PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /n /a »• Abb. postale X gruppo L609 UU ilT DEMOKRISTJANI SO ENOSTA VNO POTRDILI PREJŠNJE VODSTVO Socialisti za sodelovanje v vladi toda s točno določenimi pogoji Rumor potrjen za tajnika stranke in za kandidata za predsednika vlade - Se vedno precejšnja zmeda med stališči - Predsednik poslanske zbornice Pertini končal posvetovanja o sestavi vlade Leto XXIV. St. 273 (7166) TRST, torek, 26. novembra 1968 RIM, 25. — Po petdnevnih diskusijah je vsedržavni svet KD povsem nepričakovano vse zopet prevrnil in je enostavno izglasoval zaupnico Rumorju kot tajniku stranke in istočasno tudi naznačil Rumorja za kandidata za sestavo vlade Istočasno Pa je v nedeljo predsednik Saragat poveril predsedniku poslanske zbornice socialistu Pertiniju, da izvede poizvedbe o sestavi vlade. Vse torej kaže, da se morda ▼ladna kriza v resnici bliža h koncu, čeprav je položaj še vedno zapleten, kar izhaja tudi iz zasedanja vodstva socialistične stranke, ki se je pričelo danes te ki se bo zaključilo jutri. Na seji vodstva so prišla do izraza dokaj različna stališča, ki jih b« težko uskladiti. Odločilni premik v bistvu predstavlja nedeljsko zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem se je vse pomirilo po petdnevnih burnih razpravah. V nedeljo popoldne se je, kot že rečeno, glasovalo o resoluciji, ki ne pomeni nič drugega kot ponovno zaupnico Rumorju kot tajniku stranke. Za to zaupnico so glasovali člani vsedržavnega sveta predstavniki skupin: dorotejci, fanfanijevci, bivši centristi, vzdržali so se sindikalisti «forze nuove», proti pa so glasovali predstavniki levičarske struje «base». Seveda pa predstavlja ta kompromisna rešitev dejansko samo odložitev perečih notranjih vprašanj demokristjanske stranke ter njene splošne politične usme-ritve, zaradi česar so se tudi dogovorili, da oodo sklicali predhodni kongres maja prihodnjega leta. Na tak način ne obstajajo samo v. socialistični stranki notranja trenja v zvezi s sestavo vlade in v zvezi z možnostjo, da so v vladi Zastopane vse struje, ali pa da niso zastopane. To je tudi ugotovil novi tajnik socialistične stranke Rerri, ki je imel daljši govor na zasedanju izvršnega odbora PSI, ko je ugotovil, da je prišlo na zasedanju KD do začasnega spora-'Se Sjjma, ki nujno pomeni element ne-' ■'iVtovosti in nestabilnosti. Perri je nadaljeval, da ostane v veljavi stališče socialistov, da So na razpolago za sestavo vlade, ki ne bo imela začasnega značaja ]n ki bo lahko računala na vse komponente večinskih strank. Zavrnil je možnost predhodnih volitev in dokaj ostro polemiziral s komunisti, češ da objektivno ne obstaja levičarska alternativa, ki bi lahko računala na KPI kot na demokratično silo, ker po njegovem komunisti še niso naredili odločilne izbire v demokratični smeri. Omenil je globoke razlike pogledov giede mednarodnih vprašanj ter njih tradicionalno povezanost s sovjetskim komunizmom Tajnik PSI je navedel krajši Program vlade, pri čemer je delal, da je treba doseči sporazum o Prioritetah, ki bi bile po njegovem naslednje: fiskalna reforma, statut delavcev, vprašanja šolstva ln univerz, zboljšanje pokojnin. De Martino je v razpravi ugo- tovil, da ni mogoče naprej reči, če obstajajo, ali če ni pogojev za sodelovanje v vladi, da pa morajo socialisti dobro vedeti, kaj naj dosežejo s pogajanji. V tej zvezi je odkrito polemiziral s Fer-rijem glede odnosov do komunistov^ ker se ne strinja z avtomatičnim zaprtjem proti vsemu, kar se dogaja med komunisti, ter da je treba prevzeti vse ono, kar ljudskega izraža KPI. Glede zunanje politike sicer ni možnosti, da bi se prešlo preko obvez NATO, so pa možnosti, da se upre povratku hladne vojne in oborožitvene tekme. Za to je treba takoj umakniti rezerve o podpisu pogodbe^ o nerazširjenju atomske oborožitve. Obstajajo tudi pomembna politična odprta vprašanja, kot je parlamentarna komisija o SIFAR, vprašanja šolstva, statuta delavcev in druga. De Martino je zaključil, da bo mogoče širše sodelovanje v vladi tudi izven sedanje večine strank, kolikor bo možen sporazum o teh političnih vprašanjih, v drugačnem primeru. Lombardi je ponovil že znano tezo, da se v KD ni nič spremenilo in da zato nima nobenega smisla obnavljati levi center, ki bo pomenil samo kritje za notranja trenja v vrstah KD. Giolitti je ocenil zasedanje vsedržavnega sveta KD s pozitivnih plati, ker je prišlo do odločnejšega in učinkovitejšega nastopa levice v stranki in do splošnega premika v levo. Zato po njegovem ne bi smeli v naprej zavrniti pogajanj. ki pa hi morala imeti politični značaj med predstavniki dveh partij in se ne bi smela omejiti samo na normalna posvetovanja, ki so predvidena za sestavo vlade. Mancini pravi, da so ostala bi; stvena vprašanja še vedno v temi po zasedanju KD in da se uradno še niti ne ve, koga bodo imenovali za predsednika vlade, čeprav se predvideva da bodo Rumorja, s čimer pa ostaja odprto vprašanje tajnika stranke. Ni niti znano, če so levičarske struje pripravljene sodelovati v novi vladi in končno je samo načelno naznačen da; tum kongresa KD. Zato je tudi on predlagal, da bi prišlo do političnega sestanka med obema strankama, glede programa pa je mnenja, da ni treba delati okvirnih visoko zvenečih programov, temveč se dogovoriti za nekaj konkretnih zadev, ki jih je treba rešiti v določenem času. Predsednik poslanske zbornice socialist Pertini je danes zaključil posvetovanja, kot mu je to naročil predsednik republike Sara- gat. Gre za poverilnico predsednika republike z izrecno oznako, da naj kot nekakšen kandidat za sestavo vlade preuči položaj v vseh skupinah parlamenta. Dejansko pa je šlo bolj za manever, da se omogoči demokristjanom in socialistom, da se dogovore in da bo na tej osnovi Saragat imenoval novega predsednika vlade. Nekaj podobnega se je zgodilo že pri eni izmed prejšnjih vladnih kriz, ko je podobno nalogo prejel predsednik senata Merzagora. Tokrat je Saragat izbral predsednika poslanske zbornice, ker ni tako strankarsko vezan kot je Fanfani, ki je poleg tega, da je predsednik senata, tudi voditelj ene izmed struj KD. Seja vodstva Volkspartei BOČEN, 25. — Danes se je sestal izvršni odbor Volkspartei, ki šteje okrog sedemdeset oseb. Odbor je ugotovil, da so bili izidi na zadnjih deželnih volitvah zelo zadovoljivi. Predsednik Magnago je tudi poročal o delnem vračanju stroškov v višini 1.500 lir za volivce, ki pridejo iz Nemčije ali Švice in o čemer se vrši sodna preiskava. To vprašanje stroškov so ocenili kot povsem zakonito. Glede deželne politike pa so prepustili predsedniku morebitna pogajanja o sestavi odbora. STRASSBURG, 25. - Evropski parlament je danes popoldne razpravljal o problemih emigrantov. Z resolucijo so se izrekli za vskla-ditev predpisov, ki veljajo v raznih državah EST, da se izdela enotna zadevna zakonodaja. Govorili so tudi o socialnem varstvu delavcev in njenih družin, ki se selijo znotraj skupnosti. Ameriški letali sestreljeni v Vietnama SAJGON, 25. — Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da sta bili danes dve ameriški letali sestreljeni nad ozemljem Severnega Vietnama, severno od demilitariziranega pasu. Letali, od katerih je bilo eno izvidniško, sta bili zadeti od protiletalske ar-tiljerije in severnovietnamskih »migov«. Usoda posadk je še neznana. Enote FNO so preteklo noč napadle številna južnovietnamska mesta in vojaška letališča. Napadena so bila glavno mesto pokrajine Quang Nam Hoi An, vojaško oporišče v Da Nanugu, ameriška postojanka blizu Pleikuja na osrednji planoti, letališče v Vinh Longu in mesta Camau, Ke Sanh in Duc To. Južnovietnamski list v angleščini ((Vietnam Guardian)) poroča, da so v pokrajini Gia Dinh okoli Sajgo-na uvedli stanje pripravljenosti v pričakovanju nove ofenzive osvobodilnih sil. List piše nadalje, da je policija v omenjeni pokrajini preiskala trideset tisoč hiš in aretirala veliko število oseb. Južno od Da Nanga se nadaljuje operacija «Dodge City», pri kateri sodeluje kakih pet tisoč marincev in dva tisoč južnovietnamskih vojakov. Vojaška akcija, ki traja že pet dni, bi morala privesti k obkolitvi kakih tisoč pripadnikov FNO, ki imajo že od začetka vojne svoja oporišča na omenjenem področju. Zavezniške sile so doslej naletele na zelo hud odpor, vendar so povzročile — tako vsaj izjavljajo ameriška vojaška poročila — sovražnikom hude izgube. SPOMINSKE PROSLAVE V SLOVENIJI Petdeseta obletnica bojev za severno mejo Slovenije Slavnostno zborovanje v Mariboru - Spominska razstava (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — K raznim proslavam, s katerimi so podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji zaznamovali petdeseto obletnico konca prve svetovne vojne in razpada nekdanje Avstroogrske, so se konec minulega tedna, v soboto in nedeljo, pridružile tudi spominske proslave bojev za severno mejo Slovenije. Osrednje proslave so bile v Mariboru. Iz vse Slovenije in tudi iz raznih drugih krajev so se na ta dneva zbrali nekdanji borci generala Maistra, ki je takrat, ko se je lomila trhla stavba habsburške dinastije, zbiral in utrjeval enote slovenskih vojakov ter z njimi ohranil slovenstvu Maribor in druge kraje ob sedanji severni meji Slovenije. Četudi so prihajali slovenski vojak; z raznih bojišč Evrope utrujeni in izčrpani, se je našlo med njimi obilo zavednih sinov slovenske domovine, ki niso odvrgli orožja, marveč so se lotili boja za resnično narodne koristi. Po zaslugi generala Maistra in njegove slovenske vojske je Maribor skupaj z drugimi kraji ob severni meji prišel v sestavo Slovenije in Jugoslavije. Proslave teh slavnih dogodkov v novejši zgodovini slovenskega naroda so bile zelo obširne, že v soboto popoldne so v Mariboru od- prli spominsko razstavo pod naslovom «Boj za Maribor in severno mejo na območju štajerskega obmejnega poveljstva)). Razstava sama je razdeljena na pet oddelkov. Prvi oddelek prikazuje dogodke v obdobju pred prevratom leta 1918, ko so se vrstile razne akcije za neodvisnost Slovenije in za združitev Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi v skupno državo. Med najbolj pomembnimi dokumenti tega obdobja so vsekakor slike in drugo gradivo o raznih uporih slovenskin vojakov v avstroogrski vojski, kot je bil na primer upor v Judenburgu in v drugih krajih. V drugem delu razstave so prikazani boji za Maribor in severno mejo kakor tudi dogajanja ob meji tik po razpadu Avstroogrske. Tretji del razstave kaže razne dokumente o svoboje-nih krajih in dejavnost generala Maistra za dokončno priključitev teh krajev k Sloveniji. Naslednji oddelek razstave sega s svojimi dokumenti tudi na mednarodno področje, ko prikazuje diplomatsko dejavnost na mirovni koferenci v zvezi z usodo severnih krajev Slovenije in Koroške. Zadnji, peti del razstave, pa prikazuje podobe s proslav v Mariboru in drugod v času dokončne priključitve k Jugoslaviji. PO SOBOTNI NEPRIČAKOVANI ODLOČITVI De Gaulle je v nedeljo napovedal zelo strog program varčevanja Glavno breme bodo morali znova nositi delavci ■ Najrazličnejša reakcija v Franciji PARIZ, 25. — Kakor napovedano, je general de Gaulle vče raj obrazložil po radiu razloge, zaradi katerih je odklonil raz vrednotenje franka. Govoril je deset minut. Trdil je, da je va lutna kriza v glavnem posledica dogodkov letošnjega maja Dodal je, da je pred majem preživljala Francija razdobje veli ke blaginje in njena valuta je bila med najtrdnejšimi na svetu. De Gaulle je dejal, da je majska--------------- kriza hudo zamajala zaupanje v mora zmanjšati mr * polovi- Francijo, čemur je sledila ((Odvratna špekulacija)). De Gaulle “ se je zagnal tudi proti mednarodnemu valutnemu sistemu, ki je po njegovih trditvah kriv za ((številne neprijetne incidente«. Kljub vsemu temu pa je mednarodna solidarnost sodelovala za Francijo v obliki važnih posojil, ki so jih podelile najbogatejše države in ki se bodo lahko še povečala. Pripomnil je, da sl bo Francija spričo tega lahko opomogla, ne da bi bilo treba razvrednotiti frank. Ker se ne bo izvedlo razvredno- co, t. j. na približno (800 milijard lir). Država bo morala prva dati zgled v varčevanju. Izdatki na raznih upravnih sektorjih se bodo morali močno znižati. Zmanjšale se bodo podpore nacionaliziranim podjetjem in Francija bo morala tudi ((zmanjšati sedanje ambicije«, zlasti kar se tiče civilnih, vojaških in univerzitetnih načrtov. To pomeni, da bodo prihodnje leto zmanjšali izdatke za «udarno silo«, zgradili bodo manj avtomobilskih cest in poslopij in krivdo za sedanje stanje majskim dogodkom. Dodal je: «Ideja, ki je narekovala de Gaullovo stališče, je jasna: gre za politiko recesije z blokado mezd in zmanjšanjem investicij. Mi smo že izrekli svoje nasprotovanje razvrednotenju, toda, z razvrednotenjem ali brez njega, ■ --- bodo za to, kar se označuje za milijarde | vzpostavitev ravnotežja, nosili breme delavci s stalnimi dohodki. Čudno ravnotežje, ki navaja predsednika republike do tega, da ozna- manl univerzitetnih tenje, bo potrebno izvajati zelo predavalnic. Dalje ie de Gaulle iz- c+rnor nai^rf in Snnrn^il 1P : : i nori. strog načrt varčevanja. Sporočil je, da bodo obnovili nadzorstvo nad trgovino. Po poviških plač v letošnjem juliju ne bo novih poviškov in cene bodo strogo nadzorovane. Da se poveča izvozna zmogljivost podjetij, se bodo uvedle nekatere olajšave in se bodo znižali davki. Primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto, ki ie bil spočetka določen na 11,5 milijarde frankov (skoraj 1500 milijard lir), se ^auiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiMiiiiiniiiHiiHiiiiHiiiimiuimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniHiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimniiHiiniiiiMiHiniiiiun PRIČEL SE JE NA SODIŠČU V A0UILI Proces o krivdi za strahotno katastrofo pri jezu Vajont Na zatožni klopi samo osem obtožencev, ker je inž. Pancini naredil samomor - Na tisoče prič, aktov za 80 stotov - Že prvi dan polemika med odvetniki zasebnih strank in obrambe . AQUILA, 25. — Danes se je pričel v novem modernem sodnem Poslopju proces proti osmim obto-Zencem, ki so krivi za strahotno hesrečo pri jezu Vajont, ko je voda odplavila tri naselja in ko je Pilo več tisoč smrtnih žrtev. .Proces se je pričel v dramatič-n*h okoliščinah, saj je včeraj nahodil samomor ede i izmed obto-z®ncev (deveti). Inž. Mario Panci-n‘ je v Benetkah v svojem stanovanju z lepilnim trakom skrbno pretopil okna in vrata, nato pa odprl Plin. Za ta dramatični beg se je odločil zadnji trenutek, saj je bil Pogovorjen z odvetnikom, da bosta 81{upaj odpotovala na proces. Inž. Mario Pancini je bil med obrobnimi obtoženci, ker ni bil med y,sjimi uradnik-, ki so odločali in se je ukvarjal izključno z grad-nJo jezu in geološka vprašanja ni-80 spadala v njegovo pristojnost. , Prvi dan procesa je potekal do-?.aj burno, čeprav bi se moral vr-S|ti v okviru raznih pozdravov ter nekaterih formalnosti Zastopnik ciganih strank odv Canestrini iz i rente je namreč obžaloval počas-n°st sodstva, saj je od tragične nesreče minilo kar pet let Odvet-J"k je dejal, da so bili interesi obtožencev zaščiteni to da so imeli Vsa jamstva. Toda državljanska za-,v*st ljudi je prav gotovo prizadeto, ko ugotavljajo, d) je prišlo do tako dolgega presledka med zločinom in procesom. Odvetnik je tuu; obžaloval, da so Proces prestavili v oddaljen) kraj, 8 čimer so onemogočili številnim je prišlo do polemik med odvetniki civilne stranke in odvetniki obrambe in do kričanja. Iz ozadja pa se je slišal glas «ir mrtvi, kaj z njimi?« Po teh uvodnih besedah je pred sednik pozval obtožence, da so pred stavili svoje zagovornike. Vsi ima jo po več zagovornikov in med nji mi nekatere najbolj znane italijan ske penaliste. Računajo, da bodo sedaj porabili nekaj dni, da bodo ugotovili, kolike zasebnih strank se bo prijavil) sodišču, saj gre za preživele strahotne nesreče, odnosno za svojce žrtev, s katerimi se sedaj vrše pogajanja za izplačilo odškodnine. Proces bo prav gotovo trajal zelo dolgo, saj so med preiskavo zbrali za osemdeset stotov aktov, ki so jih na sodišče prepeljali v dveh železniških vagonih Javni tožilec je že citiral 2500 prič, nekaj sto pa jih je najavila obramba. Med procesom se bodo pojavile še številne druge prič in to zlasti raz ni strokovnjaki. Jarringova misija sc bo nadaljevala TEL AVIV, 26. - Izraelski zuna nji minister Abba Eban se bo prihodnji teden zeL verjetno sestal na Cipru s posredovalcem OZN Jarrin-gom. Sestanek je pomemben, ker se bo Jarringova misija arabski voditelji izrazili voljo, da bi Jarring svojo misijo nadaljeval. Svarilo laburističnih poslancev Wilsonu LONDON, 25. — Ministrskemu predsedniku WiIsonu je 35 laburističnih poslancev ,poslalo pismo, v katerem izražajo svoje nasprotovanje «brez vsake možnosti za kompromis« proti vsakemu sporazumu z režimom lana Smitha na osnovi tega, kar je bilo do-govorjeno na ladji «Fearless». Tak sporazum bi bli popolna izdaja 4 milijonov rodezijskih Afričanov, ki bi bili predani popolni samovolji rasistov. Svojevrsten protest francoskih študentov PARIZ, 25. — študentje francoske univerze «Nanterre» so danes ((Ugrabili« dva vidna predstavnika letalske industrije, predsednika preiskovalne komisije za letalske nesreče Louisa Bonteja in ravnatelja tovarne «Dassault» Roberta Piquemonta. Bonteja in Pi-quemota so univerzitetne oblasti povabile na debato, ki je bila v neki dvorani univerze; študentje so nenadno vdrli v dvorano in po vabtjenca odpeljali v znamenje protesta proti aretaciji dveh pri- . ..... ........................... nadaljevala tudi po i. 'decembru, ki | Padnikov študentskega gibanja, ki frtvam, da bi lažje sodelovale mjje bil določen kot končni rok teiJRi je policija včeraj zasači a pri 'tor je zahtevala obramba. Pri tem• misije. Sicer pa so izraelski kot lepljenju lepakov brez dovoljenja. javjl, da bo treba najstrože nadzorovati plačevanje davkov. Nujen pogoj, da bo ta načrt uspešen. je dejal de .Gaulle ,je, da se ohrani javni red na ulicah, na univerzah in vseh šolah ter na podeželju. Dodal je, da ne bo smelo več biti ((agitacij, nemirov ali sprevodov, ki ovirajo delo in škanda-lizira.jo pametne ljudi«. V golističnih in nacionalističnih krogih je de Gaullova odločitev izzvala veliko zadovoljstvo. Njegovo odločitev so z navdušenjem pozdravili tudi levi golisti. Tudi predsednik Johnoson je brzojavil de Gaullu in mu izrazil željo, da bi «bitka za frank« bila uspešna. De Gaulle je takoj odgovoril Johnsonu in izrazil zadovoljstvo nad ((prijateljskim sporočilom« ter se zahvalil, ker je ponudil sodelovanje. Danes je uradni list objavil vrsto odlokov v zvezi z novim režimom varčevanja, ki se v glavnem nanašajo na prenos valute čez mejo. Od pretekle noči se na vseh mejnih prehodih strogo izvajajo novi ukrepi, zlasti pa na francosko-nem-ški meji, kjer cariniki ob pomoči tisočev pripadnikov republikanske varnostne straže nadzorujejo listnice potnikov in vsa vozila. Na pariški borzi si je frank danes nekoliko opomogel. Reakcija na de Gaullov govor je bila najrazličnejša. Kakor rečeno, so golistični nacionalistični krogi pozdravili njegove ukrepe. Značilni so že sami naslovi posameznih časopisov: «De Gaulle je kapituliral pred špekulanti?« (Humanitč), «De Gaulle je odločil blokado mezd in cen« (desničarski Aurore), «Triumf reakcije« (neodvisni Combat), «Ni mogoče trajno vzdrževanje franka brez močnega razmaha« (gospodarsko finančni list Les Echos) «500 milijonov frankov varčevanja« (vladi list Parisien Liberč), «Zelo težavna igra se začenja« (konservativni Le Figaro), itd. Član centralnega komiteja KF Francije piše, da je general de Gaulle iskal krivce za hudo krizo ne med velikimi kapitalističnimi družbami, ki so nakopičile milijarde s spekulacijami s frankom, temveč med delavci, ki so krivi, da so junija stavkali, ker jim je bito dovolj brutalnega odklanjanja njihovih upravičenih zahtev. «šlo je za poprečen govor, ki jasno kaže, da de Gaulle, ki je do nedavnega bil tako zadovoljen s samim seboj, s svojo politiko, s svojo valuto, ni nič predvideval, da bi preprečil krizo.« ((Combat« piše, da so včeraj napovedani ukrepi ((triumf reakcije in konservativizma.« List pravi, da so še vedno taki, ki vidijo v de Gaullu človeka revolucije- Dejansko pa je Francija od revolucije do revolucije nazadovala v zgodovini, kakor je nazadovala evropska enotnost. Pri tem ni niti gotovosti, da ji bo jutrišnja politika omogočila napredovanje, ker so na pot: razmaha številne ovire. Glavni tajnik socialistične stran ke Guy Moiiet je poudaril, da je de Gaulle ponovno pripisal vso Odmev na pariške sklepe v zahodnih prestolnicah Johnsonova brzojavka dc Gaullu - Razprava v liri-tanski spodnji zbornici o omejitvenih ukrepih čuje delavce kot prave krivce za sedanje stanje « Glavni tajnik komunistične stranke Waldeck-Rochet pa je izjavil: «Duh sprejetih ukrepov ne pušča nobenega dvoma: politika varčeva nja, blokada mezd, zmanjšanje kreditov, pomeni povečanje brezp.-selnosti, zvišanje cen in železniških pristojbin, cene plina, elektrike, bencina, podzemeljske železnice. Za de Gaulla, ki mu je Johnson čestital, so špekulanti samo «absurd», obtoženi so «žrtve golistične politike«. Sindikalna organizacija Force Ouvriere izreka zadovoljstvo, ker je de Gaulle sklenil, da ne razvrednoti franka, in zahteva jasne ukrepe, da se prepreči zvišanje cen. CGT pa poudarja, da delavci ne bodo dopustili, da bi se načeli rezultati njihove borbe. Odločno bodo branili svoje pridobitve. Zahtevali bodo premično lestvico mezd, da zajamčijo svojo skupno moč in da se lahko borijo proti višanju cen. Nadaljevali bodo svojo akcijo za rešitev velikih zahtev, ki še vedno ostajajo: zagotovitev zaposlitve, skrčenje delovnega urnika, jamstvo za sindikalne svoboščine.« BONN, 25. — Uradni predstavnik bonske vlade Ahlers je izjavil, da se bonska vlada strinja z zaupanjem de Gaulla, da bodo sprejeti ukrepi uspešni. Bonska vlada upa, da bodo njeni ukrepi prispevali k uspehu francoske politike Pripravljena je storiti vse, kar more, da še dalje prispeva predvsem v borbi proti mednarodni špekulaciji. Bonska vlada je mnenja, da je treba evropsko sodelovanje — predvsem med Francijo in Nemčijo — okrepiti na sektorju gospodarske in valutne politike. Samo evropska solidarnost bo v prihodnosti lahko premagala krizo, je dodal predstav nik. Zatem je Ahlers izjavil, da Bonn ni mnenja, da je na vidiku kakršna koli kriza v skupnem tržišču zaradi francoskih ukrepov, in je dodal, da bonska delegacija na konferenci desetih ni vztrajala, naj se frank razvrednoti. Poudaril j?, da je bila «podlaga sporazuma« za posojilo dveh milijard dolarjev Franciji, «da Francija ne razvrednoti preveč, t.j. samo med ničlo in deset odstotki.« «Ničla je očitno najmanjši odstotek,« je dodal Ah J6rS Vzhodnonemški list «Neues Deutschland« piše, da je zadnjih oseminštirideset ur pokazalo zahodnim državam na najbolj drastičen način, s kakšno brutalnostjo je bur-žoazije Zahodne Nemčije izkoristila valutno krizo, da uveljavi svoje koncepcije in svoje stališče. List dodaja, da so narodi zahodne Evrope znova padli pod peto nemškega imperializma. BRUSELJ, 25. — Izvršni odbor evropske gospodarske skupnosti je objavil izjavo, v kateri pravi, da so francoske odločitve največje IIIIUIIIIIIIlIlIllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItmuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIII V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ Razprava o predlogih za spremembo ustave Zagotovi naj se večja samostojnost republik (Od našega dopisnika) krajini bosta imeli svoj ustavni za- BEOGRAD, 25. — Svet narodov in zvezni svet zvezne skupščine sta .... -danes razpravljala o predloženih "Jugoslavije sprožita postopek za o- r « • T ____ rpnit.pv ustavnosti in zaltnnit.nsti. kon, svoje vrhovno sodišče in pravico, da pred ustavnim sodiščem ustavnih spremembah, ki naj omogočijo vsestranski razvoj samoupravnih družbenih odnosov v delovnih organizacijah v osnovnih družbeno - političnih skupnostih in večjo samostojnost republik in pokrajin. S predloženimi ustavnimi spremembami se delovnim organizacijam omogoča, da z lastnimi dejanji na osnovah samoupravljanja svobodneje urejajo notranje odnose. S spremembo v zakonodaji in s spremembo položaja sveta narodov se omogoča večja samostojnost republik, pokrajin in neposrednejše izražanje interesov narodov in narodnosti in organih zveze. Federacija bo po predloženih ustavnih spremembah urejala samo osnovne družbene odnose, ki zagotavljajo e-notne osnove družbeno gospodarskega in političnega položaja človeka, njegovih organizacij in družbenih skupnosti ir. to ob enakopravni udeležbi republik, kar pomeni, da bodo republike odgovorne tudi za opravljanje tistih poslov, ki so v izključni pristojnosti zveze. Avtonomni položaj pokrajin (Vojvodine in Kosova Metohije) bo u-sklajen l njunim stvarnim družbeno gospodarskim političnim polo žajem. Obe bosta samostojno ure cenitev ustavnosti in zakonitosti. Avtonomni pokrajini bosta sami določali svoje vire dohodkov in samostojno odločali o organizaciji. Dosedanja ustavna določila zagotavljajo pravico pripadnikom narodnosti uporabo svojega jezika Predložene ustavne spremembe to pravico razširjajo in obvezujejo vse delovne organizacije in družbene politične skupnosti, v katerih živi več narodnosti, da morajo zagotoviti u-porabo jezika narodnosti na enakopravnih osnovah. Zvezna skupščina bo v bodoče imela popolnoma razvit dvodomni skupščinski sistem, o vseh vprašanjih bosta namreč v bodoče vedno morala odločati dva sveta, to je poleg sveta narodov (ki bo izvoljen na paritetni osnovi kot izraz enakopravnosti narodov in narodov republik) tudi eden od štirih drugih svetov, izvoljenih na podlagi števi la prebivalcev. V razpravi v obeh svetih, ki je sledila na ločenih sejah po njuni skupni seji na kate. i je o predloženih amandmaji i poročal predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, so bili nekateri poslanci proti predlogu, da se poslanci za svete delovnih skupnosti volijo po važnosti za skupnost in za mednarodno gospodarstvo. Izjava dodaja, da je komisija pripravljena podpreti francosko vlado v skladu s pogodbenimi določbami. Glede ukrepov, ki jih je sprejela bonska vlada, pa pravi komisija, da bodo znatno prispevali k mednarodni val dni ustaljenosti. WASHINC.T' I, 25. — Ameriški tajnik za zaklad Fowler je na tiskovni konferenci izjavil, da je začetna reakcija mednarodnih finančnih trgov na zadnji valutni razvoj »povsem spodbudna«. Dejal je, da je še vedno optimist glede francoskega franka in poudaril, da razvrednotenje franka ni gospodarsko upravičeno. Fowler je nato izjavil, da nasprotuje mednarodni valutni konferenci v sedanjem trenutku. Zatem je izrazil mnenje, da je krizo francoskega franka, ki je dala misliti na njegovo razvrednotenje, povzročil predvsem beg kapitala iz Francije. Ponovil je včerajšnjo Johnsonovo obveznost, da bodo ZDA na vse načine sodelovale pri naporih Francije, da se premaga kriza ZDA bodo bolj razumevanje pri trgovinskih pogajanjih s Francijo. Fowler je nato izjavil, da bi bil pred sestankom desetih rajši videl zvišanje tečaja marke, toda ((nemška vlada je vztrajala proti reval-vaciji in je zelo iznajdljivo uvedla trgovinske in davčne ukrepe, ki bodo konec koncev v korist ZDA in drugih držav«. Pripomnil je, da dogodki v zadnjem tednu ne bodo na noben način vplivali na ame riški dolar. Na vprašanje, ali je mnenja, da bo svet preživljal krizo za krizo, je Fowler odgovoril: «Da, takšno je življenje.« LONDON, 25. — Britanska vlada je davi proučila podrobnosti v zvezi z de Gaullovo odločitvijo, da ne razvrednoti franka. V spodnji zbornici pa se je, začela debata o gospodarskih omejitvah, ki jih je napovedala britanska vlada. Voditelj opozicije Healh je ostro kritiziral laburistično vlado in je dejal, da napovedani ukrepi niso samo posledica mednarodne valutne krize, temveč so bili pripravljeni že mnogo pre.i Finančni minister Jenkina je v svojem odgovoru poudaril, da ti ukrepi niso posledica mednarodne krize. Dejal je, da je prenaglo višanje potrošnje in naraščanje u voza škodovalo uspehom, ki so jih dosegli z izvozom. Zato so bili potrebni omejitveni ukrepi. Novi u-krepi bi se morali začeti izvajati proti koncu tega meseca. Toda spričo nove negotovosti, ki je nastala na valutnem trgu, je vlada sklenila pospešiti uvedbo novih omejitvenih ukrepov, ki pa nimajo nobene zveze s posvetovanji v Bonnu, temvet njihovo nujno izvajanje izhaja ne posredno iz krize. V zvezi z odločitvijo de Gaulla, da ne razvrednoti franka, je Jen-kins dejal, da občuduje pogum Francozov in jim želi uspeha. Na koncu se je izrekel za čim prejšnje sklicanje mednarodne konference, ki naj revidira mednarodni valutni sistem in ustanove, na kateri h ta temelji. Letalo z 28 osebami je treščilo na tla VIENTIANE (Laos), 25. — Neko letalo «C 46» s 23 piotniki in 5 člani posadke je danes padlo na tla pri Savannakhtetu in se vnelo. Ni znano, če je kdo ostal živ. Glasnik ameriškega veleposlaništva, ki je sporočil vest o nesreči, je povedal, da so najetim letalom peljali funkcionarji vojske ZDA, člani neke mednarodne organizacije — — ---------- — „ — - . sredno, ter se zavzemali, da se vo- , iz Palc®e v ane’ jali odnose v vseh primerih, razen lijo neposredno, kot se to predlaga daleč. Letalo je treščilo na v primerih, ki po ustavi spadajo v za družbeno - politični svet t'a *5Inato Po vzletu v Savannakhe- izključno pristojnost republik. Po-1 B. g, tu, kjer se je malo časa ustavilo. V nedeljo dopoldne pa je bilo v Mariboru slavnostno zborovanje, ki so ga začel) že zjutraj z budnico mestne godbe po mariborskih ulicah, že od 8. ure dalje so se v Domu jugoslovanske ljudske armade začeli zbirati preživeli Maistrovi borci in številni drugi gostje ter predstavniki oblasti in raznih organizacij. Predsednik občinske skupščine Maribora Mirko Žlender Je v slavnostnem govoru na zborovanju, ki se je začelo na Trgu svobode, dejal, da je general Maister s svojimi borci postavil severno narodnostno mej:o na Štajerskem, ki jo ie pozneje potrdil tudi mednarodni sporazum. Brez Maistrovih borcev ne bj bilo danes Slovenije v takšnem obsegu, v kakršnem je. Predsednik občinske skupščine je končal svoj govor z ugotovitvijo, da je danes po petdesetih letih zmagala na tej meji strpnost, in da je meja postala stičišče prijateljskega sodelovanja med narodoma z obeh strani. Tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar je v govoru poudaril zasluge generala Maistra in njegovih borcev za to, da so ti deli Slovenije orlšli po prvi svetovni vojni v sestavo združene Slovenije in Jugoslavije. Njegova junaška dejanja pa takrat niso vselej našla razumevanja pri tedanjih slovenskih oblastnikih, ki se niso zavedali pomembnosti bojev za severno mejo. France Hočevar je prav tako poudaril pomen odprtosti meje in prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Proslava sama je dala priložnost, da so bivši Maistrovi borci obudili spomine na tiste zgodovinske dneve. Takole opisuje upokojenec iz Maribora, Jože Malenšek, ki je bil v avstroogrski vojski narednik, in se je med drugim udeležil tudi bojev na soški fronti, kaj' se je dogajalo v Mariboru 1. novembra leta 1918 pa tudi pozneje. Vse vojake in oficirje je tistega dne zbral avstrijski polkovnik na dvorišču kasarne in jim velel, naj se izogibljejo vseh akcij, kajti Maribor o-stane pod Avstrijo. Tedaj se je o-glasil general Maister — takrat je bil še major — in je dejal: «Jaz tega ne priznam. Poveljstvo nad mestom prevzamem jaz Od slovenskega narodnega odbora imam vsa pooblastila za to.» Ločil je slovenske vojake od nemških in jim dejal: «Fantje, domovina vas kliče, ostanite tu, še vas bomo potrebovali.« Ostalo je za tri stotnije slovenskih vojakov, ki so pozneje pod vodstvom Maistra, ki ga je narodni odbor imenoval za generala, izvedli mobilizacijo in zbirali tudi prostovoljce. Z njimi so potem v n»"i med 22. in 23. novembrom razorožili vso nemško posadko okoli tisoč vojakov v Mariboru. Poleg Maribora je mlada slovenska vojska zasedla in osvobodila tudi druge kraje. Radgono. Cmurek, Spilje in Pernice. General Maister je šel z vojsko tudi na Koroško, toda zaradi neodločnosti tedanjega narodnega odbora, ni njegova akcija dala tistih sadov, kot jih je želel. Generalu Maistru in njegovi vojski so se v teh bojih za severno mejo pridružili tudi bivši vojaki srbske vojske, ki so se kot vojni ujetniki vračali skozi Maribor iz raznih avstrijskih vojaških taborišč. Maistrovi oficirji so jih prestregli na postaji, jim razložili položaj in pomen njihovega boja ter jih povabili, naj se jim pridružijo. Ko je naslednjega dne, 8. novembra zakorakala jjo mariborskih ulicah oborožena četa srbskih vojakov, so mnogi Avstrijci začeli na vrat na nos zapuščati Maribor in bežati čez Dravo v Avstrijo Zdaj, ob proslavah 50. obletnice bojev za severno mejo, so vsi umrli in živi Maistrovi borci dobili polno priznanje njihove odločilne vloge pri boju za ohranitev narodnostne meje Slovenije na štajerskem področju. Brez njihovega boja bi slovenski živeli teh krajev prav gotovo doletela oodobna usoda, kot je doletela koroške Slovence. D. K. Podeljeni naeradi Foemina in «Medicis» PARIZ, 25. — «Foemina», ena izmed glavnih francoskih literarnih nagrad, je bila za l. 1968 dodelte na francoski pisateljici Marguerite Yourcenar za njeno knjigo «L'oeu-vre au noir». Žirijo za to nagrado sestavljajo, kot je znano same ženske. Dodelitev nagrade ni povzročila nobenega presenečenja, saj je že več dni vladalo splošno prepričanje o «zmagi» te pisateljice, ki je v več kot 40 letih objavila številne romane. Po mnenju mnogih kritikov pa eVoeuvre au noir:> ni eno izmed njenih najboljših del. Pisateljica ima 65 let, rodila se je v Bruslju. Nekatera njena dela so dosegla zelo lep uspeh. Yource-nar je pravzaprav samo anagram njenega pravega priimka Cragenour. Edino presenečenje, ki ga je povzročila dodelitev te nagrade: ie pri prvem glasovanju je bila dosežena soglasnost, kar se še ni zgodilo v vseh 64 letih te nagrade. Književno nagrado «Medicisa je dobil Elie Wiesel za svoje delo «Le mendiant de Jerusalemu. Wiesel, ki se je rodil v Transilvaniji l. 1928, je eden najboljših sodobnih židovskih pisateljev. Piše v francoščini in v jeziku jidiš. Njegovo družino so pobili nacisti, sam va je šel še kot otrok skozi več nacističnih taborišč. Po vojni je postal časnikar in ameriški državljan Literarni nagradi je že prejel I. 1963 in 1965. Vnot včeraj: Naj višja temperatura 18.7. najniija 7.S, ob 19. url 10.8 stop., araftnl tlak 1033,9 raste, vlaga 75%. •res vetra, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 26 novembra KONRAD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.06 — Luna vzide ob 12.54 in zatone ob 23.IS Jutri, SREDA, 27. novembra BERNARD SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o deželnem proračunu in obračunu se bliža h koncu Ali je Krščanska demokracija spremenila svoje stališče do reševanja vprašanj in priznanja pravic Slovencev v Italiji? Včeraj se Je v deželnem svetu nadaljevala razprava o proračunu. Spregovorilo je pet svetovalcev: Romano (KD), Dl Caporiacco (MF), Pellegrini (KPI), Pittino (KD) in Morelli (MSI). Skupno je spregovorilo doslej 33 svetovalcev, tako da jih je prijavljenih še sedem. Svetovalec Romano je v uvodu dejal, da je bilo v razpravi izrečenih mnogo besed, s katerimi so nekateri odobravali proračun, drugi pa ga odločno kritizirali. Mnogi so omenjali razna nerešena vpra. tanja, niso pa nakazali nobene rešitve zanje. Svetovalec je dejal, da se bo za to omejil samo na nekatera vprašanja. Predvsem je obravnaval vprašanje pasivnih ostankov, do katerih prihaja zaradi raznih birokratskih ovir in zaradi iracionalne zakonodaje o računovodstvi. Kritiziral je tudi dlakocepsko nad-torstvo računskega dvora. Zato bi morale vse politične sile pritiskati na vlado in na parlament, da bi prišlo do dovolj gibčne zakonodaje, ki bi skrčila birokratske formalnosti. Ce se to ne bo zgodilo, bo vedno več pasivnih ostankov. Svetovalec je med drugim kriti-eiral počasno delovanje nekaterih posojilnic, ki opravljajo blagajni ško službo za deželo, in rekel, da videmska posojilnica ni doslej dala še niti enega posojila na podlagi deželnega zakona iz leta 1967 za gradnjo ljudskih stanovanj. De Jal je tudi, da deželno načrtovanje ni uresničilo smotrov, za katerimi je težilo. Izrekel je solidarnost delavcem, ki so začeli borbo za izenačenje plač po vsej državi, to Je proti plačnim področjem. Na koncu je izrekeL upanje, da se bo tudi dežela potegovala za to, da se sestavi učinkovita vlada leve sredine. Drugi Je spregovoril svetovalec Dl Caporiacco (Movimento Friuli). O-bravnaval je razna kulturna vprašanja in nakazal pri tem tudi razne pomanjkljivosti. V zvezi z Na-diškimi dolinami in Beneško Slovenijo sploh je dejal, da jih preveč zanemarjajo. Pri tem je omenil, da je bil v prvi svetovni vojni celo po kobariškem zlomu bataljon alpincev «Val Natisone« edini italijanski vojaški oddelek, ki ni imel niti enega vojaškega beguna. Zato bi morali prebivalcem Beneške Slovenije vsaj iz hvaležnosti izboljšati njihov gospodarski položaj, ki je obupen, in jim priznati vse pravice, ki jim gredo. Tako bi jim vsaj poplačali njihovo zvestobo. Omenil je tudi veliko zapuščenost v vaseh Beneške Slovenije in navedel primer Matajurja, kjer ni niti trgovine in prinaša tu pa tam neki trgovec v vas nekaj živil. Svetovalec Pellegrini (KPI) se Je v svojem govoru vprašal, kaj je napravila dežela na vseh ravneh, da bi se izboljšalo politično, so c'alno in gospodarsko življenje ter da bi se rešila huda kriza Celo med svetovalci večinskih strank se je občutila velika zadrega in mar-s'kdo je priznal, da so potrebni pogumni posegi. Tudi on je kritiziral veliko vsoto pasivnih ostankov, to je neuporabljenega denarja, ki leži v deželnih blagajnah Ta vsota znaša dejansko toliko kolikor znašajo skupno trije deželni proračuni. Obravnaval je vpraša rje pooblastil krajevnim ustanovam in rekel, da je dežela napravila zelo malo, da bi prispevala k boljšemu delovanju krajevnih ustanov, z asti občin, tako da bi lahko o-pravljale vse svoje naloge. Dežela Je namreč nastala vprav zato, da bi reševala osnovna vprašanja. Govoreč svetovalcem Furlanskega gibanja, je Pellegrini dejal, da ni moč z lokalpatriotsko politiko Iz boljšati položaja in odstraniti ne ravnovesij. Edina pravilna pot Je, da ostanemo zvesti deželnemu sta tutu. Pellegrini je omenil tudi krizo v levi sredini ter med socia listi in demokristjani samimi. Rekel Je, da hočejo sestaviti vlado iz dveh manjšin, to je manjšine socialistov in demokristjanov, kajti sedanja socialistična večina, ki šteje 52 odst., je pravzaprav vsota dveh manjšinskih struj stranke. Svetovalka Pittino Je obravnavala predvsem socialno • skrbstvena vprašanja. Rekla je, da jih mnogo čaka na rešitev, pri čemer pravijo, da je premalo denarja. Poudarila je. da ne bi morali skrbeti le za najbolj ubožne, marveč za družine sploh ter da bi moralo biti dovolj otroških jasli za otroke do treh let starosti in otroškin vrtcev za otroke od 3 do 6 tel starosti Rekla je tudi, da bi morali omogočiti občinam, da bi lahko bolje poskrbele za socialne službe. Zaradi pomanjkanja socialnih služb trpijo številne družine. Omenila je tudi prenizke pokojni ne in slabe razmere v nekaterih domovih za starčke. Marsikje ravnajo s starčki še vedno tako, ka kor da bi šlo za dobrodelnost in miloščino, ne pa za uživanje neke pravice. V domove za upo kojence pa sprejemajo le tiste, ki imajo dovolj visoko pokojnino, da lahko plačujejo oskrbnino Zadnji je spregovoril svetovalec Morelli (MSI), ki se je dotaknil številnih upravnih vprašanj in kritiziral razne pomanjkljivosti, še posebno pa pasivne ostanke. Dejal Je tudi, da je sramotno, da deželni svet še ne razpolaga z lastnim sedežem in s sejno dvorano, medtem ko je odbor poskrbel zase in ima krasne prostore. Na koncu se je tudi dotaknil vprašanja slovenske manjšine in seveda nakazal znana novofašistič na stališča Zanimivo pri tem je bilo, da je pohvalil ravnanje de mokristjanskih svetovalcev Ginaldi-ja in Ramanija, češ da sta moraia tudi ona dva priznati, da sta postavila slovenska svetovalca v de želnem svetu absurdne in nesprejemljive zahteve. Rekel je (kar prvič slišimo), da je demokristjan Ginaldi v prvi komisiji dejal, da Je že enkrat dovolj tega tamjanja In Javkanja, s stalnimi zahtevami Slovencev. Te zahteve so namreč po besedah Morellija skrajno pretirane in so zato razburile celo «e &» Ramanija. Rekel je. da je njihova skupina odlocno nas- pustil iz protesta m z loputanjem - '*J 1 vrat dvorane, kot se je zgodilo zadnjič, ko je govoril svetovalec dr. Stoka, o čemer nismo zadnjič poročali, ker smo menili, da je šlo le za trenutni izraz njegove impulzivnosti. Spričo tega, kar je dejal Morelli o Ginaldiju in Rama-niju v včerajšnjem govoru, pa se lahko upravičeno vprašamo, ali je njuno stališče do vprašanj slovenske manjšine izraz osebnih čustev, ali pa je to stališče Krščanske demokracije, kar bi pomenilo, da je svoje dosedanje stališče spremenila. Morelli je včeraj dejal, da je Ramani napravil korak naprej. Mi pa ostajamo pri prepričanju, da je napravil korak nazaj, kot smo že zapisali, in za kar nam je resnično žal. protna «izolaciji» etničnih manjšin ter da stalno ponavljanje zahtev povzroča med obema narodnima skupinama samo trenja. Slovenci so že dobili več, kakor jim je pritikalo. Pri tem je navedel tudi primer natečajev za otroške vrtnarice in rekel, da sta bili prej za slovenske in italijanske vrtnarice dve lestvici s točkami, sedaj pa je samo ena. Tako da se baje dogaja krivica, ker lahko slovenske vrtnarice poučujejo v slovenskih in italijanskih vrtcih, italijanske pa samo v italijanskih. Ne vemo koliko je ta pohvala misovskega svetovalca ugajala Gi naldiju in Ramaniju. Dejstvo je, da nista proti tem besedah prav nič protestirala, niti ni Ramani za- ZA ZAKLJUČEK USPELEGA GOSTOVANJA NA TRŽAŠKEM Goriško gledališče je prineslo sproščen smeh v Kulturni dom Lepa predstava Goldonijevega dovana. V nedeljo okrog 13. ure se j« pripetila v Ul. S. Giovanni v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bila poškodovana 59-letna Ka-terina Premrou iz Hrenovic n* Pivki, ki stanuje sedaj v Gorici, Ul. Madonnina 15/A. Neki avtomobilist se je s svojim vozilom hotel izogniti drugemu vozilu, pri tem pa je zavozil na pločnik in podrl žensko, ki Je šla takrat mimo. V bolnišnici so ji ugotovili zlom levega gležnja in druge poškodbe ter so jo pridržali na zdravljenju. Najdeni predmeti V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini št. 7, hranijo naslednje najdene predmete: Štiri moška in pet ženskih koles; dekliško torbico; par naočnikov; e-lektrično žepno svetilko; dve naglavni ruti; par dokolenk; žensko zapestno uro; neko vsoto denarja ter ogrlico z umetnim nakitom. Kdor lahko dokaže, da Je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dvigne med uradnimi urami na omenjenem uradu. Včeraj so pripeljali v tržiško bol-nišnico 6-letno Natalino Juren z Vrha, ki jo je ugriznil neki pes, ko jo je napadel na cesti. Deklici so nudili prvo pomoč za rano nad desnim očesom. Okrevala bo v nekaj dneh. II arovi in Drisoevki Obisk v zavodu Dante Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag je bil pred dnevi na obisku v italijanskem zavodu Dante v Gorici, kjer ga je sprejel in pozdravil predsednik zavoda S. Rovis. Devetag si je nato ogledal prostore zavoda vključno bolniški oddelek. Tu so mu prikazali pomanjkljive naprave za nego Čolnikov in odbornik je obljubil, da se bo v ta namen zanimal za dosego deželnega prispevka za odpravo teh pomanjkljivosti. Danes posvetovanje na PSI v Gorici Vodstvo mestne sekcije PSI v Gorici bo imelo danes zvečer ob 21. uri sestanek na svojem sedežu, na katerega bodo povabili tudi posvetovalne člane. Ob tej priliki bodo proučili program, ki ga je izdelal pokrajinski izvršni odbor stranke za bodoče delo na upravnem in političnem področju. Sovodnje, kakršne se kažejo z zvonika proti Gorici. Takoj za bližnjimi hišami je nogometno igrišče in šola., kjer naj bi pravokotno na glavno pot speljali skozi vas avtocesto Sovodnje, ki so bile do nedavnega »dolga vas» in se šele v zadnjem času širijo tudi na obe strani osrednje poti, bi z avtomobilsko cesto dejansko presekali na dvoje. In vendar so se pri gradnji avtomobilskih cest po Italiji vedno izogibali naselij, jih obšli kolikor mogoče na daleč, da ne bi škodovali njihovemu urbanističnemu načrta GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA CARLO GOLDONI TAST PO SILI (Un curioso accidente) Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik) Prevod In priredba v narečje J. B. Režija; JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA V nedeljo. 1. H—.mbra ob 16. in ob 20. uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI, Korzo Verdi 13 Za krmo banko v Gorici so darovali: Aliredo namesto cvetja na grob Bruna 000 lir; Alina Tozzato in Alberto Batti v spomin na Te-reso Gherardi 2000 lir; gostilna Gianni ob svoji otvoritvi v Ul. Morelli 10.000 lir; družina Ognibe-ne v počastitev spomina Bruna Berbuca 5000 Ur. lioricu CORSO. 17.30 - 22.00: «La ragazza con la pištola*, M. Vltti in S. Baker. Italijanski film v barvah. VERDI. 17.00: «Helga e Mi- chael*, drugi film o spolni vzgoji, v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00: «Uffa, papa, quanto rompi!*, J. Bar-ner in D. Reynolds. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15: «Svezia lnfemo e paradiso*, dokumentarni film o švedski mladini v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «Miliardario.„ ma bagnino*, E. Presley. Ameriški kinemaskop v barvah I rži r AZZURKO. Danes zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «Un uomo chiamato Linstone*. Barvna sU-kanica. PRINCIPE. 17.30: «11 medico deli* nrntua*, A. Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kinemaskop v barvah. S. M1CHELE. 13.30: «11 principe coraggiosov), J. Mason, R. Wagner in D. Paget, kinemaskop-skl film v barvah Prodaja vstopnic eno g&jni dvorane. uro pred pričetkom predstav pri bla- DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Marzinl, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore*. Ul. RoMelll 31, tel. 72340. RONKE Danes je odprta lekarna «AIla Stazione*, Viale Garibaldi 3, tei. 77446. — 4 — 26. novembra 1968 OB UMETNIKOVI JUBILEJNI RAZSTAVI v Černigoj in patentirani «jaz» Zanimivi bi bili sklepi, ki nam bi lahko obrazložili križanja in ujemanja skupnih dosežkov tistih u-metnikov, ki izhajajo iz intimnejše in pripovedniške razčlembe lastnega «jaza», in onih, ki prav zavestno podrejajo subjektivističen svet naprednejši prisotnosti v ča sovnemu dogajanju. Čeprav se nam zdi, da je kategorična delitev_ teh dveh izhodiščnih stališč bržkone nemogoča, je obratno razvidno, da iluzija te delitve lahko odločilno vpliva na kritične spoprijeme z njunim likovnim odmevom «tihega» in «kričečega». Spravil sem se na ta pojma, da bi otipljivejše, a zaradi tega nič manj tvegano opozoril na nekoliko bistvenih značilnosti v delih tega hrupnega nestorja primorskega slikarstva. Pravim hrupnega, kajti Černigoj ni bil nikoli, tako človek kot umetnik, apostol varnih kotov komunikacije in «plemenite» skromnosti. Njegova tako značilna *pro-vokacijat v življenjskem dogajanju je neutrudno postavljala vprašanja na tisto zsveto in nepolaščevalno skromnosti, ki je bila usidrana prav mnogim v njegovem okolju. In iz neposrednosti te situacije so nastala tudi območja same umetniške zvrsti. Naj mi bo zato dovoljeno, ob tem umetnikovem prazniku, nekoliko zanemariti življenjsko in ustvarjalno kronološko podajanje, ki je bilo do sedaj, roko na srce, že toliko «premleto», mogoče v korist samozadovoljne in nekočljive sprašljivosti. Kar me danes zanima, je morda le delni, a vsaj zame, bistveni fenomen likovnega «dogajanja» pri Černigoju, in poskus kritične razčlembe na bolj ali manj objektivni " podlagi storjenega. ^'rprasanje je ze v zraku: Černigojeva «eklektična» metoda Ena izmed glavnih značilnosti slovenskega slikarstva in še posebej grafika, od približno preteklih dvajset let pa do danes, sestoji v tem, da je subjektivistični svet posameznika filtrirau skozi kupo določenih simbolov sentimentalnega značaja. V stilizirani dekorativno-sti prehaja tedaj ta likovna zmes posamezne zaključenosti v območje objektivnega. V tem postopku je največkrat merilo kvalitete še vedno «lepota». zajeta v smislu «tople harmonije». Tako se tista komponenta umetnosti, ki naj bi bila svež katalizator znašla v težavah. Ob zaključku prvega polčasa so gostje vodili z 18:30. V drugem delu igre so zaigrali borovci bolje in rezultat samo drugega polčasa je bil izenačen 31:31. V teh minutah so plavi dejansko prikazali običajno, sproščeno igro, ki smo jo bili vajeni videti v prejšnjih srečanjih. žoga je hitreje krožila okoli nasprotnikove cone in je bilo lažje reševati strelca kritja. Ambrožič Je dosegel nekaj lepih košev in se je sploh uspešno kretal v široki coni 3—2. Spacal ni zaigral blesteče in to opravičljivo, ker se je udeležil tekme z mrzlico. Čeprav je uspešno metal iz kratke razdalje, se je po nekaj minutah utrudil in je moral zapustiti igrišče, da se je odpočil. Rudeš je podajal zelo dobro in je realiziral svoj prvi koš z nezadržnim prodorom, ki mu je občinstvo navdušeno ploskalo. Pozneje se ni več znašel in Je zagrešil nekaj napak ravno pri neumestnih prodorih, kar je seveda pomenilo bliskovite protinapade gostov, ki so nizali lahke koše. Dobro se Je izkazal Fabjan, posebno Je bil točen pri metanju prostih metov. V nedeljo bodo košarkarji Bora odigrali v Tržiču ob 10. uri zahtevno tekmo z ekipo Mar-Icelliana - Hannibal. Adnjan Zavadlal brambo in bil pripravljen na vsak preobrat. V tem bi igrala v njegovo korist odločilno vlogo močna fizična postava, s katero pa ne razpolaga niti en bazovski napadalec. Tokrat ne moremo pohvaliti o-brambe. Skozi celotno tekmo so branilci opravili pošteno delo, a oba gola je kriva prav obramba. Pri prvem nasprotnikovem zadetku sta se dva Zarjina igralca gledala, kar je izkoristil vedno prisotni Bianchl. Pri drugem izenačenju pa se je obramba na prosti strel iz levega kota kazenskega prostora postavila tik pred vrata namesto, da bi silila na zunanji rob kazenskega prostora. Kronika golov: V 39’ p. p. prodira žagar proti nasprotnikovim vratom. V razdalji 25 m od teh bliskovito strelja. Vratar Je premagan in žoga potres« mrežo. Po golu Zarja prevladuje do konca polčasa. V začetku druge polovice pa Gretta nepričakovano Izenači, že omenjeno obotavljanje belo-rdečs obrambe, ki ga izkoristi Bianchi. Gretta napada, Zarja pa igra zaspano. Proti polovici polčasa pa reagira in v 25’ pride ponovno v vodstvo. Pasqualis izvede prosti strel, ki ga Baldasln z glavo preusmeri v vrata. Klasičen gol poškodovanega Igralca. Baldasln si j« namreč že v 7’ p p poškodoval nogo. Zarja se razživi, a sreča Ji ni naklonjena. Napadalci zapravljajo priložnosti. V 39' pa pride do prostega strela v korist Grette. Izvede ga Bianchi, ki strelja direktno v vrata, žoga se odbije od spodnjega dela prečke in konča v mreži. f. v. Valentin Pižon (Nadaljevanje s 4. strani) Že prvo leto (1900) je pod psevdonimom Tomson konkuriral z valčkom »Milica* in s koračnico »Primorski fantje*, ki je prejela prvo nagrado. Naslednje leto je Pižon (tokrat s psevdonimom Stenski) prisoten z dvema pesmima: »Lahko je za te duša (besedilo Anton Miklavec) in »Slovo*. Obe sta bili nagrajeni. Po premoru v letu 1902 je naslednje leto (1903) Pižon zopet med natečajniki, tokrat s štirimi pesmimi, od katerih je »Tvoj pušelc ni mene več vreden* prejela nagrado. Leta 1904 ima Pižon valček »Moja rožica*, leta 1905 pa kar tri pesmi (»Fantu*, »Slovo* in »Vinska*). Leta 1906 je imel Pižon v programu še valček «Nezvesta» in po vsej verjetnosti je tudi njegova melodija pesmi «Bog živi društvo Slava*, «Bog živi Velesilo*. Zanašajoč se na spomin pokojnega Antona Miklavca naj bi bila tudi »Temna noč se je storila* Pižo-nova skladba. Spomin na Valentina Pižona je v Skednju zlasti med starejšimi vaščani še živ, saj je tesno povezan s spominom na »Velesilo*. Potrebno bi bilo, da bi Pižonovo ime in tudi ostalih prosvetnih delavcev v Skednju ostalo znano tudi v kasnejših rodovih. Ljudstvo, ki ne pozna svoje preteklosti, je kakor narod brez zgodovine. MB pa imamo svojo kulturno zgodovino, ln še nad nečem bi se morali zgledovati Mirko Pižon mi je med drugim povedal še to. Neposredno pred prvo svetovno vojno ga je oče prosil, naj malo izpreze pri Sokolu. Mirko je imel svojo zaposlitev v mestu. Ko je prišel z dela po dvakrat tedensko vaje s sokolskimi otroki, dvakrat na teden članska telovadba, potem še vsak teden v mesto k telovadbi vaditeljskega zbora. Poleg vsega tega pa je bil Mirko takrat še starosta »Sokola*. Oče pa je bil vezan na pevske vaje pri »Velesili* in «Slavi». Doma pa — gostilna. Ko bi danes imeli nali ljudje vsaj trohico tiste požrtvovalnosti, ki sto jo izpričala oče in sin Pižon! A IZIDI Bologna-Milan Cagliari Torino Fiorentina-‘Inter Juventus-Pisa Vicenza Napoli Palermo-Varese Sampdoria AtaJanta Verona-Koma LESTVICA 1-0 1-0 21 2-0 20 1-1 00 24) Cagliari 8 8 1 1 M 8 13 Milan 8 5 2 1 n 4 12 Juventus 8 4 3 1 12 7 11 Fiorentina 8 4 3 1 9 7 11 Inter 3 3 3 2 12 7 H Verona 8 3 3 2 13 9 9 Bologna 8 4 1 3 8 6 9 Vicenza 8 3 2 3 5 8 8 Palermo 8 2 4 2 4 8 8 Sampdoria 8 2 2 4 8 5 6 Atalanta 8 1 4 3 5 7 6 Roma 8 2 2 4 7 13 6 Napoli 8 1 4 3 4 9 6 Torino 8 1 3 4 3 8 5 Varese 8 1 3 4 4 15 5 Piša 8 1 2 5 8 14 4 Tekme prihodnjega kola Fiorentina - Verona; Milan -Cagliari; Napoli - Juventus; Palermo - Atalanta; Piša - Samp-doria; Roma - Bologna; Torino - Inter; Varese - Vicenza. B JnP JLtX JI IZIDI Catanzaro-Modena Cesena Bari Foggia-Genoa Lazio-Spal Lecco-Catania Padctva-*Livomo MonzaMantova Brescia- ‘Reggiana Reggina-Como Temana-Perugia LESTVICA 0 0 0 0 00 1-1 1-0 3 2 00 1-0 0-0 11 Foggia 8 S 5 0 5 1 11 Genoa 8 4 3 1 10 6 11 Lazio 8 4 2 1 16 8 10 Como 8 3 4 1 8 7 10 Brescia 8 3 3 2 7 3 9 Reggina 8 3 3 2 6 4 9 Bari 8 2 5 1 5 1 9 Lecco 8 3 3 2 10 9 9 Livorno 8 3 3 2 11 10 9 Perugia 8 1 6 1 3 3 8 Catanzaro 8 2 4 2 S 5 8 Ternana 8 2 4 2 6 6 8 Cesena 8 1 5 2 4 5 7 Reggiana 8 2 3 3 K 7 7 Catania 8 1 S 2 4 7 7 Spal Modena 8 2 2 4 7 10 6 8 I 4 3 3 6 6 Padova 8 2 2 4 6 M 6 Mantova 8 1 3 4 5 7 5 Monza 8 0 5 3 3 9 5 Bari - Lecco; Brescia - La-zio; Catania - Modena; Como -Monza; Genoa - Ternana; Mantova - Catanzaro; Padova - Reg-giana; Perugia - Cesena: Reg-gina - Livorno; Spal Foggia. A SKUPINA C Vi, IZIDI Alessandria-Piacenza 10 Biellese Pro Patria 1-0 Cremonese- V erbania 0-0 Legnano-Savona 1-1 Monfalcone-Macobi Asti 32 Udinese- ‘Marzotto 5-0 Trevigliese-*Nov8ra 21 Rapallo-Sottomarina 4-1 Treviso-‘Triestina 10 Solbiatese- ‘V enezia 4-2 LESTVICA Solbiatese 11 6 4 i 20 9 16 Udinese 11 8 3 2 17 2 15 Treviso 11 5 4 2 7 6 14 Piacenza 11 8 2 3 14 4 14 Pro Patria 11 5 4 2 9 5 14 Monfalcone 11 3 6 2 12 11 12 Triestina 10 5 2 3 7 5 12 Trieviglieše 11 5 2 4 12 10 12 Alessandria 10 3 8 1 8 7 12 Savona 11 4 4 3 8 8 12 Novaja u 4 4 3 13 10 12 Legnano 11 4 3 4 14 13 11 Venezia 11 3 5 3 12 10 11 Cremonese 11 2 5 4 7 10 9 Rapallo 11 2 4 S 9 13 8 Verbania 11 3 2 S 9 13 8 Biellese 9 3 4 7 8 7 Marzotto H 1 4 8 5 17 6 Macobi Asti 11 1 4 8 8 22 6 Sottomar. 11 1 3 7 6 17 5 Biellese ima dve tekmi mani, Alessandria in Triestina eno tekmo mani. Tekme prihodnjega kola Monfalcone - Biellese; Piacenza - Triestina; Pro Patria -Alessandria; Savona - Rapallo; Solbiatese - Macobi Asti; Sot-tomarina - Novara; Treviglie-se - Marzotto; Treviso - Cre-monese; Udinese Venezia; Verbania - Legnano. TRIESTINA - TREVISO 0:1 (0:0) Sodnik oškodoval na igrišču boljšo in napadalno Triestino Tržačane čakajo tri zelo težke tekme TRIESTINA: Colovatti (Chendi), D'Eri, Martinelli; Del Piccolo, Vamier, Pestrin; Tumiati, Giacomini, Ive, Paina, Ridolfi. TREVISO: Casagrande (Zabeo), Sirena, Paladin; Zahtila, Belina, Alberti; Magistrelli, Spangaro, Goffi, Zambianchi, Simonato. SODNIK Sgherri iz Grosetta. STRELEC: Goffi v 48’ Približno 7000 gledalcev. Kotov je bilo 8:8 (6:5 v korist Trevisa). Sodnik je opomnil Paladina, Martinellija in Magistrellija. Lažje se ie poškodoval Magistrelli. Tržaški gledalci so zdaj lahko končno zadovoljni. Triestina je namreč prvič prikazaia dopadljivo in duhovito igro in z lepimi prodori držala skoraj celo tekmo pobudo v svojih rokah. S tem pa je tudi doživela prvi poraz na lastnem igrišču, tem bolj grenak, ker je popolnoma nezaslužen. Tekma pa je bila kakor začarana za tržaško vrsto, katero je sodnik z neverjetnimi domislicami preganjal že od vsega začetka. Tekma je bila lepa, zelo napeta in hitra, gostje pa so prikazali odlično igro v obrambi in napadu, čeprav so se stalno posluževali prekrškov, ki jih sodnik ni kaznoval V prvih 15’ minutah je Treviso naskočil tržaška vrata in gledalci so presenečeno sledili izredno hitri in odločni igri gostov, ki so takoj pokazali, da nameravajo odnesti s tržaškega igrišča vsaj točko. Po mnogih grobostih, ki so Tržačane malo prestrašile in jim odvzele poguma, pa je prišlo v 15' do odločilnega dogodka. Paina je porušil Zambianehija, tedaj pa je pritekel k njemu Bellina in ga brcnil v nogo. Sodnik, ki je bil oddaljen le nekaj metrov, je pogledal stranskega sodnika, in ker je bil ta predaleč, da di kaj videl, je dosodil prekršek v korist Trevisa. To je ogrelo domačine, ki so se dobesedno spremenili. Začeli so napadati vztrajno in nekajkrat preše netili sicer odlično nasprotno o-brambo. Tedaj pa je znova prišel na površje sodnik, ki je spregledal nasprotnikove prekrške in u-stavljal samo domače napadalce. V drugem polčasu je nastopila usodna 3 minuta. Zambianchi je s krasno podajo presenetil celo obrambo in podal Goffi ju, ki je sam pred vrati, v očitnem offside položaju z lahkoto potisnil žogo v mrežo. Vsako ugovarjanje je bilo zaman. V 67’ je Ive z lepe pozicije streljal v vrata, in eden od branilcev je z roko odbil v kot: nič tudi tokrat, sodnik ni videl nič. Njegov vid pa se je kmalu neverjetno popravil 1’ kasneje, ko je Ridolfi dosegel po gneči pred Casa-grandejevimi vrati izenačenje. Tokrat je Sgherri, čeprav zelo oddaljen in pokrit od številnih igralcev, «videl» offside in razveljavi! gol. Če temu dodamo, da je pred tem dogodkom in po njem Bellina dvakrat na črti ustavil z glavo strela, ki sta že premagala vratarja, potem lahko res potrdimo, da je imela tokrat Triestina izredno smolo. V enem primeru pa je še sama zapravila točko, ko je Pestrin pred vratarjem slabo udaril žogo in zapravil stoodstotno priložnost. Pri taki tekmi je res nemogoče govoriti o igri posameznikov. Potrudili so se vsi, s Colovattijcm na čelu, saj je imel tudi tržaški vratar veliko dela. Negativno oceno lahko zaslužita 'e dva igralca: Ive, ki je očitno preveč čutil odgovornost in le redkokdaj našel pravilno mesto na polju, in Tumiati, ki je bil v zadnjih tekmah popolnoma na tleh. Žal pa trener nima pravih nadomestil. Sigarini vsekakor ni boljši od Iveja in odločitev, ki jo je vzel Radio (Sigarini na tujem, Ive doma) je najboljša. Za Tumi atija pa sploh ni govora: drugih kril pri Triestini ni. Položaj Triestine se je tako poslabšal. Nič hudega sicer, saj je bila nedelja polna nepredvidenih rezultatov in so skorai vse kvoti-rane ekipe izgubile. Na vrhu je namreč ostala le Solbiatese, ki je zmagala tudi v Benetkah, Udinese, ki je letos najmočnejše moštvo te konkurence, pa je visoko premagala KOŠARKA MOŠKA A LIGA V prvem srečanju poraz Snaidera Na lestvici strelcev v vodstvu Jugoslovan Korač V prvem kolu italijanske moške košarkarske lige so dosegli v nedeljo le dva prepričljiva izida. Sim-menthal je premagal Ramazzottija z 19 točkami naskoka, Fides pa je odpravil videmski Snaidero s prednostjo 12 košev. V vseh ostalih tekmah je bila razlika v izidih od 2 do največ 5 točk, torej tesna. Edini predstavnik naše dežele v tej ligi Snaidero je doživel poraz, vendar je orožje položil častno. Prikazal je nevarno košarko in je kljub porazu jasno napovedal, da v tem prvenstvu ne bo igral podrejene vloge. Na seznamu strelcev so se takoj vpisali med najboljše tujci. Na prvem mestu je Jugoslovan Radivoje Korač, ki je ne le s svojimi izredno preciznimi meti, ampak tudi z odlično igro Boariu odločilno pomagal do zmage. IZIDI Simmenthal - ‘Ramazzotti 61:41 Noalex - ‘AlTOnesta 69:66 ‘Boario Petrarca - Candv 62:59 Ignis Varese - ‘Oransoda 54:49 •Eldorado - Butangas 68:66 ♦Fides - Snaidero 74:62 LESTVICA Simmenthal 1 1 0 61 41 2 Fides Napoli 1 1 0 74 62 2 Ignis Varese 1 1 0 54 49 2 Noalex Venezia 1 1 0 69 66 2 Boario Petrarca 1 1 0 62 59 2 Eldorado Bologna 1 1 0 68 66 2 Butangas Pesa.ro 1 0 1 66 68 0 Candv Bologna 1 0 1 59 62 0 AlPOnesta 1 0 1 66 69 0 Oransoda Cantu 1 0 1 49 54 0 Snaidero Udine 1 0 1 62 74 0 Ramazzotti 1 0 1 41 61 0 TEKME PRIHODNJEGA KOLA Candy - AlPOnesta Butangas • Boario Simmenthal - Eldorado Noalex - Fides Ignis - Rama.zzotti Snaidero • Oransoda Marzotto v Valdagnu. Izgubile so Novara, Venezia (na domačih tleh), Piacenza in Pro Patria na tujem, tako da tudi poraz Triestine ni usoden. Moštvo pa je sedaj pred res težkim tednom. V nedeljo bo nastopilo v Piacenzi, v sredo v Bielli, nato pa doma proti Cremoneseju. Če se hoče obdržati na vrhu lestvice, bi moralo odnesti vsaj 4 točke. uk 5. REDNI OBČNI ZBOR ŠK KRAS Športni krožek Kras iz Zgonika si je postavil društveni sedež Podeželska društva bi zaslužila več razumevanja in podpore V soboto je bil v Zgoniku redni občni zbor tamkajšnjega športnega krožka Kras, ki združuje športno mladino iz vse zgoniške občine. Občni zbor je bil obiskan zelo dobro in po poročilih se je razvila živahna in plodna diskusija. Dosedanji predsednik dr. Stanko Budin je podal naslednje predsed- niško poročilo: Dragi prijatelji, letos je že petič, ko se sestanemo na občnem zboru našega krožka in polagamo račune o opravljenem delu v preteklem letu. Marsikdo bi lahko pripomnil, da je pet let lepo razdobje v katerem bi moralo biti že marsikaj narejenega. Če upoštevamo skrom- liliiiillllllliliiniiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiliiiliiiiiniiiililliii im im iiiniiliiiiiii im iiinil im liiiiiiiiiiniiiiiii nun Hlini m iiiiiiiiiiiiiliuiiilliiiniiiimi AVTOMOBILIZEM Sinoči so potovali skozi Trst udeleženci rallya London - Sydney Zaradi lepega vremena je prvi del maratonskega tekmovanja potekal brez zastoja Sinoči so potovali skozi Trst u-aeieženci maratonskega avtomobilskega tekmovanja na progi London - Sydney. Tekmovalci — katerim so ob vstopu na francosko ozemlje postregli s šampanjcem — so imeli prvo kontrolno točko v Parizu, od koder so nadaljevali pot proti Turinu, kamor so prispeli skozi predor pod Mont Blancom. Vzdolž poti so vozila zbujala živahno zanimanje številnih gledalcev. Ker morajo avtomobili prevoziti skoraj 17.000 km dolgo pot, so seveda za tako naporno vožnjo primerno pripravljeni in opremljeni ter so zato zelo slikoviti. Nekateri imajo posebne protisnežne «odbijače», zaščitne mreže za ža- romete, drugi ojačene izpušne cevi, dodatne instrumente, rezervne dele itd. Dobre ceste, lepo vreme in se- — Bologna — Milan 1 Cagliari — Torino 1 Inter — Fiorentina 2 Juventus — Piša 1 Vicenza — Napoli 1 Palermo — Varese X Sampdoria — Atalanta X Verona — Roma 1 Foggia — Genoa. X Lazio — Spal X Ternana — Perugia X Prato — Empoli X Salernitana — Messina 1 KVOTE 13 — 28.139.300 lir 12 — 909.800 » 1. - 1. Roquepine 2. Eileen Eden 1. Romolo 2. Tolberg 1. Iagar 2. Ciriolo 1. Trivento 2. Mastro Anto 1. Simonetta C. 2. Avla 1. Dagon 2. Rommel KVOTE 12 — 795.541 lir 11 — 75.439 » 10 — 8.013 » 2. — 3. — 4. — 6. — 1 2 2 1 1 2 X 2 X 1 2 X veda še dobro stanje vozil je o-mogočilo, da je ta del poti do Trsta potekal brez zastoja in brez nezgode. Vseh 98 tekmovalcev je prispelo do Italije brez težav in so sami izjavili, da jih začetni dei vožnje ni preveč utrudil. Tekmovalci so startali iz Turina ob 15.35 (seveda v presledkih), ob 19.15 pa je prvo vozilo že zapustilo Mestre ter je okrog 21. ure pri-; spelo na mejni prehod pri Fernetičih na Tržaškem. Udeleženci ra!lya nadaljujejo da- nes pot preko Jugoslavije, Bolgarije in Turčije, od koder jih bo v naslednjih dneh vodila preko dokaj nevarnih in slabih cest vse do cilja. SMUČARSKI SKOKI TD Partizan v Logatcu priredi 29., 30., t. m. in 1. decembra smučarske skoke. Zanimiva tekmovanja se bodo vsak dan začela ob 9. uri. IMillMlMiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHIIMIIllllllllliiiiiiiiiiiiiiilllliri ■ MIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUIIUII Gamma-Spliigen Brdu 52:62 (30:28) Težka zmaga Goričanov li. Spliigen Brau: Medeot 2, Comel-.Pieri, so uspešno zaključevali Krai-Pieri 15, Magnoni 5, Ponton, | ner, Meneghel in Merlati. Goričani so torej pokazali v drugem poi-polčasu zobe in šb dosegli vodstvo 10 točk v 17’ polčasa. To razliko so tudi obdržali do konca tekme. Merlati 11, Kristiancic, Krainer 13. Meneghel 10, Maurj 6. Gamma: Baroni 4, Vaccaro 18 Crippa 12, De Leo 4, Veronesi 6, Santini, Colombo 6, Guidali 2. Sodnika: Cagnozzo in Filippone iz Rima. Kazenski streli: Spiugen Brau 20:38; Gamma 16:28. 5 osebnih napak: Colombo, Veronesi in De Leo (G); Merlati (S. B.) Kakor smo predvidevali je bila sobotna tekma težka za Spiugen Brau, ki je letos prvič igral na tujem igrišču. Le izkušenost in spretnost kapetana Pierija ter dobra igra Merlatija in Krainerja v drugem polčasu je omogočila, da so Goričani zmagali kljub temu, da so zaključili prvi polčas z dvema točkama manj kot domačini. Gamma je torej začela izredno dobro in je vodila skozi ves prvi polčas. Pieri je, kakor vedno, pametno organiziral igro. a soigralci so tokrat zaključevali akcije z izredno netočnostjo. Tega niso popolnoma izkoristili domačini, saj b: lahko dosegli pri taki igri pomembno vodstvo, ki bi jim lahko zagotovilo zmago. Ker pa tega niso naredili so zaključili prvi polčas z minimalno razliko dveh točk (30:28). V drugem polčasu si je Spiugen Brau opomogel in je začel igrati dobro. Akcije, ki Jih Je začenjal Naj omenimo še, da so v zadnjih minutah igre domačini prešli v o-brambo pressing. Tudi ta taktika domačega trenerja nj mogla več premagati Djerdjeve peterke, kj si je tokrat priborila še dve točki. —anion— IZIDI B LIGE *C’ancly - Biancosarti 81:63 ‘Becchi - Italsider 69:49 ‘Lloyd Adriatico - L Biella 73:70 Gira - ‘Junior Casa.le 77:74 *La Torre - Ausosiemens 60:50 Spliigen Brau - Gamma 62:52 LESTVICA Spiugen Brau 2 2 0 167 111 4 Becchi Forli 2 2 0 135 106 4 La Torre R. E. 2 2 0 109 95 4 Candy Bruglierio 1 1 0 81 63 2 Gira Bologna 2' 1 1 117 115 ‘ 2 Biancosarti 2 1 1 123 122 2 Gamma Varese 2 1 1 93 102 2 Lloyd Adriatico 2 1 1 114 130 2 Libertas Biella 1 0 1 70 73 0 Ausosiemens 2 0 2 107 126 0 Italsider Ts 2 0 2 94 118 0 Junior Casale 2 0 2 129 182 0 TEKME PRIHODNJEGA KOLA Biancosarti - La Torre Spiugen Brau - Becchi Candy - Gamma Biella - Fa.ema Gira - LIoyd Adriatico Italsidcr - Ausosiemens ne razmere, v katerih se odvija vsakršno delovanje pri nas, potem moramo le priznati, da je bilo marsikaj storjenega. Tu naj poudarim, da pred petimi leti ni bilo pri nas ničesar, na kar bi se lahko oslanjalj. Treba je bilo začeti prav od nič. Našim fantom se moramo zahvaliti, če so pogumno zavihali rokave in si zgradili igrišče, okrog katerega se že zbirajo stalni navijači naših odbojkarjev. Letos smo prišli končno še do svojih prostorov. To je velik korak, ki smo ga storili v tem letu in ki je na žalost kriv, da smo zaradi tega zanemarili marsikatero bistveno vprašanje, ki bi terjalo nujno rešitev. Mimogrede se moram oprostiti pred našimi člani, če je bil občni zbor sklican nekoliko pozno, toda sklenjeno je bilo, da se letos sestanemo v lastnih prostorih; ker pa so se preuredit-vena dela nepredvidoma zavlekla, je prišlo do te zakasnitve. Doslej smo se na vsakem občnem zboru pritoževali, da bi se dalo pri nas še marsikaj narediti, ko bi imeli svoje prostore. Odslej ne bomo imeli več takih izgovorov. Pro-tori so in čeprav so zaenkrat še skromni, je dolžnost nas vseh, da jih v bodoče olepšamo, da zaživijo in da postanejo žarišče tudi za prosvetno delovanje naših vasi. Delo, ki ga bo moral opraviti bodoči odbor je vsekakor naporno in raz-sežno. Pri tem bi mu morali pomagati vsi, predvsem pa šola, občinska uprava in starši naše mladine. Ob priliki zadnjih olimpijskih iger se je mnogo govorilo o tem, kako poglavitno nalogo bi morala opravljati šola tudi na področju telesne vzgoje. Na vasi je ta pomanjkljivost še večja kot v mestih in to ne samo zaradi pomanjkanja telovadnic, ampak predvsem zato, ker se učitelji sami, na žalost, sploh ne zavedajo pomembnosti telesne vzgoje. Verjetno je treba iskati prav tu glavni vzrok za nezanimanje šole do problemov mladine na tem področju. Kar se tiče občinske uprave, moramo priznati, da je zadnje čase vendarle pokazala nekaj razumevanja za naše potreot, za kar se ji tukaj iskreno zahvaljujemo; prepričani pa smo, da bi naši občinski upravitelji lahko posvetili več pažnje prav mladini, kakor delajo to po vsem svetu. Naravno je, da smo zelo razočarani tudi nad zadržanjem tistih slovenskih organizacij in ustanov v mestu, ki bi morale podpirati in skrbeti za vsestranski razvoj naše manjšine. Na žalost se dogaja, da skoraj vedno naletimo na gluha ušesa, ko zaprosimo za pomoč Tovrstno zadržanje slovenskih ustanov .je vsekakor neopravičljivo in žaljivo, če pomislimo na izredne težave, v katerih morajo delovati podeželska društva. Končno se obračam na starše, predvsem tiste, ki mislijo, da je športno udejstvovanje samo zguba časa za niihovega otroka. Ni težko dokazati, da so taki starši na zgrešeni poti, ne samo zato, ker je znano, da šport utrjuje zdrav duh v zdravem telesu, ampak tudi zato. ker ima šport veliko vzgoino moč. Zelo važno je tudi dejstvo, da ima za nas, tržaške Slovence, šport zelo plemenito nalogo, da krepi narodno zavest. Če bomo 'imeli te principe stalno pred očmi, sem prepričan, da bomo lažje nudili mladini vso pomoč, ki je je potrebna, obenem pa naj podčrtam, da ie to tudi moralna dolžnost slehernega našega človeka. VČERAJ V LJUBLJANI Cerar in Daneu nagrajena LJUBLJANA, 25. — Predsednik zveze organizacij za telesno vzgojo Slovenije Adolf Arigler, je danes na slovesnosti v klubu poslancev v Ljubljani izročil posebni diplomi Miroslavu Cerarju In Ivu Daneu za njune velike uspehe na 19. o-limpijskih igrah v Mehiki. Cerar in Daneu sta doslej v njuni bogati dolgoletni športni karier] dobila že vrsto priznanj. Jugoslovanska nogometna prvenstva I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Bor — Vojvodina 1:0 (0:0) Hajduk — Proleter IM (0:0) Beograd — Olimpija 1:0 (0:0) Zagreb — Radnički 1:0 (0:0) Partizan — Sarajevo 1:1 (IM) željezničar — C. zvezda 2:2 (1 1) Maribor — Dinamo 1:4 (0:2) Rijeka — Vardar 1:0 (0:0) Velež — Čelik l:l (0:1) LESTVICA Dinamo 15 1 2 2 36:13 24 Sarajevo 15 6 7 2 22:12 19 C. zvezda 15 6 6 3 30:13 18 Hajduk 15 4 9 2 21:18 17 Partizan 15 6 5 4 23:22 n Vojvodina 15 6 4 5 17:18 16 Velež 15 4 7 4 19:18 15 Radnički 15 5 5 5 11:13 15 Olimpija 15 4 7 4 11:18 15 željezničar 15 6 2 7 24:20 14 Vardar 15 6 2 7 16:19 14 Čelik 15 4 6 5 19:25 14 Bor 15 4 6 5 11:17 14 Beograd 15 6 1 8 21:24 13 Maribor 15 5 3 7 19:24 13 Zagreb 15 4 4 7 14:23 12 Rijeka 15 5 1 9 14:20 11 Proleter 15 2 5 8 9:20 9 PARI PRIHODNJEGA KOLA Vojvodina — Čelik, Vardar — Ve-lež, Dinamo — Rijeka, Crvena zvezda,— Maribor, Sarajevo — že-ljezničar, Radnički — Partizan, O-limpija — Zagreb, Proleter — Beograd, Bor — Hajduk. II. ZVEZNA LIGA -ZAHOD IZIDI Metalac — Zadar Mura — Orijent Tiešnjevka — Aluminij 0:0 2:2 (0:1) 5:0 (2:0) Istra — Rudar BSK — Bo rac Jedinstvo — Šibenik 0:3 (0:1) 1:4 (OH) 0:2 (0:1) Ljubljana - - Lokomotiva 6:0 (3:0) Varteks — Bo rac Split LESTVICA 14 10 2 2 1:0 (0:0) 50:12 22 Trešnjevka 14 10 2 2 23:4 22 Orijent 14 9 2 3 24:10 20 Varteks 14 7 4 3 22:13 l0 Šibenik 14 5 7 2 29:29 D Metalac 14 8 1 5 26:23 n Rudar 14 7 2 5 26:21 l0 Split 14 6 2 6 23:18 H Zadar 14 4 6 4 18:18 D Mura 14 5 3 6 31:28 l0 Lokomotiva 14 5 2 7 21:28 12 Istra 14 3 4 7 17:25 1° Ljubljana 14 4 1 9 18:28 0 Jedinstvo 14 3 2 9 17:32 0 Aluminij 14 3 1 10 16:60 1 BSK 14 2 1 11 18:39 5 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Split — Zadar, Lokomotiva — Var-teks, Šibenik — Ljubljana, Bo-rac — Jedinstvo. Rudar — BSK Aluminij - Istra, Orijent - Treš-njevka. Metalac — Mura. Hasan Seidbejli 14. TELEFONISTKA Mehriban ni odgovorila, samo trepalnice so ji drgetale in s prsti je živčno vlekla za konček rute. «Prav, potem bom pa sam spraševal, vi pa mi odgovarjajte,« je rekel. «Mogoče vas je kdo prevaral?« Srce ji je zastalo, tako jo je zadelo to vprašanje. Kaj se to pravi: «Vas je kdo prevaral?« Zakaj sprašuje po tem? O čem misli, na kaj namiguje? Ob glasu v slušalkah se je zdrznila. Prizadevala si je, da bi se znebila neprijetnega občutka. Saj je tudi Zakir razburjen kot ona in je najbrž izbral napačno besedo! Ne sme pregrizniti vsake besede. Potrudila se je, da je odgovorila mirno, le glas ji je bil še malo zamolkel: «Ne sprašujte me več takih stvari. Drži?« ((Oprostite!« čutila je da se je nasmehnil «Hm! No, vidite, spet se vam opravičujem, in to že drugič Mogoče mi boste odgovorili vsaj na drugo vprašanje?« Malo je pomolčala in nato odgovorila s svojim mehkim glasom. «Kar vprašajte...« «T.Coga imate od domačih?« «Očeta.» «Pa mama?« «Umrla je.» «2e dolgo?« «Tisti dan, ko sem se rodila.« «Torej... torej tudi materinske ljubežni niste poznali?« Mehriban bi lahko povedala, da ni poznala niti očetovske ljubezni, vendar je bila tiho. «Kaj je vaš oče?« ((Inženir energetik.« «Koliko let imate? Ne, počakajte, to je neumno, deklet se ne sprašuje o tem.« Mehriban je spet utihnila. Toda to vprašanje ga je očitno zelo zanimalo. «Naj vam sam povem, koliko ste stari? «Ne!» ((Koliko razredov ste skončali?« «Zdaj sem v osmem.« «Torej vam je največ štirinajst, petnajst let?« «Kje pa! Saj nisem tak otrok, za kakršnega me imate.« «Hm! čudovito dekle ste!« «Zakaj?» «Tudi sam bi rad vedel, zakaj.« Da ga ne bi spet polomil, je Zakir premislil zdaj vsako besedo in zato se mu je zatikalo. Mehriban se je nasmehnila, saj se ji je kar zdelo, zakaj se mu zatika. Srce je bilo bolj bistro kot pamet. «Ne, počakajte! Veste, včasih vam pride pod roke kaka nadvse zanimiva knjiga, ki vas zgrabi že na prvih straneh, pa se na najbolj zanimivem mestu izkaže, da manjka nekaj listov, nekdo jih je pač odtrgal, mogoče otrok, ki se je igral, lahko pa kak hudoben človek, nalašč, da bi jo pokvaril. In zmeraj pograbi človeka jeza, ker ne more zvedeti, kako je bilo naprej. Vi me spominjate na tako knjigo.« Mehriban se je nežno nasmehnila. «Torej bi rad prelistal moje življenje.« «Z najboljšim namenom, verjemite mi!« Mehriban je spet umolknila. Toda Zakir je čakal, kaj bo odgovorila. Nenadoma je vprašala. ((Povejte mi... ste prelistali že veliko takih knjig?« Zakir se je zasmejal. «Pa niste tako naivni, kot sem mislil!« «Niste mi odgovorili.« «Ce vam rečem, da nobene, mi boste verjeli?« Mehriban je zašepetala čisto iskreno: «Bom...» ((Vidite, vseeno ste še naivni.« «Torej ste jih prelistavali.« ((Veliko!... Toda... Kako bi vam rekel? Brez veselja, kar tako. So knjige, ki jih hitro pozabiš, ker ne dajo človeku ničesar.« «Tretja. Takoj bom pogledala. Zasedeno. Ne, ne čakajte, pokličite spet čez čas.« «Kaj rečete na to?« «Pravim, da mi je žal vseh teh deklet.« «No, vidite, spet se je izkazalo, da ni dobro govoriti po resnici.« «Zakaj?» «Zato ker se me boste odslej bali.« «Bala? Zakaj?« «Ker sem prebral že preveč knjig.« «Kaj se pa to mene tiče?« «Pa še zelo, zato ker se morava jutri dobiti.« Srce ji je začelo tolči. Spet ni našla besede. Zakir je vprašal: «Se mogoče bojite priti na sestanek z mano?« Spet je molčala. Zakir je bil užaljen. «Zdelo se mi je, da se že zdavnaj dobro poznava. Zato sem si dovolil govoriti tako odkrito. Upal sem, da boste tudi vi odkriti z mano in mi ne boste ničesar zamolčali. Toda vidim, da so vam moja vprašanja zoprna, moje odkritosti pa vas je strah. Ko ste me vprašali, če sem prebral veliko knjig, sem vam pošteno povedal. Kaj ne veste, da celo zločincem zmanjšajo kazen če odkritosrčno priznajo zločin?« «V čem pa je vaš zločin?« «V tem, da sem vam povedal resnico.« «Kaj je to zločin?« «Ko bi ne storil zločina, bi se že zdavnaj odločili.« ((Odločila? Za kaj?« «Za najin sestanek.« Mehriban se je nasmehnila. «Kaj ste meni dali pravico odločati?« «Ce naj povem po pravici, ste resnična zločinka vi, odločati pa moram jaz.« ((Kakšen zločin pa sem storila?« ((Zaradi vas ne morem ne jesti ne spati...« Mehriban se je nasmehnila; «Kaj pa naj naredim?« ((Sprejeti morate kazen.« ((Kakšno?« «Ob osmih zvečer morate biti na vogalu Aznafte...« «Prav...» Zakir bi bil kmalu zavpil od veselja: ((Mehriban!« Toda namesto odgovora je v slušalki zaslišal samo znak telefonske centrale. Mehriban je žarela od sreče. Nobena stvar na svetu Je ne bi mogla tako razveseliti. Ta dva telefonska pogovora sta bila vredna dveh snidenj. Jutri pa bo tretje! Spet so se začele prižigati lučke. ((Tretja! Govorite! Tretja! Imate zvezo. Tretja...« 7 Mehriban se je oblekla v svileno obleko, si nakapljal* na dlani malo rožne vode in si omočila sence in vrat. Tokrat ni srečala Nisabeim in olajšano je zadihala, ko je stopila na cesto. Srce se ji je trgalo naprej, vendar se je trudila, da bo šla počasi, šla je torej na svoj tretji sestanek, da bi, kot je rekel Zakir, «sprejela kazen«. (Nadaljevanje, sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI b, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24.Maggio 1/1, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.750 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADiT, DŽS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm » urim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osrmt e "ut Ur - Mali oglasi 40 UP beseda - Or a in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh Pubbllcitk Itallana« — Odgovorni urednik; STANISLAV .v.NKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst