»cwsmrroms
AMERICAN NEWS-PAPER PRINTED IN SLOVENE LANGUAGE
IV 63503
		
	ISSUED	J
	MONDAY	H
	WEDNESDAY	§
	FRIDAY	1
................."-tmnnmit		
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
"Ammnm Home"
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 23.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY FEBRUARY 25th 1924
LETO XXVII.—VOL. XXVII
Sodba za morilca Pasja steklina. Ječa na vsak način Petrolejni škandal. Cox je kandidat. Unijska zmaga. Štrajk še traja.
Danes ob pol desetih zjutraj se začne v prvem in drugem oddelku kriminalne sod-nije istočasno sodnja obravnava proti mladima roparjema ni morilcema, Ferdinand Michich in Bryan Keenan. Sodnika McMahon in Dan Culi bosta sodila. Oba sta obtožena, da sta dan pred Božičem, napadla in ustrelila Johna Rau, pekarskega voznika, nakar sta ga oropala. To sta storila v družbi z Charles Sanbornom, katerega je pa policija ustrelila, ko je napadla skrivališče bandi-tov. Nesrečni John Rau je skončal svojo dnevno vožnjo okoli odjemalcev Star Baking Co. Žena in otroci so ga že teško pričakovali doma, da, prinese darila za Božič, ko ga je napadla roparska trojica in ga na mestu ustrelila, dasi se Rau nič ni branil. Doma otroci niso ničesar vedeli. Zbrani so bili okoli božičnega drevesa, pripravljeni, da pri-žgo svečice na drevesu, takoj ko se ata vrne domov. Tu se začujejo teške stopinje pred vratmL Z vzklikom: "Daddy, daddy!" hitijo otroci proti vratom. Toda očeta ni bilo. Namesto njega je prišel policist, ki je prinesel strašno novico družini. Ko je videl policist otroke, se je komaj drznil povedati strašno vest. Roparska trojica je bila potem šele
4.	februarija obkoljena od policije v svojem skrivališču. Ko so policisti obkolili hišo, kjer so stanovali roparji, so banditje hoteli pobegniti. Pri tem je policija streljala. Sanborn je bil ubit, Michicha so dobili skritega p0d posteljo, Keenan se je pa sam podal. Državni pravnik, je zahteval, da se obravnava proti bandi-tom čimprej prične. Sodnija je rada ugodila. Oba prijeta bandita imata na svoji vesti najmanj 40 ropov in en umor.
---r>__
—	Vsa društva, kakor tudi posamezni člani, ki se bodo vdeležili parade ob otvoritvi
5.	N. Doma v soboto, 1. marca, 1924, se opozarjajo, da se pričnemo .zbirati ob 2. uri popoldne in da odkorakamo točno ob 3. uri. Imena vseh društev, ki se vdeleže slavno-sti, bodo priobčena v par dneh.
—	Triglav duštvo ima v sredo 27. febr. ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani jako važen sestanek. Ker bo ta seja jako važna, se prosi vse člane, ki se zanimajo za društvo, da se gotoy0 vdeležijo.
—	V finančne teškoče je prišla največja livarna v Cleve-landu, Interstate Foundry Co. ki izdeluje lite železne predmete za 6 največjih avtomobilskih firni. Kompanija je tožena od treh drugih kom-panij, da jim dolguje denar, pa ne more plačati. Interstate Foundry Co. se pa izgovarja, da ima premajhen kapital, da bi uspešno obratovala.
—	V modno trgovino Rose Berkowitz, 5702QUjncy ave. je prišel v petek neki moški, ki je kupil jopič, ga plačal in odšel. Zvečer se je pa vrpil, pobil prodajalko U tla, jo več časa brcal, potem pa odnesel iz registra $30.00
—	Pismo ima pri nas Frank Satler,
Tekom zadnjih par dni je bilo v Cleveland Heights, Shaker Heights in East Cleveland poslanih 16 otrok v razne bolnišnice. Vsi so trpeli na znakih pasje stekline. 21 psov je bilo zadnjih par dni pobitih radi stekline. 35 nadaljnih psov je bilo poslanih k živinozdrav-nikom, da jih preiščejo. Epidemija se je pričela, kot poroča policija pred 14. dnevi, ko je zbesnel neki bulldog. Zbe-sneli pes je dirjal po ulicah in grizel druge pse, ki so od njega dobili steklino.. Ti ogrize-ni psi so bili potem doma negovani od otrok, in otroci so se nalezli od psov iste bolezni. Kogar ogrize stekel pes dobi pasjo steklino. Ta bolezen vzame od 10 dni do treh mesecev, da se razvije. Zdravniki danes imajo uspešna sredstva zdraviti pasjo steklino. Posebni serum se napadenim osebam vzbrizguje enkrat na dan skozi 21 dni, predno se more trditi, da pasja steklina ne bo imela drugih nevarnih posledic. -o-
PRIJAZNA PROŠNJA!
Odbor za zgradnjo dvoraz-redne ljudske šole v Dvorski vasi pri Velikih Laščah nas prosi, da objavimo sledeče: Te dni smo razposlali nabiralne pole našim ožjim rojakom v Ameriki. In apeliramo na širno javnost rojakov po vseh državah, da se vsak po svojih močeh odzove. V Dvorski vasi pri Vel. Laščah se je ustanovil odbor, katerega namen je pobirati prispevke za zgradbo dvorazredne ljudske šole v Dvorski vasi. Mi trkamo na odprta srca, da nas razumejo in pridejo na pomoč in nam s prispevki čimprej omogočijo postaviti stavbo, ki bo še poznim rodovom v ponos in izobrazbo. Novi šolski okraj bi tvorile vasi;. Dvorska vas, Mala Slevica, Škrlovica, Kožarji, Prilesje, če bi nam pa dopuščale razmere, tudi vasi Zlati rep, Gor. in Dol. Podpoljane, iz katerih vasi se je osnoval sledeči odbor: Za Dvorsko vas J os. Ma-rolt, Rotar Janez, Alojzij Žužek, Jos. Žpajnar, Alojz Pe-trič in Štefan Kožar, za Malo Slevico Janez Dednikar, Peter Tešar, A. Zakrajšek, za Škrlovico Fr. Puzelnik in Janez Marolt, za Kožarje Janez Jaklič, za Prilesje Adamič Janez, Fr. Prijatelj in Janez Prijatelj za Finkovo. Odbor je sklenil, da bo imena vseh oseb, ki darujejo vsaj $10 ali ki naberejo $10, vklesal v kameni to ploščo, ki bo vzidana v šolskem poslopju. Ko dobimo vaše darove, bo započeta akcija takoj v delu, in bo že letošnjo jesen lahko služilo poslopje svojemu namenu. V tej nadi vas prijazno pozdravljamo. Dvorska vas, 24. jan. 1924. Jos. Marolt predsednik, Jos. Žgajnar 'podpredsednik in Janez Rotar blagajnik. Darovi naj se pošiljajo na Janez Rotar, Dvorska vas, št. 11, Velike Lašče, Jugoslavija. Tudi uredništvo "Ameriške Domovine" sprejema darove in jih odpošlje na pristojno mesto.
* Cena francoskemu franku se je nekoliko zboljšala.
Da Cleveland potrebuje novo ječo, to je brez vprašanja. To so celo državljani sami uvideli, ko so pred štirimi leti glasovali za poldrugi milijon dolarjev izdatkov, da se postavi nova ječa. Toda ko so jo .začeli graditi, so razni arhitekti in inženirji pognali, da poldrugi milijon dolarjev ni dovolj za ječo. Izkopali so fundament, in pri tem je ostalo. Ako je še kaj od onega milijona in pol ostalo, tega nihče ne ve. Dejstvo je, da so drugo leto zopet dali volivcem na glasovanje, da volijo še za dva milijona. Toda to so volivci odločno zanikali s tem, da so porazili predlog za nadaljna dva milijona za ječo. Drugo leto potem je bil že zopet predlog pred volivci, če glasujejo za tri milijone dolarjev za ječo. Tudi to pot so volivci porazili ta predlog s precejšno večino. Toda ljudje, ki imajo to ječo na srcu, se niso ustrašili. Znova so volivcem predložili predlog, da glasujejo .za ječo. To pot naj bi veljala ječa pet milijonov dolarjev. Ta ječa bi bila pravi hotel. Pa zopet so volivci zavrgli predlog. Toda ječo potrebujemo v Cleveland. In za to bomo ponovno o njej glasovali. To pot imajo county komisarji načrt za ječo, ki bi veljala ^5.500.000. I a ječa bi bil posnetek mestnega avditorija, popolnoma enaka kot je omenjena krasna mestna dvorana. Vendar poslopje za ječo ne. bo v umetniškem slogu tako fino izvršeno kot je mestni avditorij. Pet milijonov in pol ne bo izdanih samo za poslopje, pač pa bo kupljeno s tem denarjem več zemlje kot se je prvotno nameravalo. Tako da pridobi mesto tudi na posestvu. Pri prihodnjih volitvah bodo volivci zopet, in sicer že petič, glasovalo za novo ječo. Bog ve, kakšna usoda jo čaka. -o---
—	Naš zastopnik in tajnik dr. sv, Vida, št. 25. KSKJ, Mr. Anton Fortuna je bil prav prijetno presenečen v soboto zjutraj, ko je dobil obisk od tete štorklje, ki je pustila v družini .zdravo hčerko. Le naprej tako, fantje, kar vas je okoli "Ameriške Domovine", podjetje raste, naj pa še naše družine! Iskrene častitke!
—	Največja clevelandska kompanija, ki se peča s pro-: dajo ledu, je ponudila svojim ! uslužbencem, da kupijo podjetje. To je The City Ice & Fuel Co. Po kompanijskem proračunu bi delavci kupili 49 procentov delnic, kompa-|nija pa bi obdržala 51 procentov. Pri kompaniji je usluž-benih nad 400 delavcev. Kom-
' panija je znana, da dela dobre dobičke.
—	Iz Ludington, Mich, je pobegnila v Cleveland 15 letna Julija Kosen. Mati dekleta se je obrnila na policijo za pomoč. Z dekletom je objednem pobegnil tudi njen zapeljivec, neki 21 letni fant. Dekle se lahko pozna po rdečih, kratko ostriženih laseh in ker se nahaja v blagoslovljenem stanju. Policija v Clevelandu jo
! išče.
j — Mr. Mike šuštaršič je daroval $1.00 za siroto Mary Pečjak. Iskrena hvala!
Washington, 23. !'ebr. Preiskava o petrolejnem škandalu je konečno c:osegla Belo hišo, kjer stanuje predsednik Zjedinjenih držav. Senatni odbor, ki ima kontrolo nad to preiskavo, začne z nadalj-nim zasliševanjem v ponde-ljek, 25. febr. Kot prva priča bo zaslišan Ba'seom Slemp, privatni tajni! predsednik Coolidge. Senator Walsh, ki je prinesel petrolejni škandal na dan, je izjav 1, da bo vprašal predsedniki ve^a tajnika, zakaj se je nahajal v istem času, ko so v Washingtonu odkrili petrolejni škandal, v Floridi zajed n g, z bivšim notranjim tajnikom Fallom ter ; nekim lastniki .i časopisa v Washingtonu. Nadalje, bo zaslišanih več bankirjev, ki bodo morali pričali, kako in zakaj so prenesli ogromne svote denarja iz N w Yorka v Washington. Vodstvo republikanske stranke pa je med-jtem izdalo parolo, da voditelji republikanske stranke ne smejo biti več v defenzivi. Oni morajo '.začeti napadati demokrate. Predsednik republikanske stranke Charles T. Adams, je posiu! predsedniku Coolidge in vsi <ri visokim republikanskim j viiim uradnikom opomin, v katerem graja njih nastop in < n narekuje, da še ne smejo vec Dianui, pač pa napadati. Republikanska stranka ne more mirno gledati, kako senat pritiska i na kabinetne ministre. Den-by se je mor^l odpovedati, sedaj silijo Da'ughertya iz urada, in republikanska stranka je mnenja, da če se to nadaljuje, bo pri prihodnjih predsedniških volitvah popolnoma poražena.
Washington, 23. febr. Naznanilo bivšega governerja države Ohio ter bivšega demokratičnega kandidata za predsednika Zjedinjenih Držav, James M. Cox, da bo letos zopet kandidat demokratične stranke za predsednika, je vzbudilo mnogo pozornosti tako med republikanci kot med demokrati. Delegatje predsedniške demokratične konvencije iz države Ohio, so naznanili, da bodo solidno volili za Coxa kot kandidata. Vstop Coxa med predsedniške kandidate demokratične stranke pomeni, da ima Cox za seboj mnogo demokratov, ki so bili prej prijatelji Mc-Adoo-a. Ker pa je bilo ime McAdoo omenjeno v zvezi s preiskavo o petrolejnem škandalu, smatrajo mnogi demokrati, da je nemogoče, da | bi bil McAdoo kandidat, ker ne bi mogel prenesti napadov od strani republikanske stranke. Toda dočim bivši go-verner Cox nima dosti prilike biti nominiran predsedniškim kandidatom demokratične stranke, pa se ime newyor-škega governerja, Al Smith, čimdalje pogosteje omenja v zvezi s predsedniški kandidaturo. Suha stranka v Ameriki je doživela zadnje čase precej moralnih porazov, in vse to j ustvarja ugoden pulužuj za newyorškega governerja. Za Smitha tudi skrajno ugodno upljiva dejstvo, da se demokratična konvencija vrši v; New Yorku. Newton D. Baker pa, eden najbolj upljivnih demokratičnih voditeljev, se je izjavil, da bo pri predsedniški konvenciji glasoval za Coxa iz Ohio.
Pogodba, ki je narejena med delodajalcem in zastopniki linijskega delavstve je veljavna, se je izjavil sodnik Hay v Clevelandu. Stvar je sledeča: John S. Baker je v Clevelandu stopil v službo pri elevelandski cestni železnici kot sprevodnik. Med unijo uslužbencev cestne železnice in med vodstvom cestne železnice obstoji pogodba, da. mora kompanija imeti same unijske uslužbence. Kdor začne delati pri cestni železnici, mora 60 dni potem pristopiti v unijo, ali pa mora delo pustiti. Omenjeni Baker se je nahajal 60 dni v službi pri cestni železnici, in unijski voditelji so ga potem vprašali, da pristopi v unijo. Baker pa ni hotel pristopiti. Vodstvc cestne železnice je nato Ba-kerja odpustilo iz službe, Baker je pa tožil delavsko unijo za $10.000 odškodnine, ker mu je vzela delo. Sodnik Hay v Clevelandu pa je razsodil, da ima delavska unija popolno pravico narediti kontrakt s katerokoli kompanijo, in kadar je enkrat kontrakt sklenjen, se mora izvrševati. Baker torej ni opravičen do odškodnine, ker je delo zgubil, ker ni hotel pristopiti k uniji. Baker pa pravi, da s to razsodbo ni zadovoljen in bo tožil na višje mesto.
—	V italijanski naselbini je i v nedeljo prišlo .zopet do streljanja, katerega posledica je, da ste dve osebi mrtvi. Policija je prijela 20 letno dekle ki je streljalo. Dekle je pripovedovalo na policiji: V četrtek popoldne so se oglasili trije možje v stanovanju mojega očeta, Onofrio Positana na 3270 E. 34th St. Zahtevali so od njega precej denarja. Zahtevali so tudi, da dva bor-
•derja pri Positani, ki sta pred kratkim prišli iz Chicage, zapustila stanovanje. Poleg te-!ga so zahtevali, da zapusti moj mož Cleveland. Ako se , to ne zgodi, poženejo hišo z dinamitom v .zrak. Ko so pretepli starega očeta, so odšli z grožnjami, da se vrnejo v nedeljo po denar. V nedeljo zvečer sem poslala otroke v postelj. V hiši je devet malih , otrok. Moj mož je že v petek pobegnil, iz strahu pred ban-diti. Pogasila sem vse luči v hiši, in s svojo 14 letno sestro čakala prihoda banditov. Kmalu po deveti uri zvečer sem opazila tri moške, ki so se plazili proti hiši. Začeli so streljati. Jaz sem namerila svoj revolver in sem tudi streljala. Ko je policija prišla i na mesto, je dobila dva mrtva I zunaj hiše. Tretji bandit je pobegnil. Policija ga sedaj išče.
—	V Clevelandu se pobira za spomenik Abrahamu Lin-colnu. Nabrati je treba $15. 000, dočim je bilo $15.000 nabranih že lansko leto.
—	Zdravnik neke bolnišnice je vprašal policijski informacijski urad, če mu morejo po-j slati nekaj zdravih moških, da bi dali kri za par slabotnih bolnikov. Na policijskem uradu so odgovorili, da so šele dan prej poslali štiri moške v bolnico. Zakaj jih ne uporabijo? Zdravnik je odgovoril, da so res prišli štirje mo:k:, da so vsi zdravi, toda pijani so bili kot muhe, in pijana kri ni dobra za bolnike.
—	V torek se vrši v Clevelandu posvetovanje državnih, county, mestnih in zvezi nil 'uradnikov, na kak način Di bilo mogoče prohibicijo bol t. spolnovati. Navzoč bo pri posvetovanju tudi governer Do-nahey, ki pride v ta namen iz Columbusa. Ožje sodelovanje med organi vseh oblasti, ki so postavljene za spolnovanje prohibicije, je namen zborovanja.
—	Governer Donahev je izdal splošen oklic na državljane v državi Ohio, da pomagajo s prispevki nemškim lačnim otrokom. Governer'pravi: "Kadar se čuje jokanje lačnih otrok, tedaj nikdar nobena dežela ne pogleda zaman v Ameriko. Danes prihaja tak jok iz Nemčije. Ljudje v Nemčiji žanjejo sad nesrečne, cesarske vlade, katere so se znebili. Danes se trudijo, Ja si pomagajo iz silnega propada, kamor so zašli. Njih otroci pri tem stradajo. Prepričan sem, da bo prebivalstvo države Ohio rado pomagalo.
—	James A. White je naznanil svojo kandidaturo za governerja države Ohio. White je pred kratkim se odpovedal načelstvu anti-saloon lige, in je poznan kot eden največjih prohibicijskih fanatikov v državi.
—	Katoliška dobrodelna korporacija v Clevelandu namerava letos pričeti z gradnjo lepe in obširne sirotišnice, kjer bodo dobili slrotni otroci katoliških starišev krasno zavetišče. Denar za to sirotišnico, ki bo stala blizu Rocky River, se nabira že več kot eno leto. Korporacija je sedaj razpisala kontest glede imena sirotišnice. Pet nagnd ie pripravljeni: $100, $50, $25, $10 in $5.00. Kdor nasve-tuje najboljše ime, dobi $100 darilo. Imena kot "sirotišnica',' "zavetišče" ali "dom" se ne bodo upoštevala. Nasveto-vana imena naj se pošiljajo na Catholic Charities Corporation, 704 Century Bldg., Cleveland, O.
—	Račune za vodo plačate odsedaj naprej lahko v našem uradu, ker smo pooblaščeni od mesta za pobiranje računov.
—	Iz Loraina, Ohio, se poroča, da pride tja prihodnji teden Henry Ford, da bo navzoč, ko bodo krstili nov Fordov ogromni prometni parnik.
—	Častni župan mesta Cleveland, Clayton C. Townes se nahaja v Floridi in ga ne bo nazaj še najmanj 10 dni.
i — Clevelandska telefonska družba je izjavila, da ne bo zvišala telefonskih pristojbin.
—	Pismo ima pri nas Janez Petrovčič.
* Senator Greene, ki je bil obstreljen v boju med munj-jšajnarji in detektivi, ima upanje, da okreva. Nekaj časa jc visel med življenjem in smrtjo.
London, 23. febr. Dasi se je poročalo, da so pristaniški delavci v Angliji odpovedali • štrajk in se vrnejo na delo, vendar je bilo poročilo prezgodnje, ker delavci v pristaniščih, ki so na štrajku, se niso še vrnili na delo. Od štrajkarjev samih je odvisno, ali sprejmejo pogoje, katere so jim stavili delodajalci. Ker pa ti pogoji niso baš posebno ugodni za delavce, se delavci obotavljajo jih sprejeti naglo-ma. Delavska konferenca se je posvetovala včeraj osem .ur glede sprejetja pogojev, ne da bi prišla do kake odločbe. Konečno so odgodili konferenco do pondeljka, ko se začnejo znov« posvetovati. Uradniki unije pristaniških delavcev so sicer sklenili, da bodo priporočili delavcem, da sprejmejo pogoje, vendar je od splošnega glasovanja odvisno, ali so pogoji za vrnitev na delo, konečno sprejeti ali ne. Delodajalci so pristaniškim delavcem obljubili en šiling več plače na dan takoj, in zopet en šiling pa s prvim junijem. (En šiling znese 24 centov.) Ogromna večina delavcev pa nemudoma zahteva dva šilinga poboljšane plače na dan. V očigled tega se ne more vedeti, kdaj bo štrajk končan.
.....—.....- o--------
— Pismo ima pri nas Jože Rižnar.
ENAJST URADNIKOV ARETIRANIH.
St. Louis, Mo., 23. febr. Včeraj je bilo tukaj aretiranih 11 uradnikov in delavcev, ki so uslužbeni pri Grisedick Brewery Co. Obtoženi so, da so izdelovali in prodajali pivo z alkoholom. 600 zabojev pi-ve je bilo zaplenjeno. Kemična preiskava pive je dognala, da ima pivo 4 in pol procenta alkohola.
ROJAK UBIT V LORAINU, O.
Joseph Zaletel, star 23 let, stanujoč na 1717 E. 34th St. v Lorain, O. je bil v četrtek zjutraj, 21. februarija takoj ubit, ko je prišel na delo. Delal je pri National Tube Co. Zaletel je bil zaposljen kot železniški zavirač pri mali železnici, katero uporablja tovarna. Ko je zvezal skupaj ,'va vozova, mu je spodrsnelo,. da je padel ravno pod kolesa. Umrl je nemudoma. Zaletel je prišel v Lorain šele pred ne-dolgo časa. Tri leta je služil pri ameriški okupacijski armadi v Nemčiji. Bil je član železniškega — inženirskega oddelka. Zaletel ie bil rojen v Clevelandu, in ko je bil star poldrugo leto je s svojimi sta-riši prišel v Lorain. Tu zapušča žalujočega očeta in mater, sestro Mary, tri brate, John, Louis in Frank Zaletel. Pogreb se vrši v oondeljek, 25. februarija. Naše iskreno so-žalje starišem.
»VEČ ZA SLADKOST KOT ZA ŠOLO.
Chicago, 24. febr. Zjedinje-ne Države potrošijo več za candy, sladko pijačo in sladoled kot pa vzgojo. Zjedinjene Države so potrošile lansko le-j to $1.500.000.000 za svoje šole, toda za tobak se je potrošilo $2.100.000.000 in za slaščice pa $1.800.000.000.
"Ameriška Domovina"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
IZ KRONIKE GORENJSKIH FANTOV.
NAROČNINA
Z a Ameriko .............„•„ $4.00
Za Evropo ................ $5.50
Za Cleveland po pošti.... $5. Posatnezna številka ...... 3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628.
JAMES DEDEVEC, Publisher,
LOUIS J. PIRC, Editor
Head by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—Foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 187S.
No. 23. Mon. Febr. 25th 1924
Postava iti usmiljenje.
Postava je postava. Postave so narejene za to, da se spolnujejo. Postave imamo, da se obrani red in mir v državi. Ako ne bi bilo postav, tedaj bi vsakdo delal kar bi hotel, ne da bi mu kdo branil, ne da bi bil kaznovan za svoje dejanje. Vi bi lahko ubili svojega soseda, ne da bi vas kdo prijel in vprašal, kakšno pravico imate ubijati. Vi lahko za-žgetc svojemu sosedu hišo in se smejete zraven, ko gori posestvo in premoženje vašega bližnjega, ne da bi sosed mogel proti vam nastopiti. Vse lahko naredite, ako vam postava ne bi branila zločestrfega dejanja.
Charles R. Ely je mirovni sodnik v Euclid vasi blizu Clevelanda. Ko je bil zvoljen sodnikom in je nastopil svoj urad, tedaj je zaprisegel, da bo gledal, da se postave spolnujejo, in kdor jih krši, mora biti kaznovan, ker sicer ne moremo imeti reda v državi. To je postava in postava je pravična. Spolnovati se mora.
Pred nekaj dnevi se je gospodar neke hiše v Euclid pritožil pri sodniku, da mu stranka ne plačuje renta. Kdor ne plača renta, mora iz hiše, kajti gospodar mora plačati davke, popravljati hiše, plačati vodo, itd. In kje naj vzame denar, ako ne dobi renta? Gospodar je torej plačal na sod-niji $10. za pristojbino, in sodnik je prevzel dolžnost, da gre v dotično hišo ter naznani stranki, da mora ven, in če ne gre zlepa, bo šla zgrda. Postava jasno piše o tej točki, in postava se mora spolniti.
Sodnik Ely v Euclid vasi, blizu Clevelanda, je vzel s seboj sodnjega uradnika Koonsa, in oba sta šla proti hiši na St. Clair Ave. blizu Lloyd Rd. da naznanita družini, ki tam stanuje, da mora iz hiše, ker postava tako zahteva. Potrkala sta na vrata, pripravljena, da pokažeta sodnijske papirje in zahtevata izpraznitev stanovanja.
Siromaško oblečen fantiček, bos in raztrgan, jima odpre vrata. Sodnik Ely se oc'kašlja, da začne čitati postavo, da morajo izprazniti stanovanje — potem pa mu zastane govorica v grlu.
Deset otrok je videl v hiši. Šest deklic in štiri fantičke. Najstarejši je bil 17 let, najmlajši pa bebiček. Osem izmed 10 otrok je bilo bosih, v trdi zimi, in v peči ni gorelo, da bi se grelo stanovanje. Videl je sodnik mater družine, pri trdem delu in obupanega očeta, ki že dalj časa ni delal, in kaj se pravi dalj časa ne delati pri družini 10 otrok, to mora marsikdo izmed vas, cenjeni čitatelji, vedeti. >
Toda sodnik Ely se je spomnil na postavo. Prisegel je, da bo spolnoval postavo. Postava se mora spolnovati, in postava pravi, kdor ne plača renta, mora iz hiše. Zopet se odkašlja sodnik, ne sicer tako uradno, toda precej hudo. Postava mu je zapovedovala jasno kaj mora storiti. Toda namesto, da bi z ostrim glasom zapovedal: "Ven", se je ponovno odkašljal in vprašal navzoče: "Kaj pa je vendar z vami?"
In sodnik Ely je slišal dovolj, zakaj družina ni plačala renta: Oče je brez dela, in dasi išče delo, ga ne more najti. Mati pa dela ves ta čas. 10 otrok je v družini, ona in oče, torej dvanajst oseb, in mati dela ves teden pri neki dobri družini za $15.00 na teden. S tem se živijo. S $15.00 na teden se živi družina 12 oseb. Pet milj daleč hodi mati vsako jutro, da pride na svoje delo. Zgodaj zjutraj vstane, podoji otroka, potem pa gre. In v pondeljkih vstane s postelje še bolj zgodaj, da opere hišno perilo in je obesi na zmrznjene vrvi. Pozno popoldne se vrne domov. Tekom dneva pazi na male otroke najstarejši fant Evgen, 17 let star. In na male otroke je treba dobro paziti, posebno kjer jih je več v hiši.
Evgen, star 17 let, zgleda jako majhen za svojo starost. Vidi se mu, da ne vživa dovolj hrane. Zgleda kot fantek 12 let star. Noben delodajalec mu ne vrjame, da je star 17 let. In Evgen je dober fant. Podnevu menja plenice be-bičku, daje mleko otrokom, pazi, da se ne stepejo — skratka, prava mati je Evgen svojim otrokom. In ko so mali otroci tekom dneva zaspali za kratek čas, je šel ven, prine-eol zmrznjeno cunjo v hišo, jo otajal v vodi, in začel ribati tla.
Sodnik Ely se je počutil kot grešnik v tej hiši revščine in pomanjkanja. Toda zopet se je spomnil, da je sodnik in mora gledati, da se postave spolnujejo. Toda poleg spomina na postavo mu je prišlo v spomin tudi življenje te družine. Uboga mati, 10 otrok mora živeti, in noben otrok ne >.!obi dovolj hrane, in sinko Evgen, namesto da bi bil vesel zunaj med tovariši, mora paziti na otroke ves dan.
Postava! Sodnik Ely seže v žep in privleče ven $10.00, katere je dobil kot postavno plačilo, da vrže družino, ki ne plača renta, na cesto. Teh $10.00 podari materi. In sodni uradnik, ki je dobil plačano od postave $2.00 za izvršitev postave, tudi seže v žep in ponudi $2.00 materi. In sodnij-ska listina,«s katero se naznanja družini, da mora iz hiše, je romala nazaj v žep sodnika.
Preteklo sredo sta se sodnik in sodnji uradnik posvetovala v svojem uradu. Vedela sta, da sta prelomila postavo. Prisegla sta, da bosta pazila, da se postave spolnujejo. In obadva sta jo prelomila.
Toda — včasih je postava združena z usmiljenjem. Včasih govori srce, ne pa razum. In sodnik Ely v Euclid vasi je zadovoljen. Zadnjo besedo spregovorijo volivci. In volivci imajo srce.
Gorenjski fantje, zlasti v Bitnjem pri Kranju, ne morejo pozabiti prejšnjih pretepa-ških časov in ni čuda, da jim pogosto zavre kri.
Odkar so se starejši vrnili iz vojne, do kompliciranejših pobojev in pretepov ni prišlo, baje so se iztepli in naveličali v vojni. Tradicije so pa močne in stare, začeli so ta posel mladiči, zakaj bi verno ne posnemali zgledov starejših borcev.
Jože Hartman in Jože Po-renta sta dva taka junaka sedanjih dni. Na vas že hodita, tudi vasujeta že, na Gorenjskem dandanes vasovanje ni več nevarno, in vriskata že na vasi in voijeta: "Auf, pr-mejduš!" Kdo bi zameril fantovski prešernosti.
Ljubil pa je Jože ali Hartman ali Porenta ali oba, ne vem, natakarico v Kranju; vsaj oba sta hodila k njej, oziroma v gostilno radi nje; ali radi varnosti oba, ali radi ljubosumnosti, kar se večkrat dogaja, ne vem.
Ker so pa ženske in zlasti njih okus spremenljivi kot večer ali vreme in takrat je bilo tudi vreme čudovito spremenljivo, ni čuda, da ji je ugajal neki Štajerc bolj kot obadva Jožeta. To ju je raz-kačilo in vzvalovalo mlado kri. Obdelala sta ga z nožem, ga še "propisno" oklala in izginila. Ker pa svojega zmagoslavja nista mogla zamolča-ti in sta hotela na vsak način postati slavna, sta zavila v gostilno h Križnarju v Straži-šču. V znak dokumentiranja svojega junaštva in osvete, sta javno v gostilni obrisala krvave nože.
"Prokleto sva ga naklestila in sparala, še sedaj imam krvav nož," je rekel Joža drugi Joža je pokazal i sv i nož in samo pokimal.
Stvar je prišla v foke kran i skemu sodniku. Fanta sta pa tajila in bi bila najbrž utajila in brez kazni odšla iz rok so dišča. Pa ni vrag, sodnika je zanesel nos h Križnarju in Križnar je nehote pripovedoval o junaštvu obeh Jožetov. Nista več mogla utajiti, ker nista mogla tajiti, da sta brisala krvave nože.
In prvi Joža, ki je dobil za svoj junaški preizkus tri mesece, je rekel drugemu Jožetu, ki je tudi dobil tri mesece oddiha: "Prmejduš, drugič bom pa drugače delal. Mej duš sva bila trapasta, da sva se šla kazat k "Ropu" (Križnarju).
drago vasovanje.
V Bitnje, ali kakor pravijo tistemu delu "gasa" je prišel vasovat k lepi devici bogat j fant, napregel za to pot sani, da je pocingljavalo k hiši ljubice.
Tam pa je navada, da fant vasuje tajno, romantično, ni pa navada, razkazovati svojih potov in svojih namenov.
Vasovalec je spravil sanj in konja z opremo v stelnjak in brzo k ljubici; fantu je bilo mraz, dekle je govorilo kot bi sejal in je pozabil na konja in sani.
Zopet je zavrela v tem slučaju nagajiva kri bitenskih fantov; od sani so pobrali oj-nice in vse pritikline, konju pa vso opremo.
Nikamor niso nesli stvari prodajat, tudi jih niso bogve kako temeljito skrili, potak-nili so jih bližnjemu kmetu med njegovo ropotijo.
Iz sladkega razpoloženja pri vasovanju je fanta dvignila noč, čas, ko se je moral posloviti od ljubljenega, brhkega dekleta. Povabil je še dekle na sani, dekle se je napravilo, kot se je za take vožnje treba in bilo pripravljeno.
Pa kakšna jeza, beganje, iskanje, preklinjanje. Konj je v stelnjaku oproščen vsega
rezgetal, sani pa poleg samevale brez ojnic. Ni mu drugega kazalo, zajezdil je konja, sani pa pustil in osramočeno dekle, ki je že težko pričakovalo, da izgine izpred očesa oprezne matere. To pot so bili pa fantje previdnejši in so skrivnost obdržali zase, dasi ;so na vse strani poizvedovali za krivci. Šli so pa tako daleč, da so vasovalčev! prijatelji aretirali nedolžnega fanta j— godca, ki si je za predpust kupil par novih podplatov, češ, da jih je izrezal iz konjske opreme vasovalca. Pa jo jim je zasolil in se je aretaci-j ja izjalovila. Vasovalca pa baje že nekaj časa ni bilo v "ga-so".
Vesela poroka, žalostna "oh-cet".
Ženitovanja so pri nas vedno združena z veseljačenjem fantov. Zakaj bi se radostil samo ženin, njegovi vrstniki se pa pri pogledu nanj žalosti-li. Saj so med njimi fanti pri štiridesetih letih, ki se ne morejo oženiti, ker jim stari ne dajo grunta "čez".
Zato pa skrbno čuvajo star običaj "šrange", ki je vedno v zvezi s precejšnjo odkupnino, kakršna je že pač nevesta, dota in "bališ".
V loških hribih so se pri nekem ženitovanju zbrali poštami fantje, napravili šran-go, pri šrangi mizo, na mizo pa postavili "Štefan" žganja. Saj je bil tudi mraz in kdo bi v mrazu pil vino.
Od daleč je bilo čuti že vrisk svatov in hreščanje harmonike z močnim vmešavanjem klarineta.
Fantje so si privoščili dolge požirke žganja, da bi jim beseda bolj tekla in da bi bili pri kupčiji vztrajnejši.
7onrj;t~	r	<ja je bji
žt; 1 varče možakar, nevest,! še bolj. >i.» čenin se na ljubo ženici \\ i »iKjgel pobotati s ■ a nt. Nje i ir njem« se je zde-
. >dkup a vsota previsoka.
anije so bili pa trdni, šranga dovolj močna, ženin in nevesta, drug in družica, starejši-na in teta, sratje in vse osob-je niso mogli naprej.
Ženin je velel pognati in konji bi bili pretrgali "šran-go", da niso fantje pograbili uzd in vso karavano ustavili. Užaljeni vsled kaljenja in teptanja najsvetejših, hkrati najbolj dobičkanosnih narodnih običajev, so se udarili s svati in ženinom. Vse veselo razpoloženje je hipoma prenehalo in vsak je skrival le svojo glavo. Najslabše je naletel ženin. Pri prvem spopadu jo je dobil z nožem v rebra drugi so pa dobili za spomin trajna znamenja s koli. Menda se je v tistem kraju prvič zgodilo, da je nevesta prišla na ženinov dom sama. Ženina so morali namreč pustiti v bližnji hiši, dokler ni prišel na pomoč zdravnik.
Ženitovanje se je pa baje kljub temu vršilo. Razpoloženje je bilo pa kolikortoliko slabo, ker so ogorčeni svatje očitali godcem, da jih v boju niso podpirali. Godci so se seveda izgovarjali, da jim ni bilo toliko za eventualne ba-tine, pač pa da so se bali za svoje instrumente, ki so v sedanjem času težko plačljivi.
Prav v istih krajih so pa zadnjič svatje s pomočjo godcev pretepli nasilne "šrangar-je". In v kolikor je bilo prvo ženitovanje v rajanju prikrajšano, je bilo drugo povečano. Ženitovali so namreč tri dni in tri noči, to iz same prešernosti, ker niso plačali "šrange". Lepa in stara je navada "šrange' ali mnogokrat prinaša žalostne in drage posledice. "Šrangarji" so že večkrat, kakor tudi to pot, zagovarjali svoje preširoko mišljenje pravice pred sodiščem.
JERA, V PEČ ZAKURI!
Mraz je pritisnil tisto jutro, ko se je kmet Žovnež odpravljal z doma v Kamnik na sejem. Ampak stvar je že ta-1 ka, da je o sv. Jakobu vroče, o sv. Boštjanu pa ledeno. Za- ■ to tudi tisto leto ni moglo bi-j ti drugače. Ko je mož že od-j hajal s praga, mu je žena Je-ra še govorila: "Le tisto glej, dedec, da se ga danes spet ne nalezeš! Zdaj ni pravi čas, da bi za cesto legel in prespal svojo pijanost!"
"Ne razlagaj mi venomer starih litanij!" se je obregnil Žovnež in odkorakal.
Med potjo v Kamnik se ni Žovnežu nič posebnega pripetilo. Če je na treh krajih sproti použil požirek žganja, sko-ro ni menda vredno omenjati.
Vse drugače pa se je obrnilo ob povratku s sejma. Vračal se je v družbi peterih znancev, ki so bili vsi na glasu kot dobri pivci. Prav brez posebnih nezgod bi bil Žov-. než lahko dospel domov, če bi se zavoljo tovarišije ne bil ustavil pri Pircu na Rovih.
Ves svet se je vrtel okrog žovneža, vsaj njemu se je tako zdelo, ko je z veliko težavo kolovratil v mraku od Pirca proti domu.
Pri Krevlju v Grabnu imajo vedno kup gnoja pred hlevu. Ravno do tod je prikoba-cal Žovnež, tu se je spotaknil in legel, noge ga niso več no-sle dalje. . . V vinjenosti se mu je menda čez čas zazdelo, da je zlezel na domačo peč, pa je le na toplem gnoju počival.
Toda vinska gorkota se je kmalu začela poslavljati od njega. Žovneža je začelo mra-ziti. Mesec ga je sicer obseval, toda Žovnež se je stiskal in mižal.
"Jera, v peč zakuri! Zlodej, saj bom še zmrznil. Čisto sibirsko me zebe."
Tako je žovnež začel ro-bantiti in k sreči je slišal njegovo« godrnjanje Krevljev Jože, ki je v hlevu pospravljal. Usmilil se je zmrzujočega Žovneža in ga odvedel v toplo hišo za peč.
Proti jutru se je Žovnež iz-treznjen in dobro pregret podal domov. . .
Stvar ni ostala prikrita in čez par dni je že tudi Jera zvedela, kje je njen mož hotel prenočevati. Kadar sta se odslej sporekla, mu je pona-gajala: "Kaj boš ti, revež, ki ne razločiš gnojnega kupa od domače peči! . . ."
IZ DOMOVINE.
Trikrat stari oče v enem
tednu. Redki so ljudje, ki bi se jim dogodila ta sreča, ali pa nesreča v sedanjih dragih časih, da v enem tednu postanejo trikratni stari očetje. Vendar se je to pripetilo prejšnji teden vojvodinskemu seljaku Laliču. Njegove tri hčere, ki so se lanski predpust zapored poročile,' so prejšnji teden zapored porodile in svojega očeta razveselile s tremi čvrstimi vnuki.
Zverinsko divjaštvo. V
Kamilici pri Mariboru se je vršila minulo nedeljo domača predpustna veselica v gostilni Šerak. Na ples sta prišla tudi 20 letni viničarski sin iz Brestrnice Štefan Štravs in 39 letni hlapec' iz Kamnice Matija Haložan. Naenkrat je nastal med pijanci prepir in Haložan je začel iz repetirke streljati v strop. Gostje so Haložana končno vrgli iz gostilne, z njim pa je šel tudi Štravs, ki se je zavzemal zanj. Za njima je gostilničar-ka vrata zapahnila. Haložana je to razjezilo in je pričel zunaj streljati v vrata. Streli so težko ranili 6 oseb. Najhujše je bil zadet 16 letni Franc Reiser iz Brestrnice. Nadalje so bili ranjeni Terezija Gradišnik iz Kamnice, Štefan Pav-
šič, mesar iz Kamnice, Franc Marinšek, viničar iz Rošpoha, Ivan Flakuš in Franc Lesnik iz Studencev. Gostje so Haložana prijeli in razorožili. Štravs pa je ušel. Vendar je orožništvo že oba aretiralo. Aretiranca se izgovarjata s popolno pijanostjo. Pri nas je pijanost olajševalno sredstvo, v Ameriki pa baš pijanec dobi še posebej kazen za pijanstvo. Zato se doma lopovi vedno izgovarjajo s pijanostjo.
V	Cerkjah na Gorenjskem je neko dekle umorilo svojega nezakonskega otroka in ga zakopalo na neki njivi. Izročili so jo sodišču.
Ne privoščijo mu smrti. V Sarajevu je nedavno mladi postopač Ahmed Buljubašič v zaporu poizkusil samomor. Ravno ob pravem času mu je še stražnik prerezal jermen, na katerega se je obesil. Ko so ga izpustili iz zapora, se je napil in zaspal na tračnicah cestne železnice. Toda policaj ga je zbudil in nagnal domov. Že naslednji dan se je smrti željni Ahmed odpravil v samotno predmestje in se obesil na neko drevo. Pa spet ni imel sreče. Ko ga je zanjka že precej tiščala, je v zadnjem hipu, prihitel neki zidar in Ahmedu prerezal vrv. Ves obupan je Ahmed, nesojeni samomorilec, prišel pred policijo. "Kaj ti ni prav na svetu?" ga vpraša policijski komisar. "Da me ne pustite na drugi svet," se je odrezal Ahmed, ki bi se raje "fental" kakor pa prijel za delo.
Dvojni madžarski morilec na našem ozemlju. Madžarski potepuh Seiler se je minulo soboto ponoči priplazil preko meje ter v obmejni vasici Bezdan pri Somboru umoril 80 letnega samotnega prev-žitkarja Vašaša in njegovo 70 letno ženo. Nato je pobral vse, kar se mu je zdelo vredno, in hotel pobegniti nazaj čez mejo. To pa ni šlo tat o lahko. Naše obmejne straže so medtem že dobile vest o izvršenem dvojnem zločinu in Seiler jim je priletel naravnost-v pest. Zdaj ga bo obsodila in nedvomno tudi obesila somborska sodnija.
Strašen zločin pohotneža.
V	neki dalmatinski vasi je 22 letni fant Dušan Kereš zalezoval 19 letno Rožico Čupič. Ker ga je odbila, jo je na samem napadel, onečastil, ji nato s kamnom razbil glavo in oropal. Zločinca so orožniki kmalu po zločinu aretirali.
Samomor zapeljivca. Pred tedni je prispela v novosad-sko bolnico neka 12 letna de-vojka, ki je rodila žensko dete. Mlada mati je takrat izjavila, da je bila meseca marca v preteklem letu napadena od nekega neznanca in zlorabljena. Pozneje se je dognalo, da ta njena trditev ne odgovarja resnici. Ugotovljeno je bilo sedaj, da je imela ljubavne odnošaje s svojim | svakom, 35 letnim poštnim slugo Nikolajem Lehrman-nom, ki je bil takoj aretiran.
V	neopaženem trenutku pa je med zasliševanjem potegnil samokres in se ustrelil. Bil je takoj mrtev.
V	Zaphini pri Trojanah je posestnik Lovro Strnišnik s svojim sinom podiral v gozdu bukev.'Ko je bila podsekana, je padla na drugo drevo. Radi
tega jo je oče s cepinom iz-podnašal, pri tem pa ga je drevo udarilq s tako silo, da je obležal mrtev na mestu. Zapustil je več otrok.
V	činžatu pri Sv. Lovrencu na Pohorju so našli na stranišču nekega železniškega uradnika jnrtvo dete ženskega spola. Dognalo se je, da je dete porodila neka slaboumna dekla, ki ne ve, niti kdaj niti s kohi je občevala.
Na Pragerikem se je spri neki Josip Sagadin s tamoš-njimi fanti. V hipu se je razvil pretep, tekom katerega mu je neznan nasprotnik prerezal z nožem žile in kite na levi roki. Sagadina so prepeljali v mariborsko bolnico, pretepače pa je odvedlo orožništvo.
V	Koprivnl pri črni je 12 letni Pavel Mokina padel s sanmi čez neko skalo in obležal mrtev.
Hripavost
in kaštlj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite
Several Cough Balsam,
ki prinaša zaželjeno in hitro pomoč. Imajte ga pri roki v hiši za zimske mesece. %
Cena 2 S in 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
Severov Almanah za leto 1924
je natisnjen. Dobe se po vseh lekarnah zastonj, ali pišite nam.
JOS. MOD1C,
Slovenska GROCERIJA.
1033 B .62nd St. Tel. Randolph 7386
f2>-
Vjj
Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je
SlimS
JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljša domaČa zdr&viia s točno postrežbo.
St. Clair-av. in Addison Rd

PREMOG.
llluc Diamoid premog $10 tona Malo dima jn pepela od toga premoga. Dij,g premog od $6.50 naprej. Pwihontas premog brez dinui I-eliigh (rd premog. Vse vrste koks uj $6.00 naprej.
YATES COAL CO.
1261 MlRQUETTE ST. Main 503	Randolph 280.
^DRTXVTzupnik
Z<i|)0Zdravnik. V Knaus<Lem poslopju, vhod samo na 62. testi, nad North American banko.
Rafaolph 7410. Devet let v tej okolici.
ANCHOR
V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH
Aquitania .......45.647 ton
Mauritania .....30.704 ton
Berengaria .....52.022 ton
Odplove vsako soboto 1 teh velikanov
Krasne kabine 3. raz. z 2—4—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnica. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu	(m.
Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O.
SLOVENKA MESNICA jj
CM AS.1 ARMBRUSTER sc "lilija sedaj na 12011 Norwood Kd. Tel- I'unn- 1212.
i&mtmttamt^mtmttit ---■—---—
mtrrm.
Mi Izdclufemo furnese, kleparska dela, splošni popravila, vsa dal« iz jnedenin» jn bakra. Točna p»> >6tr«žba ob »sttkem času. Se prlpe-rcčfno za obila naročila.
Complete sheet Motal Works
F. J. DOL1NAR
1403 E. 65th St. Randolph 4758
/
Zgodbe Napoleonovega huzarja.
Spisal: A. Con&n Doyle
Dobro. On zahteva, da se poravna zadeva takoj tu v sobi in preko mize. To ravnanje je popolno makorektno. Pripravljen sem prevzeti odgovornost."
Po tej izjavi je bila vsaka beseda odveč. Lord Rufton je sedel žalostno v svojem kotu, čelo nabrano v globoke gube, in roke zakopane v žepih jahalnih hlač. Polkovnik Berkeley je preiskal pištoli in položil obedve na sredo mize. Lord Dacre je stal na enem koncu, jaz na cjrugem; ločilo naju je osem čevljev fino pobranega mahagonijevega lesa. Na preprogi, s hrbtom proti kaminu, je stal dolgi polkovnik, z rutico v levi roki in s cigaro v desnici.
"Kadar izpustim rutico," je proglasil, "vzemita vsak svojo, pištolo in streljajta poljubno. Ali sta gotova?"
"Da!" sva vzkliknila oba.
Razklenil je roko, in rutica je padla. Naglo sem se sklonil naprej ter segel po pištoli, toda miza je bila — kakor sem že omenil — osem čevljev dolga, tako da je lord s svojimi dolgimi rokami laglje dosegel pištolo kakor jaz. še preden sem se dobro vzravnal, je počilo, in temu edinemu se imam zahvaliti za življenje. Njegova krogla bi mi bila prodrla možgane, da sem stal pokoncu. Tako mi je žvi-žgnila samo skozi lase. A v hipu, ko sem pomeril nanj, so se odprla vrata, in objelo me je dvoje ženskih rok!
"Ne streljajte! Polkovnik Gerard, .zaradi mene ne streljajte!" je viknila s obupnim glasom. "Nesporazumljenje je krivo, verjemite mi, nesporazumljenje, nesporazumljenje. George je najboljši mož na švetu. Nikoli več ga ne zapustim!" S temi besedami je potegnila mojo roko dol in prijela za pištolo.
"Jane, Jane!" ji je zaklical lord Rufton. "Pojdi z mano. Ne ostani tu. Pojdi z mano."
"Vsa stvar je prokleto smešna," je dejal polkovnik Berkeley. ,
"Kaj ne, da ne ustrelite, gospod polkovnik Gerard? Srce mi poči, ako ga ranite."
"Vraga, Jinny, pusti ga, naj dela kar hoče!" je krik-nil lord Dacre. "Povedel se je moško , zato nočem, da ga kdo moti. Naj se zgodi karkoli — jaz prejmem kvečjemu svoje zasluženo plačilo."
Toda že sem bil povedal grofici z naglim pogledom, kolikor je bilo treba. Izpustila je mojo roko. "V vaših rokah, gospod polkovnik Gerard, je življenje mojega soproga in sreča mojega srca," je dejala.
Kako pravilno me je sodila ta čudovita ženska! V prvem hipu sem stal neodločno, s prstom ob jezičku pištole. Nasprotnik mi je zrl pogumno v oči; trepalnice se mu niso zgenile, in v njegovih upornih modrih očeh ni bilo strahu.
"Dajte, dajte, vi Še niste ustrelili!" je zaklical polkovnik s svoje preproge.
"Streljajte že!" je dejal lord Dacre.
Hotel sem mu vsaj pokazati, da je njegovo življenje" popolnoma v moji roki, ter ponuditi vsem skupaj majhen primerček svoje strelske spretnosti. To sem moral storiti že radi časti. Ozrl sem se torej, kje bi videl kak primeren cilj. Polkovnik je upiral pogled v mojega nasprotnika, pripravljen, da ga vidi
v prihodnjem trenotku pasti. Stal je nekoliko pri strani; iz ust mu je še vedno štrlela cigara s palec, dolgim koščkom pepela na koncu. Po bliskovo sem dvignil pištolo in ustrelil.
"Dovolite, da vam osmuk-nem pepel s cigare!" sem dejal in se poklonil tako elegantno, da ti otočani gotovo še niso bili videli enakega.
Prepričan sem, messieurs, da je bila kriva pištola, ne pa jaz. Kar verjeti nisem mogel, ko sem videl, da sem mu odstrelil cigaro jedva pol palca pred ustnico. Ves trd stal je z ostankom cigare, ki mu je štrlel izpod osmojenih brkov. Še zdaj ga vidim pred seboj s tistimi osuplimi, srditimi očmi in dolgim, ozkim, str-mečim obrazom. Nazadnje se mu je razmotal jezik. Vedno sem trdil, da Angleži v resnici nikakor niso tako flegmatični in redkobesedni, ako jih le dobro podrezate. Živa duša na svetu ne bi bila mogla govoriti živahneje od tega polkovnika. Lady Jane si je kar tiščala ušesa.
"Nehajte, nehajte, polkovnik Berkeley!" je vzkliknil lord Dacre. "Ne pozabite, da je dama v sobi."
Polkovnik se je okorno priklonil.
"Če bi bila milostiva tako prijazna, da bi stopila za tre-notek ven," je dejal. "Rad bi razložil temu prokletemu Francozu, kakšno je moje mnenje o njem in o njegovih lumparskih šalah."
Tako vzvišenega sem se čutil v tistem trenotku, da sem ignoriral njegove besede ; pazil sem samo na njegov brezmejni gnev.
"Sir," mu pravim nato, "drage volje vas prosim opro-ščenja za nezgodo, ki se mi je pripetila. Zdelo se mi je, da bi užalil čast lorda Dacra, ako ne izpalim pištole, in po prošnjah te dame nisem mogel meriti na njenega soproga. Poiskal sem si torej drugačen cilj, in strašna je hotela, da sem vam odstrelil cigaro, ko sem vam hotel samo osmukniti pepel. Kriva je pištola, ne ja.z. Takšna je stvar in nič drugačna. Če pa zahtevate kljub temu še kako zadoščenje, potem seveda nisem zmožen odkloniti vaš poziv."
Postavil sem se vsekako imenitno ip osvojil s tem srca vseh. Lord Dacre je stopil k meni in mi stisnil roko. "Bogme," je dejal, "nikoli nisem mislil, da bom cenil kdaj kakega Francoza tako, kakor cenim vas. Vi ste mož in ka-valir, to moram reči." Lord Rufton ni zinil besedice, a pritisk njegove roke mi je razodel, kaj misli. Celo polkovnik Berkely se mi je poklonil ter izjavil, da ne misli več na nesrečno cigaro. In ona — ah, mes amis, da ste videli pogled, s katerim se je ozrla vame, nje zardela lica, vlažne oči in trepečoče ustnice! Kolikorkrat mislim na svojo lady Jane, si jo predstavljam ravno v tistem trenotku. Rada bi me bila povabila na obed, a razvideti morate sami, messieurs — čas ni bil pripraven za lorda Rufto-jna in zame, da bi ostala še dalje v Gravel Hangerju. Pustila sva spravljeno dvojico samo. Spotoma v vozu jo je bil prepričal o svojem odkritosrčnem kesanju, in tako sta postala spet srečna, ljubeča soproga. In da ostaneta tak-jšna, je bilo zame najbolje, da ;sem šel. Čemu naj bi bil mo-
til njiju domači mir? Moja navzočnost in prikazen sama po sebi bi bila težila gospeji-no srce. Ne, ne, moral sem se odtrgati — niti njeno prigovarjanje ni moglo izpremeni-ti mojega sklepa. Po dolgih letih sem zvedel, da sta živela Dacrova eno izmed najsrečnejših rodbinskih življenj daleč na okoli in da ni noben oblak več kalil njunega pokoja. In vendar bi rekel — ako bi bil videl Dacre svoji ženi v dno srca'— toda bolje je molčati! Žena ima svoje skrivnosti, in bojim se, da počiva ona s svojimi že mnogo let na kakem devonshirskem pokopališču. Morda je preminul že ves veseli krog in živi lady Jane samo še v spominu francoskega brigadirja. Toda vsaj on je ne pozabi nikoli.
Kako se je brigadir odlikoval
pri Waterloou, I. Dogodba v gozdni krčmi.
Izmed vseh velikih bitk, v katerih mi je bila dana čast, boriti se za cesarja in za Francijo, ni izgubil Napoleon niti ene. Pri Waterloou pa sem bil sicer navzoč — da se tako izrazim — toda boriti se nisem mogel, in sovražnik je zmagal. Nisem takšen, da bi podtikal tema dvema dejstvoma kako vzročno zvezo. Predobro me poznate, mes amis, in veste, da nimam takih zahtev za svojo osebo. Toda stvar je vsekako vredna premisleka, in razni ljudje so izvajali iz nje zaključke, ki so bili ja-ko laskavi zame. Bodi si kakorkoli, treba nam je bilo samo predreti par angleških karejev, pa bi se bila naklonila našim praporom zmaga tistega dne. Ali conflanški huzarji z Etiennom Gerar-dom na čelu ne bi bili mogli doprinesti tega — o tem so mnenja najpoklicanejših kritikov različna. Toda pustimo to! Usoda je hotela, da so morale biti moje roke zvezane in da se je porušilo cesarstvo. Hotela pa je obenem, da mi prinese ta dan žalosti in nesreče več časti, kakor če bi me bila gnala sreča od Bou-logna pa do Dunaja. Nikdar ne bi bila zasijala moja slava v tako žarki luči kakor v tistem vzvišenem trenotku, ko se je stemnilo vse naokoli. Znano vam je več ko zadosti, messieurs, da sem ostal zvest cesarju tudi v nesreči in sem odklonil ponudbo, naj prodam Bourbonom svoj meč in svojo čast. Nikoli več mi ni bilo dano čutiti med bedri bojnega konja, nikoli več galopi-rati na čelu svojih vrlih fantov in slišati za sabo ropota-nje bobnov in zvonkov pesem trobent. Toda v tolažbo mi je, mes amis, in solze mi stopijo v oči, ako pomislim, kako velik sem bil tisti zadnji dan svojega vojaškega življenja, in če si predstavljam, da se izmed vseh mojih velikih dejanj, ki so mi priborila ljubezen tolikih lepih žensk in spoštovanje tolikih hrabrih mož, glede sijajnosti, predrznosti in velikosti uspeha ne more primerjati niti eno z mojim slovečim pojezdom v noči 18. julija 1815. Vem, da se sliši ta istorija neštetokrat po oficirskih kazinah in po vojašnicah, tako da skoro gotovo ni v afmadi niti enega, ki je ne bi poznal, dasi je sam iz skromnosti doslej še nisem povedal. Nocoj pa, mes amis, bi vam v prijateljskem krogu vendar rad opisal ta dogodek, kakor se je vršil v resnici.
Pred vsem vam lahko zatrdim nekaj: v vsej svoji sijajni karieri ni imel Napoleon nikdar boljše1 armade nego je bila tista, ki je z njo začel to vojno. Leta 1813. je bila Francija izčrpana. Na vsakega veteranca je prišlo takrat | po pet mladih fantičkov — iMariluizke smo jih imenovali v šali, ker je cesarica sama 1 vodila nabore, dočim je bil ce-I sar v vojni. Toda 1. 1815. je
bilo čisto drugače. Jetniki so se bili vsi vrnili — iz snežne Rusije, iz španjolskih ječ in iz starih ladij, ki so služile Angležem kot zapori. To so bili sami nevarni dedci, ljudje ki so imeli za sabo po dvajset bitk in so hrepeneli po svojem poslu, s srcem polnim srda in osveteželjnosti. Vrste so bile polne vojakov, ki so nosili na prsih po dve, po tri službene medalje, in vsaka takšna medalja je pomenila pet službenih let. Pogum teh ljudi je bil uprav strahovit. Bili so vsi prepojeni z maščevalnostjo, gnevom in fanatizmom in so obožavali cesarja kakor moslim svojega preroka, pripravljeni, nasaditi se na lastne bajonete, ako bi mu mogli koristiti s svojo krvjo. Da ste videli dreviti v boj te stare veterance z bradatimi obrazi, divje žarečimi očmi in strašnim bojnim vpitjem, bi se bili kar začudili, messieurs, da se jim je bilo sploh mogoče ustavljati. Ti sinovi Francije so imeli takrat elan, ki se mu ne bi bil mogel upreti nihče drugi; a vražji Angleži niso imeli v životu niti elana, niti srca, marveč soliden, nepremičen "beef", proti kateremu smo zaman žrtvovali svoje moči. Takšna je bila stvar, mes chers amis! Na eni strani poezija, junaštvo, požrtvovalnost — idealne in heroične lastnosti; na drugi strani "beef". Naše nade, naše stremljenje in naše sanje — vse se je razbilo ob tem strašnem oldenglandskem "beefu".
Čitali ste, kako je zbral cesar svoje bojne sile in kako smo hiteli potem vsi skupaj s 130.000 starimi vojščaki na severno mejo ter se vrgli Angležem naproti. 'Dne 16. junija je krotil Ney Angleže pri Quatrebrasu, dočim smo mi porazili Pruse pri Lignyju. i Ne pristoji mi govoriti o tem, koliko sem bil deležen te zma-jge, a znano je splošno, da šo i se conflanški huzarji odeli s : slavo. Hrabro so se borili Prusi; 8000 mož so pustili na bojišču. Cesar jfe mislil, da je že opravil z njimi, ko je pustil maršala Grouchyja z 332.000 i možmi, da bi jih- preganjal in jim onemogočil, škodovati nam. Nato je odkorakal z okroglo 80.000 možmi nad |"proklete" Angleže. Kaj vse smo jim imeli Francozi vrniti: Pittove guineje, ports-mouthske ladije, napad Wel-lingtona in zavratne Nelso-nove .zmage! Zdelo se je, da je vendar že napočil dan plačila!
(Dalje prihodnjič.)
Sedaj je čas, ako hočete imeti Vašo obleko, ki je pokvarjena, da vam jo uredimo, da bode kakor nova. V zimskih mesecih, ko nismo tako zapos-Ijeni, vam vašo obleko lahko cenejše in lepše ščistimo, zlikamo, prebarvamo, predelamo ali popravimo. Preglejte vaše obleke in če je kaj potrebno na njih, jih prinesite k nam, pa boste zadovoljni. New York Dry Cleaning Co., I. Smuk, poslovodja, 6220 St. Clair, poleg kopališča. Če smo poklicani, pridemo iskat in pripeljemo na dom.	(x)
D
©
o
D
o
Hiša naprodaj
za 2 družini na Parkgrove ave. 5 sob in kopališče, škriljeva streha, trd les, china kabineti, nekaj malega takoj, drugo kot rent. Mr. Sproul, Room 12, St. Clair Market E. 106th St. in St. Clair ave. (23)
V najem
se dajo tri sobe s kopališčem, družini brez otrok ali pa pečlarjem. 639 E. 160th St. blizu S'aranac Rd.	(24)
O
D
KaS zavod,==
kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili.
Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente, v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu BREZPLAČNO.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
D
O
11
o
o
D
Šfifi PftKfl se dajo v najem za ma-1 S" UI1 OUUC lo družino. Vpraša se j £
na 7109 Lockyear Ave. blizu St. Fran-; cis cerkve.	(23) ;

iWWVVrt^VWWVWWVVWWWW[VYVWVWWWVWW£
-——I—
ijAj pomočnik, ki zna voziti I/C1U UUU1 truck vpraša naj v
uradu tega lista.	(23)
F ftt niinrnd^i 50x100 na Shaw- , LUl lldpruudj,nee Ave severno
od Travnikarjevega prostora. Vpraša! se pri Joseph Zalokar, 911 Addison ! i Rd.	(24)
ftfollFOftai posestvo v Starem Trgu tiapiuuaj pri Ložu Poizve se p,.;
Martin Bri'novec, 1146 E. 60th St.
(23)
Harmonika trivrstna' trikrat u.-
nai lUUiima glašena	'naprodaj,
stara 2 in pol meseca, se	proda po
nizki ceni. 3688 E. 77th	St. New-
burgh.	(23)
NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD, Cleveland, Ohio.
AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ ŠEGA PODJETJA.
ANTON GRDINA
Pogrebni direktor, balzamist
Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St. Druga hiša od St. Clair Avenue proti jezeru.

-i,
Slaščičarna J^^?™
za lastno ceno. Za naslov se poizve v uradu tega lista.	(23)
Naznanilo.
Vsem članom dr. sv. Ja'neza Krst., j »t. 37. JSKJ. se naznanja, da se gotovo vdeležijo korakanja ob priliki odprtije Slov. Narodnega Doma. Zbiramo se točno ob 2. uri v soboto popoldne, 1. marca na 62. cesti, proti jezeru, zadaj za slovensko banko. Pro-šeni ste, da se gotovo vdeležite vsi, da pokažemo narodu, da nas je veliko število. Z bratskim pozdravom FRANK J; JAKLICH, tajnik.
1184 E. 60th St.	(24
Edina slovenska trgovina
SINGER ŠIVALNIH strojev in potrebščin. Popravljamo tudi stare stroje. V zalogi imamo tudi Rotarex pralne stroje (Wash Machines).
LOUIS LEVSTIK
6527 ST. CLAIR AVE.
Naznanilo.
Opozarja se vse člane društva Slovenija, da so člani pri zadnji drust- ' veni seji sklenili, da se korporativno .V^.ei.ežiario slavnosti odprtije S. N'. I Doma, ki se vrši 1. marca, t. j. v soboto popoldne ob 2. uri. Zbirališče je v navadnih prostorih. Prošeni ste, da vsakdo to stori, ker to bo v ponos! vsemu slovenskemu narodu, zlasti pa v Clevelandu in okolici.
Z bratskim pozdravom
JOHN GERM, tajnik.	241
POZOR!
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah.
John Bukovnik,
6407 ST. CLAIR AVE.
v S. N. Domu. Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop.
=2*
POZOR!
V Clevelandu in okolici je naš edini pooblaščeni zastopnik za pobiranje naročnine, oglasov in drugih zadev, Mr. Anton Fortuna katerega priporočamo našim naročnikom in prijateljem. On ima pravico sprejemati denar in razna naročila.
REVOLUCIJA V BOLGARIJI.
Atene, 24. febr. V Solun so dospele brzojavke, da je na Bolgarskem zbruhnila revolucija. Punt vodijo komuni-i sti. Poznejše novice nazna-; njajo, da je namen revolucije pregnati kralja Borisa in ustanoviti republiko. Proti upornikom je poslala vlada vojaštvo. KRALJI IMAJO PLJUČNICO.
Iz Rima se poroča, da je za pljučnico obolel italijanski kralj, in glasom poročil iz Bukarešte je tudi grški kralj George obolel za dvojno pljučnico.
Gospodinjam kakor tudi trgovcem priporočamo svojo dobro in moderno urejeno mlekarno. Razvažamo na dom j sveže mleko vsak dan. Pri nas lahko naročite vse, kar spada k mlekarski trgovini. Pokličite po telefonu in vam pripeljemo na dom. Se priporočamo. CLOVER DAIRY 1003 E. 64th St. J. Meglich & S. Andolek, lastnika.
(Mon. 25) | ;
Naprodaj candy store
na jako dobrem prostoru. Cena z vsem blagom in opremo je samo $1200. Več se poizve v Sakserjevem uradu, 6104 St. Clair ave. telefon Pennsylvania 567
(x-16)
Vse sledeče blago dobite po posebno znižanih cenah sedaj pri meni:
ŽENSKE SUKNJE OTROČJE SUKNJE ŽENSKE OBLEKE
kiklje, bluze, pralne obleke, ženske in moške ter otročje jopiče, ženske in otroške spodnje obleke, nogavice, rokavice, predpasnike in vse drugo blago v zalogi. Vara se bo dobro izplačalo, če se preskrbite z gori navedenim blagom sedaj pri
B. B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave. Nasproti Narodnega Doma. X
Frank J. Lausche
--——	od-VetniK
i
V—
Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Ob torkih in četrtkih zvečer od 6 :ao do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510

* Kongres je sprejel postavo, ki dovoljuje soprogi ranj-kega predsednika Wilspna prosto poštnino za vse njene pošiljatve.
VEČ FANTOV
se sprejme na stanovanje in hrano. Dobra hrana in toplota po zimi. 1009 E. 62nd. (23)
UGODNA PRILIKA.
Imamo nekaj hiš naprodaj, ki se dobe za prav ugodno ceno. Oglasite se pri nas, da vam jih pokažemo I. Ni vsak dan take prilike!
A. F. LUČIC, Real Estate, 1174 Addison Rd.
Vsem rojakom naznanjam, da je moja trgovina z obuvalom v poslopju Slov. Nar. Doma moja lastna, in da nimam nobene zveze s katerokoli drugo osebo ali trgovino. Se priporočam za obilen obisk.
Jos. B. Perko
Lastnik.
6403 St. Clair Ave.
Frank J^akrajček
Slo-VsnsKi VogrebniK.
1105 Jfortaood 'Road 'Randolph 4983
Akt Stev. 113
ROMAN
Poslovenil E. V.
MMSil«
i
Stalo je mnogo voz pred hišo, vreme pa je bilo tako lepo, če tudi mrzlo, in ceste so bile suhe, tako da je baja-co sklenil iti peš domov, da si spotoma zbere svoje še nekoliko zmedene misli.
Prižgal si je smodko ter šel po ulici Saint Lazare navzgor, nato okrog Notre Dame de Lorette in v smeri na Faubourg Montmartre.
Naenkrat, ko je vpognil v ulico Olivier, je skočil neki moški iz sence, kjer je bil skrit in se vrgel s povzdignje-no roko na njega.
Na svojo srečo je imel mačji instinkt, ki mu je omogočil, da je v istem času pazil na druge in se sam branil, da je gledal na to stran, a vendar tudi na drugi strani videl vse.
Videl je, ali bolje, slutil moža, ki je čepel v senci in Čutil, kako se bo vrgel na njega, tako da se je mogel hitro pri-pogniti nazaj ter iztegniti roke!
Ta kretnja mu je brez dvoma rešila življenje; silni sunek z bodalom, ki naj bi ga bil usmrtil, je zadel samo njegovo roko.
Je.za, še bolj pa bolečine, so mu izvile vzklik: "Čakaj, lopov!"
Odskočil je en meter ter se postavil v bran. Nepotrebno.
Morilec, ki je videl, da ni zadel, ni poskusil v drugo ter hitro stekel v Faubourg Montmartre.
"To je bil gotovo Lagors," je mrmral bajaco, "in tudi Clameran ne more biti daleč. Med tem ko sem šel jaz na eni strani okrog cerkve, sta prišla onadva na drugi strani okrog in sta me tu čakala."
Rana pa ga je občutno skelela. Postavil se je pod svetilko, da jo preišče. Zdelo se je, da ni nevarna, pač pa je bila zelo široka ter šla skozi celo rneso.
Raztrgal je robec na štiri dele ter si spretno obvezal roko.
"Vsekakor sem na sledi resnim stvarem," si je mislil, "če sta posegla ta lopova po bodalu. Pametni ljudje, kakor sta tadva, se ne izpostavljajo prostovoljno nevarnosti, da pridejo pred poroto, če se imajo bati samo obtožbe pred sodnim dvorom."
Ni pa šlo, da bi bil ostal še delj na tem mestu. Prepričal se je, da more roko še rabiti, če tudi s težavo, in sedaj je sledil svojemu sovražniku ter skrbno pazil, da je ostal sredi ceste in se izogibal temnih kotov.
Nikogar ni videl, vendar pa je bil prepričan, da mu nekdo sl,edi.
Ni se motil. Ko je dospel na Boulevard Montmartre ter prekoračil cesto, je videl dve postavi, kateri je poznal. Oba sta šla istočasno z njim malo višje čez cesto.
"S prav odločnima lopovoma imam opraviti, niti ne prikrivata, da mi sledita. Prebrisana sta in sta imela gotovo že več takih doživljajev, ne bo lahko jih spraviti na napačno sled. S takima lopovoma bi se mi gotovo ne posrečilo z vozom, kakor pri Fanferlotu. K temu se moj prokleti sivi klobuk še sveti eno uro daleč."
Šel je po Boulevardu navzgor in je vedel, ne da bi se bil okrenil, da sta mu bila oba sovražnika trideset korakov za petami.
"in vendar jih moram za
vsako ceno odpraviti," si je rekel na tihem. "Dokler sta za menoj, ne morem niti domov, niti k "Ahanglu". Sedaj me nočeta več umoriti, vedeti pa hočeta, kdo da sem. Če pa bi spoznala, da se skriva za bajacom gospod Verduret in za Verduretom Lecoq, potem zbogom načrti. Potem izgineta v inozemstvo, denarja jima ne manjka, in jaz bi imel bla-mažo, stroške in svojo rano."
Misel, da bi se mu mogla Raoul in Clameran izmuzniti, ga je tako vznemirila, da je mislil trenutek na to, da bi jih dal aretirati.
To bi bilo resnično prav lahko. Samo proti njima mu je bilo treba skočiti in klicati na pomoč, potem bi prišli z vseh strani in vse tri aretirali in zaprli pri policiji.
To je ravno tako enostavno kakor premeteno sredstvo, katerega se poslužujejo varnostni agenti, če nalete nenadoma na kakega signalizira-nega zločinca, ki ga ne morejo prijeti brez zapornega povelja. Drugo jutro se zadeva pojasni.
Bajaco je imel dosti dokazov v rokah, da pridrži Lagor-sa trajno v zaporu. Lahko bi bil pokazal pismo in zrezan molitvenik, lahko bi dokazal eksistenco zastavnih listov, ki so ležali v Vesinetu, lahko bi pokazal svojo roko. V najslabšem slučaju bi moral Raoul vsaj povedati, kako in zakaj je ukradel ime Lagors in ,zakaj se je izdajal za Fauve-lovega sorodnika.
Na drugi strani pa bi utegnil, če bi postopal tako neprevidno, pripomoči k rešitvi glavnega krivca, gospoda de Clamerana. Kaj je govorilo proti njemu? Nič. Mnogo krepkih domnevanj je bilo, a nobenega dokaza.
Po dobrem preudarku je sklenil bajaco, da bo nastopal na lastno pest, kakor je postopal do sedaj, in sklenil je nadalje, da bo sam rešil uganko, kakor je domneval, da se da rešiti.
Ko je bil to sklenil, je šlo samo še za to, da premoti zasledovalca.
Šel je po Boulevardu Se-bastopol navzgor in sicer ne več omahujoč, marveč z brzi-mi koraki.
Ko je dospel do nasadov umetnoobrtnega muzeja, se je naenkrat ustavil. Dva stražnika sta mu prišla nasproti ter jih je ustavil, da jih vpraša za nekaj nevažnega.
To je imelo zaželjeni uspeh. Raoul in Clameran sta se ustavila v razdalji dvajset korakov ter se nista upala naprej.
Dvajset korakov. Več bajaco ni potreboval. Med tem ko je govoril s stražniki, je bil pozvonil pri hiši kjer so stali. Ko je slišal, kako se je odprl zapah, je pozdravil ter hitro vstopil. Eno minuto pozneje, ko sta bila stražnika odšla, sta Clameran in Lagors tudi pozvonila pri teh vratih.
Vrata so se bila odprla. Poklicala sta hišnika, da ga vprašata, kdo je oni gospod, ki je ravnokar prišel kot bajaco preoblečen domov.
Hišnik jima je povedal, da ni videl nikogar, ki bi bil prišel maskiran domov, sploh mu ni znano, da je kdo odšel maskiran iz hiše. "Sploh pa," I je dostavil, "ne morem ničesar z gotovostjo trditi, ker ima hiša še en vhod iz ulice St. Denis."
' "Prevarana!" je vzkliknil Lagors, "sedaj ne bova nikdar izvedela, kdo da je ta bajaco."
V	tem trenutku, ko sta Raoul in plavžar v skrbeh odhajala, je prišel bajaco v vsej naglici točno ob treh pred hotel "Arhangel".
Prosper, ki je slonel pri oknu, ga je videl že od daleč. Že od polnoči je čakal mrzlično kakor obtoženec, ki stoji pred odločitvijo svojih sodnikov. Zato je stekel tudi Ver-duretu do stopnic nasproti.
"Kaj veste? Kaj ste izvedeli? Ali ste videli Madelaj-no? Ali sta bila Raoul in Clameran na plesu?"
Verduretova navada ni bila, da bi se razgovarjal na kraju, kjer ga je mogel kdo slišati.
"Pred vsem," je odgovoril, "pojdiva v vašo sobo in dajte mi najprej vode, da si izpe-rem majhno rano, ki me peče, kakor ogenj."
"Za boga! Ali ste ranjeni?"
"Da, ranjen, to je spomin na vašega prijatelja Raoula. No, ta bo že izvedel, kaj stane praska na moji koži."
V	mrzlem naglasu bajaca Verdureta je bilo toliko grožnje, da je bil Prosper ves presenečen.
Medtem si je Verduret obvezal roko.
"Sedaj," je rekel Prosper-ju, "lahko govoriva. Naši sovražniki so sedaj previdni. Gre za to, da jih zadenemo hitro kot blisk."
Verduret je govoril kratko in zapovedujoče, kakor ga Prosper še ni slišal.
"Varal sem se, šel sem napačno pot; to se lahko pripeti vsakemu. Priznati moram, da sem smatral učinek za vzrok. Oni dan, ko sem mislil za gotovo, da imata gospa Fauvel in Raoul kaznjivo razmreje, sem mislil, da imam v rokah niti, ki naj bi mi odkrile resnico. Moral bi biti previden, to je bilo preenostavno in naravno."
"Ali mislite, da je gospa Fauvel nedolžna?"
"Gotovo ne, toda ni v tem smislu dolžna, kakor sem domneval. Kaj so bila moja domnevanja? Rekel sem si: Zaljubljena v lepega in zapeljivega lopova, mu je dala gospa Fauvel ime sorodnika ter ga predstavila svojemu možu za svojega nečaka. To je bila spretna zvijača, ki je odprla zakonolomstvu vrata hiše. Najprej mu je dala ves denar, s katerim je razpolagala; pozneje mu je izročila svoj lišp, ki ga je nesel v zastavljalnico; končno, ko ni imela ničesar več, mu je dala vzeti denar iz moževe blagajne. — Tako sem si stvar mislil."
"In na ta način se je dalo tudi vse razložiti."
"Ne, ne vse; to sem vedel in sem torej nastopal z obžalovanja vredno lahkomiselnostjo. Kako se je dala razložiti pri moji prvi sumnji Cla-meranova moč?"
"Clameran je kratkomalo Lagorsov sokrivec."
"Da, ravno v tem tiči zmota. Sam sem dolgo mislil, da je Raoul glavna oseba, v resnici ne pomeni nič. Včeraj med prepirom, ki je nastal med njima, je rekel plavžar svojemu dobremu prijatelju: "Sploh, dragi moj, nikar ne misli, da se mi boš ustavljal, razbil te bom, kakor steklo." To dokazuje mnogo. Fantastični Lagors ni ljubček gospe Fauvel, marveč Clameran
fa ima v svojih Krempljih.
udi vzrokov za pokornost Madelajne bi si ne mogli razložiti. Madelajna ne uboga Lagorsu, marveč Clamera-nu."
Prosper je skušal ugovarjati.
Verduret je lahno zmajal z ramo. Treba mu je bilo izpre-govoriti le eno samo besedo, da prepriča Prosperja. Treba
mu je bilo samo reči, da mu je Clameran pred tremi urami naznanil svojo poroko z Ma-delajno. Storil je to napako, da te besede ni izpregovoril, ker je bil prepričan, da bo mogel ob pravem času preprečiti to poroko ter ni hotel svojemu varovancu naprtiti še te skrbi.
"Clameran sam," je nadaljeval, "ima gospo Fauvel v rokah. Toda kako strašno orožje ima, da si je zagotovil to tajinstveno moč? Zanesljivo iskanje je dognalo, da sta se pred petnajstimi meseci prvič videla, odkar je bila ona poročena, in njen sloves je bil vedno vzvišen nad vsakim obrekovanjem. Torej leži tajnost te moči na eni strani v tem svojstvu, na drugi strani I pa v preteklosti."
"Tega ne bomo izvedeli," je rekel Prosper tiho.
"Nasprotno, vse bova izvedela, če poznava Clamera-novo preteklost. Ko sem imenoval danes zvečer ime njegovega brata Gastona, je Clameran tako prebledel in se je tako ustrašil, kakor da je zagledal duha. Pozneje sem se spomnil, da je Gaston nena-idoma umrl, ko ga je njegov brat obiskal."
"Ali mislite na umor?"
"O ljudeh, ki so poskusili umor, lahko mislim vse. Tatvina, moj ljubi, je v tem trenutku postranska stvar, ki se da lahko razložiti, in če bi šlo samo za to, bi vam rekel: Moja naloga je storjena, pojdiva k preiskovalnem sodniku in si dajva zaporno povelje."
Prosper je vstal, prsi so se mu širile in oči so se mu svetile v upanju.
"Vi veste ... Ali je mogoče?"
"Da, jaz vem, kdo je dal ključ, vem, kdo je izdal besedo. . ."
"Ključ? . . . Lahko je bil ključ gospoda Fauvela, toda beseda? . . ."
"Nesrečnež! Vi sami ste jo izdali. To :ste pozabili, kaj ne? V vašo srečo ima vaša ljubica boljši spomin. Ali se spominjate, da ste dva dni pred tatvino skupaj večerjali z Gipsy, Lagorson in dvema drugima prijateljema? Nina je bila žalostna. Koncem ve-|čerje je igrala zapuščeno že-no.
"Da, na to se spominjam."
"Potem tudi veste, kaj ste odgovorili?"
Prosper je premišljeval.
"Ne vem," je odgovoril.
"Torej, vi neprevidni človek, vi ste rekli Nini: "Ti mi delaš krivico, če mi očitaš, da ne mislim na tebe. Ravno sedaj drži tvoje ime zaprto blagajno mojega šefa."
Prosper se je udaril na če-lp. V hipu je spoznal resnico.
"Da, da," je vzkliknil, "spominjam se!"
"Potem boste razumeli tudi ostalo. Eden izmed obeh je šel h gospe Fauvel in jo je prisilil, da mu je izročila možev ključ. Na srečo je postavil lopov gumbe na ime Gipsy ter ukradel onih 350.000 frankov. Gotovo je, da se je gospa Fauvel udala samo najstrašnejšim grožnjam. Oni dan po tatvini bi bila skoraj umrla, uboga žena, in ona je bila tudi, ki se ni strašila nevarnosti, ter vam poslala onih 10.000 frankov."
"Kdo je torej kradel, Raoul ali Clameran? Od kod imata tako veliko moč nad gospo Fauvel? In kako to, da je Madelajna zapletena v te lopovščine?"
"Na ta vprašanja še ne vem odgovora, moj ljubi, in zato tudi še ne greva k sodniku. Dajte mi deset dni časa. Če v desetih dneh nisem ničesar našel, se vrnem in potem bova povedala gospodu Patn-
gentu, kar veva."
"Kaj, vi hočete odpotovati?"
"V eni uri sem na poti v
i Beaucaire. Ali nista Clameran in gospa Fauvel, ki je rojena de Verberie, iz tamošnje 1 okolice?"
"Da, jaz poznam rodbine."
"Torej, natančneje se hočem podučiti o njih. Niti Raoul niti Clameran nama ne moreta uiti, oba sta pod policijskim nadzorstvom. Vi pa, Prosper, prijatelj, bodite previdni. Obljubite mi, da boste ostali tu kakor v ječi, dokler mene ne bo tu."
Prosper je sveto obljubil, kar je Verduret od njega zahteval. Tako pa ga vendar ni hotel pustiti stran.
"Ali naj ne izvem, kdo da ste in kakim okolnostim se imam zahvaliti za vašo vsega-mogočno pomoč?"
Čudni gospod se je žalostno nasmehnil.
"Povedal vam bom to v
navzočnosti Nine oni dan,
, predno se zaročite z Madelaj-i >» no.
Ko je bil prepuščen svojim razmišljevanjem, je spoznal Prosper šele, koliko je bila i vredna za njega Verduretova pomoč.
Pregledal je vse, kar je bil njegov tovariš raziskal, ter se prestrašil nad obsežnostjo teh preiskav.
Koliko odkriti v manj kakor osmih dneh in s koliko natančnostjo, dasiravno je trdil, da je bil na napačni poti! Iz posameznih znakov je sklepal tako sigurno ter prešel iz dejstev na vse mogoče in izgradil zgodovino, ki je bila, če že ne čista resnica, vendar tako verjetna, da ji ni bilo mogoče ugovarjati.
Prosper si je rekel, da sam ne bi bil prišel nikdar do tega rezultata. On ni imel niti Verduretove bistroumnosti : niti njegovega daru, spoznati vse tako hitro in sigurno, in ne njegove drznosti; ni si mogel izsiliti pokornosti, ni si mogel poiskati sodelavcev in posredovalcev ter uporabljati ljudi in dogodke za svoje namene.
Ko ga ni imel več poleg sebe, mu je manjkal ta prijatelj, manjkal mu je njegov glas, zdaj rezek, zdaj prijazen, ki pa mu je dajal vedno pogum in tolažbo.
Strah ga je bilo samote, in kakor otrok, ki ga je zapustila dekla, se ni upal sam niti kaj govoriti, niti misliti. To pa je vedel, da se mora držati svarila svojega zaščitnika. Ostal je zaprt pri "Arhanglu" ter niti glave ni pomolil skozi okno. — Dvakrat je dobil poročila o Verduretu. Enkrat je prispelo pismo, v katerem mu je prijatelj naznanil, da je videl njegovega očeta, ki mu je šel zelo na roko. Drugič je prišel Dubois, sluga gospoda de Clamerana, ter sporočil od onega, ki ga je imenoval mojstra, da gre vse dobro.
Šlo je tudi v resnici vse dobro, ko se je deveti dan pro-stovoljenega Prosperjevega zapora zljubilo bivšemu blagajniku, da se je šel proti večeru sprehajat. Glava ga je silno bolela, že več noči je bil slabo spal, ter je upal, da ga bo zrak osvežil.
Gospa Aleksandra, kateri je bil Verduret kolikor toliko zaupal, ga je skušala zadržati, toda zaman.
"Kaj se mi more ob tej pozni uri v tujem mestnem delu zgoditi?" je rekel. "Šel bom po nabrežju do botaničnega vrta in gotovo ne bom srečal nikogar."
Žal se ni natančno držal programa. Ko je prišel do kolodvora proti Orleansu, je začutil žejo, vstopil v kavarno ter si naročil pivo.
Med tem ko je pil v kratkih požirkih, je mehanično vzel v roke pariški list "Soleil" ter bral med dnevnimi vestmi :
"Sporoča se nam skorajšna poroka nečakinje enega na-
ših najbolj čislanih finančnikov, gospoda Andreja Fauvela, s provencalskim plemičem markijem Louisom de Clameran."
Kakor strela z jasnega neba, tako je pobila ta strašna vest Prosperja.
Vest, ki mu jo je prinesel časopis, ravnodušni poročevalec veselja in žalosti, mu je dokazala, da so bila Verduretova domnevanja pravilna.
Ta gotovost bi ga bila morala še utrditi v brezpogojni veri v njegovega zaščitnika in bi mu bila morala dati pogum in moč, da počaka in ne stori sam nobenega koraka.
Toda bol ga je zmedla tako, da je izgubil preudarek in da je videl v duhu Madelajno že nerazdružno v oblasti tega lopova. Rekel si je, da utegne Verduret priti prepozno, zato je treba stvar ob pravem času preprečiti.
Zahteval je od natakarja pero in papir in brez ozira na to, da je anonimno pismo pod vsakim pogojem bojazljivost, je izpremenil kolikor je mogel svojo pisavo ter pisal bivšemu svojemu šefu:
"Ljubi gospod!
Vi ste izročili svojega blagajnika sodišču; prav ste storili, ker ste bili prepričani o njegovi nezvestobi.
Če pa je bil on tisti, ki je ukradel iz Vaše blagajne 350. 000 frankov, je ukradel tudi on gospe Fauvel demante ter jih nesel v zastavljalnico, kjer so sedaj.
Na Vašem mestu ne bi hotel javnega škandala, pač pa bi strogo nadziral svojo ženo. Potem bi prav kmalu spoznal, da ni dobro zaupati tujim nečakom, ki stopijo tako nenadno v naše življenje.
(Dalje prihodnjič)
NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 61st St.
S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi iinamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
BAND'S TRGOVINA
6529 SI Clair ave. vogal 66. ceste MODNO BLAGO. ČEVLJI. Dvojni rdeči in zeleni štempsi vsak torek.
(	ALI VESTE
da je nadvic važno, kako hranite kanarčka? Pomnite, <fei je najbolj važno, da hranite kanarčka 2 najboljšim, svežini žitom. Najboljše dobite vedno edinole pri
F. E. LUNKA
1037 ADDISON ROAD, (tad Želetovo trgovino.)
ROYAL MAIL
po jugosl. vladi pooblaiiena parobrodna proga med
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "OHIO"	"ORCA"
"ORDUNA"	"ORBITA"
Ti parnikl >0 novi in moderni v vaa-kem oziru. najbolj priljubljene potnikom in glusovite radi komodnoati in — KOM-FORTA.
Zdrava, tejna in obilna hrana se ser-vira potnikom na belo pokritih mizah. Druiine. iene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti is obrnite na naSa zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadwajr,	New York.
Za zanesljivo delo la to&M postreibo za plumberaka in «>»• ka de« pokliči ta
A. J.
BIDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE
Randolph 3289 lbs. Nottingham 233-M
Odprt) med tednom do 5. cveCer t »ot&to do 8. iveier. (m.f)
Malovrh & Surtz,
SLOVENSKI ODVETNIKI
6235 St. Clair Avenue
Uradie ure: Od 9. dop. do 4. p.
Od 7. do 8. zvečer
Neprekosljivi v izbornem petju. Velika izbera Hartz Mountains, Yorkshires in Rollers. Zdravi in sposobni za parenje.
SAMICE
f?"
SPECIALIST ZA OČI
Pifeiščem oči, zdravim oči in uredim očala.
Dr. J. Semolunas,
East 79 St. in St. Clair ave
(m)
Ako vas veseli, poskusite z rejo kanarčkov. Imeli boste mnogo zabave. Navodila o reji dam vsakemu mojemu odjemalcu.
KLETKE
Najpopolnejša zaloga kletk, za samce, parenje ali za večje število kanarčkov.
Pri meni dobite vedno sveie iito in sploh vs« drug. poti ebičinu za kanartlte.
F. E. LUNKA
1037 Addison Rd.
Nad Želetovo trgovino. Vhod na Addison.
Ako želite
DA &ODO VAŠE DENARNE POšUjKE PRAVOČASNO DOSPELE V DOMOVINO, ZAHTEVAJTE OD VAŠEGA BAN-KRJA DA VAM IZDA ČEK NA KlRJA, DA VAM IZDA ČEK NA
Jadransko banko.
Vaša nakazila se izvršujejo hitro, totno in brez vsakega odbit-ka potom naših podružnic in po pošti.
Naš amerikanski oddelek je vsem našim izseljencem BREZPLAČNO na uslugo.
Za vsc informacije obrnite se na:
Jadransko Banko Centralo
Amerikanski oddelek Ljubljana	Jugoslavija
Podružnice: Beograd, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčuia, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, šibenik, Zagreb. Afilira'ni zavod: FltANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York City. Glavni korespondent za Južno
Ameriko NANCO YUGOSLAVO DE CHILE
Valparaiso, Punta Arenas, Anto-fagasta.