julija romanje tukajšnja krščanska zveza. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah od Št. Ilja, Ptuja in Dravograda do Rajhenburga proti izkaznici, ki jo dobe udeleženci proti plačilu 5 Din. Cela vožnja iz Maribora do Rajhenburga stane z izkaznico vred 50 Din. Vlak gre iz Maribora dne 6. julija ob 9 predpoldne. Prijave sprejema do 15. junija predsednica ga. K. Bau-tnan, Cvetlična ulica 23, kakor tudi vse odbornice. Q Ljudski oder si je na svojem rednem letnem občnem zboru izvolil sledeči odbor: Marko Krajnc, predsednik; Hameršak, podpredsednik; Turk, tajnik; Cejan, tajnikov namestnik; Vodopivec, blagajnik; Činžarjeva, blag. namestnica; Tu-sak, gospodar; Kokalj, scenograf in D. Gračner, vodja društvenega orkestra. Ob zaključku občnega zbora so se določile smernice za poglobitev delovanja Ljudskega odra v prihodnji poslovni dobi ter so se tozadevno storili nekateri važni sklepi. □ Z delovnega trga. Delo dobi preko tuka,š-nje Borze dela: 35 hlapcev, 10 poljskih delavcev, 1 kovač, 2 kovača s podkovsko šolo, 4 tesarji, 1 soboslikar, 2 kleparja, 2 sodarja, 2 Žagarja, en kurjač, 2 kolarja, 1 lončar, 4 gozdni delavci, več vajencev (kovaške, pekovske, mizarske, kolarske, , sodarske in fotografske obrti), 18 dekel, 2 gospodinji, 15 kuharic, 15 služkinj, 3 sobarice, 1 plač. I natakarica, 2 hotel, sobarici, 1 poslužnica, ena j • otroška vrtnarica, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, pet j šivilj, 2 postrežnici, 2 delavki ter 2 šiviljski va- , jenki. — Iskalo pa je dela v preteklem tednu 120 oseb, na razpolago je bilo 95 mest, delo je dobilo 77 oseb, 17 jih je odpotovalo. — Takoj dobe delo: 3 krojači, 4 soboslikarji, 2 črkoslikarja, dva zidarja in 10 poljskih delavcev. □ Tihotapčeva smola. Kanil je drzen tiho-tapče ukaniti fin. organe; in se mu je res posrečilo v zavetju teme prlveslariti do žel. mosta na Pobreški cesti. Ostro oko postave pa je prodrlo temo in ugledalo pod mostovim obokom nekaj v vidu moške postave, ki se je bila na_ vso moč potuhnila ob obočje. V bližini avto. Zadeva je bila resna in predno se je stražnik približal avtomobilu, je temna senca hušknila proti Pobrežju, da jo je pobrala noč. Na tleh pa so ostali štirje omoti, v katerih je bilo za 17 in pol kg saharina in 11 in pol 'kg tobaka. Smola. □ Danes in jutri si še lahko ogledaš gran-diozni film »Mihajlo Strogov, carski sel«, ki se predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu. Filmske predstave spremlja z godbo in petjem ruski pevski zbor prof. Nedzelnickyja iz Zagreba, ruski narodni ples pa predvaja g. Sorodkin. Kino je bil v nedeljo in včeraj čisto razprodan ter se bo moralo predvajanje radi velikega navala občinstva bržkone še podaljšati. Predstave se vrse ob četrt na 19 ter 17. Priznanje občinstva je vsesplošno. □ Ribičem. Na desnem dravskem bregu med drž. in železniškim mostom so neznanci postavili jezove, ki se jih mariborski ribiči s pridom poslužujejo pri ribarjenju. So menda čisto pozabili na lanskoletno prepoved mestne občine glede uporabe takih jezov, ki ovirajo plovbo; na drugi strani pa ogrožajo žice, potegnjene od brega do jezov, osebno varnost čolnarjev. Radi teh jezov je imelo že lansko leto več ribičev razne sitnosti. V interesu prizadetih opozarjamo na to, da je postavljanje takih jezov zabranjeno in da bodo vsi, ki bi te prepovedi ne uvaževali, najstrožje kaznovani. □ Za kruhom... Pretekli teden je šel zopet transport 500 delavcev v tujino; 300 je namenjenih vv Nemčijo, 200 pa za sezonsko delo v Francijo. n Tukajšnji >Mannergesangsverein« se je bi! obrnil na gledališko upravo z načrtom, po katerem bi imenovano pevsko društvo uprizarjalo v tukajšnjem Narodnem gledališču od časa do časa operete v r«^Je jjojdejo več na Hm onstrandravskim pisuuoni. □ Posestno gibanje. Trgovec Jakob Preac je kupi! hišo na Betnavski 37 od Posojilnice v Narodnem domu za 220.000 dinarjev. — Franc Stalokcr iz Guštnnja je kupil hišo v Poljski ulici 12 za 120.000 dinarjev. ............ .. □ K pomanjkanju zidne opeke v Mariboru. Ker se je bnsko leto gradilo v Mariboru silno veliko, jo lelo.- naenkrat zmanjkalo stavbenikom zidne oricki'. Radi tega jc moralo tudi delo pri velikih stavbah. kakor ie Vlahovičeva, Klanjškova, Oblastna, Zeniljičeva itd. nekoliko zaostati. Nemalo je k temu , - ....1: .1 n! e, 4«v, An ar* v riAmiMlSpVrM" ene. tjnpuiuugio umi -A- • —-.....: , carni ki je gotovo ena največjih v Sloveniji, delavci delj časa štrajkali. Te dni na je g. Derwušek tukajšnjim stavbenikom sporočil, da je zopet na razpolago več sto tlaoč komadov sveže žfirane ooeke. Tudi & Sprememba posesti. Pred nekaj dnevi se je izvršila lastninska razmejitev sveta okrog jame Potočke zijalke na Olševi, v kateri je lani profesor na celjski gimnaziji g. Srečko Brodar našel bivališče prazgodovinskega človeku in odkril jioleg več artefaktov tudi večjo množino okostij jamskega medveda. Ob priliki zadnjega poseta jame jo g. prof. Stante napravil več fotografskih j>osnetkov najdišča, izvršila pa so se tudi znanstvena merjenja. Svet je sedaj last Muzejskega društva v Celju. Ob tej priliki se jo žal moralo ugotoviti, da rop v jami še vedno ni poneha! in da so nepoklicani faktorji po lanskem kopanju izkopavali še na več mestih. Dasi oblasti vestno vrše obmejno službo, vendar krivcev doslej ni bilo mogoče zaseči. Želeti I) i bilo, da zlasti finančni organi jiosvcte prav posebno pažnjo tej važni točki. Z delom v j n m i bo Muzejsko društvo pričelo v kratkem nadtil jevati. Upanje je, da bo mogoče odkriti v tej jami še važne podatke o pračloveku isi Uspeh 9. ljubljanskega velesejma Slovenj gradeč Koncert mariborske Glasbene matice prične radi poznejše kino predstave ob 15 uri. Glasbena matica nastopi tof)ot prvič v Slovenjgradcu in bo z majhno izjemo proizvajala izključno jugoslovanske narodne pesmi. Predprodaja vstopnic v Reuni-govi trgovini. Zagorje ob Savi Pretekli teden smo pokopali Ignacija Ravnikarja, rudarja. Pokojni je bil dolga leta uslužben pri TPD in bil jako delaven član tukajšnje rudniške godbe, kateri je bil tudi dolga leta njegov brat ka-pelnik. Zato so godci svojega rajnkega tovariša spremili z godbo na zadnji poti — na krsti pa je bleščal njegov instrument. Poznan je bil Nace kot dobra duša. GORNJI GRAD Imrncvanje za častnega občana. Občinski odbor mesta Gornji grad je imenoval soglasno gosp. Frana Votišega, bivšega prvega sreskega poglavarja v Gornjem gradu, sedaj na službovanju pri velikem županu v Mariboru, v priznanje njegovih velikih zaslug v prid mesta Gornji grad, kakor tudi celega sreza gornjegrajskega za častnega občana. Moste pri Ljubljani Stavbno gibanje. V zadnjem času se je dalo stavbno dovoljenje: 1. Cotmanu iz Udmata za stanovanjsko' hišo; Fr. Slokanu za visokopritlično; Ivani in Francu Povše za enonadstropno stanovanjsko; Petru Vrhuncu iz Sela za enodružinsko, Josipu SJanovec iz Udmata za enodružinsko hišo. Vrh tega se je dalo dovoljenje za nekatere adaptacije. Iz higienskih razlogov, zaradi nevarnosti požara i. dr. nedostatkov, ki jih povzroča barakarsko življenje, se ne, bo več dovoljevalo postavljanje stanovanjskih barak. Ljubljanski magistrat se je zaradi ustavitve dela za zgradbo barake na Kodeljevem pritožil na okrajnem glavarstvu. Ker je pa med tem časom podrl, kar je bilo že postavljenega in se umaknil s Kodeijevega, je zadeva končana. Nova stavbišča. Mergentalerjevo njivo ob Pokopališki ulici je kupil g. Oražera. Na tem prostoru bo zgradit nad dvajset hiš. Tatvina. V noči na nedeljo so ukradli nekemu jioseslniku v Ciglarjevi ulici iz zaklenjenega vrta velikega čuvaja. Pes, ki je po dnevi na verigi, je bil prost, da bi lažje jiopadel. Zdaj pa ugibljemo: ali je bil iat lak tič, ki je kar tako pobasal velikega psa, ali je mroina lako zanič, da se ni znala braniti. Vsekako jia vidimo, da varstvo psov ni baš najboljše in da se s sigurnostjo na psa ne moremo zanesli. Sicer smo pa v M ostali splošno pošteni ljudje in tudi čuječo policijo imamo, le premulo moštva je na razpolago. Cerkveni vestnih Nova blaženka iz karmelskega rada. Kakor je bilo 1. 1925. — sveto leto — pomenljivo vsled mnogih slovesnih proglasitev božjih služabnikov za blažene, tako bo z enakim sijajem odlikovano letošnje leto — jubilejno leto sv. očeta, Dne 2. junija t. 1. je bil proglašen za blaženega ustanovitelj salezijanske družbe Janez Bosco, v nedeljo 9. junija pa je bila deležna iste odlike S. Terezija Margareta Redi presv. Srca Jezusovega iz karmelskega reda. Rojena je bila 1. 1737. v Arezzo v Italiji. Sedemnajstletna je vstopila v karmelski samostan v Florenci. Izredno hitro je napredovala v vseh čednostih in zgodaj dosegla visoko stopnjo popolnosti. Umrla je leta 1772. Dne 3. marca letošnjega leta, ko je bil v Rimu slovesno prebran odlok, da so dokazani čudeži, izvršeni na njeno priprošnjo, je rekel sveti oče: »Ime božje služabnice S. Terezije Margarete prosv. Srca Jezusovega naznanja, da si je pridobila vso svetost naravnost pri studencu vseh milosti v presv. božjem Srcu«. Kot izredno goreča služabnica presv, Jezusovega Srca je nova blaženka tudi zaslužila, da je bila v nedeljo po prazniku božje ljubezni proglašena za blaženo. Proslava praznika Srca Jezusovega je imela letos v Rimu vsled tega dogodka nov sijaj. Obenem pa so bili vsi verniki opozorjeni, da je izšla nova blaženka iz karmelskega reda, ki vedno izvršuje to, k čemur nas tako glasno opominja praznik Jezusovega Srca, namreč zadoščenje božjemu presv. Srcu za brezštevilne greh<5, s katerimi žali svet Boga, Kaj je dandanes ljudem bolj tuje kot pokora za greh. In vendar si brez pokore ne moremo misliti nobenega duhovnega napredka, ne pri posamezniku, ne pri ljudstvu. Sv. oče Pij XI. poživlja s pretresujočimi besedami k pokori in zadoščevanju vse vernike v znameniti okrožnici »Preusmiljeni Odrešenik«, v okrožnici, ki je radi velike važnosti sprejeta tudi med molitve, zaukazane vsem duliovnikom in vernikom. Ker si dandanes ljudje tako malo prizadevajo za pokoro in zadoSčevanje, se moramo s toliko večjim spoštovanjem ozirati na duhovne redove, ki izvršujejo z molitvijo in zatajevanjem delo, ki bi ga morali mi sami vršiti. In prav v osmini praznika sv. Rešnjega Telesa obhaja letos edini karmelski samostan v Sloveniji, ki je na Selu pri Ljubljani, štiridesetletnico svojega obstoja, V sredo 12. junija bo dopolnjenih štirideset let, odkar vrše naše , karmeličanke delo zadoščevanja božjemu presv. 1 Srcu na slovenskih tleh. Naj se vrši to delo vse ' čase v duhu sv. Terezije Deteta Jezusa, zuvet-: niče vseh misijonov, in bi. Terezije Margarete presv. Srca Jezusovega, vzornice pravega neprestanega zadoščevanja božjemu svetemu Srcul Z zadovoljstvom zamoremo beležiti, da je bil letošnji velesejem tako zaseden in tako bogato založen z najraznovrstnejštni blagom, kakor še nobeden dosedanjih. Ne samo vsi razstavni objekti, amjmk ludi ves obsežen prostor med paviljoni je bil skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji Ln napravami, ki so bile večinoma v obratu, z razstavljenimi avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone itd. Naše mizarstvo, znano jx> solidnosti in dovršenosti izdelkov ter po zmernih cenah, je letos še v večji meri kakor doslej pokazalo, da je vseskozi ua višku moderne umetnostne obrti. Bo-galo je bila založena tudi razstava gospodarskih strojev. Nadalje je bila obsežna tudi razstava Industrijskih in obrtnih strojev, zlasti strojev za obdelovanje lesa in pletilnih strojev, daljo avtomobilska razstava, oddelki modnega blagu, modnih potrebščin, radijskih aparatov. Kupci so bili z organizacijo prireditve iu izbiio vzorcev zadovoljni, pritožbe so prispele upravi sumo radi premalo udeležbo tekstilne in usnjarske industrije ter lesnih polfabrikatov. Tudi je bilo veliko povpraševanje po strojih in orodju za opremo mlinov, ključavničarskih in kovaških delavnic, katerih letos žal nI bilo na velesejmu. Veliko zanimanje je vzbudila ludi uspela razstava meščanskih šol Slovenije, Higijenska razstava ter razstava perutnine in plemenskih zajcev. Na pismena in ustniena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava velesejma prejela od razstavljalcev izjave o uspehu, katere so po strokah razvrščene sledeče: Strojna industrija: 1. zelo zadovoljni 52%, zadovoljni 33%. manj zadovoljni 15%; izdelki iz železa in jekla 37% — 59% 4%, Ostali kovinski izdelki 31% — 09% — 0, poljedelski stroji in orodje 90% — 10% — 0, avtomobili, bieikli, vozovi itd 26% — 46% — 28%, elektrotehnika in razsvetljava 50% — 50% — 0, kozmetika, farnia-ceutični in kirurgični izdelki 70% — 20% — 10%, papirna industrija, kartonaža, pisarn, potrebščine 30% — 40% — 30%, pohištvo, stanovanjska oprema 75% — 25% — 0, ostala lesna industrija 60% — 32% — 8%. usnje, konfekcija usnja 25% — 20% — 49%, tekstilna industrija, konfekcija, kožuhovina, perilo 65% — 20% — 15%, klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke in ščelarstvo 38% — 41% — 21%, lončena roba, majolike, fajanse, steklo »5% — 50% — 15%, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, fotografske potrebščine 00% — 40% — 0, kemična industrija 60% — 80% — 10%, industrija živil 80% — 20% — 0, stavbarstvo 65% — 35% — 0, glasba, radio 40% — 20% — 40%. razno 75% — 25% Gospodarstvo Naša zunanja trgovina Zmanjšana pasivnost. V mesecu aprilu t. 1. je znašal naš uvoz 141.800 ton v vrednosti 731.6 milj. Din napram 129.600 tonam za 650 milj. Din v aprilu lani in 109.000 ton za 684.6 milj. Din v marcu letos. Največ smo uvažali v aprilu t. 1. (v milj. Din); bombaž 18.6, tkanine -70.6, predivo 40.6, jeklo nepredelano 14.3, pločevina 10.5, tračnice in žel. materijal 13.1, razni izdelki 31.5, volna 13.1, tkanine 82.7, svil. tkanine 16.2, nafta 111, kože 15. 2, premog 15.7, stroji in aparati 52.3, prevozna sredstva 22, elektrotehnični material 12.3 itd. Po skupinah se naša zunanja trgovina v aprilu t. 1. razdeli sledeče (v milj. Din; v oklepajih podatki za april 1928); Živina uvoz 0.15 (0.04), izvoz 63.5 ( 56.6). Hranila uvoz 88.6 (79.3), izvoz 164.0 (93.3). Sirovinc in polizdelki 115.3 (98.6), izvoz 329.7 (229.8). Fabrikati uvoz 509.1 (471.7), izvoz 57.0 (42.0). Zlato, itd. uvoz 0.3 (0.3), izvoz —. Skupno je v prvih štirih mesecih t. 1. znaša! naš uvoz 414.500 ( 415.700) ton za 2362.9 (2564.4) milj., izvoz pa 1,276.000 (1,338.000) ton za 1925.2 (1801) milj. Din. Pri istočasnem naraščanju izvoza pada naš uvoz. Zato se je pasivnost naše trgovinske bilance zmanjšala od 763.1 milj. v prvih štirih mesecih lani na 437.7 milj. v prvih štirih mesecih letos * Carinski dohodki so znašali v maju t. I. 133.9 milijonov Din nai>ram 147.5 mil. v aprilu t. 1. V maju lani so znašali carinski dohodki 133.8 mil. napram 132.1 mil. v aprilu 1928. Legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TOI opozarja vse tvrdke, katerim so bile izdane legitimacije za potnike, da se mora po čl. 10. na-redbe o legitimiranju potnikov z dne 27. junija 10^8 št. 14.402-111. prcslanek jiotnikove službe takoj javiti Zbornici, ter ji po možnosti tudi vročiti legitimacijo. Legitimacije, ki so postale neveljavne zbog prestanka službe, je treba po določilih liavedene uredbe uradoma odvzeti, če se niso vrnile Zbornici obenem s prijavo o prestanku službe. Zalo mor,i vsaka tvrdka nemudoma prijaviti Zbornici prestanek potnikove službe tudi za primer, da ji potnik legitimacije ne vrne. Borza 10. junija 1929. DENAR Na današnjem deviznem tržišču je popustil tečaj Pra^e, učvrstil l»a se je Dunaj. Druge devize so ostale neizpremenjene. Promet je bi znaten, zlasti v devizi Curih (nad 1.1 milj.); privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi I rst. v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna b^nka. Devizni tečaji na iiublianski boru —---- povpraš pon. trebščine: Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija. — Kemična industrija: Slovenija, Slavonija, Hrvatska. — Industrija živil: cela Jugoslavija. — Stavbarstvo: Cela Jugoslavija. — Radio-aparati, harmonike, gla-sovirji: Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija, Primorje, Bosna. Število razstavljalcev je naraslo wl 1921 na 1029 od 470 na 754, od teh inozemskih od 29 na 215. Obiskovalcev je bilo 105.000. Od leli je dopo-tovalo nn podlagi sejmske legitimacije iz oddaljenejših krajev države oz. inozemstva, torej kupcev, 13.000 oseb in sicer: iz Slovenije in Prekmurja 29.5%, Hrvatske 14.3%, Slavonije 3.5%, Dalmacije 4.6%, Bnnata, llačke 4.8%, Srema 1.1%, Vojvodi ne 0.9%, Bosne in Hercegovine 7.3%, Srbije 17.4%, Macedonije 1.9%, Črne gore 0.9%; skupaj 92.2%. lnozemcev: 7.8%. — Inozemski po-setniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Bolgarije, Romunije. Francije, Anglije, Ogrske, Grške, Turčije, Japonske, Združenih držav ameriških in Brazilije. Jubilejni X. mednarodni vzorčni velesejm v Ljubljani se vrši leta 1930. jjrvi teden meseca junija. Od 31. avgusta do 9. septembra 1929 pa se vrši IV. velesejmsku prireditev »Ljubljana v jeseni«. Zagreli. Amsterdam 2282.50—22.88.50, Berlin 1856.25—1859.25, Curih 1094.40 -1097.40. Dunaj 798.50—801.50. London 275.71—276.51, Ne\vyork 56.73 56.93, Pari/. 221.58-223.58, Praga 168.15 do 168.95, Trst 296-298. Belgrad. Amsterdam 2282.50—2288.50, Berlin 1856.25—1359.25, Bruselj 789.46—792.46, Budimpešta 991.21-99-1.21, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275.71—276.51. Newyork 56.73-56.93, Pariz 221.58—223.58, Praga 168.25 do 168.85, Trst 296.89—298.89. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.90, Budimpešta 90.55, Bukarešt 8.0825, Dunaj 73, London 25.19625. Madrid 73.75, Newyork 519.65, Pariz 20.315, Praga 15.38, Sofija 3.7525, Trst 27.18375, Varšava 58.25. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., PraŠtedioua 850 den., Kred. zav. 170 den., Vevče 118 den., ltuše 275—285, Stavbna 50 den.. Sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 402 do 402.50 (402.50). kasa 401.50-402.50. termini: 12. 424—420 (426), 7 odst. inv. pos. 84.50—85.50, agrari 50.50 —51.50. — Bančni pap.: lTnion202—203 (202), 1'oljo 15.75—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den.. Jugo 83-84 (83), Lj. Kr. 123 den.. Medjun. 55.50 deii., Nar. 7650, Prašted. 852.50-860, Srpska 150—151 (150), Zem. 127 den. — Ind. pap.: Guttmann 200 do 207. Slavonia 180—195, Slnveks 105—110, Danica 130—135 (135), Drava 410 bi., Šečcrana 485 do 445 (440), Osj. ljev. 175—185. Brod. vag. 140 do 160, Union 170-180. Isis 21, Ragusea 530 bi., Trbovlje 471.50 —490, Vevče. 121 den., Nnr. Sum. 20—30, Piv. Sar. 215 bi., Nar. ml. '20 den., Jadr. plov. 570—620. Belgrad. Narodna banka 7650—7760, 7 odst. inv. jios. 84-84.50. vojna škoda 400 400.50, 12. 422. Dunaj. Don. sav. iadr. 82, \Viener Bnnkverein 22.15, Bodencredit 100.20, Creditanst. 53. Escompte-gox. 21.30, Živno 108.51, Union 24.85, Aussiger Chemische 255.60, Alpine 41.65, Trboveljska 60.50, Leykatn 7. Rimn Murnny 112,50. Žito Zopetni dvig tečajev zn |>?enico v čikugi je povzročil, da je postala za ta predmet tudi pri nas tendenca čvrstejša ter da je cena višja, riornjebačka pšenica se nudi po 212.50—215 nakladalna postaja. Promet je nekoliko manjši, ker se kupci držijo spričo te nove izpremembe nekoliko rezervirano. Za koruz oje položaj osta Iv glavnem neizpremenjen, vendar je tendenca prijetnejša ter se nagibajo cene k dvigu. Kupčija je bila danes sicer manjša, ker je novi položaj dokaj presenetljiv, vendar ste 5o vedno trguje v precej normalnem obsegu. — Za pšenične mlovskc izdelke se položaj ni veliko izboljšal, pač pa so jc promet precej povečal. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica: 207.50—212.50. Koruza: 210 do 215. Moka: Og 302.80—805, št. 2 285 -295, št. 5 277.50-280, št. 0 272.50-275, št. 7 257.50-262.50. št. 8 172.50—180. Otrobi: 140-150. Tendenca neizpremenjena. Promet: 29 vagonov pšenice, 25 koruze, 8 moke in 10 otrobov. Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica: oktober 23.48—23.54, zaklj. 23.50—23.55, marec 25.M1 do 25.44, zaklj. 25. 44—25.45. Rž: oktober 19.80 -19.75, zaklj. 19.75—19.76, marec 21.10—21.35, zaklj. 21.35 do 21.36. Koruza: julij 25.30 25.46, zaklj. 25.40 do 25.45. maj 19.50- 19.00, zaklj. 19.59—19.61. Les Nn ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 80 vagonov drv, 8 vagonov testonov, 4 vagoni tramov in 2 vagona oglja. Tendenca neizpremenjena. Rksekiitivni nakup: 15 vagonov I. buk. ce-panic. z do 10% okroglie. 1 vagon buk. okrogllc fko vag. Št. Vid pri Stični; cena za prve 23 za druge 20 dinarjev. Živina V Milanu notira živina: voli 1 4.00—5.60, 'll-4.30-4.80, III. 8.50-4.20, biki I. 4.40—4.90, II. 3.50 do 4.30, krave I. 4.50-5, II. 3.70-4.40, 111. 2.60 do 3.60. Voli jugoslovanske provenience so notirali -/.a I. 5.20—5.50, II. 4.50-5 lir zn kg žive teže. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke F,dv. Saborskv in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 2651 glav goveje živine, od teh iz Jugoslavije 58. — Cone: Voli: najboljši 2.10, T. 1.75-1.90, II. 1.40-1.50, 111.1.20-1.30 Krave: I. 1.30-1 50. fl. 1.15-1.2R. Biki; 1.30—1.60 Klavna živina 0.80—1. Tendenca: 7,a prve kvalitete m 2—3 groše, za srodnje za 5 grošev dražje, za bike in klavno živino nespremenjeno. ve/d iivlknkh pppenfe^ Iznajditelj nebotičnikov Gotovo je izreden dogodek, če iznajditelj skoro pol stoletja po svoji iznajdbi dobi prvo pristojbino. To se je nedavno zgodilo staremu orhitektu Leroy Š. Buffingtonu v Minneapo-lisu. Pred petdesetimi leti je ta drzen mož napravil načrte za petdeset do stonadstropne trgovske hiše. Danes ima starček zadoščenje, da so se njegovi narti — vsaj deloma — uresničili in da je dobil prvi ček (v znesku 2250 dolarjev) kot pristojbina iz patenta, ki mu je Baldwin gre, Macdonald pride. Baldwin zapusti palačo Macdonald se poda h ministrskega predsedstva. kralju. bil leta 1888. podeljen za gradbe nebotičnikov. Ampak, kakor je to že navada: iznajditelj sani ni imel nobene gmotne koristi od svoje iznajdbe. Štirinast tožb je moral vložiti proti kršitvi patenta in tožaril se je celih dvanajst let, ne da bi prišel do svoje pravice. : Splošno so me imenovali osla ali sanjača.;, pripoveduje gospod Buffington, ko sem govoril o nebotičnikih. In danes, po 50 letih, plača veletr-govec v Minneapolisu sanjaču svojo prvo pristojbino v obliki čeka za 2250 dolarjev. Seveda je veletrgovec plačal to čisto prostovoljno. Postavno ni dolžan plačati meni pristojbino iz patenta, ki je že davno ugasnil. Poslopje omenjenega veletrgovca iina »samo« 24 nadstropij, tak načrt sem napravil že leta 1882. Danes sicer še nismo dosegli sto nadstropij, pa nismo več daleč od tega. Velik del svojega premoženja sem porabil za procese, da bi prišel do svoje pravice. Ali mož, ki izvršuje svoj poklic in ima vedno veliko dela, kakor jaz, se ne more vedno pečati s procesi. Do iznajdbe sem prišel slučajno. Bral sem neko knjigo, ki je razpravljala o arhitekturi in prišel na idejo, da bi se pri visokih stavbah vporabljalo skupno jeklo in kamenje. Leta 1882. sem prišel na idejo jeklenega ogrodja, ki v vsakem posameznem nad- j stropju nosi zidovje tega nadstropja. Harvey i Willy Corbett, vodilni newyoršlti arhitekt, je priznal, da je bila ta moja ideja temelj za gradbo nebotičnikov. Na mah je bila arhitektura prosta ovire, ki jo je dotlej delala ogromna teža zidovja. Veni, da gre, kakor sploh pri večini iznajdb, za prioritetni spor. Nasprotna stranka trdi, da je bil William Jenney, ki je v letih 1884 do 1886 v Chikagu zidal velikansko stavbo, moj predhodnik. Načrti za to stavbo so bili narejeni leta 1883., jaz sem pa znani hotel v Minneapolisu napravil načrte že seta 1879., in stavba je bila 1. 188:?. že končana. To je dejansko prva stavba, ki je bila zgrajena po »načelu nebotičnikov«. Leta 1883. sem sklenili svojo iznajdbo patentirati. Nisem pa imel časa, da bi to izpeljal; še-le leta 1887. sem prišel do lega. Leta 1888. sem nato dobil patent za zgradbo stavb z jeklenim ogrodjem v Združenih državah, na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji.« Uspešno sredstvo za sporazum O velikem angleškem državniku lordu Roseberyju, ki je nedavno umrl, objavlja j Manchester Guardian« naslednji dogodek, ki priča o njegovih psiholoških sposobnostih: Leta 1893. je v angleških premogokopih izbruhnil velik štrajk. Rosebery jc sprejel vlo- Artu; Henderson, novi angleški zunanji minister. Henderson je delavskega rodu in je že od leta 1903. član spodnje zbornice. Leta 1925. je bil prosvetni minister, v Lloyd Georges-evem vojnem kabinetu je bil minister brez portfelja. V prvem Macaonaldovcm kabinetu je bil minister za notranje zadeve. go posredovalca med delodajalci in delavci ter pozval nekega jutra njihove zastopnike na konferenco, ki je bila silno burna. Stav-kujoči niso hoteli odstopiti od svojih zahtev, še bolj trdovratni so pa bili delodajalci. Bilo je skoro gotovo, da se bo konferenca končala brez vsakega uspeha. Vsak hip jc pretila možnost, da se bodo razburjeni zastopniki razšli. Roseberyju se je pa vendarle posrečilo, da je nekoliko pomiril razburjene duhove. Pogajanja so se nadaljevala ves dan do večera. Med tem časom zastopniki niso niti jedli niti pili in so bili seveda zelo izmučeni in lačni. Tedaj je Rosebery čutil, da jc prišel njegov zgodovinski trenotek. Vstal jc, ali mesto, da bi imel dolg govor, je zastopnikom rekel samo to-le: »Častita gospoda, v sosednji sobi je buffet. Mislim, da nam mal prigrizek ne bo škodil.« Lačni in žejni zastopniki dela in kapitala so z navdušenjem sprejeli ta predlog. Izvrstna pijača in jedila, ki jim jih jc servi-ral prefrigani Rosebery, so kmalu rodila iz-borno razpoloženje in dobra volja je vedno bolj blažila hude strasti. Malo kasneje je bil dosežen sporazum, s katerim so bili zadovoljni delavci in delodajalci. Kako postane človek slaven V Kopenhagnu je živel neznaten uradnik, ki je bil sicer popolnoma srečen, mučila ga je le vreča želja, kako bi mogel postati slaven. In do tega mu je pomagal slučaj. V malem mestu je umrl njegov sorodnik, dežnikar, in mu zapustil več sto dežnikov. Srečen dedič je spravil dežnike v svojem stanovanju; za svojo porabo si je izbral najlepši dežnik in napisal nanj z rdcčilom svoje ime. Na dedščino ni več mislil. Nekega dne je šel v slaščičarno in tam pozabil dežnik. Drugi dan je v nekem zelo razširjenem dnevniku bral med »Malimi oglasi«: » Gospod Henrik Jesperson je včeraj v moji slaščičarni pozabil svoj dežnik. Dobi ga, čim mi povrne stroške za uvrščenje tega oglasa.« Henrik Jesperson niti mislil ni, da bi to storil, saj je imel doma celo zalogo dežnikov; prišel pa je na izvrstno idejo. Mislil si je: Oglas jc gotovo bral ves Kopenhagen in gotovo tudi polovica Danske. Na ta način bi človek lahko postal slaven. Zato je vse svoje dežnike opremil s svojim imenom in vsak dan je po en dežnik kje »pozabil«. Od tedaj si lahko \sak dan bral v časopisih: »Gospod Henrik Jesperson je topot pozabil svoj dežnik pri meni v trgovini« in tako so z njegovo pomočjo delali trgovci za sebe reklamo, ves Kopenha-'en pa se je od srca smejal »pozabijivemu« uradniku. Ampak 011 je postal slaven, kar je bila njegova vroča želja. Vsak otrok je poznal njegovo ime, s profesorji je pa konkuriral v raz-tresenosti. Te dni je umrl in imel zelo lep Prve siike o najnovejšem bruhanju Vezuva. Zgoraj: Prebivalstvo beži pred žarečo lavo. Spodaj: Lava doseže Terzigno; desno eVzuv bruha. — Vezuv je vnovič napravil ogromno škodo. Vas Ter-zigno jc deloma porušena in so jo morali popolnoma izprazniti. i vsakega smsla. Eden zbira, da bi si nakopičil I vrednosti, drugi, da bi šele ustvaril vrednost-i tretji, ker so spominski predmeti, ki so samo njemu dragoceni, zopet drugi zbira, da prežene dolgčas. Španski kralj Alfonz zbira v veliki dvo-; rani svoje palače predmete, ki so mu napravili škodo ali mogli prinesti nesrečo. V tej dvorani so zbrane vse bombe, bodala, samokresi in puške, ki so ogrožale življenje španskega kralja. Nek pariški zdravnik ima malo knjižnico. Vse knjige so vezane v preparirano človeško kožo. V francoski armadi je bil pred vojno splošno znan nek major, ki je zbiral vse vrste gumbov, ki so jih uporabljale armade vsega sveta. Vsak dan je pregledaval svoj zaklad. Ko je bila zbirka popolna, se major ni nič več brigal za njo. Mnogi vinopivci zbirajo za-maške od steklenic vina, ki so ga izpili. Steklenice in škatlje je zbiral nek baron v Kfilnu. Steklenice so bile napolnjene z vodo, škatlje pa s peskom. Njegov namen je bil, da zbere vodo iz vseh večjih rek sveta in pesek z vseh krajev na zemlji. Nek avstrijski častnik je shranil vsa smrtna naznanila, do katerih je le Šahovski mojster Rihard Reti, ki je te dni v nekem praškem sanatoriju umrl za škrlatinko. mogel priti. Nazadnje jih je imel toliko, da je z njimi pokril vse štiri stene velike sobe. Baron Block je zbiral čevlje znamenitih osebnosti. Ta zbirka je sedaj shranjena v draždan-skem muzeju. Nevarni lešniki V državi Missouri živi farmar Smith, ki ima krasen nasad lešnikov. Ali veselje do tega 11111 je že dolgo pokvarjeno. Njegovo posestvo leži v kraju, ki je zelo obiskan od nedeljskih izletnikov. In ker večini ljudi ugajajo sveži, mladi lešniki, je bilo grmovje vedno že prej obrano, predeu so bili lešniki zdreli. Smith je najprej poskusil z bodečo žico. Pa so jo kmalu razrezali. Napravil je več desk z napisom, v katerem je grozil s streljanjem in hudimi psi. Nihče se ni na to oziral. Kupil je par hudih psov. Ti so priduo lovili divje zajce in druge živali, za tatove se pa niso zmenili. Farmar je bil ves obupan in je sklenil, da bo poruval ves nasad lešnikov. Nekega dne ga je obiskal prijatelj, ki je bil botanik. Temu je potožil svoje gorje. Prijatelj je nekaj časa premišljeval, dokler mu ni prišel na misel načrt, katerega je Smith sklenil takoj izvršiti. Ko so prihodnjo nedeljo zopet prišli izletniki in se bližali nasadu, so zagledali velike bele deske. Komaj so prebrali, kar je bilo napisano, so hitro izginili. Na deski je bilo napisano: »Pred vstopom v grmičevje se nujno svari. CorycIus avellana se tu izredno številno pojavlja. Kdor vkljub temu vdre v gozdiček, stori to na lastno nevarnost.« »Coryclus avellana« je latinsko ime za« lešnik. Kako more navaden zemljan vedeti, če ni to kakšna posebno nevarna vrsta kač? Moč glasbe Ob priliki požara v veliki norišnici v Greystone Pa rt en (ameriška država New Jer-sey) je osebje s posrečenim trikom preprečilo velikansko nesrečo. V zavodu je bilo nad 1400 bolnikov. Ogenj jo izbruhnil sredi noči v desnem krilu, ki je popolnoma zgorelo. Strežnikom se je posrečilo, da so večino bolnikov spravili v veliko dvorano, kamor požar ni segel. Ker so bili norci silno razburjeni in nemirni, so takoj pozvali orkester, da bi morda s sviranjem pomiril bolnike. In res! Ni še preteklo petnajst minut, že so norci začeli peti iu so peli brez prestanka, dokler 111 minula nevarnost. Lahko si mislimo, kako strahoviti prizori bi se odigravali, če bi nastala panika, katero so srečno preprečili z — glasbo. Prava Američanka. Gospodična Edna Peters je iz tekmovanja za popolen tip mlade Američanke izšla kot zmagovalec. Njen opis: lase temnorjave, oči svetlorjave, starost 24 let, velikost 1.65 m, teža 50 kg. Nagrada 5000 dolarjev in potovanje v Evropo. Čudne zbirke V Parizu je umrl rentnik, ki je zapustil 1 zbirko nad osemdeset tisoč voznih listkov od tramvaja in omnibusov. Te vozne listke je mož sitni porabil, vendar jih ni zmetal proč, j marveč skrbno shranil. To dejstvo je nov dokaz, da se strast do zbiranja ne ustavi pred nobenim predmetom. Je pa tudi težko reči, kakšno zbiranje ima smisel in kakšno je brez Poštno letalo, ki opravlja poštno službo med Berlinom in Londononj, Naloga devetletne Katrice Devetletna Katrica je napisala sledečo nalogo o kravi: »Krava je domača žival. Čez-! inčez je prevlečena z govejim usnjem. Zadaj ima rep s cofom. S tem podi muhe, ker bi sicer padle v mleko. Spredaj je glava, ki ima roge in gobec. Roge ima krava, da sc bode, gobec- pa, da muka. Spodaj pod kravo visi mleko. Če potegnemo, pride mleko ven. Krava ima lep duh. Mož od krave je vol. Ja ravno tak kakor krava, samo da mu ne visi mleko. I Zato vol tudi ni sesalec iu ga zato rabijo za delo. Krava živi od trave, krompirja in rož. Če je mrva dobra, dela krava dobro mleko, če pa grmi, postane mleko kislo. Krava potrebuje malo hrane. Kar je že enkrat pojedla, tn je 5o večkrat, ker vse zopet prežveči, dokler ni sita. Ko ie še enkrat požrla, se ji zarigne in gobec je zopet poln. Več ne vem.« tnsvee Ljubljanska drama t Piskač se smeje Drama v 10 prizorih. Spisal Hermon Ould. Prevel GriSa Koritnik. Režija in scena: C. Debevec. V soboto 8. t. m. se je v navzočnosti avtorja g. llerinona Oulda iz Londona vršila pri nas prva predstava originalne angleške drame »Piskač se smeje«. Igra je bila za slovensko občinstvo, ki sicer svoja originalna dela presoja neizprosno in ki izmed tujih del — izvzemši nedeljsko komedijo — sprejema samo najboljše, lepo pietetno dejanje, ki zna ceniti vsak neposredni vzajemni stik s svetovno kulturo. Zato so Slovenci uprizoritev drame g. H. Oulda lepo sprejeli in priredili avtorju prisrčne pozdrave. Predmetna osnova igro »Piskač se smeje« je boj med absolutno idejo in praktičnim življenjem. Ti dve nasprotji predstavljata zakonski mož in žena in se igra reši tako, da mož radi svoje idejne doslednosti veliko trpi in stoji že na robu smrti, končno pa se vrne v naročje žene in živi 7. njo sam, tuj. To je tudi etično upravičenje za rešitev kon-lfikta med idejno in življenjsko nujnostjo. Junak ostane moralno čist; misel na o Irak;; ga reši pred samim seboj, pred ženo ga življenje ne more rešiti. Snov, skozi katero se pletejo avtorjeve miselne niti, je izrazito politična. Mladi Bereslord Har-rovvfield je po rojstvu aristokrat, njegova narava pa je vsa prevzeta z nagnjenjem do žrtvovanja, zato prestopi k socialistom in hoče na njihovi strani kandidirati v državni zbor. S svojo ženo živi v delavskem okraju, dela, iu se je dal celo mesto svojega sodruga Brendlea zapreti v ječo. Toda sodru-Sji pričakujejo samo njegovega denarja in žena, sama nizkega rodu, pa hoče, da bi mož kandidiral pii meščanskih strankah. Zato napravi žena proti njemu spletko in mu vrže nasproti Brendlea; ta prepreči njegovo samostojno kandidaturo, ko mu ožita ječo. Politično uničen se vrne Beresford k svoji ženi; tako se resnično igra življenje s človekom. Oblikovno je igra zasnovana na teatraiičnem dualizmu: idejnih prividih in silhuetno očrtanih realnih podokJ). Menjajo st> podobe, kjer stopa glavni junak v neposredni stik s svojo notranjostjo, in gleda, kako se vrti življenje po neizprosni godbi Piskačevi, po muziki malomarnega in brezsrčnega harlekina, ki tudi njemu pokaže njegovo zadnjo podzavestno misel, po kateri se obrne tudi njegovo življenje. Med temi podobami pa se razvija realno dejanje, ki ga predstavljajo tipične podobe, kot so v družini žena, oče, mati, v družbi pa predstavniki meščanskih in socialističnih strank. Središče tega realnega dejanja je vendarle žena Olga, praktični princip življenja. Teatraličen dualizem napravlja igro precej neenotno, vendar je delo prav radi lahkotne, groteskne oblike in širokih življenjskih perspektiv originalno. Zanimiv je tudi krajevni in duhovni milje, ki je našemu čuvstvovanju skoraj docela nov. Omeniti je tudi značilna poetična mesta iz melodrame; za zgled postavljam slavospev Londonu. Iz četrtega prizora, ki ga govori jetični socialist Wray: »Ampak v Londonu ni nikoli miru. Neprestano, noč in dan se sliši nadležen ropot, to je glas Londona; velika nosna žival klopoče in ro-poče. Sedem milijonov dvonožcev koraka po ulicah; tisoči in tisoči konj bijejo s svojimi železnimi podkvami po lesenih tlakih in asfaltnih cestah; avtomobili in tramvaji gomazijo po njegovem površju in vlaki drevi j o od vseh strani v njegovo notranjost. Ali se morete čuditi po tem hrupu? To je zato, ker ni nikoli tišine v Londonu: Poslušajte jo! Uboga žival! Sedem milijonov človeških bitij, in vsi so bratje, ki vzdihujejo za srečo in je ne najdejo.« V igri se tudi čuti, da je to del večje celote-trilogije. Uprizoritev igre je vodil C. Debevec. V celoti je okrnil on prizor, kar je bilo za potek prikazovanja bolje. Dvojni stil igre, simbolistični in realistični je skusil kar se je dalo zvezati in scenično predstaviti delo v čim bolj stilizirani formi. Pri tem realizmu, dasi je samo projeciran, ni bilo mogoče zatreta in igra ni bila popolna celota. Pri nas imamo tudi več čuta za vsebinske kot pa teatra-lične posebnosti, zato je igra slonela na idejnih poudarkih. Prav radi tega so bili prizori s političnimi zastopniki temperamentno poudarjeni, namesto hladno označeni. Glavne vlogo so bile v rokah g. Levarja, ki je z razumevanjem igral Beresforda Harrowfielda, ge. M. Danilove, kot Olge, g. Jana kot žarkega idealista in govorca Wraya in g. Skr-binška kot Piskača. Ostale vloge so zmislu žive karakteristike izdelale ge. Medvedova in Juvanova in gdč. Rakarjeva ter gg. Cesar, Lipah, Kralj Gre-gorin, Kaukler, Potokar. Kakor smo izvedeli, je bil avtor, ki se je po predstavi mudil v zaključeni družbi igralcev, z uprizoritvijo igre prav zadovoljen in izrazil priznanje svojim igravcem. Igra pa, objektivno povedano, ni pokazala našega gledališča v tistih vrlinah, ki jih ima. Igralci so izčrpani do konca in niso mogli dati tistega, kar bi bili želeli oni in mi.. F. K. \[lJJJV Akademija mescanskth sol Ob desetletnici naših meščanskih šol je Podmladek Rdečega križa mešč. šol ljublj. oblasti lepo manifestiral z razstavo na velesejmu in dvema koncert-akademijama v nedeljo 9. t. m. v Unionu. Na akademiji ob 15 so nastopile I. in II. dekliška, II. deška in Lichtenturnova meščanska šola iz Ljubljane, mešč. dckl. šola iz Škofje Loke, mešč. šola Trbovlje, Št. Vid, Tržič, Rakek, dalje pomnoženi orkester I. deške mešč. šole v Ljubljani pod vodstvom g. I. Repovža. Peli so Schvva-ba, zlasti veliko Adamiča, Aljaža, Preglove pri-1 edbe, zvečer pa Premrla, Lajovica, Vodopivca, Prelovca, Dav Jenka, Schwaba in še vrsto Adamičevih. Vmes so bili še rajalni in zborno-dekla-natorični nastopi. Podajanje je bilo prav čedno, tudi ogromna skupna masa učencev in učenk, ki je pela z orkestrom dve Adamičevi preprosti, a z markantno linijo, Jenkovo cigansko iz Vračare in Schvva-bovo Dobro jutro, je lepo uspela. Jasni, mladostni •Jlasovi so korajžno in šolano, zelo disciplinirano izvršili svojo nalogo v veselje številno navzočih staršev in učiteljstva, ki je bilo lepo plačano za svoj trud. Hvalabogu, da imamo ludi tovrstnih skladb na izbero. Zelo lepo ie, da se mladini že v zgodnji mladosti vceplja veselje do glasbe in se ji r.a la način da korajža zanjo. Koncerta sta bila lep dokaz uspešnega glasbenega dela na našili meščanskih šolah! Naravnost presenetil pn je veliki orkester mladih fantov, ki je pod vodstvom g. L Repov- ža podal Parmove »Mlade vojake« m Intermezzo iz »Ksenije«, Gervaisovo priredbo pesmi »Buči morje«, Smetanovo koračnico iz »Prodane neveste« in sodeloval pri štirih zborskih skladbah. G. Repovž je lahko zadovoljen z dosedanjimi uspehi. Kratek slavnostni nagovor je imel na pevce-učence in navzoče zvečer g. Lajovic. V. Koncert Zveze živilskih delavcev V soboto 8. t. m. jo bil v veliki dvorani Delavske zbornice koncert ZŽDJ. Dvorana je za manjše glasbene prireditve prav pripravna. Napolnila jo je posebno hvaležna delavska in obrtniška publika, ki ni štedila s pohvalo. Nastopili so pevska odseka Zveze v Ljubljani in Mariboru ter jmvsko društvo »Cankar«. Pevski odsek Zveze v Ljubljani je imel na programu Dobroniča, Adamiča, Žganca in Molla. Pevovodja mu je konservatorist K Perko. Maribor čani so peli skladbe Jereba, Lebana, Prelovca, Deva, Zajca, Schwaba in Mirka pod vodstvom starejšega pevovodje E. F u 11 e k r u s s a. Gosp. Perko pa je dirigiral tudi »Cankarja«, ki je podal po eno Pavčičevo. Odakovo, Schvvabovo, Gotovčevo in Dobroničevo skladbo ter Ej uehnem. Hvalevredno je zanimanje delavstva za plemenito umetnost. Izvajalci so so s skladbami pošteno trudili in jih izvedli v okvirju svojih možnosti kar najbolje. Mariborčani so peli z malo izjemo (Prelovec) zelo korajžno, imajo dobre base, žal, nevisoke tenorje, sicer pa je g. Fiillekruss solidno postavil svojega moža in pokazal v podajanju mladeniško gibčnost. Pesem >Cigani« je tako vžgala, da so jo morali ponoviti. Ljubljanski odsek in Cankarja je vodil mla4 kons. g. Perko, ki od pevcev veliko zahteva in je očividno izbirčno zbiral glasovni material. Med pevci ima tudi dobre solistične moči, program je bil pester in izbran tudi iz hrvatske moderne. Gosp. Perko se trudi za dinamično in čuvstveno fino podajanje z velikim, toplomladim talentom in zavzet-nostjo. Želimo požrtvovalnim pevcem in vodjem lep nadaljnji razvoj in obile uspehe. V. Gostovanje gdč. Ante Kovačičeve Mauners: Pegica mojega srca. Gdč. Kovačičeva iz Maribora je že lansko leto zelo srečno gostovala pri nas s svojo Pegico in si osvojila občinstvo. Njena letošnja igra. lahko rečemo, je še znatno boljša, ker je še prisrčnejša in bolj urejena. Njen otroški temperament je bil pristen in njen hiter razvoj do dekleta naraven in plemenit. Dasi je bilo občinstva v tem poznem času, pa še nedelja je bila, bolj malo, je bila predstava v celoti prav izvrstna. G. Skrbinšek je delo očistil prahu, obenem pa izmenjal zelo srečno dvoje igralcev. Adalrika igra g. Želoznik s prav šarmantno komiko, g. Kaukler pa prav izborno poudarja ti piko domačega livrizanega služabnika. Ostali igravci kot ga. Medvedova in ga. Danilova M., g. Levar, g. Cesar, Skrbinšek drže igro še v ostrih črtah, kakor se pri nas redko godi pri delu, ki se je že tolikokrat uprizorilo. »Pegica< ostane ena najboljših iu najbolje uprizorjenih veseloiger in utogne tudi drugo leto še večkrat privabiti dovolj občinstva. F. K. • Naše selo. Pri Srbih je zadnja leta vstalo precejšnje zanimanje za kmečki problem in njegovo zbuditev. Eden glavnih pobornikov in voditelj tega pokreta je podpredsednik belgrajske občine dr. Mi-loslav Stojadinovič. Pred nekaj leti je začel izdajati zanimivo »Savremeno opštino«, pravkar pa je uredil in bo v kratkem izdal pbsežen in zanimiv zbornik »Naše selo«. Obsežni knjigi (preko 600 strani velikega formata) je sam kralj Nj. V. Aleksander napisal posvetilo in s tem ponovno pokazal, kako zelo mu je na srcu posebej kmečki stan in njegovo dobro. Dr. Stojadinovič je od okrog 130 strokovnih pisateljev dobil prispevke za to, inogel bi reči, jubilejno knjigo. Obdelana so vsa mogoča vprašanja, zgodovina kmetijstva, njegova etnografija, geografija, higijena, tehnična ureditev, prosveta, pravna vprašanja, kultura, 6odjalna in ekonomska vprašanja. Tehnično je knjiga ua višku in bogata na ilustracijah. (Cena 250 in 300 Diru Naročati: .Savremena Opština«, Kralja Milana 58, Beograd.) Tone P. Razstava Ex libris slovanskih umetnikov-gra-fikov se je otvorila 9. t. m. v Zagrebu v prostorih Hrvatskega narodnega muzeja zu umetnost in umetnostno obrt. Razstavljenih je okoli 500 originalnih ex libris okoli 100 slovanskih avtorjev-grafikov. Ljubljansko opero zelo povzdiguje Žiga Hirsch-ler v »Jutarnjem listu« od 9. junija t. 1., ko poroča zelo obširno o izvajanju Kogojevih »Črnih mask '. Pravi, da Ljubljana podpira domača dela, da se pri nas ne dopušča, da bi kaj propalo, kar je vredno, pa da bodo hrvatski komponisti svoja nova delit izročali v izvajanje operi v Ljubljani, ki ima visoko etiko in izvanredno umetniško umevanje ter čut odgovornosti. »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk so igrali v čast jubilarju Jakopiču v zagrebškem gledališču 7. 1. m. Prej je imel prof. Marko Rašica predavanje o Cankarjevem delu. G. Jakopič je predstavi osebno prisostvoval. Naslednji dan se je otvorila kolektivna razstava Jakopičevih del v Umetniškem paviljonu na Trgu kralja Tomislava. Razstava jugoslovanske umetnosti sc priredi v Londonu. Obsegala bo 100 slik, 40 kipov in 60 del grafike. Za to razstavo se največ prizadeva tajnik Jugoslovanskega društva v Veliki Britaniji, msgr. Seton Watson. Obenem se bo v Londonu priredila razstava jugoslovanskih fol-klorističnih predmetov, AVagnerjeve. »Meistersangerjc« bodo v kratkem izvajali v zagrebški operi. Ali bi jih ljubljanska oper8 ne zmogla? Nove knjige. P. F.rich Przywara SS: Ringcn der Gegen-wart, V. Beno Filser, Augsburg — P Steph.inus Hilpisch OSB: Geschichte des benediktinischen Monchtums, V. Herder, Freiburg, sijajna knjiga zgodovine in duha tega reda; stane 11 M. — Dr. Straubinger: Die katholisehe Aktion, V. Kcp-pler, Stuttgart, piše zelo odkrito o tem problemu. — Dr. Henlzen O. F. M.: Die Losung des Schul-problems in Holland, V. Kath. Schulorganisation Deutschlands, Dfisseldorf, 336 strani, zelo važno za vse, ki so na šoli interesirani. — Hans Grundei: Dr. Carl Sonnenschein, Europa-Verlag, 19 strani. _ Cohn-Wiener: Asia, Einfuhrung in die Kunst- welt des Ostens, Indien, China, Japan, Islam. — Sacke: Solovjevs Geschichtsphilosophie, Ost-Eu-ropa-Verlag. Na vlažni cesti teče Vaš motor z nezmanjšano sigurnostjo, če ga opremite s Continental-blok obroči za motorna vozila. Njegovi oatro oglati bloki preprečujejo, da bi kolesa zdrknila po strani, poaebno še na krivinah, in zagotavljajo stroju dober šlait. Ce hočete varovati svoje živee vozite s |@ntinesitdl M Programi Radio-Ljubtjana t Torek. 11. jnnija: 12.30 Reproduriratm glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Folies Bergera, Fetras: Onjegin, Weigl: tjvicarSka rodbina, Schubert: H-mol simfonija, I. stavek, Strauss: Netopir, Wertheimer: Mesečna noč v Rio de Janeiro. 18.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. 19.00 Nemščina, ga. dr. Piskernik. 19.30 Naše sosedne države: Italija, gospodarske razmere, dr. Bohinec. 20.00 Valčkov večer igra Radio-orkester. 21.00 Koncert Radio-orkestra: Verbič: Planinski pozdrav, Fetras: Gorsko veselje, Flotow: Allessundro Stradella, Dvofak: II. stavek iz 5. simfonije, Zeller: Ptičar, Zerkovic: 1. Pismo iz Sorrenta, 2. Pesem cvetja. 22^)0 Časovna napoved in dnevna poročila. Drugi programi: Torek, 11. junija. Belgrad, 12.45 Plošče. — 17 Ura za deco: Pravljice. — 17.25 Radio-kvartet. — 18.30 Preda-vfnje. Dr. D. čošič: O umetnem gnojenju. — 20 Recitacije Heinejevih pesmi v prevodu Z. J. Jovanoviča. — 20.20 Klasične plesne oblike. Estetična analiza z muzikalno osvetitljijo. — 21.25 Dnevna poročila. — 31.40 Humoristični dialog. — 22.05 Radio-kvartet. — Zagreli: 13.15 Plošče. — 17 Poljuden popoldanski koncert. — 19.05 Zdenko Žugčič poje pesmi iz arije Zajca, Glinka, Mascagnija. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Prenos v Brno: Orkestralni koncert. — 10.05 Tamburice. — 20 Komorna glasba. Kvartet Zika. — 21 Prenos iz Brna: Slovaške pesmi. — 22.30 Prenos iz Brna in Bratislave: Poljudna glasba. — Stuttgart: 10.30 Plošče. — 16.15 Popoldanska glasba: Orkester in petje. — 20.15 Enodejanki: »Osvojevalec« in »Luč v stolpiK. Spisal K. K ost lin. — 21 Godba na pihala. — 22 »Pogovori z Beethovnom.s. Izvaja L. Sagau. — Toulou-se: 12.45 Koncert. Soli (klavir, violina, eello, cimbale). — 13.00 Operetni spevi. — 13.15 Klavirski kvintet v E-mol, Brahms. — 13.30 Španske pesmi. — 20.30 Koncet. (Veliki orkester). — 21 Koncert. Priredi »Philips«. — 21.15 Simfonični orkester. — 21.35 Fragmenii iz oper. — 21.46 Plesna godba. — Katovice: 16 Mladinska ura. — 17.55 Popoldunski koncert. — 19.50 Prenos opere. — Rim: 13.15 Trio. —17.30 Koncert. — 21 Puccini: Turandot, opera v 3 dej. — Berlin: 15.30 Ženska društva in njih pomen za privatno in javno življenje. — 16.30 Novo pojmovanje tovarištva. Predava dr. Wiiraburger. — 19.10 Raziskovanje Arktike z balonom. Predava dr. Wegener. — 20 Utrinki: o ljubezni, možu, sobi, redu... — Dunaj: 11 Koncert. — 18 II kulturni zgodovini nemškega rokodelstva. — 20.10 »Zlatar iz Toleda.« — Opera v treh slikah od Jacques Offenbacha. — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Koncert kvinteta. — 19 Jazz. — 20.30 Koncert vokalne in instrumentalne italijanske glasbe. — 22 Pestra glasba. — Bndapest: 9.15 Trio. — 11 Koncert godbe na pihala. — 17.10 Operetna glasba. — 19.30 Prenos opere. Ciganski orkester. Spori ŠPORTNI DOGODKI NEDELJE V Ljubljani je gostovalo simpatično kombinirano moštvo Haška. Kombiniranemu moštvu Ilirije so podlegli z 4:1 (2:0). Mladi Haškovci so svoj sloves potrdili. Po svoji tehnično in taktično dobri igri ne predstavlja rezervno, pač pa prvorazredno moštvo. Kot predtekma prijateljski igri se je vršila odločilna prvenstvena tekma Jadran : Svoboda, ki je končala z 4:1. Svoboda je bila resen tekmec za prestop v la razred, odigrati .jo pa morala kvalifikacijsko tekmo z zadnjim klubom la razreda. V Jadranu je Svoboda naletela na trd oreh in zasluženo podiegla, s tako visokim rezultatom predvsem radi nediscipliniranosti nekaterih igralcev. Grafika je imela v gosteh Trboveljske amaterje, ki jih je premagala z 3:2. Na vse tri tekme je precej vplivala huda vročina. Gkivni športni dogodek je bilo drugo kolo državnega prvenstva. Tudi to kote je končalo v zmago favoritov, senzacijonelen je samo poraz B. S. K. v Skoplju. Vsled visoko zmage pnošle nedelje ostane v tekmovanju. V nadaljnje tekmovanje pridejo taktični reprezentanti našega ,športa. Mer. seboj tekmujejo |>o dvojnem cup sistemu G rad jan. ski, Hašk, B. S. K., Jugoslavija in Hajduk. Po papirni formi imata letos največ izgledov B. S. K. in Gradjanski. V Mariboru je v revanžni tekmi igrafe z Rapidom Celovška Austria. Ceiovčani no odmwli zasluženo zmago z 6:2. Drugi najvažnejši športni dogodek v državi je bil štafetni tek za prehodni pokal tvrdke Sheli. — Teklo se. je istočasno v Ljubljani, Zagreba in Belgradu. Povsod je vladalo za ta tek ogromno zanimanje, saj so tudi klubi postavili lepo število t*, kačev na ulico. V Ljubljani sta postavila Iltrija in Primorje 18 štafet s 117 tekači Pokal si je osvojila Ilirija |>o ostri borbi s 26:24 točkami. V Zagrebu je bila borba še ostreja vsled večje konkurence. Concordia, Makabi in Gradjanski so postavili 22 štafet z 140 tekači. Zmagala je Coneordin s 47 točkami. Hašk in Marathon nista sodelovala. V Belgradu si je osvojil [>okal Soko. 10 letnica Ž. S. K. Herraesa. Ž. S. K. Herm«« priredi v dneh28. do 30 junija t. 1. proslavo desetletnice svojega obstoja pod pokroviteljstvom gosp. ministra snobračaja dr. Korošca. Proslava je združena z velikimi prireditvami, na katerih sorlelujej« najboljši želez, klubi Jugoslavije in to: Ž. A. K. n Subotico, Železničar S. Iv. iz Zagreba, S. K. Železničar iz Mariboru in Ž. S. K. Hermes. Navedeni klubi tekmujejo pri tej priliki za dragocen pokal, ki ga je poklonil v to svrho g. minister dr. Korošec. Pri tej priliki se vrši tudi turnir štirih juni-jorskih moštev (dne 28. junija) za pokal, ki ga je razpisal v to svrho Hermes. Prireditev ol>cta biti sama na sebi ludi nekaka revija železničorskih športnih klubov, katera nam bo |x>lcazala velik športno vzgojni pomen in potrebo vzgajati čilost mladih moči, predvsem iz vrst železničarjev, za kar ima Ž. S. K. Hermes v zgodovini slovenskega spoita nemalo zaslug. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Torek, 11. jimija: IGRA LJUBEZNI IN SMRTI Red B. Sreda, 12. junija: THEODOR & COMP. Red A. Četrtek, 18 junija: IGRA LJUBEZNI IN SMRTI. Red D. Petek, 14. junija: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje članov Nar. gledališča v Mariboru. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Torek, 11. junija: EVGE.MJ ONJEGIN. Premi- jerski in D abonma. Sreda, 12. junija: CIGAN BARON. Red C. Četrtek. 13. junija: MIGNON Red A. Petek, 14. junija: ČRNE MASKE. Red B. Prireditve in društvene vesti »Ljubljana«. Danes ob 8 skupna pevska vaja. Prosim ločno, ker ob 9 že končamo. Udeležba brezpogojno obvezna. Pevovodja. »PoseLka zveza« in Podporno društvo slnžkinj ima v četrtek dne 13. junija ob 5 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vse služkinje uljudno vabljene. — Odbor. Obeni zbor društva orožniskih upokojencev m Slovenijo v Ljubljani se je vršil 9. L m., pri katerem je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik Valentin Legat, podpredsednik Ivan Lipoglavsek, tajnik Fr. Cebular, tajnikov namestnik Ivan \Viedor-wohl, blagajnik Fr. Klemene, namestnik J. Cegnar, odborniki: Vinko Križaj, Fran. Globočnik. Josip Lovša, Josip Živec, namestniki: Ivan Mikuš, Ivan Jakopič, Miha Kroč in Fr. Rožanc. pregledovale; računov: V. Križaj in Fr. Globočnik. Darovi Za Aljaževo kapelo v Vratih je darovala Posojilnica v Kranjski gori 4(X) Din. Gospa OTTIL1JA BARINA roj. SCHASCHE globoko potrta naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njen srčno ljubljeni oče, gospod Josef Schasche urar, član požarne brambe etc. dne 9. jnnija 1929 ob 8 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 65. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nadvse ljubljenega pokojnika se bo vršil dne 11. junij* ob 16 (4. uri) pop. tz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer bo njegovo truplo čakalo vstajenja. Dravograd - Praha, dne 9. junija 1929. Dr. KARL BARINA, svak. - OTT1 BARINA, vnokinfa. — Rodbina SEAK. Posebni partc sc ne izdajajo. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic seračunajo višje.Zaoglase strogo trgovskega in reklamnega značajavsaka vrstica 2Dfn. NaimanjsizneseklODin.Pristojbinaza "šifro 2Din.Vsakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo !e,čejepriložena znamka. Cek.račutiliubljana10.3ti9.Tel3t2?-2B. Službo vzgojiteljice želi gospodična, ki je eno leto prakticirala na dobro urejenem otroškem vrtcu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6388. Primerno nagrado dobi oni, ki mi dobi učno mesto pri kakem zo-botehniku. Ponudbe na upravo pod »Nagrada«. Učenka z enim ali dvema razredoma mešč. šole, dobra računarica, poštenih sta-rišev se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov pove uprava »Slov.« št. 6120. Steklarski pomočnik Prodamo Puhasto perje kg 33 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. Čcbelni med naravni, razpošiljam po 5 kg poštni paket za 115 Din franko. Franc Mar-kelj, čebelar, Vrhnika. Proda se stabilna, vroče-parna LANZ-LOKOMOBILA 100 PH, 210 obratov, in 1 generator za vrtilni tok, 5CO volt, 100 KV amp., oba stroja sta v najboljšem stanju. Vprašati pri Elektrarni Fali d. d., Maribor. se takoj išče. M. RAUCH - Celje. Mlad trg. pomočnik vojaščine prost, se sprejme. Ponudbe je poslati pod »Vesten« na upravo. Kolar. pomočnika debro izurjenega, sprejmem. Janez Markič, kolar, Trboje št. 37, pošta Smlednik. Pozor! Potniki! Zastopniki! Penzijonisti! Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih artiklov (slike na platnu itd.), kavcijo 50 Din, nudi edinole samo tvrdka Spe-cialimport, Ljubljana — poštni predal 174. Snažno žensko katera stanuje v bližini velesejma, sprejmem za pospravljanje sob za dopoldanske ure: od 7—11. Celovška cesta 14. Inserirajte v „ Slovencu"! Proda sc parcela v bližini kolodvora v Lescah, Gorenjsko, pripraven kraj za vsako obrt. Več sc izve v baraki na dotični parceli. Ročni voziček na 2 ali 4 kolesa, kupim. Naslov v upravi lista pod št. 6333. t najbolje informirani list! Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Hoje (500), rastoče in zaznamovane, okrog 350 m\ naprodaj v gozdu med Rakekom in Postojno. Ugoden dovoz na obe postaji. Navesti pavšalno maksimalno ceno ali pro 1 m:l ter plačilne pogoje pod »Rakek—Postojna 1248/160« štev. 6329 na upravo lista. »Werograph« razmnoževalni aparat — skoraj nov — in »Wert-heim« blagajna, se proda. Ogleda se v skladišču bivše firme »Transformator«, Ljubljana, Dunajska cesta 75. Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Drva za kurjavo kupujem v vsaki množini, suha ali sveža, postavljena v vagon nakladalne postaje. Ponudbe prosim na upravo lista pod št. 6406. Trimesečni tečaj za strojno pletenje se otvori s 1. julijem. Poučevalo se bo pletenje na raznih sistemih strojev, krojenje, šivanje, izdelava itd. Prijave sprejema oblastveno prijavljeno učilišče Gizela F r a n z 1 , Privoz 10, Dosmrtno stanovanje dve sobi, kuhinja, pritik-line, kupi družina dveh oseb, čez 70 let stari, v sredini Ljubljane, najraje na Kongresnem trgu. Ponudbe s ceno pod »Udobno* na upravo Slovenca. Izjavljam, da so vsi očitki, iznešeni glede Vodenov Janeza, želez, uslužbenca v Zidanem mostu, neosnovani. Ggrad, 27. maja. J. Jošt. Odšla je od doma od svojih staršev iz St. Večera, občine Šmartno pri Litiji, 11 let stara hči Angela Ambro-žič. Oblečena je bila v barhasto pisano obleko, obuta je bila v črne solne s črnimi nogavicami. Kdor bi vedel kaj o njej, naj poroča občini Šmartno pri Litiji. Preklic! Jaušnik Viktor se zahvalim gosp. Ani Vaupotič iz Ceršaka, da je odstopila od sodnijske razprave. Stanovanja Stanovanje sobo, kuhinjo, v centru, išče starejša samska uradnica. Ponudbe pod »Mirna« na upravo. Opremljeno sobo veliko in lepo, oddam s 15. junijem ali s 1. julijem. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 6403. Izborilo koso za 20 Din dobite samo pri tvrdki: Franc Stupica Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1 »semen© moSte najboljših mlinov nudi najet • eio vole trgovin a žita in mlevskih izdelkov A VOLK. LJubljano Kesljcva ccsta 21. Vsakovrstno ilato KgSfSSlIC! po naivišiih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana. Wolfova ulica št. 3. H.UTZ ln MONOSL8T pečč ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji C ON Z Altona Bahrenfeld. Ing. GtizelJ, LJubljana VII Telefon 5252 Jernejeva c.5 Telefon 5252 Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko špecijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Posestva Hiša se proda cnonadstr., podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300.000«. c&eveiiai zajamtijo najpopolnejšr uspeh SRCE PHIUPS NORMALSERIE PHIUPS IVUNDERSERIl: PH/L/PS SUPERSERIE ia odličan prijem. svakoga prijemniHa lesu lampe. lafitepa/re ia tai eaini deo samo najbolje, da Me s PHilips „Minivatt" Lampe. Podmladi/e Vaš stari prijemniL Uiidaile ioS danas PHIUPS .M I NI WATT" lampe LHP$ ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM RADI0-TR60VCU Glavna zaloga: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno ln Hercegovino, ,,NORIŠ" k. <1., Zagreb, Gunduiiceva 26. Za Srbijo, Črno Goro, Vojvodino ln Srem, ,,VIKING" k. d , Beograd, Knjeglnje ljubice 5. Natečaj Prodajalna osnimi izdelki z mesnimi v Ljubljani na Starem trgu 11 a Na zalogi je vedno sveže in čisto blago, kakor: vse vrste prekajeno, šunka, salame, klobase, slanina, konzerve itd. Za cenjeno naklonjenost se priporoča Hošir Administrativna šola bo sprejela tega leta 60 gojsncev (učencev). Šola traja tri leta in prične 1. oktobra. Predpise glede natečaja in program za polaganje sprejemnega izpita bodo interesenti lahko videli v objavljenem natečaju, kateri je doposlan poljedelskim fakultetam (Poljoprivredni in Šumar-ski odsek), tehniškim fakultetam (odsek za inži-njere - tehnologe), ekonomsko - komercijalni visoki šoli, državnim trgovskim akademijam, državnim srednjim tehniškim šolam in vsem komandam vojnih okrugov. Prav tako sc razpis lahko vidi ali pa dobi v administrativni šoli v Beogradu (Dolni grad). Prijave za sprejem v šolo se morajo poslati najpozneje do 15. avgusta 1929. Iz uprave administrativne šole št. 1304, 15. maja 1929. leta v Beogradu. Zahvala Za obilne in iskrene dokaze sočutja ob izgubi naše zlate mamice Marife Ferjan se najiskrenejše zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram, posebno pa gospodu okr. zdravniku dr. Kalanu, vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Grosuplje, dne 10. junija 1929. Žalujoči ostali. Objava Uprava državnih monopolov želi nabaviti potom druge ponudbene razprave, ki se bo vršila dne 5. julija 1929 ob 11 dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov 500 m3 desk raznih dimenzij za potrebe tobač. tovarne v Banja Luki in Zagrebu. Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne. Iz pisarne uprave državnih monopolov E. M. br. 12.319, v Beogradu, dne 7. junija 1929. patent Bohn, Vinkovci Zastopnik: naterlal. d. Z. O. Z. Ljubljana. Dunajska c. 36. Telefon 27-16 Znoieuje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje 0ČiizleČiv2—3 dneh FEBRUUMAPARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče 7a Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osljek I. kamor ie treba tudi poslati naročila N N N« . 0) C OH g _ Cu J^O™ ,'—: n .H .. « \ut »Q "-•O . . 2 > CH3 -O s 2 5» u, -o . 5 Ng j- a ^ In , a a > y ■ - . N M S°.S 3r»Q nO . 3. T a Ji co _ g N - > igS o 1 co šsfcg lagali Is2 = s •s Z > u * C?0 čn .S«OJ l; <00 cj-g S «uZyo s _ — O 3tf»£OS o ■a U iN ~ c ■o SS «,5 s, So ►J "t- " oo « I 1/5 L- (M T. C. Bridges: Na pomoč 54 Roman. »Tako je!« reče Sam. »Lahko ga brez težave potegnemo preko hloda. Greg,- ti in jaz bova iz čolna stopila na deblo, pa bova čoln med nama potegnila čez hlod.« Vrh debla je bil na enem kraju le nekaj palcev pod vodo in tukaj Sam in Greg izstopita, se bosa postavita na lilod in tako potegnejo čoln počasi preko ovire. Profesor pa je medtem ves čas s puško v roki prežal, a o kačjem drugu le ni bilo ne duha ne sluha. »Morda bo pa še pravočasno prišel, da zastavi pot Gadsdenu, pravi Greg hudomušno, ko stopi zopet v čoln. Jim skoči pokonci in pravi: Čakajte malo! Nc verjamem, da bi ta drug res kje bil, toda zakaj ne bi uporabili mrtve kače, da Gadsdenu zapremo pot? Kako to misliš?« vpraša Greg. Jim pa pravi: »Takole: Položimo kačjo glavo na hlod, kakor da počiva in Gadsden bo morda mislil, da je živa!« Greg se zasmeje. »Jako dobra misel! Očka, kaj praviš, ali naj poskusimo? Predlog ni slab,; prizna profesor, »ne verjamem pa, da bi mogli žival premakniti, kajti njena teža je ogromna.« »Glava je malo pod gladino, gospod,« reče Jim. »Ge jo ovijemo z vrvjo, upam, da ]o bomo lahko potegnili ven.« S temi besedami poišče vrv, napravi na enem koncu zanko ter jo potisne v vodo. Greg mu pomaga in tako natakneta zanko anakondi na glavo, jo potegneta iz vode in naravnata na hlod. »Od tega bo golovo dobil uroke,« reče Greg. Fuj!« dostavi in se zgrozi. »Ali si že kdaj videl tako grozno golazen? Mislim, da bi lahko pogoltnila celega vola. Pravkar mi je prišlo na misel, kaj bi hotel dati muzej za takle primerek!« Natančno isto sem tudi jaz mislil, Greg,« pravi njegov oče z resničnim obžalovanjem. »Vzeti pa ne moremo seboj ničesar, niti glave!« Nato pa se naenkrat nasmehne in dostavi: »Videti je popolnoma kakor da je živa. Zelo verjetno se mi zdi, da bo prijatelj Gadsden potrosil nad njo nemalo streliva. Zdaj pa naprej!« Radi so odrinili dalje in ko so kake tri milje daleč vztrajno veslali, so se začeli od velikega barja poslavljati. Prav tedaj pa sc iz meglene razdalje šibko razlegne pok! pok! Sam se poredno nasmehne in pravi: »To je Gadsden.« Profesor pa je postal resen in rekel: »Precej nas je dohitel! Ima pa več vesel kot mi.« Močvarna goščava je ostala za njimi, zopet so za-vozili v bolj široko strugo in na obeh straneh jih je spremljala prosta prerija. Solnce je pripekalo, vendar nn ie veter kodral rečno gladino. Sam vstane in začne razvijati zavoj, ki je bil na dnu čolna. »Kaj pa je to?« vpraša profesor. »Jadro, gospod,« odvrne Sam. »Jadro od mojega čolna. Računil sem na to, da ga bom morda utegni) razpeti. Prihranil vam bom nekaj veslanja.« Profesor se zasmeje in vzklikne: »Kako jc dobro, da imamo mornarja seboj! Meni to ne bi nikoli prišlo na misel.« 54. Strašno potovanje. Sam je imel prav, kajti njegovo jadro jim je prihranilo marsikako uro napornega veslanja in kar je bilo še več vredno: pomagalo jim je ostati vedno pred Gadsdenom! Naslednji teden se je družba prepričala, da je Gadsden dognal, koga ima pred seboj in storil je vse, da jih dohiti. Ker je imel močnejšo skupino, je imel več mož pri veslih in so lahko dalje delali. Greg je dvakrat ponoči splezal na visoko drevo in zagledal Gadsdenov taborni ogenj le nekaj milj oddaljen, pa vselej je naslednji dan pihal ugoden veter in tako je mogla družba v drevesnem čolnu zopet prehitevati. Koncem tedna so Gadsdena popolnoma izgubili izpred oči in so ves naslednji teden dobro potovali. Seveda so pa marsikaj doživeli. Nekoč je ogromen krokodil napadel čoln in ga skoraj prevrnil, drugič so imeli majhen potres in je zato del obrežja treščil v vodo ter dvignil tolikšne valove, da bi kmalu čoln zagrnili. Splošno pa so napredovali dobro in petnajsti dan svojega večnega potovanja so izračunali, da so svojega tekmeca prehiteli za cel dan potovanja ali pa morda celo za dva. »Smo pa tega tudi potrebni,« jim reče profesor, »kaiti zdaj bomo morali zaviti na zahod in po nekem pritoku navzgor. To pa se pravi, da bomo morali veslati proti toku in tudi ne verjamem, da bi nam veter kaj pomagat.«