tf v J A m * 14- ^ ■ PRIMORSKI DNE njegov predhc ■ m*/km m*A yx m/k*% M *m "* f~rtWI0Wh! J XI Mlrl/I 01 v v ~ Št. 149 (16.494) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'rv'bcrdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra maja 1945 v tiskam., avenija* pod Vojskim pri osvobojenem Trstu, kjer je izšla - dini tiskani partizanski DNEVNIK v za- chi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO Tržaško politično življenje se vsaj od druge polovice prejšnjega stoletja prepleta s problemi, ki so vezani na krhko identiteto mesta in tudi na etnični izvor politikov. Giorgio Bocca je v neki reportaži napisal, da se mu včasih zdijo normalnejši pacienti pokojnega Franca Basa-glie, kot nekateri tržaški politiki, ki se sramujejo svojih korenin, Se posebno, če so slovanske. Znanega novinarja je zelo začudilo tudi dejstvo, da so bili najbolj nasilni voditelji mladinske organizacije MSI ljudje s tipično slovenskimi in hrvaškimi priimki. Drugi taksen primer izkrivljene ali bolne identitete tega mesta je Manlio Cecovini, čigar predniki izhajajo iz vasice med Krasom in Vipavo. Nekdanji župan in eden od ustanoviteljev protislovenske Liste za Trst je, kot sam pravi, svobodno izbral pripadnost italijanski kulturi, a ni nikoli zanikal svojih slovenskih korenin. Na stara leta je danes Cecovini ne samo dovzeten do slovenske kulture, a tudi zagovornik pouka slovenščine na italijanskih Šolah. Ne vemo, kako bi v tem mozaiku opredelili Predsednika Pokrajine kenza Codarina, potem ko smo v krajevnem italijanskem dnevniku o ^jem prebrali po svoje Poučno pismo. Tako smo *zvedeli, da njegova družina ni bila pregnana •Z Istre in da se pri nje-•^u doma Se danes govo-ri slovensko. Takih življenjskih zgodb je na tržaškem zelo veliko, če Pismo odgovarja resnici Pa bi moral biti Codarin Previdnejši, zlasti pri Sv°ji vlogi vnetega zago-k°rnika pravic istrskih 6eguncev, da ne govori-j^° o nizkotni polemiki, k} jo je sprožil po smrti P*satelja Fulvia Tomizze. Ko smo prebrali pi-s,Uo v Piccolu smo pomislili tudi na črtanje lena o Slovencih iz Predlog3 novega statuta Pokrajinske uprave. Co-, arin (morda je bil ne-tjOC celo Kodarin) pravi, a 8 tem sklepom upra-a nima nič skupnega in a ie zadeva sad politič-6 izbire večinskih sve-^alskih skupin. Mi mu , orjamemo, zato priča-uJemo, da se bo oglasil j. e(l razpravo v pokra-Oskem svetu in da bo odlagal, če že ne zah-slYal. preklic spornega klepa. wufed 24 maggbl-Tet. 0481 533362, fqx 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432/731190______________________ Internet: htip/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 Ut? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI „ _ Spedizione in abbonamenlo poslale 45% SOBOTA 26 JUNIJA 1999 0,77 EVRA MIiotto248,legge66296-filialediTrie* wwWwlMj vUlllvM ITTT TRST / MINISTRSKI SVET ODOBRIL ODLOK Z IZVAJALNIMI NORMAMI IN PRAVILNIKOM Vlada končno prižgala zeleno luč za finančni center offshore Veliko zadovoljstvo predsednika Dežele Antonioneja in ministra Piera Fassina TRST - Ministrski svet je včeraj odobril izvajalne norme oziroma pravilnik delovanja tržaškega offshore centra za finančne in zavarovalniške storitve, ki ga je januarja 1991 predvidel zakon za obmejna območja. S tem se končuje osem let in pol dolga in mučna doba rojevanja tega projekta, ki zdaj prehaja v operativno fazo. Vlada je s tem izpolnila obljubo, je z zadovoljstvom komentiral predsednik deželne uprave FJK Roberto Antonione, medtem ko je minister za zunanjo trgovino Piera Fassino izjavil, da se Trstu zdaj ponuja možnost, da res postane izhodišče za finančno poslovanje s srednjevzhodno Evropo. Na 14. strani LJUBLJANA / KUČAN NA OSREDNJI PRIREDITV Slovenija in Slovenci so zelo ponosni na svojo državnost in samostojnost ]- LJUBLJANA - Dan državnosti, 25. junij, obeležuje tisti dan leta 1991, ko je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev. Dan državnosti so včeraj kar se da slavnostno praznovali po vsej Sloveniji ter na njenih diplomatskih in konzularnih predstavništvih. Na osrednji prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu je govoril predsednik Milan Kučan (na sliki). Na 3.strani KOSOVO / KLJUB ZAGOTOVILOM POVELJNIKA JACKSONA Nemoč vojakov Klorovih sil pred vse večjim nasiljem PRIŠTINA, BEOGRAD - Ker mednarodne mirovne sile na Kosovu niso še razmestile vseh svojih sil, jim tudi ne uspe zaustaviti stopnjujočega se nasilja kosovskih Albancev proti Srbom in Romom, ki jih prav tako obtožujejo, da so sodelovali v etničnem čiščenju. Medtem se je iz osrednje Srbije protest jugoslovanskih rezervistov, ki že tri mesece niso prejeli plač, razširil na Vojvodino. Opozicija upa, da bo protest zadobil politične razsežnosti. Predsinočnjim pa je v Djakovici neki italijanski vojak nehote smrtno ranil svojega desetarja Pasqualeja Dragana, ki je nato umrl v tiranski bolnišnici. Njegovo truplo so včeraj že pripeljali v Italijo. Na 15. strani Ul. Commerciale: pol milijona lir plen ropa v trafiki TRST - Včeraj malo po 18.30 sta mlajša moška s prikritim obrazom in oborožena z nožem oropala trafiko v Ul. Commerciale 156. Lastnica jima je morala izročiti okrog pol milijona lir. Roparja sta pobegnila z motornim kolesoma po Ul. Commerciale proti mestu. Sile javnega reda so »prečesale« središče, vendar do večera niso zasledili roparjev. Videmska pokrajina: volilni dvoboj Mebj-Strizzolo VIDEM - Carla Melzi in Ivano Strizzolo se bosta jutri pomerila v balotaži za novega predsednika videmske pokrajine. Na papirju je favorit Melzi, ki je v prvem krogu dobil 34 odst. glasov in ki sedaj lahko računa tudi na podporo Severne lige, medtem ko je njegov tekmec, ki je deželni tajnik Ljudske stranke, dobil 28 odst. glasov. Na 2.strani —tudi v Križu. 0d danes vam je na razpolago tudi naša nova filiala v Križu. Ponovno dobrodošli! BANCA {nova tržaška kreditna banka 1 XJF U ANTONIANA POPOLARE VENETA JnS Križ?36 tel. 040 220903? Trst: izidi izpitov na nižjih srednjih šolah TRST - Na Tržaškem so objavili izide zaključnih izpitov na slovenskih nižjih srednjih šolah. Obvezno šolo je uspešno dokončalo skupno 134 dijakov. Med temi je bilo tudi 20 odličnjakov. Polovica kandidatov na osmih šolah in oddelkih je prejela oceno prav dobro in dobro, 35 ostotkov dijakov pa je prejelo oceno zadostno. Na 5. strani 3. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Danes v Mavhinjah Ob 18.30 čarovnica, ki ni mogla biti ZLOBNA Otroška dramska skupina KD Kraški dom in OS Alojza Gradnika z Repentabra Ob 20.30 ZARES ČUDEN PAR Dramska skupina PD Standrež Ob 22.00 BEAUTV CLINIOUE Dramska skupina Metronom REKLAMNI OGLAS NOVA PILULA ZA ODPRAVO ODVEČNIH KILOGRAMOV V boj s telesno težo V mesecu dni lahko shujšate do 5,8 kg MILAN - Skupina raziskovalcev je po dolgoletnih raziskavah sestavila formulo dietetičnega integratorja, ki je prijavljen pri ministrstvu za zdravstvo. Njegovo učinkovitost pri odpravljanju odvečnih kilogramov so ob istočasni nizkokalorični dieti preizkusili v laboratorijih enega od bolnišničnih centrov vsedržavne zdravstvene službe. Klinično testiranje učinkovitosti in varnosti na dveh slučajno izbranih enako velikih skupinah po 20 prostovoljcev (moških in žensk) s prekomerno težo, od katerih je ena jemala novi proizvod druga pa placebo (izdelek brez glavne sestavine), je ob istočasni nizkokalorični dieti pokazalo, da so posamezniki v skupini, ki je jemala izdelek z glavno sestavino, izgubili do 5,8 kg teže v mesecu dni, kar je več kot dvakrat toliko kot pri prostovoljcih, ki so jemali samo placebo. Dietetični integrator ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov. Družba Axio dobavlja izdelek italijanskim lekarnam, da bi zadovoljila vse zahteve. Izdelek prodajajo pod imenom »LineControl«, v skladu s sto-o debelosti pa ima oznako ilag, zmeren ali močan. Ki Ugussi: lepo in dobro. In odslej DOVO Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen. V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej. UGUSSI v Trstu v Ul. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA NOVICE ITALIJA / JUTRI DVOJNI KROG V OBČINAH IN POKRAJINAH Boninova želi ostati v Evropski komisiji RIM - Erama Bonino je počaščena, ker jo je predsednik vlade Massimo D’Alema predlagal za posebno predstavnico generalnega sekretarja OZN za Kosovo, vendar kandidature ne sprejme. Tako je sporočila D’Alemi, kateremu je tudi povedala, da podpira francoskega kandidata in svojega dobrega prijatelja Bernarda Kouchnerja, istočasno pa je tudi izrazila pripravljenost, da nadaljuje z delom v evropski komisiji. To je bil, tako je dejala, tudi mandat, ki ga je prejela 13. junija od volilcev. Zlasti levica vneto čaka na volilni izid v Bologni Pričakovanje tudi za pokrajinske volitve v Milanu - Vloga Lige Podražitev telefonske naročnine in elektrike RIM - Mestne telefonske tarife bodo ostale nespremenjene, medkrajevne in mednarodne se bodo pocenile, telefonska naročnina pa bo dražja za 1.200 lir mesečno. Gre za sklep osrednje uprave za telekomunikacije, ki bo stopil v veljavo prihodnjega novembra in so ga združenja potrošnikov kar ugodno sprejela, saj so tokrat upoštevali interese širše publike. Skupno bo zaradi novih tarif Telecom imel okrog 1.200 milijard lir letnega dohodka manj kot doslej. Predvidevajo, da bodo v kratkem ukinili dosedanji sistem obračunavanja na število impulzov ter uvedli obračunavanje na čas. 2e od prihodnjega dvomesečja julij-avgust pa se bo elektrika podražila za 1, 9 odstotka oz. za 3, 5 lir na kilowatt/uro. Povišek za povprečno družino z mesečno potrošnjo 220 kW bo znašal manj kot tisoč lir. Po 16 mesecih stabilnosti cene električne energije je včerajšnji sklep treba pripisati podražitvi naftnih proizvodov. Zanimanje in špekulacije okrog zgrešene znamke RIM - Skoraj 30 let po znani zgrešeni znamki »Gronchi roza« (po barvi znamke, ki so jo izdali ob obisku takratnega predsednika republike v Peruju, ki je bil začrtan z zgrešenmimi mejami) je mrzlica spet zajela italijanski filatelistični trg, in sicer zaradi 800-lirske znamke posvečene skorajšnjemu svetemu letu. Na znamki je latinsko ime jubileja zapisano zgrešeno (Jubileum namesto Jubilaeum) in bo vrednost znamke lahko znatno narasla, če jo bodo umaknili iz prometa. RIM - Oči politične javnosti so uprte v Bologno, kjer se bosta jutri v odločilnem drugem krogu pomerila županska kandidata Silvia Bartolini (Oljka) in Giorgio Guazzaloca iz vrst Pola svoboščin. Bartolinijevi je v prvem krogu za peščico glasov spodletela izvolitev, jutri pa računa tudi na glasove dobršnega dela volilcev Stranke komunistične prenove. Na,volilni izid v glavnem mestu Emilije gleda s posebno pozornostjo zlasti levica, saj ne smemo pozabiti', da so mesto doslej vedno upravljali napredni župani. Precejšnje zanimanje vlada tudi za dvojni krog za izvolitev predsednika milanske province. V balotaži se bosta pomerila kandidata desnice in Oljke, odločilni pa bodo najbrž glasovi Severne lige. Bossijeva stranka je zlasti v Piemontu sklenila volilna zavezništva s Polom svoboščin, ponekod sporazume z Oljko, v mnogih upravah pa je volilcem prepustila svobodno izbiro. Volitve: vodstvo SSk se zahvaljuje Pirjevcu TRST - Deželno tajništvo Slovenske Skupnosti pozitivno ocenjuje volilno zavezništvo z Južnotirolsko ljudsko stranko na evropskih volitvah. Za SSk je bila dobrodošla alternativna izbira, po volilnih preizkušnjah v raznih lokalnih in širših koalicijah, ko je neustrezen vo- lilni sistem onemogočal SSk samostojen nastop. Tokrat je stranka, piše v sporočilu, nastopila v »manjšinski navezi«, povezava s SVP je bila izrazito političnega, skoraj simbolnega pomena: šlo je za sodelovanje s sorodno manjšinsko stranko in za dopolnjevanje mandata, ki ga v evropskem Parlamentu ima Mirili Ebner. SSk je predstavila ugledno kandidaturo profesorja Jožeta Pirjevca, kateremu se želi izraziti zahvaliti. Ta volilni nastop in kandidatura sta po mnenju SSk je želela biti predvsem signal tukajšnji, a tudi matični javnosti. Simbol planike je nabral v naši deželi štiri tisoč glasov, ki so v celoti slovenski, kar ni zanemarljiv rezultat, tudi spričo dejstva, da so evropske volitve manj občutene, kakor krajevne ali parlamentarne. Povezovanje z manjšinami v Italiji je torej koristno, kakor izhaja iz dogodkov današnjih dni v Rimu, ko prav predstavniki nemško in francosko govorečih manjšin temeljito in zavzeto sledijo razpravi o Masellijevem osnutku. SSk je prepričana, da bo Ebner, ki v evropskem parlamentu polnopravno predstavlja ne le nemško, a tudi slovensko manjšino, uveljavljal interese in pričakovanja naše narodne skupnosti. Na koncu se želi stranka spet zahvaliti volilcem, ki so podprli koalicijo SSk-SVP in oddali preferenco Pirjevcu. Videmska pokrajina jutri drugi volilni krog- VIDEM - Carlo Melzi in Ivano Strizzolo se bosta jutri pomerila v balotaži za novega predsednika videmske pokrajine. Na papirju je favorit Melzi, ki je v prvem krogu dobil 34 odst. glasov in ki sedaj lahko računa tudi na podporo Severne lige, medtem ko je njegov tekmec, ki je deželni tajnik Ljudske stranke, dobil 28 odst. glasov. Melzi je neodvisni kandidat Pola svoboščin, Strizzolo pa ima za sabo levosredinsko koalicijo. V zadnjem pozivu volilcem se je podjetnik in nekdanji založnik znova obvezal, da bo v primeru izvolitve deloval neodvisno od strank, med glavne točke svojega programa pa je uvrstil okrepitev furlanske identitete. Strizzolo je na zadnjih shodih polemiziral predvsem s Severno ligo, ki je skoraj do včeraj žolčno napadala Melzija, danes pa mu ponuja podporo. Kandidat leve sredine je prepričan, da bo vsaj del volilcev Bossijeve stranke obrnila hrbet navodilom strankinih voditeljev in glasovalo zanj. Jutri bodo volilvi izbirali tudi predsednika pokrajine Pordenon. V balotaži se bosta pomerila kandidat Pola svoboščin Elio De Anna (37 odst. v prvem krogu) in zastopnik leve sredine Alberto Rossi (30 odst.). Dvojni volilni krog bo jutri tudi v desetih občinah videmske pokrajine ter v štirih občinah pordenonske pokrajine. V deželni stvarnosti vlada zanimanje zlasti za dvoboj Melzi-Strizzolo, ki pa vsekakor najbrž ne bo vplival na politično situacijo v deželnem svetu. r I "V KABOJ62U P0S6L S10LEVA. ODPRTO TUDI 0£ HEDEUAH." Pričakujemo Vas od 20. junija do 20. septembra od 9. do 20. ure. JAVNE UPRAVE / SPREJEM NA KVIRINALU __ Ciampi podpira novo vlogo deželnih uprav Še problemi z novo deželno volilno zakonodajo Predsednik sprejel tudi zastopnike združenja občin RIM - Predsednik republike Carlo Ažeglio Ciampi je včeraj na Kvirinalu sprejel predsednike deželnih odborov ter predsednika avtonomnih pokrajin Bočen in Trento, Aloisa Diimvvalderja in Lorenza Dellaia. Takoj zatem je državni poglavar sprejel tudi delegacijo Zveze italijansldh občin (ANCI), v kateri je bil tudi tržaški župan Riccar-do Illy. S predsedniki Dežel ter avtonomnih provinc še je Ciampi pogovarjal o novi vlogi deželnih uprav v sklopu napov edanih ustavnih reform. Posebno pozornost so na srečanju posvetili neposredni izvolitvi predsednikov Dežel v luči ustavnega zakona, ki ga je prav pred nekaj dnevi v drugem branju odobril senat, normativ pa mora sedaj še uzakoniti poslanska zbornica. Predsednik deželnih vlad so izrazili bojazen, da bo postopek v zbornici dolg in z pleten ter da zakon ne bo pravočas stopil v veljavo pred deželnimi v0 vami prihodnje leto. Senat je v deže ^ volilno zakonodajo (v poštev pridejo ^ dežele z navadnim statutom) vneS.g drugi volilni krog (balotažo), kar^ sprožilo oster protest zlasti Forza ^ lia. Ciampi zadeve seveda ni komeo^. ral, napovedal pa je poseg za pospe tev obravnave v poslanski zbornici. g Danes kot danes torej še ni ja®n kakšnim volilnim sistemom bo . prihodnje leto izvoljeni deželni s g in predsedniki deželnih vlad. V° leta 2000 bodo vsekakor zadnj6 v^p ve, ki bodo potekale s skupnim vt0ljj nim sistemom, saj bodo lahko P°ojjp posamezne dežele same izbirale z ne zakonodaje, kar se se že dog deželami s posebnim statutom- LJUBLJANA / OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI r Kučan o dosežkih, pa tudi o težavah Svet ne bo več prenašal kršenja človekovih pravic LJUBLJANA - Podoba Slovenije se je v osmih letih spremenila. Slovenstvo je z državnostjo dobilo varnost in se Se bolj odprlo v svet. Ustanove države so preurejene ali so na novo ustanovljene in delujejo. Gospodarstvo je v veliki meri nadomestilo izgubljene trge in nastopa na zahtevnejših, vrsta slovenskih podjetij je že mednarodnih, nekatera so tudi že globalna, socialne razmere so stabilne. Podpisan je bil dogovor socialnih partnerjev pri pokojninski reformi, mladim je bila ponujena nacionalna stanovanjska varčevalna shema, izdelan je nacionalni program socialnega varstva do leta 2005. Slovenija sodeluje v mednarodni skupnosti enako kot vse druge države, ki jim je do miru, varnosti, razvoja in blaginje, je na osrednji prireditvi ob dnevu državnosti v Cankarjevem domu dejal slavnostni govornik predsednik države Milan KuCan. Poleg te vidne, a zelo sploSne podobe Slovenije na prelomu stoletja, je predsednik KuCan opozoril tudi na nekatere manj vidne in zastrte slike življenja Slovenije, ki jih je strnil v tri izstopajoče podobe. Prva kaže, kako se je država dvignila nad državljane, ljudje pa želijo, da bi država služila njim, da imajo pravico do nadzora nad delom državnih organov in da so o njem obveščeni, hočejo tudi pravico do soudeležbe VELENJE / ZBOROVANJE Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo VELENJE - V Velenju je bilo včeraj veliko zborovanje v spomin na boje, ki so v tem stoletju pomembno zaznamovali Štajersko, Koroško in Prekmurje, pa tudi ostalo Slovenijo. Zbrani na prireditvi z geslom Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo so se spomnih bojev za severno mejo, narodnoosvobodilnega boja in bojev za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik države Milan KuCan. Predsednik KuCan je Poudaril, da današnje srečanje še enkrat jasno in Neizpodbitno priča, da je Partizanski osvobodilni boj vgrajen v same temelje samostojne slovenske države, štajersko partizanstvo pa ima pri tem poseb-No mesto, saj se je borilo z Najbolj krutim okupatorskim vojaštvom. Dejal je, da so mladi rodovi lahko Ponosni na svoje oCete in Niatere, dedke in babice, ki s° razmneh klic Časa in se Nprli. Ce leta 1941 ne bi pNo tega upora, ne bi imel kdo po 50 letih ustanavlja-b slovenske dežele. "Zdaj bas mladi rodovi lahko Popeljejo v boljšo prihod-Nost po svoji podobi, " je Se dodal predsednik. , Matjaž Kmecl pa je . Jal, da je današnji praz-*k tudi dan in sporočilo ašega zgodovinskega ®P°mina, v katerem hrani-bo neizmerno bogastvo Pokončnosti in svobodno-N številnih rodov, njiho-'b Upanj, žrtev in dejanj a svobodo in človečnost. v°Ndaril je, da vsak clo-ek nosi v sebi resnico vojega življenja in da je .a o toliko resnic, kolikor je C °Veških življenj, da pa si .r®snica o 99 frankolov-p b popobešencih, o stota! ■ *n tisočih pobitih s^c’h in padlem Pohor- 6bi bataljonu pač ena sama. Ob tem je dodal, da "bolj ko se bomo med seboj zrli, manj nas bo: po številu bomo seveda isti, toda navznoter nas bi bilo zmeraj manj, zmeraj manj bi bilo tiste moCi, ki nam zagotavlja svobodo in gospodarjenje z lastno zgodovino". Zborovanje sta pripravila občina Velenje in Zveza združenj borcev NOB Slovenije v sodelovanju s Slovensko vojsko, Združenjem slovenskih Častnikov, veteranskimi organizacijami vojne za samostojno Slovenijo in Zvezo društev vojnih invalidov. med enimi in drugimi volitvami. Druga podoba kaže premalo razvito politično in državotvorno kulturo. Neodmerjena in posplošena kritika postaja življenjski stil enega dela slovenskih politikov ali nekaterih družbenih skupin. Ne spoštujejo-državnih ustanov, ker niso in ne ravnajo po njihovi politični podobi. To počno tudi na tujem, kar gre posebej obžalovati. Tretja podoba pa nam po besedah predsednika Kučana kaže prevelik pomen in vlogo politike. Spopadi in obračunavanja med političnimi nasprotniki vse preveč določajo vsakdanje življenje ljudi. Odgovornost za državo in življenje v njej so po besedah predsednika KuCana v veliki meri že prevzeli mlajši rodovi z drugačnimi življenjskimi zamislimi, z novimi odgovori, zvečine pripravljeni na sodelovanje in ne na izključevanje, strpni in sposobni živeti z razlikami. "Modrost narekuje, da so tudi v novih odgovorih upoštevane izkušnje preteklosti, tudi neobremenjen premislek o zmotah in napačnih odločitvah. Samo tako lahko živi tisti nujni skupni zgodovinski spomin, brez katerega ni niti nacionalne identitete in še manj odgovornosti za prihodnost. Del tega skupnega spomina so tudi izkušnje nacionalne in socialne nesvobode med obema svetovnima vojnama v prvi Jugoslaviji, obupen narodov samoobrambni spopad z genocidnim fašizmom in nacizmom, nedopustno sodelovanje z okupatorjem in brato-morilnost med drugo svetovno vojno, pa tudi vsa zla dejanja, zablode, stranpoti, zmote in iluzije po njej, " je dejal predsednik KuCan in dodal, da nas vse te izkušnje nesvobode zavezujejo, da svobodo zavarujemo z dejanji in ne le z govorjenjem o njej. Predsednik KuCan se je dotaknil tudi razmer v jugovzhodni Evropi in ob tem poudaril, da ima Slovenija, zaradi trde sedemdesetletne balkanske politične izkušnje, tudi znanje za koristne predloge v mednarodnih projektih za urejanje kriznega in nemirnega jugovzhodnega prostora. Ce kdaj, potem je prav zdaj, po koncu vojaških spopadov na Kosovu, povsem jasno, da prihodnja svetovna ureditev ne bo veC trpela sistematičnega in množičnega kršenja posamičnih in skupinskih človekovih pravic s sklicevanjem na višje interese nacionalne države in z zakrivanjem za njeno suverenostjo. Novo mednarodno pravo bo temeljne Človekove pravice prej ali slej postavilo nad državno suverenost, posege mednarodne skupnosti zoper kršitve pa kot njeno dolžnost, je prepričan KuCan, ki v oblikovanju takšnega sveta vrednot v mednarodnih odnosih vidi za Slovenijo veliko priložnost. Zato je treba pospešiti korak k popolnoma odprti družbi, k novemu ravnovesju med nacionalno in državljansko državo. (STA) 25.JUNIJ, PAN DRŽAVNOSTI Osem let samostojnosti republike Slovenije Na današnji dan leta 1991 je takratna skupščina razglasila samostojno državo LJUBLJANA - Dan državnosti, 25. junij, obeležuje tisti dan leta 1991, ko je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s Čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev. Vseobče slovensko veselje nad razglasitvijo neodvisnosti je v noči s 26. na 27. junij prekinila vest, da so se enote JLA iz vojašnic napotile proti mejnim prehodom, da bi Slovenijo odrezale od sveta in preprečile njeno neodvisnost. 27. junija je predsedstvo Slovenije v razširjeni sestavi ugotovilo, da je na Slovenijo izvršena agresija JLA in da se aktivirajo vsi ukrepi iz predhodno pripravljenega obrambnega načrta, tudi uporaba oboroženih sil slovenske teritorialne obrambe in policije. Predsedstvo je tudi pozvalo vse slovenske vojake in časnike, da zapustijo JLA. Ukrepanju svojih oboroženih sil, ki so takoj blokirale vse vojašnice in postavile barikade na cestah, se je množično pridruževalo civilno slovensko prebivalstvo. Začela se je desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna. JLA je bila pre- pričana v hiter uspeh in ni računala na odpor slovenskega vodstva, teritorialne obrambe, prebivalstva in medijev. Spopad, čeprav nekajdneven, je bil za Slovenijo prava vojna. Terjala je tudi Žrtve: na strani JLA je padlo 39 in bilo ranjenih 139 vojakov, slovenske oborožene sile pa so imele 8 mrtvih in 89 ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 13 civilistov. Ves čas spopadov so tekla diplomatska prizadevanja, ki so 7. julija pripeljala do podpisa deklaracije, ki je pomenila konec vojne. Za slovenske osamosvojitvene ukrepe je bil sprejet trimesečni moratorij, v času katerega je Slovenija nadaljevala diplomatsko dejavnost. Ta je pripeljala do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države, ki jo je 25. oktobra 1991 zapustil zadnji vojak JLA. 22. maja prihodnjega leta je Slovenija postala polnopravna članica Združenih narodov. Sicer pa imajo slovenska državnost in prizadevanja Slovenije za samostojnost dolge korenine, njihovo krepitev pa je pomenila že pluralizacija kulture in znanosti konec 70. in v začetku 80. let; ta pluralizacija je prehitevala politično. Politiki in gospodarstveniki so se nasprotovanju centralizaciji in težnjam po demokratizaciji pridružili v drugi polovici 80. let. Nova revija St. 57 in proces proti JBTZ ter s tem v zvezi nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic so težnje okrepili in med drugim pospešili nastajanje opozicijskih političnih gibanj in strank. Te so jasneje kot uradna slovenska oblast zahtevale suvereno slovensko drZavo in spremembo slovenske ustave za zagotovitev političnega pluralizma, ekonomske suverenosti in pravice do samoodločbe. Kljub nasprotovanju jugoslovanskih oblasti je Slovenija leta 1989 uzakonila večstrankarski sistem, naslednje leto pa so bile izvedene prve večstrankarske volitve, na katerih je opozicija zmagala nad strankami, ki so pomenile kontinuiteto s prejšnjim sistemom. V razpravah o položaju Slovenije v SFRJ je bil leta 1990 Se govor o konfederaciji, potem pa je bila sprejeta odločitev o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Izveden je bil 23. decembra 1990, ki je zdaj državni praznik Dan san]pstojnosti, od 93, 2 odstotka udeleženih upravičencev pa jih je za samostojnost glasovalo 95 odstotkov. Odločitev, slo naj bi za razdružitev in ne odcepitev, je bilo treba uresničiti v šestih mesecih. To se je zgodilo 25. junija 1991, ko je bila formalno uvedena državna samostojnost. (STA) KLARIČI, KOMEN / JUTRI POPOLDNE Odkrili bodo obeležje društva veteranov vojne za Slovenijo Na mejnem prehodu Klariči je prva visela slovenska zastava KLARIČI, KOMEN - Sežansko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov prireja skupaj z občino Komen slavnostno odkritje spominskega obeležja, ki bo v nedeljo, 27. junija ob 14. uri v Klaričih. Svečanost, na kateri pričakujemo preko 5 tisoC obiskovalcev, se bo nadaljevala ob 17. uri v Komnu. Minister za notranje zadeve Borut Suklje in minister za obrambo Demšar bosta v Klaričih slavnostno odkrila spominsko obležje, ki ga je oblikovala skupina arhitektov Krasa. Minister za obrambo bo podelil kar 49 veteranom komenskega Krasa priznanje oz. spominski znak MNZ. V kulturnem programu ene najveCjih proslav na Primorskem bodo sodelovali uCenci komenske OS in vaške godbe na pihala ter študentski pevski zbor Vinka Vodopivca iz Ljubljane. V Brestovici pri Komnu tako pričakujejo na proslavi preko 300 ljudi, medtem, ko jih na proslavi, ki se bo nadaljevala ob 17. uri na nogometnem igrišču v Komnu, pričakujejo preko pet tisoč ljudi. V- Komnu bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora Janez Podobnik, govoril pa bo tudi predsednik združenja veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak. Izvedli bodo tudi tehnični zbor policije, vojske, gasilcev in drugih struktur, odprli razstavo z bogatim kulturnim programom, zvečer pa bo ples z ansamblom Kalamari. To obeležje bo tako postalo drugo spominsko obeležje na Krasu in Brkinih, ki ga postavlja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov. Spomnimo se, da je sežanska občina lani ob dnevu državnosti odkrila podobno spominsko obeležje, kmalu pa naj bi ga dobila še občina Hrpelje, Kozina in DivaCa. Po besedah predsednika združenja Janeza Pajerja so vsa obeležja unificirana, saj gre za arhitektonski spomenik, ki ne mo- ti kraške arhitekture. Ta obeležja pa bo združenje, ki šteje 300 aktivnih elanov, sicer pa jih je registriranih preko 900, postavilo na tistih mestih, ki so bila odločilna dan prej, kot se je pričela vojna za Slovenijo. Tako se je zbrala tudi ekipa zanesenjakov komenskega Krasa, ki jo vodi Miro Špacapan, in je dala pobudo, da spominsko obeležje postavijo na Klaričih, Čeprav so boji na Komenskem potekali tudi v Gorjanskem in Komnu. Prav na mejnem prehodu Klariči je že julija 1991 visela slovenska zastava, medtem ko so bili drugi mejni prehodi še okupirani oz. se je streljalo. Prav ta mejni prehod je bil prvi osvobojen s strani teritorialcev in milice. Prav komenska občina je edina nova obmejna občina, ki je imela takrat največ vojaških objektov (na Klaričih in mejni prehod ter kasarno v Gorjanskem), kjer so vojno dobili brez streljanja. Olga Knez NOVICE Stavka kontrolorjev letenja preložena na 6. julij LJUBLJANA - Za včeraj napovedana stavka kon-uolorjev letenja je preložena na 6. julij ob 5. uri. Stavkovni odbor Samostojnega sindikata kontrolorjev letenja je v sporočilu za javnost pojasnil, da so stavko preložili z namenom, da bi vladni pogajalski skupini omogočili Cas za ustrezen odziv na dosedanja dogajanja, pa tudi iz globokega spoštovanja do dneva državnosti. Stavkovni odbor namreč meni, da za zamudo pri začetku pogajanj ni kriva izključno vladna pogajalska skupina, saj so bile njene pristojnosti določene (pre) pozno. Prav tako kljub po njihovih besedah izrazite nekooperativnosti druge strani upajo, da je mogoče nakopičene probleme v sistemu kontrole letenja rešiti strpno in s pogovori. Prepričani so tudi, da še tako neme j ene razmere v Upravi RS za zračno plovbo (URSP) ne smejo skaliti in zagreniti naj večjega praznika državljanov in državljank Slovenije. Kot so še zapisali, s preložitvijo stavke zavračajo očitke nasprotne strani o "protidržavnosti" in dokazujejo kooperativnost in strpnost pri svojih zahtevah. Upajo tudi, da so dodatno pripomogli k uspešni ureditvi razmer v sistemu kontrole letenja v Sloveniji. Preložena je bila tudi za včeraj napovedana stavka delavcev aeronavtičnih informacijskih in tehničnih služb. Kot je sporočil stavkovni odbor Sindikata aeronavtičnih informacijskih in tehničnih služb, so se za preložitev stavke odločili, da bi vladni pogajalski skupini omogočili Cas za ustrezen odziv na dosedanja dogajanja. (STA) ŽARIŠČE Bi m '• h Zakaj je Goriška tako kulturno in intelektualno apatična? - se včasih sprašujem. Saj ni, da bi se nič ne dogajalo. Nekatera področja kulture se namreč dokaj dobro razvijajo, tako npr. glasbeno področje, kinematografija, krajevno umetnostno zgodovinopisje in morda še druga. Tu pa tam najdemo kakšno zanimivo predavanje, okroglo mizo, simpozij. Včasih naletimo tudi na dobro razstavo. Kako pa, da vse to nikdar ne sproži nobene globlje debate, nobene resne kulturne refleksije, kako da se v Gorici že desetletja ne rojeva in ne razvija nobena družbeno vplivna misel? Zakaj ostajajo vse debate na ravni najbolj banalne psevdopo-litične konfrontacije in impulzivnega medosebnega obračunavanja? Stvar je še toliko bolj problematična, ker so redki poizkusi tovrstne refleksije pogosto pri nas takoj označeni kot inte-lektualizem, elitizem in ne vem še kaj. Redki ustvarjalci, ki zagledajo luč sveta pod goriškim gradom, se -takrat ko pač ostanejo tukaj nekje ob Soči, med Brdi in Jadranom - najraje umaknejo v svoj svet ali, še raje, odidejo drugam. Morda tudi zato, ker se okrog njih porodi premalo zanimanja. Ali morda zato, ker smo vsi tako presneto zaverovani v svoj prav, da ne znamo prisluhniti nekomu, ki nam spregovori v malce drugačnem jeziku, včasih bolj pesniškem, včasih bolj filozofskem ali bolj teološkem. Jezik, različen od tistega, ki ga dan za dnem uporabljamo pri svojem aktivističnem pehanju ali enoličnem in brezsmiselnem životarjenju, nam ostaja nerazumljiv. Tak jezik je morda dober za knjigo, ki jo bomo lepo predstavili in dali na polico. A to se našega - mojega, tvojega življenja ne tiče. To je nekaj drugega. Je miselna dresura, ki je dobra lahko le za prosti čas, ki ga seveda potem nikdar ni. Tako postaja naše mesto kraj, v katerem najdeš za vsakim vogalom Damjan Hlede etikete mittelevrope, al-pe-jadrana, itd., s katerimi si lahko prislužiš kak evropski prispevek, kljub temu, da ostajaš v svojem bistvu izrazito neevropski. Kraj, ki bi se moral ponašati s svojo pisano kulturno in jezikovno danostjo in se z njo predstavljati kot prototip Evrope, sameva v svoji zadrtosti, zaverovani samozadostnosti in miselni plitvini. Vsak po svoje krmari v svoje pristanišče. Kljub temu, da se mnogo stvari dogaja. Malo jih ostane. Malo se nas jih dotakne. Pri stvareh se ne ustavimo. Ne znamo jih iztrgati iz spon minljivosti. Ne pustimo se od njih spremeniti, spreobračati. Pogosto zato, ker stvari same nimajo kaj povedati, ko pa nam včasih kaj povedo, smo gluhi ali nepozorni. Krščanska terminologija govori o znamenjih časov. To je to: razlikovanje med dobrim in zlim, med koristnim in nekoristnim, med navdihujočim in zamirajočim. Tukaj in sedaj. Živimo na lupini, ostajamo na površju, usodno zavezani tej utesnjujoči epidemični zaplankanosti. Pogrešam torej neko globljo miselno refleksijo, ki bi našemu vsakodnevnemu pehanju in životarjenju dajala globlji smisel, našemu prostoru pa bolj evropsko podobo ustvarjalne življenjskosti. Miselne refleksije ne pojmujem kot neke nove ideologije, ki bi si jo morali zamisliti ali jo od nekje drugje prevzeti. Poglobitev namreč prej dosežemo z globljimi vprašanji kot z globljimi odgovori. Prej nas bodo združevala vprašanja kot odgovori. Prej poslušanje kot govorjenje. Mislim, da je za naš čas še zelo aktualen izziv skladatelja Johna Cage-ja, ki je tvegal zasmehovanje in očitke norosti, ko nas je s skladbo 4’33”, hotel dejansko samo opozoriti na tišino, ki je nismo več sposobni. Nočem reči, da ne potrebujemo odgovorov, ampak samo, da jih je treba iskati z globljih izhodišč. Odgovori, ki izhajajo iz človeškega površja nas lahko samo ločujejo. Veliki sodobni mislec Paul Ricoeur je npr. o ločevanju med religijami tako zapisal: “Ge poskušam tekati po krogli-nem površju in biti eklektičen, ne bom nikoli našel univerzalno religioznega, ker bo moje početje sinkretistično. Toda če se dovolj poglobim v svoje izročilo, mi bo uspelo preseči meje svojega jezika. Ge se želim približati temu, kar imenujem'temeljno’ -in čemur se drugi približajo po drugih poteh -, bom zmanjšal razdaljo med sabo in drugimi tako, da se bom pomaknil v globino. Na površju je razdalja še zmeraj izredno velika, toda če se poglobim, se približam drugemu, ki se je prav tako kot jaz odločil za to pot.” Tudi religije so namreč vir ločevanja, ko ostajajo na površju in s tem seveda izgubljajo vso svojo religioznost. Toliko bolj pa seveda razne ideologije ali preprosto ljudje sami med sabo, s svojimi različnimi prepričanji ali interesi. Aktualizirano duhovno-kulturno-inte-lektualno ozadje je nujna predpostavka za uspešno in trajno umetniško, politično, Ijud-sko-kulturno udejstvovanje. Ponašamo se lahko z bogato kulturno zakladnico, ki so nam jo zapustili naši predniki. Naše zgodovinsko poslanstvo pa je v tem, da to izročilo dograjujemo v skladu z novimi časi in novimi potrebami, da ga aktualiziramo z naknadno .ustvarjalnostjo. Alergija do zahtevnejšega in pogloblje-nejšega reflektiranja nam to duhovno ozračje usodno zamračuje. Tvegati moramo ta poglobitveni napor v zavesti resnice, ki jo izraža izredna Gradnikova metafora, sicer izrecno namenjena ljubljeni osebi, metafora, ki pa ne more ne izražati splošne stvarnosti vsečloveškega sobivanja: “Dva vodnjaka oddaljena vrh zemlje sva. V globinah se vendar eden v drugega pretaka.” PISMA UREDNIŠTVU Javna zahvala Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spoštovani in dragi minister dr. Slavko Gaber Ljubljana Vaša odločitev o nepreklicnem odstopu je nas, zamejske Slovence, presenetila in prizadela, ker smo v vas imeli dobrega in pozornega poznavalca našega dela in potreb. Tako mnenje o vas sem si pridobil v dokaj vsakdanjem in tesnem stiku z našimi ljudmi, pa tudi osebno. Kot kaže, nam v tem trenutku ne preostane drugega, kakor da se vam za vaše delo in skrb, ki ste jo znali pokazati tudi do našega Zamejstva, prisrčno zahvalimo in vas prosimo, da še naprej z enako pozornostjo sledite našemu kulturnemu in družbenemu utripu. Velika večina naših primorskih ljudi je cenila vašo prosvetljeno naprednost in dosledno pokončnost. Z najboljšimi voščili za vaše nadaljnje delo vas prisrčno pozdravljam! Edin Švab Ferlugi, 1932 Zgoraj levo: spominska slika v tržaškem parku na Ul. Giulia po procesiji pri Sv. Ivanu leta 1932; zgoraj desno: spominska slika ferlu-govskih deklet s procesije v Rojanu leta 1932'; desno: ko na Ferlugih ni bilo še vodovoda po hišah, so ženske nosile vodo v škafu. Na sliki iz leta 1925 sta Katarina Maver in vnukinja Roža. Fotografije so last Ivanke Andolšek Trst Opereta 1999 Zakaj si ne bi po obilici sonca in morja, osvežujočih skokih v čisti Jadran in sončenju na plažah Ligna-na, Gradeža in tržaške obale privoščili še kanček magične atmosfere Mitteleurope? V Trstu bo morski vetrič hladil vaše večere v miramarskem parku, kjer boste v romantičnem in začaranem okolju ob prepletanju luči in zvokov podoživeli zgodbo Charlotte in Maksimilijana Habsburškega ali vas bo v gledališču Verdi prevzela neustavljiva glasba Festivala operete, že tradicionalne prireditve tržaškega poletja. ROSE MARIE Opereto 0. Harfaoch in 0. Hammorsteln Glasba R. FRIML in H. 5T0THART Stena, kostumi, režija I. STEFAN UITI Koreografija F. ANGEUNI Dirigira G. GRUBER Gledališfe Verdi: 29. junija 4., 9., II., 13., 17. julija BARBABLU Opera buffa M. Meilhac in L Halevy Glasba J. OFFENBACH Scena in kostumi P, GROSSI Režija L MARIANI Dirigira A. GUINGAL Gledališfe Verdi: 10., 14., 18., 25., 29., 31. julija CIGAN BARON Opereta I. Schnitzer Glasba J. STRAUSS Priredra v dveh delih G. Landi scene in kostumi W. ORLANDI Koreografija in režija G. LANDI Dirigira W. BOŽIC Gledališfe Verdi: 27., 28., 30. julija 1., 3., 7. avgusta HELLO, DOLLY! Musical M. Stevrart Glasba in besedita J. Herman Po "The matchmaker" T, Wilder Prevod M. Renzullo Priredba in režija S, MARCONI Ital. prevod pesmi S. Testi Dvorana Tripcovich: 4., 5., 6., 8., 10., II. avgusta Za informacije: ”Luci e suoni“ (Luči in zvoki) Miramarski park (APT Trst tel. 04067961 fax 0406794299) XXX. Mednarodni festival operete (Gledališče ”G. Verdi" tel. 0406722500 fax 0406722249) A.R.P.T. Deželna Ustanova za Promocijo Turizma Ul. G. Rossini 6 - 34132 TRST - Tel. 040363952 - 365152 - 365248 - Fax 040365496 ZGONIK / UMESTITVENA SEJA NOVOIZVOLJENE SKUPŽCINE ŠOLSTVO / OBJAVA Zgoniški svetovalci odobrili program novega župana Vzdržanje SSk in desnice - V odboru Rado in Lucijan Milič Člani novoizvoljenega zgoniškega občinskega sveta pred prvo sejo (F. KROMA) ŠOLSTVO / ANALIZA ZAKLJUČNIH IZPITOV Male mature: 20 odličnjakov Zaključne izpite opravilo 134 dijakov - Šola I. Grudna najbolj uspešna PredsinoCnjim se je zbral zgoniški občinski svet na svoji prvi seji po volitvah. Seja je bila seveda bolj formalne narave, saj je šlo v bistvu za umestitev novoizvoljenih. Toda na njej so prišli do izraza tudi nekateri pomembni politični signali. V skladu z zakonom je občinski svet najprej potrdil izvolitev župana in svetovalcev. Kot znano, je novi župan levi demokrat Mirko Sardo, ki je na volitvah načeloval listi Skupaj-Insieme. Občinski svet sestavlja 8 svetovalcev večine in 4 opozicije. Na večinski listi Skupaj-Insie-me so bili izvoljeni Rado Milic (neodvisen), Lucijan Milič (LD), Alenka Obad (LD), Vladimir Budin (LD), Sergio Persoglia (LD), Aleksander Počkaj (SKP), Christian Briscich (neodvisen) in Paolo Česen (LS). V opoziciji so predstavnika SSk Jožko Gruden in Slavko Škerlj ter svetovalca Pola svoboščin Claudio La Magra in Nicola Guari-no. Takoj po potrditvi izvoljenih je Zupan prisegel zvestobo ustavi (nekoč se je to dogajalo ob navzočnosti prefekta) ter predstavil odbornika. Gre za Rada Miliča, ki bo tudi podžupan, in za Lucijana Miliča. Oba sta opravljala isti funkciji tudi v upravi Tamare Blazina, kar lahko razumemo kot znamenje kontinuitete s preteklostjo. Omembe vredno je dejstvo, da sta oba odbornika v lej mandatni dobi tudi občinska svetovalca, kar v Preteklosti nista bila. Funkcije odbornikov bo župan porazdelil na prvi seji odbora prihodnji torek. Zupan Sardo je na četrtkovi seji predstavil tudi svoje upravne smernice. Zavzel se je za uravnovešen urbanistični razvoj občine, tudi v sklopu na-stajajočeja Kraškega parka. Poudaril je potrebo po okrepitvi gospodarskih dejavnosti in omenil javna dela, ki jih je treba izvesti oziroma dokončati, podčrtal pa je tudi skrb za socialni in kulturni razvoj krajevne skupnosti. Sardo se je pri tem posebno zavzel za gradnjo kulture miru tudi v okviru evropskih integracijskih procesov. Zupan se je v svojem prvem nastopu zahvalil dosedanjim upraviteljem ter dejal, da hoče biti župan vseh ter vzpostaviti kon-struktivene odnose z opozicijo. V razpravo je posegel načelnik SSk Gruden, ki je najprej predlagal, naj bi se v bodoče občinski svet sestajal bolj zgodaj (četrtkova seja se je pričela ob 21. uri). Sicer pa je predvsem govoril o resoluciji, ki jo je predstavil proti črtanju omembe slovenske manjšine iz statuta pokrajinske uprave, ter Zupana pozval, naj v tem smislu nemudoma poseže pri pokrajinskih upraviteljih, če bi se to izkazalo za primerno. Gruden je tudi predstavil programske prioritete Z*Vi-dika svoje skupine in napovedal, da je SSk pripravljena vzpostaviti konstruktiven odnos z upravo. V kratki repliki je Sardo potrdil svojo pripravljenost na sodelovanje z opozicijo. Ob koncu razprave je občinski svet odobril županove upravne smernice z osmimi glasovi večine in ob vzdržanju SSk in Pola svoboščin. Z objavo zaključnih izpitov so se na nižjih srednjih šolah sklenile šolske dejavnosti. Edino izjemo predstavlja šola Ivana Cankarja pri Sv. Ivanu, na kateri bo en dijak zaradi bolezni opravil zaključni izpit v torek, 29. junija. Male mature je na osmih šolah opravljalo skupno 137 dijakov. Izpit je uspešno opravilo 134 dijakov, dva ga nista opravila, eden pa ga še mora dokončati. Pri pregledu dosedanjih posameznih izidov smo vzeli v poštev le dijake, ki so dokončali obvezno šolo. Na zaključnih izpitih so lahko ocenjevalci pri ocenjevanju uspeha kandidatov izbirali med štirimi »ocenami«: odlično, prav dobro, dobro in zadostno. Z odličnim uspehom je letos izdelalo 20 dijakov, to je 15 odstotkov kandidatov; prav dobro oceno je prejelo 30 kandidatov (ali 22 odstotkov), dober uspeh je zabeležilo 37 dijakov (ali 28 odstotkov), zadostnega pa 48 dijakov (ali 35 odstotkov). Na posameznih šolah so zabeležili sledeče zaključne uspehe: točk, 3 dobro = 6 točk, 4 zadostno = 4 točke). Zaključne izpite na tej šoli je polagalo 15 dijakov; dobljene točke smo delili s številom kandidatov (38:15) in dobili količnik 2, 53. Na podlagi opisane operacije smo lahko sestavili sledečo lestvico o uspešnosti šol na malih maturah: Gruden 2,53, Sv. Ciril in Metod 2,27, Levstik 2,20, Gregorčič 2,19, Erjavec 2,18, Kosovel 2,06, Cankar 2,00, Katinara 1,90. Seveda ne gre pozabiti, da na šob S. Gregorčiča in na oddelku na Ka- PALAČA COSTANZI / RAZSTAVA GIACOMOVE ZENSKE Dragocenost iz javne hiše Na ogled restavrirana slika, nastala na prehodu stoletja m Sola odlič. p. dob. dobro zad. Cankar 1 3 1 5 Erjavec 1 3 4 3 Gruden 4 4 3 4 Sv. C. in M. 2 3 2 4 Katinara 0 4 2 5 Gregorčič 3 5 6 7 Kosovel 5 4 10 12 Levstik 4 4 9 7 SKUPNO 20 30 37 47 Obnovitvena dela v starem mestnem j®tfru v okviru projekta Tergeste, vključe-^e8a v širšo pobudo EU Urban, so pri-t la tudi do odkritja štirih slik v mešani hniki tempera-olje, ki so krasila stene ekdanje javne hiše »La Francese« v Ul. ^aPitelli 6/8. Prvo od štirih slik, nastalih Prehodu stoletja, so restavratorji dali s ,1'0F in od včeraj je na ogled v posebni biči zelo okusno pripravljene razstave lacomove ženske - Zenski svet v Trstu Jamesa Joycea. Kdor si še ni ogledal domiselno zastavljene in skrbno dodelane razstave, ima mogoče odslej razlog več za obisk palače Costanzi. Sliko pa so zaenkrat »dodelili« prikazu tržaškega ženskega sveta slovitega irskega pisca, saj je Joyce med svojim bivanjem v Trstu našel pot tudi v javne hiše. Ob včerajšnji uradni predaji slike (f. KROMA) so povedali, da bodo kmalu restavrirane tudi ostale tri slike, ki si jih bo mogoče ogledati. Odlični uspeh so zabeležili na vseh šolah, razen na oddelku na Katinari. Polovica dijakov je izdelala s prav dobrim ali dobrim uspehom, več kot tretjina pa jih je izdelala le z »zadostnim«. Kar na petih šolah je imelo »zadostno« tako rekoč relativno večino. Zanimivo je bilo ugotoviti, na kateri Soli so dosegli najboljši uspeh. Poskusili smo s tem, da smo posamezne ocene prelili v »točke«: vsaka ocena »zadostno« je prejela po eno točko, ocena »dobro« je veljala dve, »prav dobro« tri, »odlično« pa štiri. Vsote točk po posameznih šolah smo nato delili s skupnim številom kandidatov in dobili količnik. Na primer: šola I. Grudna je zbrala skupno 38 točk (4 odlično = 16 točk, 4 prav dobro = 12 tinari po en dijak ni opravil zaključnega izpita Kot primerjavo naj omenimo, da smo pred dvema letoma (mala matura 1997) zabeležili sledeče rezultate: Katinara 2,66, Levstik 2,35, Gregorčič 2,26, Gmden 2,25, Kosovel 2,12, Erjavec 2,00, Sv. Ciril in Metod 1,80, Cankar 1,50, Križ 1,20. V zabojniku odkrili 11 ton cigaret Finančni stražniki so v zabojniku v novem tržaškem pristanišču odkrili 11 ton cigaret, ki jih je skušala kriminalna organizacija pritihotapiti v Italijo. Zabojnik je prispel v pristanišče z ladjo Romania, ki je priplula iz Egipta, namenjen pa je bil na Poljsko. V spremnih dokumentih je pisalo, da je v zabojniku uskladiščena hrana za živali. Izidi zaključnih izpitov na nižjih srednjih šolah Na slovenskih nižjih srednjih Šolah so te dni objavili izide zaključnih izpitov. Izdelali so: Nižja srednja Sola S. Gregorčiča v Dolini 3. razred: Stefano Bandi (zadostno), Matej Bernetic (dobro), Enrico Chendi (odlično), Matija Ciacchi (zadostno), Manne) Corbatti (zadostno), Robert Damin (zadostno), Bojan Kuret (dobro), Martin Lissiach (odlično), Stefano Maori (dobro), Aljoša Ota (prav dobro), Dorjan Sancin (zadostno), Anna An-giolini (prav dobro), Breda Berzan (dobro), Jessica Cergol (prav dobro), Tjaša Krizmancic (dobro), Jana Desirefe Ota (prav dobro), Jessica Perak (zadostno), Anja Pertot (prav dobro), Karin Racman (odlično), Roberta Skerlavaj (zadostno), Viviana Vodopivec (dobro). Ena dijakinja ni opravila zaključnega izpita. Nižja sr. sola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu 3. razred: Nataša Codrich (prav dobro), Daniel Franco (dobro), Mitja Oblak (prav dobro), Marco Pegan (zadostno), Katia Rupel (odlično), Jan Sadlovvski (zadostno), Veronika Sancin (prav dobro), Mihael Schnabl (zadostno), Miloš Vojnovič (zadostno), Samo Žiberna (dobro), Jelena Saina (odlično). Oddelek na Katinari 3. razred: Damijan Coretti (zadostno), Matjaž Cosmo (zadostno), Nataša Gombač (prav dobro), Aljoša Kalc (zadostno), Ambrož Peterlin (dobro), Valentina Pieri (prav dobro), Verena Rojc (prav dobro), Erika Savarin (zadostno), Tommaso Scarcia (prav dobro), Valentina Skerk (zadostno), Anton Pros Volpi (dobro). En dijak ni opravil zaključnega izpita. Nižja srednja Sola I. Cankarja pri Sv. Jakobu 3. razred: Jan Crevatin (prav dobro), Karin Desco (odlično), Tatjana Gregori (zadostno), Sanja Hrvatic (dobro), Sendy In-delicato (zadostno), Roberto Miljkovič (zadostno), Marko Miloševič (prav dobro), Oliver Puntel (zadostno), Martina Ste-pancich (prav dobro), Christian Žigon (zadostno). En dijak bo zaradi bolezni opravil zaključni izpit v torek, 29. junija. Nižja srednja Sola F. Erjavca v Rojanu 3. razred: Daša Bevilacqua (dobro), Janko Brecelj (dobro), Erik Cernigoi (dobro), Veronika Kuret (zadostno), Aleksja Leone (prav dobro), Lorenzo Milic (prav dobro), Sandi Pace (zadostno), Caterina Porto (prav dobro), Jan Rebula (zadostno), Sara Rožic (dobro), Tina Torre (odlično). Nižja srednja sola I. Grudna v Nabrežini 3. razred: Marko Cante (zadostno), Edvin Carli (prav dobro), Gorazd Furlan (dobro), Aljoša Kosmina (dobro), Simon Leghissa (prav dobro), Sara Magliacane (odlično), Marco Ne-grini (zadostno), Mateja Paulina (prav dobro), Alexander Pertot (zadostno), Andrea Vittorio Šebart (prav dobro), Sara Sibe-lia (zadostno), Matija Sirk (odlično), Eros Sullini (dobro), Vlasta Ušaj (odlično), Matjaž Zaccaria (odlično). Nižja srednja Sola S. Kosovela na Opčinah 3. A razred: Daniel Balde (zadostno), Morena Calzi (zadostno), Sonia Covolo (dobro), Kristina Husel (dobro), Jasna Košuta (zadostno), Mirjam Malalan (dobro), Sara Manola (dobro), Aljaž Milic (zadostno), Daša Pangerc (zadostno), Peter Planinšek (odlično), Žiga Ražem (zadostno), Martin Rebecchi (odlično), Metka Šinigoj (dobro), Ivana Škabar (zadostno), Ivana Sobani (prav dobro), Zaneta Švara (zadostno), Samuele Ze-riali (zadostno). 3. B razred: Urška Daneu (odlično), Federica D’Ercole (dobro), Matej Iscra (dobro), Katja Križman (zadostno), Jagoda Lupine (prav dobro), Karin Malalan (odlično). Matija Schilla-ni (zadostno), Lavinia Skerlavaj (zadostno), Saša Sossi (dobro), Fanika Starec (prav dobro), Alja Sturman (odlično), Ferenc Vajtho (dobro), Veronika Veljak (prav dobro), Ivan Zupan (dobro): Nižja srednja sola F. Levstika na Proseku 3. A razred: Vesna Bukavec (dobro), Jaro Cecchi (zadostno), Danijel Doglia (zadostno), Nataša Doglia (dobro), Dean Furlan (zadostno), Devan Milic (zadostno), Mitja Nabergoj (odlično), Daniel Piculin (dobro), Matteo Pipan (dobro), Sara Reggente (prav dobro), Sara Sardo (dobro), Janja Savi (prav dobro), Nicole Starc (dobro), Giada Stocca (dobro), Omar Tur-co (prav dobro). 3. B razred: Aleksij Budin (dobro), Uroš Fabiani (zadostno), Tomaž Jazbec (zadostno), Alexia Kobal (odlično), Tjaša Korelc (odlično), Jernej Milic (zadostno), Ljuba Sancin (odlično), Katrin Stoka (prav dobro), Erika Suc (dobro). NOVICE Hrvatu Longarevidu bodo sodili novembra Hrvaški državljan Jadranko Longarevič se bo 22. novembra znašel pred sodniki, zagovarjati se bo moral pred obtožbo, da je v Italijo pretihotapil vojaško orožje. Longarevič je bil vpleten v preiskavo, M je januarja letos v zapor privedla tri osebe, pri katerih so našli 66 ročnih bomb. Nekatere od teh bomb (osem) so bile istega tipa kot bomba, ki je bila uporabljena 23. decembra lani v Vidmu, kjer so izgubiti življenje trije policijski agenti. Dva domnevna Longarevičeva pajdaša, Serdo Tankovič in Oris Radoloviti, ki sta v zapom, bosta pred sodnike stopila 6 . oktobra, zaprosila sta, da jima sodijo po skrajšanem postopku. V afero je bil vpleten tudi Mladen Čopič, ki pa je naredil samomor v Tolmeču, kjer je bil zaprt. Obsojen zaradi razpršilcev z obrambnim sprajem Tržaško sodišče je 61-letnega trgovca Zorana Kraljeviča obsodilo na pet mesecev in 20 dni zapora, ker je pri sebi imel okrog deset razpršilcev z obrambnim sprajem. Po mnenju sodnikov je treba razpršilec dejansko enačiti z običajnim strelnim orožjem. Kraje-vič je doma iz Sarajeva, živi pa v Stuttgartu. Nedovoljeni tovor je odkrila finančna straža v njegovem avtomobilu, 9. novembra predlanskim, in sicer na mejnem prehodu pri Rabojezu, skozi katerega je Kraljevič zapuščal državo. Tedaj je povedal, da je razpršilec prinesel iz Nemčije, namenjen je bil na Hrvaško, in ni vedel, da posest takih predmetov v Italiji predstavlja kaznivo dejanje. _______SKEDENJ / VELIKA SLOVESNOST_______ Dušan Jakomin zlatomašnik Udeleženci od vsepovsod in iz vseh sredin Prišli so od vsepovsod, bili so iz vseh sredin, s tostran in onstran meje, da bi izrazili spoštovanje in zahvalo duhovniku, zlatomasniku Dušanu Jakominu, ki je svoje življenje posvetil ne samo svojim vernikom, temveč vsem našim ljudem, skrbi za njihov obstoj in vsestransko rast. Velika slovesnost ob 50-letnici Jakominove posvetitve v duhovnika se je pričela pred domom Jakoba Ukmarja, med udeleženci je bilo tudi veliko narodnih noš, skavti, združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki ga vodi Edi Race, kot tudi pevci od Sv. Antona pri Kopru, Jakominove rojstne vasi. Udeleženci so zatem v procesiji krenili proti cerkvi, vseskozi jih je spremljalo pritrkavanje, ki ga tam ni bilo slišati že desetletja, pritrkovalci so bili iz Mačkolj, cerkev sama pa je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so prišli na praznovanje polstoletnega dušnopastirskega dela Dušana Jakomina. Svečanega somaševanja so se udeležili številni duhovniki, med katerimi tudi tukajšnji škofov vikar Vončina in koprski generalni vikar Podbersič. Poglavje zase je bila cela vrsta pozdravov, ki so jih zlatomaš-niku izrekli tako cerkveni Dušan Jakomin leta 1949 v Mačkoljah, na spodni sliki pa danes predstavniki kot tudi predstavniki civilne družbe, od škedenjskega župnika Giu-dicija do slovenskega duhovnika Škerlja, od duhovnika Orsarie, ki je govoril v imenu sošolcev se-meniščnikov do predstavnika Jakominovih sorodnikov, do Sergija Pahorja, Alojza Debelisa, Marte Som-marive, Franka Križmana, Josipa Stančiča, Klare Starc, Marko Tavčar, Francesca Biancuzzija, Dalke Sturman, Branka Slavca, zastopnic zbora Ivan Grbec, molitvene skupine od Sv. Antona, slovenskih in italijanskih žu-pljanov, vaščanov. Iz vseh pozdravov in čestitk je zvenela globoka hvaležnost, a vsem je na koncu spregovoril sam slavljenec, s katerim so se po maši še dolgo zadržali. GLASBA / RECITAL V TRSTU Davide, prvi diplomiranec Glasbene matice iz Benečije Diplomski izpit bo opravljal v začetku julija na konservatoriju v Vidmu - Poučuje v Bpetru in vodi pevska zbora Glasbena matica je tik pred novim, zgodovinskim dogodkom: čez nekaj dni bo "na videmskem konservatoriju diplomiral prvi gojenec glasbene Sole iz Benečije, pianist Davide Clodig, ki se je šolal v Spetru v razredu profesorice Paole Chiabudini. Včeraj je imel pianist na tržaškem sedežu Glasbene matice recital, nekakšno generalko pred diplomskim nastopom. Za diplomski izpit je moral namreč pripraviti enourni koncert, ki ga je pred dnevi prvič javno izvedel v občinski dvorani v Spetru, včeraj pa v Trstu. Zaigral je vrsto skladb Beethovna, Liszta, Chopina, Brahmsa, Debussyja in Bartoka ter se po mnenju tržaških glasbenih pedagogov zelo dobro odrezal. Davide Clodig je že sodeloval na številnih nastopih in srečanjih, snemal je za Radio Trst A, ter je nasploh zavezan glasbi, saj med drugim poučuje na sedežu Glasbene matice v Spetru, v Benečiji vodi dva pevska zbora ter prireja skladbe in beneške pesmi za zborovske sestave. Poleg tega zaključuje Studi matematike na videmski univerzi. VČERAJ PREDSTAVITEV NA OBČINI Snemali bodo film o Joyceu in njegovi ženi Film Nora režira Pat Murphy, glavni vlogi pa sta poverjeni Susan Lynch in Ewanu McGregorju James Joyce je za Irce kot sveto pismo, uresničil pa se je načrt, za katerega sem delala več let in v katerem sta v ospredju Norina vizija Jamesa Joyca in njuna ljubezen. To nam je povedala irska režiserka Pat Murphy ob robu včerajšnje predstavitve filma o Jamesu Joyceu in njegovi Ženi Nori Bar-nacle Joyce, ki ga bodo snemali v Trstu od 26. junija do 17. julija 1999 na različnih območjih, ki so značilna za Joyce-vo bivanje v Trstu. Film »Nora« so predstavili na tiskovni konferenci podžupan Roberto Damiani, režiserka in pobudnica filma Pat V OKVIRU KRIŠKEGA TEDNA Šavrinski večer v Križu V sredo je v Križu potekalo drugo srečanje v okviru Kriškega tedna. Tokrat je občinstvo zabavalo kulturno društvo Sa-vrini in anka Savrinke s predstavo Taku je bTu anbot. Nastopajoči so s kratkimi skeči in s petjem starih ljudskih pesmi pokazali, kako je potekalo življenje preprostega kmeta slovenske Istre. Predstava je bila prežeta z ljudsko hudomušnostjo, publika pa je svojo dobro voljo dokazovala s smehom, z burnim ploskanjem pa spremljala zaključek slehernega prizora. Danes, z začetkom ob 21. uri, bo na dvorišču kulturnega doma A. Sirk v Križu koncert klape Volosko iz Opatije. Klapa pomeni v tem primeru manjši zbor, sestavlja ga od 8 do 10 pevcev in izvaja pesmi z območja Istre in Reke. Začetki klape Volosko segajo v leto 1995. V štirih letih delovanja so pevci imeli približno 70 nastopov, največji dosedanji uspeh pa je najbrž osvojitev četrtega mesta na lanskem fe- stivalu klap v Senju. Cilj delovanja klape je predstaviti klapsko petje kot avtohton kulturni izraz Istre in Kvarnerja. Odbor KD Vesna sporoča, da bo koncert v primeru slabega vremena v dvorani kriškega gledališča A. Sirk. Poleg tega so še vedno na ogled izdelki gojencev sklada »M. Cuk«, katerim se bodo pridružile še stojnice trgovine Bottega del mondo unito. MiK Murphy, škotski igralec Ewan McGregor (Joyce), znan tudi po nastopu v filmu Trainspotting in irska igralka Susan Lyn-ch (Nora) ter predstavniki producentov, ki so GAM Films (Rim), VOLTA Film (Dublin), ROAD Mo vi e (Berlin). Navdih za scenarij so dobili iz biografije Nore Barnacle Joyce, ki jo je napisala Brenda Mad-dox (Minerva, London 1989), film pa oriše Norino življenje, od takrat, ko se nista z Joycem Se poznala do njunega skupnega življenja. Par je v Trstu preživel deset let. Film je namenjen prav temu obdobju in ga bodo začeli že danes snemati v Ul. Roma, nakar se bodo v prihodnjih dneh podali med drugim na Trg Unita, v palačo Carciotti, Rusi most, Ul. Venezian, zadnji dan pa bodo snemali tudi v prostorih poklicnega zavoda Jožef Stefan. Na srečanju je Damiani poudaril pomembnost, ki jo ima ta pobuda za rek-lamiziranje našega mesta, iniciativo Tržaške občine za določitev prostorov oz. mest, kjer je potekalo Joycevo življenje v Trstu in druge vzporedne tozadevne pobude. Murphye-va je dejala, da je že leta 1993 bila v Trstu in se vanj takoj zaljubila ter razumela, zakaj se je Joyce podal v to mesto. Podčrtala je tudi, da ljudje navadno poznajo Joycevo življenje v Dublinu in v Parizu, pomembno pa je ovrednotiti tudi njegovo bivanje v Trstu. Po besedah igralke Susan Lynch gre za izredno ljubezensko zgodbo med dvema osebama, ki se ljubita a ne moreta živeti skupaj. Zelo se veseli svoje vloge, saj gre med drugim za osebnosti, ki sta prehitevali čas. Poleg tega je njena mati, ki se je bila preselila na Irsko, po rodu iz bližine Campobassa in se igralki zdi Norina zgodba skoraj v nasprotju s svojo izkušnjo (počuti se Irka, a tudi malo Italijanka). Ewan McGregor je povedal, da je Joyceva vloga nedvomno zahtevna, saj je bil Joyce pomembna osebnost tega stoletja, zaradi česar upa, da bo tudi film postal važen del konca tisočletja. Omembe vredna je tudi razstava »Giacomove ženske« (Le donne di Giacomo) o Joycovein ženskem svetu v Trstu* ki so jo odprli v palači Costanzi in bo trajala do 15. julija. Urnik je od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, vstop je prost, za infamarije tel 0406754302, 0406754701. Aljoša Gašperlin Obrazci v slovenščini Občina Trst sporoča, da so na razpolagi obrazci za davčne prijave (Unico 1999) v slovenščini-Obrazci so na razpolago v uradu v UL Roncheto 77 od ponedeljka do petka med 9. in 13.uro ter na sedežih rajonskih sosvetov. Mestna uprava nadalje sporoča, da je omejeno število obrazcev v slovenščini na voljo tudi v uradu za stike z javnostjo URP na Trgu Unita 4 ter v oglasnem uradu v Ul.Malcanton 3 (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30). NŠK / SLOVENSKA IZSELJENSKA KNJIŽEVNOST Tržaška predstavitev pomembnega dela Monografijo je predstavila Janja Žitnik Samo teden dni po krstni predstavitvi v Ljubljani so v četrtek zvečer v čitalnici NSK predstavili Slovensko izseljensko književnost (f. KROMA). Kot je uvodoma v imenu organizatorja poudaril ravnatelj NSK Milan Pahor, gre za pomemben in obsežen založniški podvig, saj gre za prvo tovrstno obdelavo gradiva, ki je porazdeljeno v tri knjige. Publikacijo sta izdali založba Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in založba Rokus. Delo je uredila dr. Janja Žitnik, ki se je tudi udeležila tržaške predstavitve, v sodelovanju s prof. Helgo Glušič. O nadvse zanimivi publikaciji so v tržaških prostorih NSK spregovorila še soavtor Marjan Drnovšek in predstavnik založbe Rokus Zmago Jereb. Kot je naglasila glavna urednica izdaje Janja Žitnik je pregled slovenske izseljenske književnosti rezultat enega od raziskovalnih projektov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in njegovih sodelavcev iz drugih ustanov. Avtorjev tridelne monografije je 16 (iz Trsta sta sodelovala Martin Jevnikar in Zora Tavčar), vendar je bilo v skupinsko raziskavo, katere osrednji rezultat je prav Publikacija, vključenih veliko več raziskovalcev raznih profilov. V delu je Predstavljenih 145 piscev, ki so v času svojega izseljenstva objavili nekaj več kot 500 knjig, ob teh pa je omenjenih približno ravno toliko občasnejših ali obrobnejših ustvarjalcev, skupaj je torej zajetih 300 piscev. Monografija v prvi knjigi obravnava literarno in polliterar-no delo Slovencev v drugih deželah Evrope, v Avstraliji in Aziji, v drugi je predstavljena književnost Slovencev v ZDA in Kanadi, v tretji pa v Južni Ameriki. Po oceni urednice so za Slovence v Italiji Se posebej zanimiva poglavja v prvi knjigi, ki obravnavajo začetke povojne zdomske književnosti v evropskem begunstvu v obdobju ’45-’49 oz. literarno ustvarjanje v italijanskih in avstrijskih taboriščih. V razpravo je poseglo precej prisotnih, prof. Boris Paternu pa je ob čestitkah za opravljeno delo glavni urednici zastavil tudi vprašanje, če je mogoče izseljeniško literaturo vzporejati oz. primerjati z razvojem književnosti v Sloveniji. Kot je soglašala tudi prof. Zit-nikova, je bil s pripravo monografije storjen prvi, nadvse pomemben korak, v naslednji fazi pa bo mogoče slovensko izseljeniško književnost preučevati z vidika literarne kritike in tudi sociolingvistike. Vsekakor pa je izdana monografija nadvse koristen priročnik za vse, ki se želijo ali pa se morajo (npr. Sole) spopasti s to posebno vejo slovenske lieterne ustvarjalnosti. Hrvaški konzulat / v četrtek predstavitev Študija Fedore Ferluga v hrvaščini Orisala je gledališko delovanje Junija Palmotiča v Dubrovniku ,.P° italijanskem originalu je štu-'j1)a o gledališču Junija Palmotiča oživela tudi prevod in izdajo v hr-,®scino. ob prisotnosti avtorice štu-j^Je. prof. Fedore Ferluge, prevajalke Ojiate Hace, predstavnika izdaja-v da in Hazuja iz Dubrovnika so hr-Skd prevod dela, ki v italijanskem Aginalu nosi naslov Fonti greco-la-- Oe nel teatro di Junije Palmotič je leta ’90 v Padovi), predsta-v četrtek na hrvaškem konzulatu (izšlo Vili v Trstu (f. KROMA). Avtorici, univerzitetni profesorici in znani raziskovalki Fedori Ferluga so seveda postavili vprašanje, zakaj se je posvetila prikazu delovanja osebe, ki ni posebej znana. Za raziskovalca to ni ovira, prej izziv, vendar pa je po mnenju Fedore Ferluga Junije Palmotič zaslužil pozornost, ker je dolgo oblikoval gledališko dogajanje v. Dubrovniku. Hrvaški prevod študije je založilo Filološko društvo z Reke V OKVIRU PROJEKTA COMENIUS Dijaki »Prešerna« na Koroškem Pri tem projektu sodelujejo tudi dijaki šol Lužiških Srbov in in iz Belgije Dijaki 3. A in B razreda smo se 20. in 21. aprila mudili na Koroškem, da bi navezali stike s slovensko gimnazijo iz Celovca v okviru evropskega projekta Comenius na temo »Skrbimo za raznolikost Evrope«. Pri tem projektu sodelujejo še partnerske šole: Zvezna gimnazija iz Celovca, Kraljeva gimnazija iz Eu-pna v Belgiji in Gimnazija Lužiških Srbov iz Budyšina v Nemčiji. Cilj projekta je utrjevanje samozavesti in svojebitnosti dijakov kot članov etničnih skupnosti v Evropi in pospeševanje stikov med mladimi. Že od prvih zimskih mesecev smo se morali spoprijeti z izdelavo plakatov, na katerih smo morali predstaviti naš razred, našo šolo in deželo. Delo je potekalo zelo prijetno in še kar hitro, na veselje še posebno tistih, ki so se "prostovoljno" javili za izvedbo teh predstavitev. Ali smo jim hoteli to preprečiti? V izdelavo plakatov smo vložili veliko truda: z delom smo bili zadovoljni, ponosni na našo umetniško žilico in seveda hvaležni profesorjema Maji Daneu in Borisu Grgiču, ki sta nam nudila pomoč. Razlaga o tem, kako je potekala ekskurzija, hi lahko zapolnila naslednje dve strani časopisa, a bomo to, kar se da, strnili, tako da bomo veseli vsi: vi, ki morate to prebirati, in mi, ki moramo to pisati. Prvi dan smo se popeljali na tamkajšnjo slovensko gimnazijo in si jo dodobra ogledali. Razkazali so nam razne razrede in delavnice ali laboratorije, njihovo moderno knjižnico in od daleč, na veselje moške populacije, tudi zunanja prenovljena igrišča, na žalost pa nismo spoznali tamkajšnjih dijakov, ampak samo njihove profesorje, kar pa ni ravno isto. Skoda. V Celovcu smo stopili v stik z ravnateljem in koordinatorjema projekta, prof. Zalko Kuchling in prof. Miho Vrbincem, ki sta nam razkazala šolsko poslopje. Stavba je naredila na nas močan vtis, saj je svetla, prostorna in za naše navade posebno čista. Stene krasijo freske in uokvirjene slike koroškega slikarja Valentina Omana; leseni tramovi v zadnjem nadstropju dajejo poslopju toplino in domačnost. Dijaki, ki so zelo odprti in obvladajo tekočo slovenščino, so nas pospremili na ogled Celovca, ki je najjužnejše zgodovinsko mesto Koroške. Ogled je bil zanimiv in poučen, družba mladih vodičev pa prijetna: spoznali smo najstarejšo cerkev, Marijino cerkev, ki je kljubovala številnim požarom in potresom; kip strašnega zmaja, ki je po ustnem izročilu živel v močvirnati celovški kotlini; Farni trg, Osojski dvor, Deželno hišo in še mnogo drugih zanimivosti. Okoli poldne so nas prikupni vodiči žal zapustili, mi pa smo se v skupinicah razpršili po mestu. Sprehodili smo se po Herrengasse, tipični ulici, ki je bila v preteklih časih priljubljena plemstvu in višjim slojem in v kateri je imel Napoleon svoje stanovanje. Popoldne je na veselje spremljevalcev in nekoliko manj dijakov sledil kulturni program, ki nas je vodil do cerkve Gospe Svete, Gosposvetskega polja in, kar je bilo najlepše, na Stalensko goro, od koder smo imeli krasen razgled daleč naokoli na doline in gore. Za sprostitev smo se z velikim veseljem spravili na otroške tobogane in gugalnice na gori, od koder so nas profesorji le s težavo spravili dol. A kaj, če pa smo se tam največ zabavali? Pa Se ovce in koze smo hranili. Vedno bolj živčen šofer nas je nato peljal v Tinje, kjer smo se po majhnem pretepu namestili v sobe in nato navalili v jedilnico na »predobro« večerjo. Sedaj mi pa povejte, kaj je po vaše RADISE LAJF. Saj vem, da tega ne boste uganili. No, to je zabavna in originalna igra, ki jo je priredila majhna skupinica koroške mladine. Predstavljajte si dvorano, ki ima namesto odra samo scenografijo, ki predstavlja ogromen ekran, ob straneh pa dva televizorja, na katerih snemalca direktno prikazujeta to, kar se dogaja ”v ekranu". Čudno, kaj? A fantje (in seveda tudi punce) so bili zelo pridni, tako da so si zaslužili kar precej dolg aplavz. Zal je treba zaradi višjih sil opraviti cenzuro nad nočnim življenjem naših dijakov. Naslednjega dne smo si navsezgodaj ogledali Križev pot v Kamnu, ki so ga oblikovali razni domači umetniki. Med rahlim vzpenjanjem po lepo vzdrževani stezici smo občudovali privlačne umetnine vseh štirinajstih postaj in se nato odpočili ob cerkvici na griču, ki me je spomnila na turške vpade. Turška .krdela so namreč 26. septembra 1473 vdrla prek Jezerskega na Koroško in jo hudo opustošila. Pred očmi se mi je prikazal prav ta vdor, pa tudi pogum nekega Kamničana in domačega kmeta, ki sta podrla most čez Dravo pri Velikovcu. Nato pa smo se odpeljali ponovno v Celovec, kjer nas je sprejela Krščanska kulturna zveza in nam prikazala njeno delovanje. Na sedežu KKZ smo dobili ogromno knjig, ki so sad zbiranja in dokumentacije družbene, duhovne in materialne kulture koroških Slovencev in preučevanja preteklega in današnjega načina življenja naših bratov. V bližini zveze se nahaja sedež koroškega slovenskega radia, radia Korotan, ki oddaja dvanajst ur dnevno. Zelo prijazna mladenka nam je pokazala vse aparature, ki jih uporabljajo in nam za nekaj časa pustila šariti po kompjuterju, ki vsebuje ves njihov glasbeni arhiv. Ce kličete na radio in vprašate kako pesem, pa je oni nimajo, imate sedaj še en razlog več, zakaj je ni. Seveda nas je tudi snemala za oddajo o mladini, ki jo je predvajala še isto popoldne. Popoldne smo obiskali K&K - center v St. Janžu v Rožu; stavbo samo so odkupili od slovenskega domačina in jo preuredili v polivalentni kulturni dom. Sprejela nas je gospa Sonja Wakounig, pesnica in urednica pri Slovenskem vestniku. Prikazala nam je bližnjo preteklost Slovencev na Koroškem. Zaustavila se je na izgonu koroških Slovencev v letih 1938 - 1945, za časa nacističnega režima, takoj po »Anschlussu«. Zadnja etapa pred našim povratkom v Trst je bila galerija »France Gorše« v Svečah. Program mogoče ni bil ravno najbolj pester, a je bil zelo poln in utrudljiv. Z veseljem pa sem spoznala, da so koroški Slovenci zelo prijazni in gostoljubni ljudje, saj so nas povsod sprejeli z velikim navdušenjem. Zelo so se zanimali za naše stanje in spraševali naše mnenje o njihovih dosežkih. »Tisočletno življenje Slovencev na Koroškem s sosednjimi Nemci je seveda zapustilo močne sledove medsebojne kulturne izmenjave in povezanosti. Treba je poudariti, da Slovenci pri tej kulturni izmenjavi niso samo prejemali, ampak vedno tudi dajali, in da kljub večstoletni politični odvisnosti od nemškega soseda niso zgubili svoje kulturne samobitnosti in narodne identitete.« (dr. Pavle Za-blatnik) Kaj vam lahko še pove-, mo? Svetujemo vam, da se vključite v kak projekt kot je Comenius, da se boste tudi vi lahko udeležili priprav, ki jih take povezave zahtevajo, in mogoče, kdo ve, tudi kakega obiska ali zamenjave. Zulejka Paskulin Tatjana Udovič VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 26. junija 1999 STOJAN Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 18.40 in zatone ob 3.49 Jutri, NEDELJA, 27. junija 1999 EMA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1021 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 7,5 km na uro, vlaga 45-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,7 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 040 635254), UL Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - UL Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 040 638454). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Na Tržaški fakulteti izobraževalnih ved je v Četrtek, z odliko in pohvalo doktorirala Tanja Colja Novi doktorici iskreno Čestitajo mama, tata, Daria, Vojko in Maurizio Karin in Marko sta se odločila, da si bosta danes med jablanami zvestobo obljubila. Srečno jima kličejo domači iz Trsta in z Mirne E3 ČESTITKE ONDINA slavi, svojih 60 se prav nič ne boji, saj kar mladostno se drži. V vinogradu se veselo smeje, kjer Mario skrbno grozdke šteje. A medtem, ko on trte obira, Ondina se željno v gore ozira. Zato se bomo potrudili, da bi njeno željo izpolnili, ker planinci Sloge in Devina jo imamo radi, in Triglav nas ponovno vabi. Naši varuški KARIN in njenemu izvoljencu MARKU čestitamo in želimo lep današnji dan in mnogo let skupnega življenja v ljubezni in zadovoljstvu, njeni varovanci iz Dolenjskih toplic. Danes stopita na novo življenjsko pot EVA in MARKO. Vse najboljše jima želijo vsi Slamovi. S IZLETI SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za Kraško območje vabita v soboto, 3. julija 1999 na izlet v Rakov Škocjan in Snežniški grad. Za informacije kličite sedež sindikata na tel. št. 040,-200698. OPENSKI LETNIK ’58 vabi vse soletnike s Krasa, Brega in Trsta, da se jim pridružijo na tridnevnem septemberskem izletu v Umbrijo. Za morebitne informacije in vpise pokličite na tel. št. 040-213457, 0347- 9604777 (Igor) in 040-211258 (Nadja). Pohitite, mesta so omejena. SKD VESNA KRIŽ ZSKD RAJONSKI SVET ZAHODNI KRAS________ vabijo na KRIŠKI TEDEN 1999 danes, 26. junija, v Domu A. Sirka Ob 21. uri______________________- NASTOP SKUPINE KLAPA VOLOSKO OPATIJA PESEM VALOV Toplo vabljeni! ŠZ BOR, KD S. ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prirejajo PRAZNIK NA 1. MAJU Danes, 26.6.: popoldanskih urah nadaljevanje turnirjev; ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Zamejski kvintet. Jutri, 27.6.: v popoldanskih urah zaključek turnirjev in nagrajevanje; ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Status Symbol. Vsak večer od 20.30 do 21.30 Happy Hour. V primeru slabega vremena bo zabava potekala v pokritih prostorih Stadiona 1. Maj. FESTIVAL NOVEGA DELA IN UNIJA’ v ZGONIKU Danes, 26.6., ob 20.00 Jutri, 27.6., ob 18.30 ob 19.30 ob 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET Nastop godbe na pihala iz NABREŽINE Pozdrav podpredsednika deželnega sveta FJK Miloša Budina Ples z ansamblom ROYAL Live Musič Group Kioski z raznovrstno hrano in domačim vinom VABLJENI! Športno združenje onin prirejo do 4. julija no športnem objektu no Podričoh ŠPORT IN ZABAVO s turnirjem v nogometu Danes ples z ansamblom STRTUS SVMBOL, jutri, z ansamblom KRRŠKI KVINTET in BRRCO KOREN Vabljeni! PRIREDITVE SKD VESNA KRIŽ, ZSKD, RAJONSKI SVET ZAHODNI KRAS - KRIŠKI TEDEN 1999, danes, 26. junija, ob 21. uri v Domu A. Sirk nastop skupine Klapa Volosko iz Opatije s Pesmijo valov; v torek, 29. junija ob 21. uri v Domu A. Sirk nastop rock skupin Zuf de žur in Kraški ovčarji. Toplo vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je tržaško šolsko skrbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih Šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Gumano 2, •do vključno 28. junija NAROČNIKOM PRIMORSK6GR DNEVNIHR ki želijo prejemoti časopis v kroj letovonjo, priporočamo, do nos obvestijo vsoj štiri dni pred odhodom no počitnice no telefonsko številko 040-7786300 - vsak don od 14. do 19. ure C0MUNE Dl DUIN0 AURISINA (TS) ■ OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) OBVESTILO JAVNE DRAŽBE Občina Devin-Nabrežina obvešča, da bo dne 12. julija 1999 ob 10. uri javna dražba za vzdrževalno službo (kontrola, nadzor in tehnični pregled) za obdobje treh let začenši od 28.07.1999 in dobava gasilnih naprav s katerimi so opremljena občinska poslopja in vozila, na osnovi izklicne cene Lir 21.000.000.-brez D.D.V. (IVA). Morebitne informacije in razpis je mogoče dobiti v Tehničnem uradu - Javna dela in usluge, Nabrežina Kamnolomi, 25 - tel. 040-2017311-313. ODGOVORNI SLUŽBE ZA JAVNA DELAIUSLUGE - arh. Laura VISINTIN - 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje v sta-ležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Plunkett & Macleane«. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.10 »Orphans«, r. Peter Mul-lan. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek - Lhnsurrezio-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attac-co alla Terra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gube« (II cu-bo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Crystal. NAZIONALE 2-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 3 - Disney: 16.00, 18.00 »Genitori in trappola«; 20.00, 22.15 »L’ultima stazione«, r.-i. Sergio Rubini. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Pal-trow, David Schvvimmer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Milly D’Abbraccio - bella e vogliosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00 »The Bugs life«, risani film; 18.00, 20.00, 22.10 »Shakespeare in love«, i. Gwyneth Paltrovv. ALCIONE - 20.00, 22.00 »In principio erano le mu-tande«, r. Anna Negri, i. Stefania Rocca, Bebo Storti, Teresa Saponangelo. Ob 21.45 se bosta režiserka in glavna igralka srečali z občinstvom. l3 obvestila KRUT obvešča udeležence 10-dnevnega bivanja v Materadi (Poreč), da je odhod avtobusa jutri, v nedeljo, 27. t.m., ob 9. uri iz Trsta, Trg Oberdan -Deželna palača. ZSKD obvešča cenjene člane in sodelavce, da bo od ponedeljka, 28. t.m. dalje tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 26. julija do 15. avgusta tl. bo zaprta zaradi letnega dopusta. SKD JOŽE RAPOTEC -Prebeneg, v okviru 20-letni-ce društva, organizba fotografski natečaj PODOBE V PREBENEGU. Za pojasnila lahko kličete na tel. St. 040-231871 (Peter) ali 040-231873 (Petra) od 19. do 20. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita jutri, v nedeljo, 27. t.m. 99 svoje člane in prijatelje na vzpon na Ratitovec pri Škofji loki. Zbirališče in odhod z Opčin ob 7. uri zjutraj. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO ŠKAM- PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za oboke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na Redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. junija 1999, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Trubarjevi čitalnici knjižnice v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/1. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljek, 28. junija končalo svojo letošnjo sezono z večerom posvečenim vprašanju pojava izseljeništva. Alek-sijh Kalc, Aleš Brecelj, Irena Mislej in Piero Purini bodo govorili o selitvenem gibanju z zahodnega območja slovenskega etničnega prostora v 19. in 20. stoletju. Srečanje-bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVE- ZA sporoča, da so njeni bžaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽLV ZA V - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, benutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA!!! Začelo se je vpisovanje v poletni center Pikapolonica v organizaciji Slovenske prosvete in MOSPa, ki bo v Bazovici od 19. do 30. julija za otroke od 4 do 10 let, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 8. do 17. ure. Za prijave in dodatne informacije se lahko obrnete na urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9. do 17. ure (od ponedeljka do petka), tel. št. 040-370846, do 6. julija. V četrtek, 8. julija pa bo ob 20. uri na sedežu Slovenske prosvete informativni sestanek, na katerem bodo starSi poravnali prvi obrok. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 tumb 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure na tel. St. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. St. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni Zivinozdrav-nik P.Z.S. St. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ge si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marijanišču na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. Purič na telefonski številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno četrtka, 15. julija. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o po- letnem tednu za mlade DNEVI ŠPORTA POD ŠOTORI (organizba Mavrični most mladih). Od 12. do 18. julija v Luciji pri Portorožu. Program: športne in vodne aktivnosti. Spanje pod milim nebom ali v Šotorih na vrtu župnišča v Luciji. Informacije in prijave: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst. tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade IZOLA ’99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1. avgusta v Izoli. Program: športni del (plavanje, športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet) izobraževalni del (predavanja in pogovori v skupinah o odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KD LONJER-KATINA- RA vabi otroke iz vrtca in osnovne šole na OTROŠKI TEDEN od 26. do 31. julija v lonjerskih društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. St. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara). SE NEKAJ PROSTIH MEST za poletno kolonijo ob morju v Fiesi pri Piranu od 27. julija do 5. avgusta za osnovnošolce in srednješolce! Sončenje, kopanje, izlet z ladjo po slovenski obali, športne dejavnosti, tečaj jadranja, potapljanje, lokostrelstvo, orientacije... Za vse informacije pokličite v Slovenski dijaški dom S. Kosovel tel. št. 040-573141 ali 040-573142. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK PESCATORI prireja danes, 26. in jutri, v nedeljo, 27. junija v Ljudskem domu v Naseliju Sv. Sergija PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Program: danes, ob 18.30 poseg Sandra Curzija, urednika dnevnika Liberazione. Sledi koncert s skupino BALKAN BABAU CIRKUS ORKESTAR. Jutri, nedelja, 27.6., ob 18. uri koncert GODBE ARCOBALENO, ob 19. uri projekcija videa časnikarja Fulvija Grimal-dija JUGOSLAVIJA, NEVIDEN NAROD. Od 20. ure dalje glasba z ALEXOM. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). POLETNI VSEGAMA-LO 1999 - vabimo vse dijake slovenskih nižjih Sol k skupnemu preživljanju poletnih dni... na tečaj informatike, na kopanje in na vrsto drugih kratkočasnih dejavnosti, od 2. do 27. avgusta, od 8. do 17. ure. Poskrbljeno bo za kosilo in malico. Informacije: Sklad Mtija Cuk, Opčine, Narodna ul. 77, v dopoldanskih urah. Tel. 040-212289. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o potovanju ŠPANIJA ’99 - OD KATALONIJE DO GALICIJE (organizira ZKS). Od 30.7. do 10.8. Končni cilj potovanja: Santiago de Compostela in udeležba na mednarodnem srečanju mladih, ki bo potekalo v duhu svetovnega dneva mladih. Na poti: ogled Barcelone, Madrida in Lurda. Cena vključuje prevoz z avtobusom in štiri polpenzione. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. OTROCI, POZOR, PO- ZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se čimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRI SLOVENSKI DRUŽINI prevzamem nego starejše osebe ali gospodinjska dela v juliju in avgustu. Zanesljiva in vestna medicinska sestra. Tel. 0038661-753405. PRODAM knjige za 1. letnik Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in kupim knjige za 3. letnik. Tel. 040-911198. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, kličite v večernih urah na tel. št. 0038667-25202. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH išče prodajalca za delikatese in zelenjavo. Tel. 040-213274, po 17. uri. ISCEM hišno pomočnico 5 ur tedensko v dopoldanskem času. Tel. tajnica 040-200495. PRODAM Fiat Pando 750, letnik 87, cena 1.000.000 lir. Tel. St. 0481-21193. PRODAM Opel Tigra 1400, letnik 96, srebrne barve, fuli-optional. Tel. St. 040-212163 ob večernih urah. PRODAM dve klavirski harmoniki 60 basov: eno z dvemi registri, drugo s tremi registri. Tel.: 040-228168, od 19. ure dalje. PRODAM leseno hišico z oknom in vrati primerno za vrt ali kamp. Mere: 2,5 x 2 m. Cena po dogovoru. Tel. 040-567876. OSM3CO ima v Nabrežini St. 8, Ušaj. V PREBENEGU imata osmico Boris in Gabrijela. OSMICO imata v Bazovici St. 63 Boris in Nada. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO ima Lojze Furlan v Zgoniku 64. OSMICO imata Stanko Gruden in Sonja iz Sama-torce. Vabljeni! OSMICO ima v Slivnem Iztok. OSMICO ima družina Škabar v Repnu št. 91. OSMICA je v Mavhinjah pri Normi Angelini Gabrovec. OSMICO imata Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. PRISPEVKI V spomin na ljubljenega Borisa darujeta Nadja in Anica (Bajta - Salež 71) 100.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na brata Borisa daruje Joško 250.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda. Ob 11. obletnici smrti dragega Danila Radoviča daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 6. obletnici smrti Glauka Turka daruje družina 100.000 ib za popravilo prostorov SKD Barkovlje. V spomin na dragega strica Auguština Furlana daruje Adriana Slama 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V počastitev spomina AuguStina Furlana daruje nečak Franko Žerjal 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Ob obletnici smrti nepozabnega papačija in ob rojstnem dnevu nepozabne sestre Gojke daruje Zdenka 100.000 lir za Narodno in Studijsko knjižnico. V spomin na Lucijo Hrovatin daruje Saša z družino 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. V isti namen darujeta Katty in Torči 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Andreja Ražema ob 32. rojstnem dnevu darujejo starši in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Lucije Hrovatin daruje družina Cvelbar 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Lucijo Hrovatin daruje Anica Va-clik 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Marijo Majowski por. Luksa daruje Danica 15.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V isti namen darujeta Luči in Alojz Kapun 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Josipa Furlana daruje družina 50.000 lir ua MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na teto Marijo Majovvski por. Luksa darujeta Marta in Marino Carli 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob nepozabne Lucije Hrovatin daruje Livia Sosič 50.000 lir za Dom A. Zinka -Opčine. V spomin na Franca Milkoviča darujeta Angelo in Zofija 50.000 lir za SKD Skala. V spomin na Lucijo Hrovatin daruje družina Hrovatin-Berginc 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Majowski vd. Luxa daruje Marta GuStin 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina dragega brata Pepija Catto-narja daruje Franc 50.000 lir za SD Vesna in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. V spomin na gospo Lucijo Hrovatin draje Magd3 Kalc 30.000 lir za Knjižni- co Finko Tomažič in tova- Ipčine. ločastitev spomin3 Lucije Hrovatin da-i Nori in Sandro 10 lir za SKD Tabor - 3. očastitev spomin3 i Cipollino 30.000 Godbeno druStvo >omin na prijatelj3 Miro z.erjai . Itranko komunisti love- Krožek Obet na. h esto cvetja na gr0,^ Doglie daruje druZi' Suta 50.000 lir za tdeča zvezda iz o !1. obletnici smrti i Franca Glasbeno matico. Skupina mladih kr sarjev iz Trebč dar J 65.000 lir za opremo his od Lenčkice. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Dvorana Tripcovich V soboto, 3. julija ob 20.30 veliki variete z Gen-narom Cannavaccmolom. Gledališče Mlela 4. Festival sodobne dramatike V ponedeljek, 28. junija ob 20.30 in v torek, 29. junija ob 18.30 predstavlja Stalno gledališče FJK delo »Splatter«. Gledališče »dei Fabbri« 4. Festival sodobne dramatike Danes, 26. junija ob 18.30 in v nedeljo, 27. junija ob 20.30 predstavlja Stalno gledališče FJK delo »Con la voce negli occhi«. V torek, 29. junija ob 20.30 predstavlja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Arteffetto balet »Uxores«. Vila Bazzoni 4. Festival sodobne dramatike Danes, 26. junija ob 22.30, jutri, 27. in 28. junija predstavlja Stalno gledališče FJK »Stanotte vor-rei parlare«. Trg Hortis V petek, 9. in v soboto, 10. julija, ob 21.00 prirejata Gledališče La contrada in Mestna knjižnica gledališko predstavo »Časa Joyce: Piazza Hortis n°4«. V petek, 16. in soboto, 17. julija bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poetica e irlan-dese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knjižnice. MAVHINJE Vaški trg Do nedelje, 4. julija se bo v večernih urah na trgu v Mavhinjah odvijal »3. zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. TRŽIČ Trg Falcone in Borsellino V ponedeljek, 28. junija ob 21.00 bo v okviru tržiških poletnih predstav ’99 nastopil David Riondino. _____________SLOVENIJA________________ KOPER Primorski poletni festival - Kavarna Loža V četrtek, 1. julija ob 21.30 bo MGL Ljubljana podalo delo Darija Foja »Burkaški misterij«. Režija Matjaž Latin. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dosedanje abonente: še danes, 26. junija, za nove abonente: od 28. junija do 3. julija. Pri blagajni gledališča so na voljo brezplačne programske knjižice. KANAL OB SOČI Danes, 26. in 28. junija vedno ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko V torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta s sledečim umikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999. bo v torek 29. junija ob 20.30 krstna uprizoritev operete »Rose Marie«. Ponovitve bodo 4. julija ob 18.00, 9. julija ob 20.30, 11. julija ob 18.00 ter 13. in 17. julija ob 20.30. Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) V ponedeljek, 28. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Alberto Nose. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 5. julija ob 20.30 nastopa »Kad-rnos ensemble«. Grad sv. Justa V torek, 29. junija bo nastopil Gianluca Gri-gnani. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 26. junija ob 20.00 zaključni nastop šole klasičnega baleta »Tersicore Citta di Gorizia«. CERVIGNANO DEL FRIULI Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo v četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. OGLEJ Oglejska bazilika V okviru »Glasbeni trenutki ’99« bo jutri, 27. junija ob 20.30 nastop orkestra, zborov in solistov z delom Ludwiga van Beethovna Simfinija št. 9 v d molu. V nedeljo, 4. julija ob 20.30 nastop zbora Athe-stis Chorus, ki ga vodi Filippo Maria Bressan. V četrtek, 8. julija ob 20.30 koncert baročne glasbe. Violina solo, Fulvio Furlanut, orkester »Opera giocosa« pa bo vodil Severine Zannerini. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 13. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Vossou N’Dour & the Super Etoile de Dakar«. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonični orkester iz Vidma«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V torek, 13. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Primoža Parovela (harmonika) in Chen Hsin-Ying (sopran). V torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mauri (reci-tatorka). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Se danes, 26. junija in nato od 1. do 3. julija se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije »Svetovno mladinsko prvenstvo v show plesih«. Sodeluje približno 4000 plesalcev iz 20 držav. V torek, 29. junija, ob 21.00 bo nasporedu koncert zabavne glasbe. Nastopil bo italijanski izvajalec R&B »Zucchero«. V sredo, 7. julija ob 21.00, koncert zabavne gla- sbe, nastopa »Art Garfunkel«. PIRAN Minoritski samostan Piranski glasbeni večeri V petek, 2. julija ob 21.00 bo nastopal Obalni komorni orkester. 9. julija ob 21.00 recital slovenskih in južnoameriških samospevov in pesmi, Juan Vasle - ba-sbariton, Leon Engelman - klavir.0 IZOLA Festival Mediteran Manziolijev trg Danes, 26. junija na sporedu koncert skupine »Hoven Droven« iz Švedske. 2. julija bo nastopal ansambel »Kangaroo Moon« iz Avstralije. 3. julija pa bo nastopala skupina Narrio Chibo iz Francije. 9. julija bodo nastopile »Fanfare Cio-carlia« iz Romunije, 10. julija pa bo nastop skupine »Hypnotix« (Senegal - Češka). LJUBLJANA Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do l8-30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah Podaljšek od 21.00 do 24.00. kostna palača na Trgu Vittorio Venetu: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-dčete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Valerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): ^ec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00. ^Uzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od ^•OO do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. 'Jo 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. h razstavna dvorana letoviščarske ustanove - Ul. an Nicolo 20: do 6 julija bo razstavljala Anna °Hati - Iskra. Ogled je možen ob delavnikih od 8-00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob ne-eJjah zaprto. Gledališče Miela: nadaljuje se do 30 junija raz-stava umetnika Andrea Petrone z naslovom ^outcourtoto’ 2000«. Razstava je posvečena . eapeljskemu komiku Totoju in obsega slike in Palacije. 'uača Costanzi: do 15. julija razstava Giacomo-Z® Zenske, ženski svet v Trstu Jamesa Joyceja. gled možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 7 °0 do 20.00. 'VCUENJ žo**1 Jak°ba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo ■ stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na .§ ed do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek Petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo do-0 O o 15/29 OJ?* KRANJ OVIDEM , = w LJUBLJANA 15/29 _^N. GORICA 15/29 14/28 GORICA n 15/29 O V /X> POSTOJNA 1 --> Q 11/27 TRST KOČEVJE 17/27 6 * AT - ° gORTOROŽ C-----=Ar-,-' UMAG ? GRADEC 10/25 MARIBOR O 12/27 CEUE O 12/27 N. MESTO O 13/21 ZAGREB 14/28 O V nedeljo bo večinoma sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. V ponedeljek bo pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne bodo padavine, deloma plohe in nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI. Problem Y2K bo mogoče rešiti IsJEVV YORK - Na sedežu ZN v New Yorku se je v sredo končalo 2. dvodnevno srečanje nacionalnih koordinatorjev za reševanje problema računalniškega hrošča 2000 (Y2K) ob prehodu v novo tisočletje. Na srečanju so ugotovili, da se članice ZN z omenjenim problemom resno ukvarjajo, vendar so pri vprašanju regionalnega usklajevanja prišle na dan stara razhajanja in nezaupanja. Udeleženci srečanja iz 173 držav so ugotovili, da je problem računalniškega prehoda v leto 2000 neizbežen, vendar morda ne tako hud, kot se je sprva mislilo. Predsednik delovne skupine ZN za reševanje problema, Pakistanec Ahmed Kamal, je dejal, da akcije potekajo po vsem svetu in večinoma po časovnem načrtu, pri čemer prihaja do regionalnih povezav, ki lahko zagotovijo sodelovanje na informacijskem področju tudi kasneje. Pozitivno mnenje je izrazil tudi John Koskinen, vodja ameriškega sveta za računalniški hrošč leta 2000, Jd ga je vzpostavil predsednik Bill Clinton. Ko- skinen je izrazil presenečenje nad stopnjo mednarodnega sodelovanja kljub temu, da se je večina dragih držav zavedla problema mnogo kasneje kot ZDA. Poleg pozitivnih odzivov pa so prišla na dan stara razhajanja in nezaupanja med državami, ki svojih računalniških podatkov niso pripravljene deliti z drugimi zaradi nacionalne varnosti. Države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike nikakor ne nameravajo z Izraelom deliti informacij, zato države niso povabile na regionalno srečanje koordinatorjev v Maroku. V Evropi največ skrbi vzbuja Rusija, ki je sicer obljubila, da bo pregledala in pravočasno uredila sisteme v zastarelih jedrskih reaktorjih, vendar pa ruska zagotovila niso vzbudila zaupanja. Računalniški hrošč leta 2000 naj bi ob prehodu v naslednje tisočletje povzročil računalniško zmedo, ker je večina sistemov prilagojena za štetje let s številko 19 na začetku, zato ne prepoznavajo leta 2000. (STA) V nalivih v Romuniji 21 mrtvih BUKAREŠTA - V hudih nalivih v Romuniji je od torka življenje izgubilo 21 ljudi, štirje so bili ranjeni, po vsej državi pa je nastala tudi velika gmotna škoda.. Močno deževje je najbolj prizadelo območja mesta Cluj, Vrancea in Buzau. Poplavljenih je več kot 4000 hiš, evakuirali pa so več kot 300 družin. Pod vodo je skoraj 30.000 hektarjev kmetijskih površin in 250 kilometrov cest. Romunska vlada je sporočila, da nima dovolj sredstev, da bi pomagala prizadetim. (STA) Strogi oče Mick Jagger LONDON - Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger želi, da njegova 15-letna hči Elizabeth za nekaj časa odloži manekensko kariero in se posveti študiju. Jagger je pred kratkim obiskal enega strožjih an-glešldh vzgojnih zavodov za dekleta in fante VVellington College, kjer je poizvedoval za vpisnimi pogoji. Jaggerjeva hči se podobno kot nekoč njena mati Jerry posveča manekenski karieri. Šibek potresni sunek zahodno od Zagreba ZAGREB - Triintrideset kilometrov zahodno od Zagreba na območju med Harmico na Hrvaškem in Globokim v Sloveniji so dvajset minut čez polnoč zabeležili šibek potresni sunek, ki je dosegel moč 1, 7 stopnje po Richterju.