Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS ^^^^^ ^^M ^^M	g	J^^^ M MBS._ fiBSn
mesečno Din ^^^^^^^	M^B fl^H	M ^^^^^^^	g^^^B^JB	HMf	noti 45 mm vISIne
polletno 130 Din celoletno 300 Din
meseCno 40 Din nedellska Izdajo
po Din 2-50, vellKl po 3 In 4 Din, v
za inozemstvo ^ W H A W	TKL^ V - M ^f M ~
n Pri večjem a
naročilu popust
^'Sd^	S fedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^S^SS?!
Inozemstvo 140 D
dneva po prazniku
Uredništvo /e d Kopltarievl ulici St. e/Ill Rokopisi se ne vrača/o, ne/rankirana pismu ae ne spre/emalo + Uredništva telefon št. ZOSO. upravništvo St. 2328
Informativen list
za slovenski narod
Uprava le vKopItarlevl ul.šl.6 - Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.OSO In 10.34» sa Inserale, SaralevoS1.7563, Zaareb št. 39.011, Vraga ln Dunal št. 24.797
Konhordalska pogajanja v jeseni
Poročilo Pellegrinettija na seji škofov -- Cerkev pripravljena skleniti konkordat — Potreben povratek Marinhovica
Se enkrat:
Kaj je katoliška akcija?
Generalni štab bivše slovenske demokratske stranke v Kazini, na katero je svet že čisto pozabil, je sklenil, da se izkaže s kakšnim izrednim »patriotičnim« dejanjem. Gospodje so pograbili priliko, ko se v ljubljanski in mariborski župniji vršijo priprave za izvedbo katoliške akcije, ki se je po direktivah papeža osnovala, oziroma se snuje po celem katoliškem svetu. Ker smo tozadeven napad »Jutra« na to čisto interno cerkveno zadevo zavrnili, tako da gospodje niso mogli na to ničesar pametnega odgovoriti, so se zatekli zdaj k čisto grobi in naivni izmišljotini, da katoliško akcijo predstavijo kot nekak politicum, na katerega s prozornim namenom opozarjajo vlado.
Dali so torej nalog svojim glasilom, da skujejo poročilo o sestanku radi katoliške akcije, o katerem so čuli, da se je vršil 23. t. m. v Ljubljani. »Slovenski narod« je to nalogo rešil že včeraj 24. t. m. in sicer na najenostavnejši način, to je: da se je od konca do kraja zlagal v nadi, da bo nekaj le zadel, obenem pa je telefoniral svoji stari prijateljici, svobodomiselni nemško-nacionalni gra-ški »Tagespošti«, ki mu jc promplno z veseljem nasedla. Piše, da se je vršil ustanovni občni zbor katoliške akcije, na katerem da je »prišlo do ostrega konflikta med skupino, ki zagovarja popolno laizacijo javnega udejstvo-vanja, in med skupino, ki skuša podrediti vse katoliške organizacije konzervativnemu vodstvu politikujoče duhovščine.« V tem oziru pravi »Narod«, da so se posebno odlikovali krščanski socialisti, na čelu jim »Krekova mladina«, in se je potem vnela huda debata, tako, da je »občni zbor« potekel brez rezultata, vsled česar da so se posvetovanja še naslednji dan nadaljevala! Nastal pa je tudi konflikt med kranjskimi in štajerskimi delegati, ker so slednji očitali ljubljanskemu vodstvu, da postopa čisto samovoljno in »zatira vsako še tako dobro inicijativo, ki je izšla od zunaj«. Katoliška akcija da je nastala v zvezi z borbo, ki da jo vodi katoliška duhovščina proti novemu zakonu o osnovnih in srednjih šolah in se splošno »misli«, da je katoliška akcija tvorba, ki naj bi v danem trenutku nastopila kot politična stranka, pri čemer pa duhovščina gleda na to, da bi iz vodstva te bodoče »stranke« izločila laike itd. itd. Vsemu temu pa je dal »Narod« naslov »Težak porod katoliške akcije«.
Bil je res težak porod, pa ne na ljubljanski škofiji, na kateri se je ta sestanek vršil, ampak v — uredništvu »Slovenskega naroda«, kjer so se gospodje napredni žurnalisti pošteno trudili, da spravijo na svet tega svojega spaka. Ker niso vedeli ničesar ko samo to, da se nek sestanek vrši, povedal pa jim seveda nihče ničesar ni, kaj in kako se je na njem razpravljalo, so si morali potek sami izmisliti iu skoinbinirati, kako se je vršil, misleč, da ga bodo vsaj v »glavnih potezah« uganili. Pa so se gospodje strašno urezali. Vršil se namreč ui ustanovni občni zbor katoliške akcije, ampak samo posvetovanje dekanov ljubljanske škofije, kako naj bi se katoliška akcija po župnijah praktično v detajlu izvedla. Radi tega ni bilo na konferenci nobenih štajerskih delegatov, ki naj bi po »Narodovem« poročilu nastopili proti »ljubljanskemu vodstvu«. Tega in takega vodstva na sestanku sploh ni bilo, ampak "je posvetovanja vodil g. knezoškof kot predstojnik gospodov dekanov in duhovščine sploh. Ker so bili vsi udeleženci duhovskega stanu, ni bil navzoč noben zastopnik Krekovo mladine niti kakšnih »drugih ne izrazito verskih organizjacij«, kakor se blede »Slovenskemu narodu«, radi česar tudi ni moglo biti nobene debate med »krščanskimi socialisti« in »konzervativnim vodstvom politikujoče duhovščine«. Sestanek sam je trajal od 9. ure dopoldne do 12. ure opoldne brez vsakih sporov, konfliktov, incidentov in hudih debat, ampak čisto stvarno, mirno in v popolnem soglasju, popoldne so se pa gospodje vrnili vsak v svojo dekanijo. Ker je že po papeževih navodilih a priori čisto jasno in brezsporno, da je katoliška akcija skupitev vseh katoliških laičnih sil in nekako razširjenje čisto religioznega poslanstva Cerkve po laikih pod vodstvom hierarhije, kakor se to za vs:iko katoliško religiozno akcijo samo po f-ebi razume, zato med navzočimi gospodi dekani seveda tudi ni bilo nobenega spora in nobenih različnih stališč v tem pogledu in kaj lakega tudi takrat ne bi bilo, če bi se sestali'v svrho katoliške akcije laiki, ki so že dosti poučeni, kaj da ta akcija je in mora biti. Tudi je prazni Iarifari, da je katoliška akcija nastala zaradi načrta novega šolskega zakoni, ker se snuje že davno, preden se je naši duhovščini o tem načrtu sploh sanjalo in so bila sestavljena in objavljena pravila akcije v zadnjem Škofijskem listu, ki je izšel mesec dni prej, nego se jo izvedelo za načrt novega šolskega zakona.
Kar pa se tiče politike, bodi voditeljem bivše slovenske demokratične stranke povedano, da je katoliška akcija po papeževi okrožnici iz leta 1922 in po njegovih po^la-
Belgrad, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Iz Rima poročajo: Ob sestanku jugoslovanskih škofov, ki so se zbrali v Rimu ob priliki romanja hrvatskih katoličanov, je papeški nuncij na belgrajskem dvoru Pellegrinetti poročal tudi o pogajanjih za konkordat z Jugoslavijo. Ob tej priliki so obravnavali vsa vprašanja, ki so v zvezi s temi pogajanji. Nuncij Pellegrinetti je obvestil navzoče škofe o prvem sestanku z ministrom Srskičem in o vtisu, ki ga je dobil pri tem razgovoru. Ugotovilo se je, da je s cerkvene strani podana popolna pripravljenost, da se sklene konkordat. Kar se tiče druge strani pa sc je nadalje ugotovilo, da to
Belgrad, 24. maja, (Tel. »Slov.«) Radi vesti glede šolske zakonodaje sc je organizirala tudi Hrvatska. Zlasti njen katoliški del. Dosedaj je prispelo v Belgrad okrog tisoč brzojavk, v katerih pojasnjujejo hrvatski katoličani svoje stališče k novi Šolski zakonodaji. Na Hrvatskem se je organizirala istočasno po zgledu
Belgrad, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Svctozar Pribičevič, ki mu je bil dodeljen kot kraj svobodnega bivanja mesto Brus v bližini Krušev-ca, je zaprosil vlado, naj se mu dovoli kot kraj svobodnega bivanja Zagreb ali Belgrad. V svo-
Belgrad, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Zakonodajni svet je vzel v pretres zakon o invalidih. Ker je ta snov našega socialnega življenja izredne važnosti, je bil materijal že davno odposlan članom zakonodajnega sveta, ki so imeli priliko, da ga temeljito prouče. Na prvem sestanku se je, kot smo zvedeli, na podlagi diskusije članov zakonodajnega sveta izrazil zastopnik ministra za socialno politiko, da naj bi ostalo pri starem zakonu, ki pa je se-
Pred sestankom
sv. sinoda
Belgrad, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Pravoslavni sv. sinod se bo sestal v ponedeljek. V teku današnjega večera in jutrišnjega dne bodo v Belgrad dopotovali člani sv. sinoda. Kakor smo izvedeli iz njihovih krogov, bo kot prva razprava na dnevnem redu razprava o zakonu o pravoslavni cerkvi, kakor ga je predložil pravosodni minister dr. Srskič. Nato pa bodo prišli na dnevni red drugi kulturno-politični zakoni. Nadalje smo zvedeli, da bo z zborovanja poslana večja deputacija na dvor in k ministru, da še enkrat končno poudarijo stališče pravoslavne cerkve h kulturni zakonodaji.
nicah mehikanskim škofom 1. .1926 in litovskim škofom 1. 1928 bistveno, substancijalno in konstitutivno apolitična; da obsega ajeuo delovanje enako kakor ono poklicnega cerkvenega svečeništva vse ljudi, stanove in družabne skupine brez razlike strankarskega političnega opredeljenja; da se v njej lahko udejstvujejo ljudje pozitivno katoliških načel in etosa, naj pripadajo katerikoli stranki, da le ta ni v nasprotju s krščanskim svetovnim nszoroni in moralnimi principi; da so ji predpisana izključno religiozna sredstva in da njeno delovanje na javno življenje ima izhajati izključno iz religioznega centra človeške delavnosti, z religioznimi metodami in po notranji preobrazbi, torej narobe ko v politiki, ki je bolj periferično, zunanje in čisto svet-sko udejstvovanje; da je, z eno besedo, katoliška akcija samo po aktivnem samoudejstvo-vanju laikov poti hierarhičnim vodstvom v pravem smislu »splošnega svečeništva« razširjeno, poglobljeno in obogateno evangolj-sko dušebrižniško delovanje za krščansko obnovo sveta. Ker bi po izrecnih papeževih besedah mehikanskim škofom strankarsko-poh-tična usmerjenost katoličanov kot katoličanov taki v korenini religiozno in univerzalno zamišljeni akciji le škodovala — dajoč nasprotnikom priliko, da Cerkev zamenjujejo s stranko — zato taka akcija tudi samo že s tega razloga ne sme biti politična, neglede na to,
vprašanje še ni popolnoma zrelo in jc najopor-tunejše, da se čaka na vrnitev jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča. On je žc svo-ječasno vodil iniciativo za konkordat in je vsa ta vprašanja tudi sam osebno proučil. Na podlagi konference, Pcllcgrinettijevih izjav in mnenj, ki so jih podali hrvatski škofje, se računa, da se trenutno ne more računati z ofi-ciclno otvoritvijo teh pogajanj, ker se bližajo počitnice in ker se ob tem času ne vodijo mednarodna pogajanja. Računa pa sc, da bo prišlo do medsebojnega sestanka in da bo stvar kmalu dozorela ter da imamo računati z otvoritvijo oficielnih pogajanj v jeseni.
Slovenije akcija, da bi se poslala na dvor deputacija, ki naj bi izrazila z dokumentiranimi podpisi in spomenicami želje hrvatskega prebivalstva. Tc dni sta sc prijavila dva posebna delegata, ki bosta te zbrane podpise in spomenice osebno izročila kralju.
jih razlogih navaja predvsem družinske ozke, ki so ga prisilili, da jc vložil to prošnjo in ki ga silijo dalje, da ostane v ozkem stiku še s svojo družino. Sklicuje sc na bolezen svoje žene in na vzgojo svojih otrok.
veda potreben spremembe. Izkazalo sc je, da je pravzaprav stari zakon dober. Treba jc le posamezne postavke v duhu časa in na podlagi izkušenj revidirati. Tako se je izrazila želja, ki je v zakonodajnem svetu splošna, naj se invalidnina poviša roditeljem padlih vojakov, ker so dosedaj dobivali minimalno podporo. Druga splošna želja jc, naj se stari invalidski zakon spopolni v tem smislu, da se izvede splošna revizija invalidov.
Sumska afera
Belgrad, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Gozdar-sko-rudarski minister Radivojevič je zoper šc-storico bivših uradnikov ministrstva (med drugimi proti bivšemu glavnemu ravnatelju Sta-menkoviču) vložil na državno sodišče osnutek tožbe iz znanih šumskih afer. Ako državno sodišče odobri v prvi vrsti disciiplinaTno postopanje zoper te uradnike, potem bo sledilo postopanje pred rednim sodiščem. Nadalje sc javlja, da pride poleg teh šestih uradnikov na vrsto še nekaj drugih.
Valerijan Pribičevič, brat Svetozarja Pribi-čeviča, je prispel v Belgrad z namenom, da bi obiskal svojega brata Svetozarja v Brusu.
da to i po svojem bistvu ne more biti. Izven katoliške akcije je vsak njen član kot državljan lahko v njenem duhu pristaš katerekoli politične stranke, ki je v skladu z njegovo krščansko vestjo in načeli ter katoliškim elo-som, v akciji je samo član Cerkve, ki hoče objeti vse človeštvo brez razlike v eno samo mistično telo Kristusovo s sredstvi religioznega posvečenja in izveličevanja.
Ker nam ne gre končno za polemiko z listom, ki katoliški akciji deloma iz nevednosti, še bolj pa iz strankarske in antikatoliške zlo-hotnosti podtika namene, katerih nima, naj navedemo natančneje nekatere temeljne maksi-me ki jih je papež akciji postavil. Potem ko je n. pr. mehikanskim škofom naložil, da naj vsem katoličanom mehiške republike zabra-nijo, da bi ustanovili kot katoličani politično stranko, ki bi nosila katoliško ime iu imela verski in cerkveni značaj (»zato da ne daste nasprotnikom katoliške vere povoda, da bi vašo vero smatrali kot kakšno stranko ali politično frakcijo«), jih pouči, da je kljub temu njihova dolžnost, da se kot državljani brigajo za obči blagor in se svojih državljanskih pravic poslužujejo; kot člani katoliške akcije pa imajo čisto nad vsemi strankami, ; svobodni vsakih strankarskih napetosti in borb, široko polje, da se brigajo za poglobitev vere in pro-speh nravnosti, za blažitev in kulturo duha ter nego duše in za krščanskega duha v soci-
Pred kraljevim prihodom v Zagreb
Zagreb, 24. maja. (Tel. Slov.) Danes se je vršila seja zagrebškega mestnega starešinstva, na kateri je poročal župan dr. Srkulj o važnosti kraljevega prihoda v Zagreb. Podčrtal je zgodovinsko važnost odločitve Nj .Vel. kralja, po kateri sta v državi le dva faktorja: kralj in ljudstvo. V navdušenih besedah je slavil vladarsko hišo in ji zagotavljal, da so Hrvatje polni velike in trajne lojalnosti do doma svojega vladarja.
Ministri snah antante
v Dalmaciji
V Dubrovniku je ministre in goste pozdravil župan Mičič. Sprejema se jc udeležila ogromna množica občinstva.
Ministri bodo, kakor jc sedaj določeno, odpotovali v nedeljo v Cetinjc.
Split, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Splitski župan jc izdal proglas na meščanstvo, v katerem ga obvešča o prihodu ministrov male antante in poziva občinstvo, da jih slovesno sprejme. Meščanstvo jc hiše okrasilo z zastavami.
Belgrajske vesti
Belgrad, 24. maja. (Tel. Slov.) Nj. Vel. kralj je v spremstvu svojega adjutanta, podpoi-kovnika Saviča odpotoval v Topolo.
Oddelek za tisk v zunanjem ministrstvu je
dobil iz Sarajeva poročilo, da so ministri male antante s svojimi delegati odpotovali preko Mostarja v Dubrovnik, cd tam pa potujejo po programu dalje.
Guverner narodne banke Bajloni in glavni ravnatelj Narodne banke Novakovič sta odpotovala v Banjaluko, kjer bosta izvršila kontrolo kredita v tej podružnici. Iz Banialuke odpotujeta v Osijek z istim ciljem.
Kot podporo za gospodinjske tečaje je kmetijski minister dovolil 400.000 Din.
Jugoslovanska Matica je stopila v stik z ameriškimi izseljenci, da bi se tam lela 1950 otvorila likovna razstava domačih umetnikov.
Državni praznik sv. Cirila in Metoda se je danes v vseh belgrajskih ccrkvah svečano proslavil. V saborni cerkvi se je vršilo svečano blagodarenje in služba božja. Službi so prisostvovali vsi člani vlade, ki so trenutno v Belgradu, diplomatski zbor, generaliteta, admirali-teta in večje število višjih častnikov in zastopnikov Belgrada.
Na realki v Mariboru sta za francosko konverzacijo in francoski jezik prestavljena iz Kragujevca in pogodbeno nastavljena Jcan in Gabriele Lavergne.
56 uradnikov pripravnikov III. kategorije sprejme monopolska uprava. Ti pripravniki se bodo vzeli iz vrst absolventov kmetijskih šol. Poslovali bodo kot kontrolni organi pri kontroli tobaka. Prijave se sprejemajo do 15. junija.
Pomaknjena sla v 2. skupino II. kategorije Soban Josip, na okrožnem sodišču v No-vani mestu, in Zorko Anton, na okrožnem sodišču v Celju.
Dr. Zoričic odpotoval v Belgrad
Zagreb, 24. maja. (Tel. Slov.) Zagrebški veliki župan dr. Zoričič jc z nocojšnjim brzo-vlakom v Belgrad.
alnih odnoSajih ljudi, zlasti za delavstvo«. Se
točneje pa loči papež katoliško akcijo od vsake in vsakršne politične strankarske akcije v pismu litovskim škofom iz 1. 1928, kjer pravi, »da se ne sme katoliška akcija ograditi v ozko meje kakšne stranke«, da se »morajo postaviti v stran vse strankarske koristi, kadar gre za versko stvar«, da so katoličani obvezani kot državljani prizadevati se za javni civilni blagor, da pa se »v tem no smejo posluževati katoliške akcije, ki mora ostati od politiko popolnoma ločena« in sicer zato L ker se notranje versko delo sploh v principu in po svoji naravi ne sme mešati z vnanje političnim, 2. ker se mora gledati, »da se dostojanstvo cerkvenega služiteljstva v borbi strank ne pogazi« in iS. »da se oni, ki pripadajo drugim strankam, radi tega prevarani od zmote, ne odtujijo veri sami«. Gotovo čisto jasne besede, ki no rabijo nobenega komentarja in se v ostalem čisto vjemajo s tozadevnimi navodili papeža Leona XIII., na katerega se Pij XI. tudi sklicuje.
Za pametne ljudi je zdaj slvar menda od vseh strani pojasnjena. Gospodje od »Jutra« in »Naroda pa, ki jim ne moremo zamoriti, da danes tega še no morejo doumeli, bouo po našem trdnem prepričanju polagoma tudi v to vniknili, če imajo le dobro voljo. Mi ee nadejamo, da jih bomo kedaj mogli tudi pozdraviti kot sotrudnike v — katoliški akciji?
Tudi Hrvatska za verski pouk
Tisoč brzojavk že pos!anih v Belgrad
Pribičevič prosi za spremembo bivališča
Iz rodbinskih ozirov bi hotel živeti v Belgradu ali Zagrebu
invalidski zakon pred zak. svetom
Stari zakon bo samo nekoliko zboljšan
Spomenica
upniških držav
»Havas« jc objavila spomenico upniških držav. Iz te spomenice se vidi, da mora Nemčija plačati v 59 letih pri 5 in pol obrestni meri okroglo 17 milijard mark. Ta vsota so deli na dva dela:
1.	Zahteve zaveznikov za prvih 37 let znašajo 32 milijard mark in bi Nemčija plačevala na leto 1988 miljonov zlatih mark. Teh 32 milijard mark se deli zopet v dva dola in sicer 20.600 miljonov bi šlo za vojne dolgove zaveznikov, 12.300 miljonov pa m reparacije v pravem smislu besede.
2.	Za dobo zadnjih 22 let pa je dolečen nemški dolg na 2.9 milijard mark, h kateremu je treba še prišteti 1.1 milijarde mark za obresti iz Davvesovcga načrta. Anuitete tega dela naj bi znašale 1.7 milijarde mark in bi se v teku treh let znižale na 900 miljonov.
Francoski delež bi znašal 115 milijard frankov. Po 37 letih bi znašal francoski delež 1040 milionov zlatih mark, od katerih bi bilo 500 miljonov mobilnih. To bi dalo 105 milijard frankov, od katerih bi šlo 62 milijard za odplačilo vojnih dolgov, 43 pa sa reparacijo. Poleg tega si je Francija pridržala pravico, da mobilizira 50 milijard frankov, če bi 7 milijard manjkalo pri njenem dolgu. Ta razlika bi se krila iz dobička Mednarodne banke. Poleg tega pa bi dobila Francija v zadnjih 22 letih še 10 milijard za poplačilo svojih dolgov.
V spomenici ne omenjajo zavezniki, kdaj naj bi prenehala veljavnost Dav/esovega načrta in kdaj naj bi bilo konec finančne kontrole nad Nemčijo.
Iz spomenice upniških držav se vidi. da je to skrajna koncesija, ki bi jo dovolili zavezniki. Ce Nemčija te spomenice ne bi sprejela, je najbrže usoda konference strokovnjakov zapečatena.
Mac Donaldov
voiiim program
Uredništvo nekega velikega londonskega lista je voditeljem vseh treh političnih strank, katere stojijo sedaj v volivnem boju, stavilo vprašanje, za kaj se bori njih siranka in kakšen je njih program. Prvi je odgovoril vodja Labour Party, bivši ministrski predsednik Mac Donald. Med drugim je dejal:
»Labour Partv se bori za prospeh na znotraj, mir na zunaj. V volitve gremo s polnim zaupanjem, ker vemo, da je narod prepričan, dn bo naša vlada to dvoje tudi izvedla. Tudi obe nasprotni stranki sta že opelovano podajali slične obljube. Toda, ko je bil Mr. Llcyd George leta 1921. na vladi in ie bilo število brezposelnih nad dva milijona, je z vso njegovo iznajdljivostjo komaj enemu stotisoču preskrbel zaslužka in kruha in še lo le za- ( časno. Liberalna stranka svojih obljub ni iz- j polnila, kakor tudi konservativna ne, ki jih je podala pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
Labour Party pa ima boj proti brezposelnosti na prvem mestu svojega programa. Delavska vlada lx> takoj pričela z velikimi javnimi deli, znala bo poiskati kredite za dvig industrije in ji stala v vsakem oziru ob strani kajti, najboljše zdravilo proti brezposelnosti, je razvita trgovina in industrija, katera ima dosti naročil. Izvedla bo velika dela z osuševanji močvirij in kanalizacije vsepovsod, kjerkoli še ni izvedena. Kolikor bo v njeni moči, bo pospeševala zvišanje plač in reducirala cene tako, da bodo množice lahko mnogo več konsumirale ter tako neposredno pospeševala živahnejšo obrt in trgovino. Z rasnimi pripomočki bo olajševala družinam naseljevanje v dominijonih ter naseljencem oskrbela orodje, živino L t. d.
Sedanja konservativna vlada je popolnoma zanemarila brezposelno vprašanje rudarjev. Tudi tu hoče Labour Party zastaviti vse sile in ves svoj vpliv, da se položaj v premo-gokopih znatno izboljša. Labour Party z gotovostjo pričakuje, da bodo vsi rudarji, njih žene in odrasli otroci oddali svoje glasove nji.
Labour Parly bo toliko časa nadaljevala « stavbeno akcijo, dokler ne bo zadnji delavec imel udobno stanovanje in da bodo vsa podstrešna in podzemska, človeka nevredna bivališča, popolnoma izginila. Koliko je mladih parov, ki se žele poročiti, a ker ni stanovanj, tega ne morejo izvršiti. Da pri tem morala močno trpi, ni treba še posebej omenjati.
Naši nasprotniki, (v tem sta si edini liberalna in konservativna stranka) plaše volivce z davki, katere jim bo Labour Party naložila. Nič bati, davke bomo razdelili tako, da ne bo industrija preobtežena z njimi. Le predobro nam je znano, da preobdavčena industrija peša in brezposelnost narašča. Indirektne davk-ke. ki obremenjujejo gospodinjslvo, bomo znižali in obdačili veleposesti in lorde, lcate-rih premoŽenje ne izvira od dela.
Največji zaklad naroda je mladina in Labour Party bo omogočala študij vsakomur, ki ima dobro voljo in talent, ne pa kakor se to vrši sedaj, da more samo oni na vseučilišče, kateri to zmore I<z gmotnega stališča.
Predvsem pa je L. P. za svetovni mir. Tu sta liberalna in konservativna stranka mnogo zagrešili. Danes je oboroževanje vsesplošno. Grade se ogromne bojne ladje, katere je pa mogoče v leku pol ure potopiti, imajo pline, ki v par minutah lahko ugonobijo cela mesta in pokrajine, otroke, žene in onemogle starč-
Haaški proces radi predvojnih posojil
Govor zastopnika Irancoske vlade
Haag, 24. maja. (Tel. >Slov.<) Pri svetovnem razsodišču v Haagu je danes zastopnik jugoslovanske vlade, profesor S p a s i -je vid izjavil v kratkem govoru: Francija, ki plačuje svoje inozemske upnike v manj vrednih frankih, ne more obvezati Jugoslavije, da bi se držala pravila, ki se ga sama ne drži.
Nato je za francosko vlado odgovarjal odvetnik M o n t e 1, da se je v pogodbah za posojilo iz leta 1895. določilo, da se imajo plačevati obresti v Belgradu, Parizu, Bruslju in Ženevi v zlatih frankih. Jugoslavija se po krivici sklicuje na to, da bi se imele plačevati
obresti v Amsterdamu in Berlinu po dnevnem kurzu franka. Ce bi bilo plačevanje obresti v francoskih frankih dovoljeno, kakor trdi Jugoslavija, bi se ne bilo določilo, da bi se morala tudi plačila v Belgradu, Bruslju in Ženevi vršiti po dnevnem kurzu. Jugoslavija je dobro vedela, kaj je storila, ko je pristala I i?a zlato klavzulo. Ko je srbski finančni mini-j sler pri pogajanjih leta 1895. silil na to, da se j izpusti beseda »zlata valuta« in da naj se i enostavno govori o frankih, so se temu upi-: rali francoski bankirji.
Zasedanje lig za Društvo narodov
Madrid, 24. maja. (Tel. »Slov,«) Na dveh včerajšnjih plenarnih sejah lig društva narodov se je razpravljalo o duhovnem izenačenju narodov, posebno s tem, da se odpravijo iz šolskih knjig hujskajoč: opisi itd. Sklepi komisije so bili sprejeti soglasno. Proti argentinskemu predlogu, da ce iz pakta Društva narodov črta Monroe-doktrina, je nastopil fran-
coski delegat Duinas, dočim se je za argentinski predlog odločno zavzela španska liga, češ da Monroe-eva doktrina v praksi pomcnfa pravico Združenih držav do intervencij v Južni in Srednji Ameriki. Do sporazuma ni prišlo, ker se oči v k! no niso hoteli zameriti Združenim državam.
Agrarna inSernacionaSa v Pragi
Praga, 24. maja (Tel. Slov.) Včeraj je bii v Pragi otvorjen pivi kongres mednarodnega agrarnega biroja, katerega se udeležujejo obe agrarni stranki Češkoslovaške, avstrijski agrar-ci, Hrvatska seljačka stranka, srbska in slovenska kmečka stranka, poljska agrarna stranka, rcmunska narodna kmetska stranka in poljedelske stranke iz Bolgarske, Estonske, Finske, Francije, Iiolandske, Litve in Švice. V otvoritvenih govorih so naglašali predsednik dr. Vis-kovski, poljedelski minister Srdinko in poslanec Stanek, da naj bi se poleg mednarodnih interesnih zvez delavcev, industrije in trgovine, ustanovila tudi agrarna internacicnala. Češkoslovaški nemški minister Spina je poudarjal, da so bile nemške in češke kmetske stranke prve, ki so se sporazumele potom skupnosti v gospodarstvu k ožjemu političnemu sodelovanju. Za skupno sodelovanje vseh kmetskih strank je porabil vodilni izraz: agrarna etika. Nato so zastopniki posameznih strank poročali o političnem položaju v svojih državah.
Govor francoskega delegata.
Praga, 24. maja. (Tel. »Slov.«) O priliki kongresa mednarodnega agrarnega biroja so danes češke in nemške agrarne stranke na Češkoslovaškem priredile zajtrk na čast vsem delegatom, na katerem je prišlo do učinkovite manifestacije za sporazum med Nemci, Francozi in Cehi. Predsednik Francoske kmetske stranke Fleurant je pri zajtrku izvajal: Globoko me je ganilo, da sem tu od predsednika nemške stranke slišal tako ljube prijateljske besede. Francoski kakor nemški kmet hočeta delati in se ne udajati sovraštvu ali maščevalnosti. Ce bi mi kmetje imeli govoriti, bi se formula za sporazum z nemškim narodom že davno našla. Češki in nemški kmet na Češkoslovaškem sta našla pot, ki je zgleden za bodočnost Evrope. Ko je Fleurant potem objel nemškega delegata Windirscha in zaključil svoj govor z besedami: »Plug je naš simbol, francoski kmet ponuja roko nemškemu in češkemu«, je nastalo nepopisno navdušenje.
„Z.eppeim*' pri&lal v Friedrichshalenu
Zeppelin se je vrnil v Fricdrichshafen Friedrichshafen, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Graf Zeppelin« je po osemurni vožnji v lepi mesečni noči preko Marseilla, Valence, Ženeve, Lausanne-a, Curiha in Kon-stanze dospel ob 5 zjutraj v Friedrichshafen in so ga ob 5.30 v redu spravili v hangar. Zrakoplov je vodil dr. Eckener sam. Ves čas vožnje je bil zrakoplov v živahni brezžični zvezi s Friedrichshafnom. Zrakoplov ni potoval preko Lyona, temveč preko Švice. Ob 3 zjutraj je dr Eckener brzojavil, da bo ob 5 zjutraj prispel domov. Opazili so ga prvič ob 4.25. Na zrakoplovu so delovali samo štirje novi motorji, ne pa tudi prejšnji peti rezervni motor.
Nad Bodenskim jezerom je zrakoplov napravil več krogov in se potem točno spustil na lia ob burnem pozdravljanju maloštevilnega prisotnega občinstva. Kmalu po startu iz Cuersa se je dr. Eckener brezžično zahvalil francoskemu ministru za zrakoplovstvo za izkazano pomoč in gostoljubje. Dr. Eckener je podaril vojaški kantini na letališču v Cuersu precejšno vsoto za priboljšek hrane vojaštvu na letališču. Francoske goste na zrakoplovu so po pristanku izročili v oskrbo nemškemu majorju kot častnemu kavalirju. Vsi francoski gostje so se navdušeno izražali o vožnji in zrakoplovu.
"»7
Sesšiešen oirok obsojen na 50 let
Newyork, 24. maja. (Tel. Slov.) Porotno sodišče v Points Vilic v državi Kentucky jc obsodilo 6-letnega otroka Karla Marhana na 50 let mladostne ječe, ker je ubil svojega očeta. Otrok se je z drugimi otroci igral. Sprli so se radi nekega železa in ko je posredoval oče, ga je sin ustrelil z revolverjem. Dasi po zakonih
Pariz, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Zaenkrat ne more biti govora o tem, da bi se prekinila pogajanja reparacijske konference. Kot ten-denciozne so se izkazale tudi vesti o možnosti, da bi odstopil dr. Schacht ali dr. Kasti. Nemška delegacija pa je izjavila drugim delegacijam, da je zavezniški memorandum zaenkrat za Nemčijo absolutno nesprejemljiv.
Mejni boji na UtovsH meii
Kovno, 24. maja. (Tel. »Sov.«) Na poljsko-liiovsiki maji pri Lietuvosx Aidas v oikraju Uteny so politični emigranti iz Vilne poskušali prekoračiti mejo na protizakonit način. Litovska mejna straža se je temu uprla, nakar je prišlo med obema strankama do pravcatega boja. Končno so sc morali emigranti umakniti.
države Kentucky otroci pod 10 leti ne morejo biti sodno zasledovani, je sodnik razpravo vodil in dovršil in otroka obsodil, ker je vseh 12 porotnikov soglasno potrdilo krivdo. Med razpravo sc je otrok brezskrbno igral z drugimi otroci. Ta razsodba je gotovo edina te vrste na svetu.
na
rasa
Kovno, 24. maja. (Tel. >Slov.«) Dopisni urad poroča, da je bil Vosilius, atentator na Woldemarasa, preteklo noč po razsodbi ustreljen. Priznal je, da je skupaj s študenti organizacije »Ausa« izvršil atentat na predsednika. Njegova prošnja za pomiloščenje je bila odklonjena. Druga dva glavna sokrivca Gudenius in Bulota sta neznano kam zginila ter se smatra, da sta pobegnila v inozemstvo.
Pariz, 24. maja. (Tel. Slov.) V Ciudad Re-al na Španskem se je včeraj pred vojnim sodiščem začela razprava proti 37 častnikom prvega topniškega polka radi udeležbe pri zad-| njem vojaškem uporu meseca januarja. Državni j pravdnik predlaga smrtno kazen za 7 čashii-i kov, za 14 častnikov predlaga dosmrtno ječo, ' proti ostalim pa ječo od 20 do 30 let.
ke, izdelujejo se bombe, katere po eksploziji izpremene civilizacijo v prah in pepel. Prihodnja vojna naj bi bila vsesplošna pokonče-valna vojna, možje bodo umirali v strelskih jarkih, žene in otroci pa bodo pomorjeni pri izvrševanju svojih vsakdanjih dolžnosti. Sedanje volitve naj odločijo, se bo li to uresničijo, ali ne. Labour vlada bo vse take račune prekriSnln, stremela bo za razorožitvijo, kar j bo imelo velik vpliv na vlade drugih držav in i ojačila bo Društvo narodov.
London in celo državo poplavljajo apeli I na narod češ, naj nam ne veruje, ker da bo pod našo vlado doživel strahovite reči. S lako
metodo so poskušali že pri zadnjih volitvah, kajti, to je vsakokrat njih zadnja karta, ki jo drže v roki. Da se borijo s tako vehemenco proti nam je vzrok ta, ker dobro vedo, da se z našo vlado pričenja za britanski narod nova in boljša doba.«
K tem Macdonaldovim besedam je treba dodati, da se volivni programi liberalcev in konservativcev enako lepo slišijo, zato bomo tudi njih program v prihodnjih številkah na kratko omenili. Iz vseh programov pa se vidi, da je gospodarski položaj Anglije res težaven in da so celo kandidati v zadregi z .obljubami, kako najti rešitev.
Liberalna opozicija
o lateranski pogodbi
Rim, 24. maja. (Tel. »Slov.«) Na doscla-njih dvodnevnih sejali senata so prišli doeedaj do besede o lateranskih pogodbah samo vladi prijazni senatorji. Nocoj pa se je prvič oglasila opozicija, ki je poslala v govorniški boj kot svojega govornika senatorja Benedetta Ciuce-a. Stenografičnega besedila zaenkrat šo ni, kolikor pa je bilo mogoče razumeti njegov govor iz aule, je Croce branil dosedaj veljavne garancijske zakone, ki so petdeset let omogočali mirno sožitje države in Cerkve brez trenja in ki so tudi med vojno pokazali, da nimajo nobenih vrzeli. Obenem je Croce pri tej priliki branil tudi bivše liberalne vlfdo pred fašizmom in se ni dal motiti od medi.li-cov fašističnih senatorjev, ki so hoteli njegov govor čimprej prekiniti. Croce je izvajal: Vsa sedanja sprava poinenja v njegovih oeeh prekinjenje in prelom tradicij resorgimenla. Širokogrudnost nove zakonodaje za nekako-liški kult je razlagal s tem, da se hoče zabrisati enoslranko stališče države v konkordatu s katoliško cerkvijo. Ko je Croce končal svoj govor in so se čuli ogorčeni medklici, je dal Mussolini znak za mir, in ker si je med govorom napravil mnoge beležke, je gotovo, da bo v senatu še enkrat govoril o lateranskih po* godbah, da odgovori na Croce jeva izvajanja*
se mapref
Budimpešta, 24. maja. (Tel. Slov.) »Pester Lloyd« piše danes v svojem uvodnem članl u, da je čisto gotovo, da imajo Madjarska, Italija in Poljska številne skupne točke, v katerih so madjarska, italijanska in poljska politika nikdar niso križale. Glede ustvaritve prijateljskih cd-nošajev med Madjarsko in Romunijo navaja list, da je odločitev odvisna od Romunije, ker je treba podreti dosedanjo ločilno steno, to jo optantsko vprašanje in postopanje z madjarsko manjšino v Erdelju.
Justilikaciia treh
visokih uradnikov v Moskvi
Moskva, 23. maja. Državna politična upra«. va je odkrila protirevolucionarno organizacijo, ki je delovala v železništvu, zlati in platinski industriji. Organizacija je skušala napraviti čim več materijalne škede in s tem otežkočiti položaj sovjetov. Voditelji te organizaicje so bili v. Meck, bivši predsednik in direktor železnice Moskva-Kazan, Velicki, bivši transportni šef v štabu carja in sedaj visok uradnik v želez* niškem komisariatu ter Palšinski, bivši drž. ped-tajnik v Kerenskijevem ministrstvu in sedaj profesor na rudarskem zavodu. Po sklepu kolegija G. P. U. so bili vsi obsojeni na smrt in je bila sodba tudi že izvršena. Ostali udeleženci zarote so bili obsojeni na ječo.
Nenavadna letalska nesreča
Pariz, 24. maja. (Tel. Slov.) Nenavadna letalska nesreča se je zgodila danes na nekem francoskem vojaškem letališču. Vojaški letalcc Allgret je hotel nadkriliti višinski rekord za vojaška letala. V višini 7000 je nekoliko zrahljal pas, ki ga je imel privezanega okoli telesa. Na-enkkrat pa je mečan veter zagrabil letalo in vrgel pilota iz aparata. K sreči pa je imel pilot na hrbtu privezan padobran, ki se je takoj razpel, tako da je pilot nepoškodovan prišel na zemljo. Letalo pa je navpično strmoglavilo na zemljo in se popolnoma razbilo.
Drobne vesti
Atene, 24. maja. (Tel. Slov.) Včeraj sc jc pojavilo v Solunu zopet 5 novih primerov logarja, ker so poškodovani mestni kanali in je pitna voda okužena.
London, 24. maja. (Tel. »Slov.«) V portugalski južnoafriški koloniji je izbruhnila huda epidemija malarije in tako zvane vročinske bolezni po črni vodi, ki zahteva mnogo smrtnih žrtev posebno med domačini. Zato zelo primanjkuje domačih delavskih moči v tamošnji sladkorni industriji.
Frančiškom zgnade
v Behgrtsdtz cerkcv
Belgrad, 24. maja. (Tel. Slov.) 13. junija bodo belgrajski frančiškani položili in blagoslovili temeljni kamen za svoja cerkev. Katoličani v Belgradu so razmeroma že zelo močno zastopani. Dosedaj so bili razdeljeni na tri cerkvene župnije. Frančiškani sami so morali cerkvene obrede opravljati v neznatnih prcetc.rih in so posedovali dosedaj samo samostan. Načrt je izdelal profesor na ljubljanskem vseučilišču arh. Plečnik.
Pred otvoritvijo knpaUšča „Zliri;c «
Sno?i se je vršila v damskem salonu kavarne »Emonet seja plenarnega odboru za slavno-Ino otvoritev kopališča »Ilirije«, da se uredijo zadnjo predpriprave za otvoritev novega kopališča. Sestanek je otvoril in vodil predsednik dr. Milan Duiar. Naglašal je velik pomen novega kopališča, ne samo za razvoj sporia in utrditve ljudskega zdravja, temveč tudi za prestiž kluba »Ilirijec, ki bo s tem ponovno podčrtal svojo visoko kvaliteto in agilnost. Voda jo pričela včeraj popoldne že toči v bazen. Jo zelo topla in upati je, da bo v nedeljo naklonjen otvoritvi tudi Sv. Peter, ter dn ne ho odpiral svojih nebeških zatvornic.
Na otvoritev so povabljeni vsi visoki gostje in i vsi prijatelji športa. Za to, da se otvoritev izvrši čim slovcsnejše, je že vse pripravljeno. Le v slučaju, da bo padal v, nedeljo ob 10 d«i, se otvorito?
kakor obleke, bluze, dainsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka
san.žargi. sv. !>e*ra c. 3 m !l
Henry Bordeaux:
Župnišče v gorah
Ljubka gorska župnija. Ostri vrh zvonika se zdi. da gre v nebo. Župnišče stoji na izrastku nad dolino. Solnčne žarke pije v polno na pročelju. Oklepa ga lep in dobro obdelan vrt, poln sočivja, z brajdo in gredo za rože. Kadar dospe človek na vrh rebri, ga skoraj obide skušnjava, da bi zavidal gospodu župniku, ki biva v tako prijetni hišici zraven cerkve; cerkev pne visoko nad pokrajino svoje duhovno znamenje, kakor da jo hoče izpopolniti in povečati.
Gospod župnik koplje v podrecanem ta-larju krompir. Oprostil se je radi svoje obleke, povabil me v sobo in mi ponudil čašo vina, ki mi je bilo jako sladko, zakaj žejo sem trpel. On sam pa vlije samo eno kapljico na dno svojega kozarca, čeprav je bil od dela ves spoten. Pripoveduje mi o svoji službi: Prej je bil profesor v nekem malem semenišču. Sam je prosil škofa, da bi mu dovolil pasti duše, pa naj bo to v najbolj preprosti, najbolj daljni občini; da bi pasel kot štabni častnik, ki si želi vodstva nad četami, samo da je v neposrednem stiku z vojakom. Prve čase je naletel na težkoče: njegova gorečnost ni bila priznana, slabo tolmačena; in naposled — s temi zaprtimi ljudmi človek ne ve, kam bi: nič ne govorijo, nič se ne odkrivajo, nimajo nikdar besede zahvale, besede ljubezni.
Včasih se človek naveliča iskati pot do njihovega srca in do njihove duše, ker nc ve, ali jo ie našel. To je največji pogum: delati, pa ne videti uspehov svojega dela in vsak dan znova začenjati... Medtem pa je vendar dobil vtis, da dobra setev klije. Samo vtis. On bi tako rad videl, da bi bila dekleta pametna, fantje trezni, poroke številne in nežne; otroci
pričakovani, zaželjeni, ljubljeni — in da bi se pozneje vnemah za katekizem; starčki da bi bili spoštovani in cerkev polna ...
Dosti je zahteval. Omenil sem mu to in 011 se je smehljal: .
»Brez dvoma, toda ...«
Mejtem sem opazoval tega človeka, ki mi je govoril samo o duhovnem življenju, ki jc živel le zanje in ki se je zdel kot njegov zvonik nagnjen nad dolino, kjer se gibljejo ljudje. — Talar nosi, ki jc že preveč obnošen; njegova Črna barva prehaja radi predolge nošnje v zelenkasto. Vina ne pije.
Začel sem ga izpraševati v nejasni obliki in kot brezbrižnež, ki se hoče poučiti, ali verski sklad zagotavlja duhovnikom zadostno plačo...
»Oh, monsignor je bil letos zelo darežljiv. Toliko zlega si prizadene, samo da nam pomaga. Določil nam je tisoč dvesto frankov.«
»Dvanajžtsto frankov, gospod župnik? S tisočdvcsto franki človek ne živi. Imate najbrže kak resen stranski dohodek, da morete izpopolniti to vsoto.«
»Brez dvoma, brez dvoma.«
»I11 maše in pogrebi in poroke. -
»Brez dvoma, brez dvoma.«
»To najbrž precej znese.«
»Ne morem se pritoževati.«
S silo sem ga moral izvleči izza zadnjih okopov in končno sem spoznal njegov proračun, ki je bil zapisan v neki knjigi. Komaj se mi je posrečilo, da je podvojil škofovo plačo, da je napisanih dvesto frankov na mesec.
»Kako pa živite?«
»Imam vrt, ki ga sam obdelujem. Daje mi dobro sočivje, nekaj vina in nekaj rož za mojo cerkev.
»Nc pijem ga. Pa človek se temu privadi. Se kupovati ga moram za obiske, za cerkvene pevce; zakaj tukaj je človek brez časti, čc ne
ponudi vina ...«
»Pa meso, gospod župnik, ali ga jeste vsak dan?«
»Oh, enkrat na teden: ob nedeljah. Ga ne maram. To ni pritrgovanje. Z veliko težavo sem prepričal služkinjo.«
»Ali so talarji dragi, gospod župnik?«
»Ne vem. V semenišču so mi dali enega. Sam nisem še nobenega kupil.«
»Ali bi ga mogli?«
»Sedaj gotovo ne, toda pride; Bog bo preskrbel.«
Zardel je pod svojo opaljeno kožo in ka- j kor cla se hoče oprostiti radi svoje zaupljivosti, mi hitro začne pripovedovati o padlih v vojni in o plošči z njihovimi imeni, ki jo je dal postaviti v cerkvi.
Ob povratku sem stopil v hišo nekega kmeta, čigar sin je umrl v sirski armadi.
»Gospod župnik me je obiskal takoj, ko se je raznesla vest,« mi je rekel, »to je dober človek.«
Malo niže srečam starko, ki poriva majhen ročni voziček. Na rokah nosi lep par rokavic. Pohvalil sem jih.
»To je dar gospoda župnika,^ mi je rekla. »Imam namreč zmrzle roke, zaradi mraza. Ne morem si privoščiti voza ...«
»Voza?«
»Da, glejte ga!«
V resnici sva sc morala umakniti, da je mogel mimo neke vrste tovorni avtomobil; notri je sedela polna gruča boter s košarami na kolenih. Ob tržnih dneh vozi ta avtomobil v vas, pobere dobre ženske, jih pelje v mesto, pa zopet vrne, ko vse opravijo. — Spominjam se ogleda, ki so ga priredili v Vanderville. kjer so se vaščani vozili v avtomobilih na svoja polja. Podeželni župnik pa živi ob istem času z dve sto franki na mesec, sc vzdržuje vina, ki ga ponuja svojim obiskovalcem, jč meso enkrat na
teden, nima denarja za talar; vedno pa najde — da vrši dobra dela in nosi nravno bedo svojih župljanov.
»Veste,« mi je pristavil, ko me je spremljal, ;jaz sem med srečnimi. Mi tukaj smo med srečnimi.«
Nisem verjel, da bi to moglo biti res. Poučil sem se. Ne le, da to ni res, nego beda naše svetne duhovščine presega vse, kar si človek lc misliti more. So škofije, kjer mora en sam duhovnik upravljati pet do sedem župnij v območju šestnajst do osemnajst kilometrov. Stra-■ šni dnevi so nedelje zaradi maš in četrtki zaradi katekizma, ker zahtevajo izredno telesno odpornost. V mnogih škofijah namreč manjka duhovnikov. Posvetijo jih štiri ali pet, kjer bi jih bilo treba petdeset. Kar zadeva proračun, se giblje med dva tisoč do tri tisoč frankov na leto. Mnogo teh duhovnikov inia dvojni križec; prinesli pa so iz vojne tudi rane ali bolezni, ki jih ovirajo v njihovi službi.
Iz škofije Simoges na priincr sem prejei sledeče pismo:
»Najbolj nam je treba evangelijskih delavcev, vdanih in gorečih, ki skrbe le za službo božjo in za duše. Oh, v naši škofiji jc malo duhovnikov, malo božjih poklicev. Ljudje nc dajo več na duhovnike kakor nekdaj. Treba je iti k njim — in, moj Bog! kako jih je včasili težko in mučno ogovoriti, ko človek ve, da bo sprejem odkrito slab...«
Ali je vprašanje duhovskega naraščaja morda v zvezi z bedo duhovništva? Za poklic dušnega pastirja je treba trdnih, apostolskih duš...
Ali ni potrebna velika moč, da vztraja du-hovništvo, tako vredno v svojem uboštvu? O, se zdi, da sc visoko dviga nad nami, da nas zovc v duhovno življenje, kakor vrh mojega zvonika, ki sc dotika neba ...
Petdeset let Lichtenthurna
Kakor dvojčka, brat in sestra, stojita na Spodnjih Poljanah v Ljubljani, drug tik drugega, mladinska zavoda Marijanišče in Lich-tenthurn, ustanovljena s kratkim presledkom drug za drugim; zamišljena sta bila prvotno oba pač kot sirotišči, prvo za dečke, drugo za deklice, a zrasla sta s časom oba v veliki moderni vzgojevališči. Cel kompleks poslopij in zemljišč zavzemata; obe dvorišči in vrtova loči zid, za vrtovi pa se svobodno razprostirata polji obeh zavodov, opravičujoč še vedno stari naziv tega mestnega dela: Poljane. Oba zavoda imata tako dovolj prostora za dihanje in svoboden razgled na Grad in Golovec. Izredno lepa, zdrava lega v neposredni bližini mestnega središča, redek slučaj neposrednega sosedstva dveh istonamenskih zavodov.
Eden teh zavodov: Lichtenthurn je lani, dne 10. decembra, praznoval 50 letnico svojega obstoja. Tedanje slavje se je vršilo le v ožjem, domačem krogu; širša proslava, namenjena javnosti, pa se vrši danes in jutri. Istočasno se vrši razstava ročnih del in risb. *
V dobi 50 let se že v posameznem človeškem življenju nabere mnogo radosti in žalosti, uspehov in neuspehov, veselih presenečenj in nemilih razočaranj. Koliko bolj velja to za zavod, ki v njem stalno živi in se razvija na stotine življenj in usod, ki je sam tesno zvezan — dasi se to na prvi mah ne zdi — z usodo narodnega in državnega občestva, živo čuteč vsako notranjo in zunanjo izpremembo. Lichtenthurn s svojo šolo za notranje in zunanje učenke — šentpeterski okraj še danes nima druge dekliške šole — s svojim internatom za sirote in'hčere našega manj premožnega podeželskega prebivalstva — je bil vedno v veliki meri odvisen od dobrohotnosti avtonomnih in državnih šolskih oblasti in simpatij javnosti. Spomnimo pa se, koliko izprememb, kako ogromen preobrat nam je prinesla doba zadnjih 50 let! Da je zavod v tej izredni dobi trajno korakal s časom, se stalno razvijal navzgor, užival pod vsemi ljubljanskimi župani in vsemi deželnimi glavarji in zlasti pod prvo narodno vlado do danes vso naklonjenost pristojnih oblasti in celokupnega prebivalstva, je dokaz, kako modro so usmiljene sestre sv. Vincencija Pa-velskega znale voditi zavod. Približno 15.000 slovenskih mladenk ljudskih slojev je šlo v
tem polstoletju skozi lichtenthurnsko šolo v življenje, približno toliko se jih je pripravilo tamkaj na prvo spoved in prvo obhajilo — in s koliko skrbnostjo in ljubeznijo so sestre leto za letom vodile to pripravo! Mnogokrat so bolezni in smrt, bodisi med sestrami bodisi med gojenkami, obiskale zavod, mnogokrat so gospodarske in druge skrbi trle vodstvo. Sam Bog je videl vse delo in vse žrtve učiteljic in ostalih sestra in če je bilo kdaj tudi kaj človeške nepopolnosti, so jih žrtve in dobrote obilo odtehtale. Mnogo vzornih mater in učiteljic, nekaj tudi srednješolskih, mnogo vestnih delovnih moči v raznih drugih poklicih so nam vzgojile usmiljene sestre. Slovenski narod se ob 50 letnici Lichtenthurna zaveda, koliko hvale jim je dolžan.
Počete k zavoda
»Iz malega raste veliko.« — Resnica tega izreka se je v polnem obsegu izpolnila na našem zavodu. Zavod z zasebno enorazred-nico je bil otvorjen 10. decembra leta 1878. Ta dan je knezoškof Janez Krizostom Poga-čar v navzočnosti najodličnejše ljubljanske gospode blagoslovil zavod in prvič maševal v kapelici, ki je posvečena Brezmadežni. Pod njenim mogočnim varstvom naj bi zavod dosegal svoj namen: ubogim sirotam naj bi nudil dobro versko vzgojo in pouk. Po naredbi ustanoviteljice nosi naslov »Sirotišnica baronice Lichtenthurn«. Hiša, v kateri je sedaj zavod, je bila namreč last barona Lichtenthurna. Ta je bil vdrugič poročen z meščanko Katarino Mahkot. Po rani smrti svojega soproga je Katarina vzela k sebi svoji dve osiroteli sestri Ivano in Marijo, da sta ji pomagali pri gospodinjstvu. Zadnja je zapustila v oporoki svoji dve hiši na Poljanah škofijskemu ordinariatu ljubljanskemu pod pogojem, da ustanovi sirotišnico in pokliče redovnice, ki se pečajo z vzgojo mladine. Knezoškof Po-gačar je poklical v zavod usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega. Vso skrb in odgovornost za preureditev sirotišnice je poveril s. Leopoldini Hoppe, takratni prednici usmiljenk deželne bolnice v Ljubljani. Ob otvoritvi je bilo sedem deklic-sirot.
Zavod v razvoju
Do leta 1881. je z največjo pozornostjo čuvala nad zavodom sestra Hoope. ki je redno
Ob odmoru na vrtu.
Stanovanjsko poslopje: v pritličju jedilnice, v
vsak dan prihajala med svoje varovanke. Med tem se je zavod lepo razvijal. Koncem leta 1879./80. je bilo že 61 učenk. Zavod je bil premajhen, zato so morali misliti na pre-ustroj in dozidavo. Zavod je dobil dnevni piostor za otroke in perišnico in pekarijo. Prostora je bilo sedaj za 100 gojenk. To leto so prispele v zavod tudi sirote, ki so uživale 100 gld. deželne ustanove. Leta 1881. je prevzela vodstvo zavoda s. Ivana Segett.
Leta 1888. pa je bila imenovana za prednico s. Agneta Call, ki se je z vso požrtvovalno ljubeznijo poprijela novega dela. Borila se je z raznimi težkočami, zlasti s pomanjkanjem denarnih sredstev. Tega leta je postal okrajni šolski nadzornik gosp. Franc Leveč, ki je bil zavodu zelo naklonjen in z dobrohotnimi nasveti podpiral učiteljstvo ter tako pripomogel k razmahu. Radi rahlega zdravja s. Call ji je kmalu sledila v predstoj-ništvu s. Marija Brunner, ki je nad sedemnajst let plodonosno delovala v blagor in prid zavoda in gojenk. — Potres leta 1895. je prizadejal zavodu ogromno škodo. Prebivalci sirotišnice so morali takrat tudi nekaj dni spati pod milim nebom.
Število gojenk in učenk je bilo od leta do leta večje. Prostori so postali premajhni, zato so začeli graditi novo šolsko poslopje, ki je bilo leta 1897. dograjeno. Največja zasluga gre s. prednici Mariji Brunner in s. Leopoldini Hoppe, ki ni pomagala samo z nasveti, ampak tudi z gmotnimi sredstvi. To leto se je šola pretvorila iz 5 razrednice v 6 razred-nico, leta 1002. pa v 7 razrednico.
Leta 1906. je prevzela vodstvo zavoda s. Fides Leskovec, ki si je za zavod pridobila znatnih zaslug. Tej je sledila kot prednica s. Erzilija Hafner, bivša gojenka zavoda, ki se jo z vso energijo lotila dela za povzdigo in procvit zavoda.
Leta 1914. je bila dograjena s pomočjo dobrotnikov sedanja prostorna kapela in 29. novembra istega leta jo je posvetil prevz-višeni gosp. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v čast Brezmadežni Devici Mariji od čudodelne svetinje.
Zavod med vojno in potem
Z izbruhom svetovne vojne se je v zavodu marsikaj spremenilo. Vse kotičke hiše so porabili za nastanitev vojakov-rezervistov, pozneje za vojaške pisarne. Nekaj časa je bila
prvem nadstr. učne sobe, v drugem spalnice.
nastanjena v zavodu šola Sv. Jakoba, ker jo vsa državna poslopja zasedlo vojaštvo in jih porabilo za pisarne, bolnice in stanovanja. Leta 1916. je vrglo italijansko letalo bombo na zavodovo polje, ki je eksplodirala. Božji Previdnosti se je bilo zahvaliti, da ni povzročila nobene škode.
Povojni preobrat je deloma spremenil ! značaj sirotišnice baronice Lichtenthurn. Deželne ustanove so prenehale in število sirot se je radi tega skrčilo na najmanjo mero, kor so prenehali viri za njih vzdrževanje. Da se ohrani prvotni namen, zavod brezplačno vzdržuje precejšnje število sirot.
Leta 1919. se je preosnovala osemrazred-nica v petrazredno ljudsko šolo iu trirazredno meščansko šolo z nastavnim razredom.
Hvaležen spomin v zavodovi kroniki zasluži posebno s. Eleonora Mantuani, ki je postala leta 1921. tudi prednica svoje tolikanj ljubljene sirotišnice, v kateri jo že preje 38 let neumorno in vzorno delovala kot učiteljica, voditeljica in ravnateljica šole. Mnogo se je trudila za povzdigo zavoda, ki ga je nad vse ljubila. — Preteklo leto jo dala dvigniti stanovanjsko poslopje, da imajo gojenke bolj zračne ter udobnejše učilnice in spalnice. Nabavila je »kremenovo luč« in to šele v zadnjem času pred smrtjo, ki jo je ugrabila 21. januarja 1929 sredi dela in načrtov.
Zavod je pričel svoje delo s 7 deklicami, danes pa šteje okoli 700 učenk in gojenk. Osnovna šola ima 380 učenk, meščanska šola pa 260. V teku 50 let jo posečalo osnovno šolo približno 15.000 učenk.
cementno azbestni skrili
je najboljši raaterijal za pokrivanje zgradb

/ /
aj/e novega
Zlata poroka
na Jesenicah
SLOVESNI DAN KRŠČANSKE DRUŽINE.
Jesenice, 25. maja.
Redka slovesnost se bo vršila v nedeljo, dne 26. maja v najmlajšem mestu Jugoslavije, na Jesenicah. Po ostni maši. na Savi bosta zakonska, Nikolaj in Ivana Bernard, roj. Iskra, obhajala zlato poroko. Danes, t. j. 25. maja je minulo petdeset let, odkar sta si mladi Nikolaj in Ivanu v Bohinjski Bistrici pred oltarjem obljubila večno zvestabo. Poročil ju je župnik Mesar, ki je bil rodom Jeseničan in je tedaj župnikoval v Bohinju. Današnji slavlienec je bil rojen 14. nov. 1849 iu bo torej čez pol leta slavil tudi že osemdesetletnico svojega rojstva, njegova žena Ivana pa je rojena 9. maja 1861, torej je celih dvanajst let mlajša.
Zakon je bil vseskozi srečen in, dasi jima je Bog dal 12 otrok, od katerih je živih le šest, sta jima vendar omogočila primerno vzgojo. Najmlajša hčerka je usmiljeni« čč. sester sv. Vincencija Pav-lanskega. Pred petdesetimi leti je v Bohinju cvetela železna industrija. Bilo je dosti zaslužka in veselo življenje. Mladi Bernard se je že v Bohinju na vseh poljih prosvete živahno udejstvoval, posebno pa je imel veselje in nadarjenost za glasbo, kar je podedoval po očetu. Ko se je leta 1890. tovarna ua Jesenicah pričela razvijati, je tudi on prišel na Jesenice in z njim 16 godbenikov. Lahko rečemo, da je bilo teh 16 godcev kvas današnjim trem popolnim jeseniškim godbam, in da je bil današnji jubilant prvi počet nik zanimanja za glasbo v vsem blejskem in bohinjskem kotu.
V tovarni Kranjske industrijske družbe je bil vedno preddelavec za finejša mehanična dela, ki jih vrši še danes kot skoraj osemdesetletni starček. Nad železniško progo si je postavil lično, vili podobno hišo sredi prostranega sadnega vrta, s katerim ima sedaj, v jeseni svojega življenja, posebno veselje. V sporazumu z nekdanjim tovarniškim blagajnikom, rajnkim Pongracem je ustanovil tovarniško godbo na pihala, pozneje tudi godalni orkester. Istotako je tudi ustanovil in vodil tambura-ški zbor, kateri se je pa pozneje moral umakniti modernejši godbi. Bil je vsa leta cerkveni pevec in več let tudi občinski odbornik občine Jesenice.
Ko se je na Jesenicah ustanovilo katoliško delavsko društvo, je postal današnji jubilant njega prvi predsednik. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil za društvo, ga je to pred dvemi leti izvolilo za častnega člana. Udejstvoval pa se je tudi na gospodarskem polju ter bil soustanovitelj I. delavskega konzumnega društva na Jesenicah ter mu ostal dolga leta predsednik. Dolga leta je bil odbornik Vincencijeve konference na Jesenicah ter tako mnogo dobrega storil za jeseniške reveže. Preveč bi bilo naštevati vse ustanove in društva, v katerih je sodeloval in deloma se še danes udej-stvuje.
Z zadovoljstvom današnji slavljenec in njegova dobra družica gledata v preteklost zadnjih 50 let. Otroci, številni vnuki in vnukinje, kakor tudi vsi Jeseničanje kličejo danes ob zlasti poroki slavljencema: Do skrajnih mej življenja, do de-imantne in železne poroke: Vaju živi Bog..
Zlata poroka v mestnem zavetišč u
Ljubljana, 24. maja.
Zlata poroka ni kar tako in če 6e dvema res posreči, da preživita 50 let zakonskega življenja — pod manjšo ceno ni zlatih porok, — potem je treba to seveda zapisati v časopisu. Še redkejši pa so primeri, da bi dva zakonca slavila zlato poroko v zavetišču za onemogle.
Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici bo jutri slavilo tak redek dogodek. Dva starčka bosta jutri dočakala 50. leto, odkar sta poročena. Sta to Ivan C e r a r in njegova žena Katarina. Prvemu je 79 let, njegovi ženi pa, naj nam ne zameri, če to povemo, pa že 78. Oba sta čila. še dokaj čvrsta in vesela in ju imajo vsi radi. V zavetišču sta oba že nekaj let. Ob 9 zjutraj se bo vršila julri v Križankah slovesna zlata poroka, priči bosta pa sam gospod župan dr. Puc in mestni fizik dr. Rus. Potem pa bo v mestnem zavetišču boljši zajutrek, ki ga bodo s svojo prisotnostjo počastili vsi mestni občinski očetje, člani socialnega odseka, nekaj ubožnih očetov in sorodnikov obeh srečnih zakoncev. Mi pa želimo obema še dolgo in srečno življenje.
Smrtna nesreča na Šmarni gori
Ljubljana, 24. maja.
Danes so imeli dijaki šentviške gimnazije izlet na Šmarno goro. šli so po turistovski poti čez Grmado, šestošolca Franc Zvegelj in Anton Svete, doma iz Tomišlja pa sta namenoma pohitela naprej, da bi se gori neopaženo igrala s pištolo, ki jo je Zvegelj prinesel s seboj na skrivaj. In res je Zvegelj prvi ustrelil v zrak. Toda pri tem je po nesreči zadel svojega tovariša Antona Sveteta. Osemnajstletnemu Antonu Svetetu se je drobno zrno flobertovke zarilo skozi čelo v glavo in Svete se je smrtno-nevamo ranjen zrušil na tla. Okrog njega so se na mah zbrali vsi njegovi tovariši in mu nudili prvo pomoč. Hitro so napravili iz vej in zelenja udobno nosilnico, ga naložili nanjo in varno prenesli po hribu navzdol v Tacen V tem času je bila že obveščena ljubljanska rešilna postaja in rešilni avto je v Tacnu že čakal na ponesrečenca. Ob približno pol petih je bil Svete izročen v ljubljansko bolnišnico.
Ker je strel prodrl lobanjo, je nastopila krvavitev možganov. Nesrečni dijak je umrl nocoj ob četrt na 9. — Glej izjavo g. prefekta Glinška v tretji koloni te strani.
Tram ubit otroka
Kamnik, 24. maja.
Pri ljubljanski lesni industriji .Arbor-r, ki ima v Kamniku svoje skladišče lesa, je zaposlenih več lesnih in drugih delavcev iz Kamnika in okolice. Med temi delavci je tudi Vere Jakob iz Šmarce pri Kamniku. V četrtek opoldne je Vercu prinesla njecrova žena kosilo, kakor to dela sleherni dan. S seboj je žena vzela tudi 4 letnega sinčka. Medtem, ko je oče Jakob pospravljal skromno kosilce, se je sinček plazil in skakljal okoli ogromnih kupov lesa, ki so tamkaj naloženi. M tem se jp dečku pripetil" nesro&i Ko ie deček plezal po skladu tramov. se je sprožil iz kupa 8 m dolg tram, debel 14X12 cm. Tram je 4 letnega otroka tako močno udaril na glavo, da je otrok po nekoliko minutah umrl. Nesrečna mati ga je sicer koj nesla v Kamnik k zdravniku, ta pa je mogel samo ugotoviti »mr t.
Koledar
Sobota, 25. maja. Urban, Zofija B.
Okrajna blagajna v Krškem
Krško, 28. maja.
Prvi občni zbor okr. blagajne dne 22. maja 1929 je vodil krški župan g. Urbanč. Od 63 Članov je bilo navzočih 62, le eden je manjkal zaradi bolezni.
O. Urbanč je poudaril velik pomen okrajne blagajne za krški okraj in v lepih besedah orisal
{>otrebe okraja. Zastopnik obl. komisarja dr. Mi-avec je obrazložil postanek okrajnih blagajn, njih delo zadnjih 50 let ter podrobno opisal naloge, ki čakajo sedaj ustanovljene blagajne v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu v izrazito kmečkem krškem okraju.
V odbor so izvoljeni: Predsednik primarij dr. Murgelj v Krškem, podpredsednik Franc Vide, posestnik in župan v St. Jerneju, tajnik Tone Ma-rinček iz Župeče vasi pri Cerkljah, blagajnik Anton Pogačnik, župan v Radečah, odbornika Jože Anžič, župnik v škocjanu ler Fr. Drnovšek, posestnik na Raki.
Občni zbor je dal novemu odboru primerne smernice glede pospeševanja kmetijstva, zlasti živinoreje in glede ustanovitve okr. ubožnice.
Zanimanje članov obč. zbora za vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo krškega okraja, je izredno veliko. Odbor okr. blagajne je porok, da bo okr. blagajna uspešno delala, ker so v njem možje mirnega dela in treznega preudarka.
„Kfe je moj avto?"
Ljubljana, 24. maja 1929.
V Rožni dolini je bilo, natančno kje ne povemo, sicer pa boste itak vsi uganili, kje se je taka stvar pripetila. Železničarji so se že odpravljali na jutranjo službo — tako zgodaj je bilo že. »Čas je, da grem,« se je spomnil tedaj v gostilni trgovski potnik Živko in hitro zagodrnjal nad natakarico: »Hitro še en sifon, da si oplaknem grlo!« Sifon je Zivku le nekoliko pomagal. Kar čutil je, da se mu po toliki pijači možgani nekako urejajo in bil je kmalu toliko pri sebi, da je ločil cesto od jarka.
Ampak! V Živkovo blaženost se je tedaj zajedla grenka misel: »Nekaj sem pozabil!« Toda kaj? Pregledal je vse žepe, notri je bilo vse v redu. Potipal se je za glavo. Res, na glavi mu je čepel prijateljev klobuk, njegovega pa je prijatelj pokril že pred dobro uro. »Palica? Ne, palice menda nisem imel s seboj. No, pa za palico ne bo škode! Kaj sem izgubil?« Je modroval Zivko skoraj pol ure. »Ah!« En sam jasen trenutek in Živko je vedel: »Avto, ja. kje pa je moj avto? Saj sem se z avtom pripeljal sem! Čakaj, morda pa je bilo to predsinočnjem? Ne, — nocoj sem prišel z avtom. Torej, kje je moj avto?«
Pričel je kričati, razgrajati, vpiti: Moj avto! Kje je moj avto? Okradli so me, falotjel«
Naravnost na vičansko stražnico jo je mahnil Zivko, naravnost v vijugasti, cikcakasti črti. Pa je le prišel na stražnico in radovednim stražnikom pojasnil, kako je prišel ob avto. Zivko je tako prepričevalno zagotavljal, da so mu res vse verjeli. Že čez nekaj minut so bile na ukradeni avto opozorjene vse stražnice v mestu in tudi orožniške postaje v okolici.
Zjutraj pa je prišel nekdo povedat na stražnico, da stoji na Rožniku pred cerkvijo prazen avto. Bil je Živkov. Izkazalo pa se je, da ni Živko izgubil avta, temveč prav za prav avto Živka. Ko se je iz gostilne odpravljala Živkova družba in se s hruščem in truščem usedla v avto, ni nihče opazil, da Živka ni med njimi. Ostal je v gostilni.
Ko je družba privozila na vrh Rožnika, so opazili šele, da je Živko naenkral izginil. Seveda je izginil, če ga sploh zraven ni bilo. Prijatelji pa so bili prepričani, da je med vožnjo navkreber kje padel z avta. Zapustili in zaklenili so avto iu šli iskat Živka navzdol. Našli ga niso, ko pa so bili že enkrat spodaj, kdo bi hodil zopet peš nazaj na hrib? Zavili so jo raje zopet v prvo gostilno, na katero so naleteli. Tako se je zgodilo, da sta se Živko in njegov avto izgubila.
Sedaj sta zopet našla drug drugega. Zivko je našel avto, avto pa svojega gospodarja. Zivko je tudi že prespal mačka in se le nerad spominja na to, kaj je bilo v listi noči. Avtu pa tako in tako ni bilo nič hudega.
Osebne vesti
jc Iz vojaške službe. Izpit bo napravili za čin aktivnega pehotnega majorja kf.petan I. razr. Viktor Nemček; za čin rez. admin. podporočnika inž.-tehn. stroke kaplari dijaki Vekoslav Muršec, Franc Topole, Ivan Virovkič, Anton Miklavec, Ant. Stcr-garšek in Ivan Stegu; za čin rez. san. poročnika j kaplar-dijak dr. Viktor Ružman; za čin rez. admin. podp. san. stroke kap ari dijaki Edvard Rombert, Oto Rosenfeld in Božidar Drnič in za čin rez. adm. podporočnika sodne stroke kaplari dijaki Aleksander Kuhar, Andrej Kopač Evgen Špoljarič, Josip Kratina, Vilim Svarc, Rudolf Ohnjec, Franc ilart-man Franjo Balanč, Stanko Tomšič, Adolf Korče in Anion Strojin; za vojaškega pisarja IV. razr. je imenovan topn. narednik Martin Dajčman. — V jx> skušno službovanje za pilota se sprejmejo in dodelijo pilotski šoli 7. zrakoplovnega polka pehotni podnaredniki Konrad Znidarič Leopo'd Hernaus, Josip Judi, Mirko Andrič, Peter Lremič, Milan Pavlovič, Marjan Pavlovič, Bogdan Priča, Edvard Banfič; topn. jx>dnarednik Leo Korošec in inženjer-ska podnarednika Josip Satler in Avgust Habrun.
Ostale vesti
jc Orlovski izlet v Prago. Učiteljem, učiteljicam in državnim uradnikom, ki so zaposleni v resoru ministrstva prosvete sporočamo, da je odločil minister prosvete pod P. Br. 7.526 od 14. maja t. 1., da se odobri državnim uradnikom članom Jugoslovanske orlovske zveze v Ljubljani lO-dnevm dopust zaradi udeležbe na orlovskem zletu v Pragi. Ta dopust se bo dovolil vsakemu učitelju, ako se pravočasno obrne službenim potom s posebno prošnjo na ministrstvo prosvete. Prošnjo je kolkovati s ko-lekom za 5 Din. Vsaki prošnji je priložiti uradno potrdilo, cia jc prosilec član orlovske organizacije, ker sicer dopust ne bo dovoljen. — Pripravljalni odbor za orlovski izlet v Prago.
jc Orlovski izlet v Prago. Železničarjem sporočamo, da je odločil g. minister prometa pod Br. 10.568 z dno 20. maja 1929, da se do-
voli udeležencem izleta v Prago d°pust od 1. do 10. julija t. 1. in to, kolikor bo služba dovoljevala. — Pripravljalni odbor za sveto-vuclavski orlovski izlet v Pragi.
•k Romarjem na Svete Višarje! Kakor smo že poročali, se bo romanje na Sv. Višarje vršilo dne 3. in 4. avgusta t. 1. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se prijavi pri Prosvetni Zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 do 30. maja, ker je letos treba že do konca maja predložiti seznam vseh udeležencev italijanskemu konzulatu. Pri prijavi navedite svoje in očetovo ime, bivališče in rojstno leto. Obenem plačajte 40 Din, s čimer je plačan italijanski vizum in vožnja tja in nazaj jxi italijanskem ozemlju. Vožnja po jugoslovanskem ozemlju bo polovična in bo vsak romar kupil karto sam na odhodni postaji do državne meje pri Planici.
-jlr K nesreči na šmarni gori smo prejeli še sledečo izjavo: Ker bi ta slučaj utegnil povzročiti neobjektivno presojo in tendencijozna poročila ki bi utegnila škodovati ugledu zavoda sv. Stanislava, javljam kot prefekt za danes sledeče: Vsakemj pedagogu je znano dejstvo, da si mlad fant želi posedovati orožje in da stori vse, da bi ga dobil. To je vodstvo dobro vedelo in je vedno najostreje pazilo ter sproti kontroliralo, zlasti po jxicitnicah, če bi kdo izmed dijakov hotel kaj takega vtihotapiti v hišo; kar se je zasledilo, se je takoj zaplenilo. Pištola je prišla v hišo predvčerajšnjim (23. maja). Na sprehodu sem dijake spremljal in šel z oddelkom kot običajno zadnji, da imam pregled, kolikor mogoče čez vse in preprečim eventualno potrebno ali nejx>trebno zaostajanje, ker je pot, kot znano, turistovska, ozka, ter se je vrsta prilično raztegnila, zlasti, ker so morali slabotnejši fantje hoditi s!ož,-nejše. Omenjena skupina pa je bila toliko spredaj, da nisem mogel nesreče slutiti ali celo preprečiti. Toliko za danes. — Franc Glinšek, prefekt.
"A- »Radio Ljubljana«, 2. številka je izšla. Vsebina je aktualno in tudi za neamaterje zelo zanimiva, loplo priporočamo!
■jc »Udruženje vpokojenih častnikov in vojaških uradnikov kraljevine SHS se je osnovalo v Belgradu. Ta institucija ima namen pomagati vpoko-jencem, njih vdovam in otrokom, ki so ostali brez starišev in so potrebni pomoči. Pogoji, pod katerimi postane lahko vsak vpokojeni častnik ali uradnik redni ali podpirajoči član tega društva, so razvidni iz službenega vojnega lista od 18. maja t 1.
jc Udruženje rezerv, oficirjev in bojevnikov — poverj. odbor v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne v Ljubljanskem dvoru. Udeleži se ga tudi zastopstvo osrednje uprave iz Belgrada. Pravico udeležbe imajo vsi. ki so se doslej, oz, do občnega zbora prijavili in ki se bodo lahko izkazali z legitimacijami. Ker je občni zbor velike važnosti, je udeležba obvezna. Zbor se vrši pri vsaki udeležbi. Odbor.
jc Dogajajo se slučaji, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinadjo k zdravnikom Okr. urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svoja tem potom opozarjajo, da morajo k vsalri ordinaciji prinesti seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr. delavsko knjižico, legitimacijo društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet.
■jr Dedinja dolarjev naj se javi. Izseljeni-ški komisari.jat v Zagrebu poroča, da jc v mestu Savannah, H. v Združenih državah 15. decembra lani umrl naš državljan Stevo Sliov. Pokojni je bil zavarovan za 500 dolarjev v korist svoje žene Jelene Sliov, ki je baje živela v Re-šetarjih, okraj Nova Gradiška. Ker pa je imenovana tam neznana, naj se javi Izseljeniške-inu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
jc Karambol dveh kolesarjev. Iz Kranja: V četrtek zvečer okoli 8 sta blizu Savnikove trgovine trčila s kolesi drug v drugega kovaški vajenec J. C. in A. M. uslužben v tovarni »Inteks«. Karambol je bil tako močan, da se prvemu str!o kolo, sam pa je radi hudega sunka obležal nezavesten na tleh in so ga potem odnesli k zdravniku dr. Globočniku. A. M. je dobil manjše poškodbe na glavi in je sam odšel k zdravniku. Nepotrebnemu kolesarenju po trgu bi bilo že davno treba napraviti konec.
■jc Lesni manipulant, zanesljiv, z 20 letno prakso in skušnjami pri vseh delih, ki spadajo v to stroko, v mehkem in trdem lesu — prosi službe. Nastopi takoj. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
•jc Domači vrt, sfrisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljana. Cena broš. 33 Din, vezani 40 Din. — Za naše gospodarje, zlasti še za gospodinje, je ta izvrstna laijiga velike važnosti. Vsebuje vsa navodila in nasvete, kako vrt obdelujemo in krasimo. Uvaja nas v gojenje naj-raznovrstnejših zelenjav, krompirja, cvetlic itd. Vsakomur, kdor se količkaj bavi z vrtnarstvom, je ta knjiga zelo potrebna in jo toplo priporočamo.
jc Primarij dr. Pogačnik ordinira zopet redno za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
jc »Schulz Universal« tehtnica je najboljši varuh Vašega blaga in denarja. Zahtevajte brezob-vrzno ponudbo ali pase t zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana.
*k Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna : Franz-Josef«-grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenj© s »F ran z Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče pomešana z malo tople vode. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
Ljubljana
Nofnn služba lekarn
Drevi opravljata nočno službo lekarni: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti.
0 Poročil so je danes v Križevniški cerkvi g. Janko Por en ta z gdč. Anico Pečar. Poročni obred jc izvršil č. g. poni. škof dr. Gregor Rozman. Obilo sreče!
0 Otvoritev novozgrajenega modernega in higienskega kopališču S. K. Ilirija bo v nedeljo, dne 26. maju ob polit dopoldne. Redki in pomembni svečanosti prisostovujejo kot pokrovitelji gosjiodje veliki župan dr. Vodopivec, oblastni komisar dr. Natlačen, divizijski general Sava Tripkovič in gospa častna dvorna dama Franja Tuvčarjeva. Pester program izpopolnjuje športni nastop 48 plavačic in plnvn-čev. ogled kopališča in promenadni knneert godbe Dravske divizijske oblasti. Ob 8 zvečer pn se vrši prijateljski sestanek v restavraciji /vezdu. Vabiln k slavnostni otvoritvi so rnzjio-slnna. Če kdo pomotoma ni prejel vabila, naj blagohotno oprosti in kljub temu prisostvuje
I
Za nego Vaših zob more priti poleg Odol-a samo pasta Odol v poštev, ker je pasta Odol za zobe rezultat študija vede ter 30-letnih izkušenj. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očisti jih temeljito ter učinkuje antiseptično. Ni je boljše paste za zobe kakor je pasta Odol.
slavnosti. Vljudno so vabljeni vsi člani in prijatelji kluba, sjiorta in telesne kulture in higi-jene sploh. Kopališče bo popoldne otvorjeno za kopalce. »
0 Koliko je ura na — Zmajskem mostu? Zmajski most je ljubosumen na svojega frančiškanskega soseda, zakaj frančiškanski ima uro in še električno povrhu, ponosni Zmajski most pa je brez vsake, celo brez navadne žepne, nikljaste. Dan na dan je opažati na Zmajskem mostu ljudi, podeželske in mestne, ki se z vsem naporom svojih oči ozirajo tja gori na frančiškanski stolp, da bi pogodili, koliko je ura. Takim, ki imajo sokolji pogled, se to včasih posreči, če namreč stolpna ura gre. Kratkovidnejšim pa ni dano, da bi videli z Zmajskega mostu, koliko je pri frančiškanih ura, lastne pa nimajo, vsaj pri sebi ne. Zato se neredko dogaja, da te ustavi ta ali oni in prosi, da mu poveš sredi bele Ljubljane, koliko je ura. To pa ni prijetno, vedno že ne, zlasti tedaj ne, če nosiš v žepu polomljeno uro, ali pa na zlato verižico priklenjen ključek, namesto ure. Blamaža neizogibna. Naj bi mestni magistrat odpravil te nerednosti na ta način, da bi dal postaviti tudi na Zmajski most električno uro, tako, kot jo ima frančiškanski most.
0 Mladi pokvarjenci. Tudi z zdravega drevesa pode včasih gnil sad! V Ljubljani živijo skrbni stariši. ki se trudijo na vse načine, da bi iz svojih dveh sinov vzgojili dostojna človeka. Toda ta dva jim povzročata samo skrajno žalost. Pred tednom- dni sta ukradla materi hranilno knjižico in dvignila v banki vseh 10.000 Din, denar, ki ga je mati prav s trudom prihranila. Mlada frkovca, enemu je 17 let, drugemu pu 15, sta povabila še dva po-balina enake starosti iz Spodnje Šiške, nato pa so se podali vsi štirje preko Zagreba v Karlo-vec. Tu sta se oba šiškaria poslovila in se vrnila v Ljubljano. Druga dva sta nato odšla na Sušak, kjer sta si nakupila raznih »modernih« reči, tako obleke, perila in drugih cunj. Vrnila sta se v Karlovec. Tu je policija zajela oba in sicer enega v zloglasnem nočnem lokalu, drugega pa na kolodvoru. Pri njih so našli še kakih 5000 Din, ki so jih sedaj vrnili materi. Oba pobnlina so pod nadzorstvom pripeljali v Ljubljano in ju tu izročili v zapore deželnega sodišča. Resnično je ta slučaj zelo žalosten pojav pokvarjene mladine.
SVETOVNA VOJNA
v ŽIVIH m\ + /m SLIKAH
BOJNA ^gjP^ IGRA
KAL¥HHIM
KO DELJE VO, 30. MAJA
Maribor
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Jutri, v nedeljo, dne 26. t. m., se pomnoži avtobuMii promet proti Liinbušu, kjer se vrši svečana blagoslo-viteh treh novih zvonov, in pu na tezensko dirkališče, kjer se vrši mednarodna motociklislicna dirka. Postajališče na Glavnem Irgu.
□	Smrtna kosa. Preminula je Terezija Stu-denčnik, soproga poslovodje drž. žel., stara'53 let. Pogreb danes ob 16 iz hiše žalosti v Resljevi 2 na niagdalensko pokopališče.
L! Mariborski teater. Drevi se napovedana premijera »Oča Boštjan« ne vrši. V kratkem gostuje na tukajšnjem odru član belgr operete g. Trbuho-vič, najboljši v Jugoslaviji stalno delujoči operetni tenor.
□	V Limbušu sc vrši jutri svečana blago-| slovitev treh novih zvonov; tehtajo 420, 750 in 1400
kilogramov. Slovesno blagoslovitev izvrši prevzvišeni luiezoškof dr. Andrej Karlin, nakar se zvonovi dvignejo v zvonik. Zvonovi so izdelek tukajšnje zvonolivarne »Zvonoglas«.
□	Čez mejo jo je prihlačal štefek D., uradnik pri »Putniku« v Zagrebu. Pa so ga zalotili pri prestopu meje; prišel je v roke tukajšnji policiji, ki je ugotovila, da ima Štefek na svoji kosmati vesti poneverbo 6000—7000 Din. Štefuc je prenočil pri Grafu; tekom današnjega dne pa ga od prem i,j o v Zagreb.
□	Donski kozaki v Mariboru. Z ozirom na dejstvo, da potujeta po Evropi še dva druga ruska zbora pod istim imenom, se opoaarja cenjeno občinstvo, da ie ln ta zbor donskih kozakov, ki bo koncertiral 2. junija v Mariboru, pravi zbor donskih kozakov, kateri uživa svetovni sloves.
© F1LZ KWBUK.fl. domske in mnike, ke-miinn tisti in lika tovarna JOS. HE10U. Izvriilev 9 M urah.
□	Proti Rušam oz. LimbuSu vozi po novem voznem redu mestni avtobus ob 14.52; ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki pa ob 9, 14.52 in 15.
□	Proračun mestne občine je finančni minister z odlokom z dne 28. marca L 1. odobril. S tem je tudi odobreno 100 odstotno povifianje trošarine, na kar se še posebej opozarjajo Obiskovalci sejinskega trga; povišanje stopi takoj v veljavo.
□	Z razstave psov. Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bil odlikovan s srebrno plaketo tudi ovčarski pes »Donner«, last okoliškega nadzornika detektivov Janka Uoršiča.
□	Z mariborskega ribjega trga. Na včerajšnjem trgu je bila bogata izbira morskih rib. Cena 16 Din. Pretekli petek se je gibala cena morskim ribam med 21 in 40 Din.
□	»Hlahol Vif.ohradskv« iz Prage priredi kakor smo že poročali, dne 29. t. m. v Mariboru svoj koncert. Pri organizaciji sodelujejo mariborska pevska ln narodna društva. Hlahol V. je imel dne 20. t. m. koncert v Belgradu, ki je sijajno uspel. Dvorana univerze, kjer se je vršil koncert, je bila nabito polna.
□	Večerni šesttedenskl tečaj za šivanje oblek priredi tukajšnjo slovensko žensko društvo, če se prijavi dovolj udeleženk. Prijave in pojasnila pri ge. Zlati Brišnikovi v Gosposki ulici do 29. t. m.
□	Odbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico vnovič opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši jutri, v nedeljo, dne 26. t. m., ob 9 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke z običajnim dnevnim redom.
□	Poletno porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču prične dne 3. junija. Doslej sta se razpisala dva slučaja, in sicer se bosta zagovarjala O. Neubauer radi uboja ter težke telesne poškodbe, Ana Šujnenjak pa radi detoumora. V celoti pride pri poletnem porotnem zasedanju v razpravo kakšnih pet slučajev. — Izžrebani pa so bili sledeči porotniki: J. Toinažič, posestnik v Veliča- , nah; J. Blago vič, posestnik v Lakoncih; I. Stuhec, , trgovec v Ptuju; K. Visočnik, trgovec na Pohorju; 1 I. Hanželič, kovač v Središču; A. Jesenik, posestnik
v Mahičnem; B. Puklavec, posestnik v Hermancih; M. Toš, posestnik v Ločiču; A. Regša, posestnik v Mihalovcih; J. Kolman, posestnik v Slivnici; I. Iva-nuša, posestnik na Humu; P. Marin, posestnik v Vrhovem dolu; J. Maroša, posestnik v Tratah; J. Robnik, veleposestnik v Lobnici; F. Gainzer, posestnik v Zg. Sv. Kungoti; A. Lorger, posestnik v Zg. Dupleku; M. Fras, posestnik v FlekuSu; P. Kurnilc, posestnik v Trolcu; F. Petrovič, posestnik v Podvincih; F. Rajšp, posestnik v Spod. Velki; J. Dreo, gostilničar v Ročnem; J. Klemen, posestnik v Kančovcih; F. Šolar, gostilničar v Zlatoličju; M. Vinšek, posestnik pri Sv. Antonu na Pohorju; 1. Trstenjak, posestnik v Ivanjkovcih; J. Žunkovič,
I4J
Cel ie
cesti.
Radio
v Malečni vasi; J. Šinigoc, posestnik v Trženu, A. Vinko, posestnik v Lancovi vasi; A. Ploj, posestnik v Velki; S. Ceh, posestnik v Senarski; V. Polak, posestnik v Ivanjkovcih in F. Skofjančič, posestnik v Zimici. — Kot nadomestni porotniki, ki so se izžrebali- Mariborčani J. ftnuderl, posestnik; F. Ma-jer, trsrovec; .1. Šerec, trgovec; J. Plemelj, posestnik; I.' Klančnik, usnjar; D. Skrbeč, trgovec; J. Stu-bec, trgovec; A. Munda, mizarski mojster in P. Gregorc, čevljar.
□ Nezgodna kronika. Petletna Roza Robic je pri prekoračenju ulice prišla pod avto. Pri tem je dobila revica težke poškodbe na glavi in si je zlomila levo roko. — 72 letna Jožeta Moloh, ze-lezničarjeva soproga, je padla na cesti v Brestrnico in si je pri tem občutno poškodovala levo nogo. — V Strmi ulici pa se je zgrudil v nezavest na tla 60 letni zasebnik Jožef Klajšer. - Na Radvanjslu cesti pa so pijani naborniki navalili na 20 letnega pomožnega delavca Hermana Laksa ter ga obdelovali s koli in lopatami. Dobil je težke peskodbe na vsem telesu. Vse ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo bolnico.	___
& Državna krajevna zaščita dece in mladine V Celju priredi v soboto 8. junija t. 1. cvetlični dan, da pridobi nekaj sredstev za našo ubogo deco. Prosimo, da vsak prispeva po svojih močeh. Vsa društva pa prosimo, da se ozirajo na ta (lan in ne prirejajo konkurenčnih prireditev. 8. junij naj bo posvečen izključno naži ubogi deci.
•0- Proslava zlatomašniškega jubileja sv. očeta, kakor se vrši v ponedeljek dne 27. maja ob pol 9 zvečer v celjskem mestnem kinu, je vzbudila hvalevredno pozornost občinstva, ki prav pridno sega po vstopnicah. Danes in v ponedeljek se dobe vstopnice še v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi
Programi Radso-Ljabijana:
Sobota, 25. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 18.30 Borzna poročila — 17 Koncert Radio-orkestra — 18 O Športu, dr. Šarabon. — 18.30 Nemščina ga. dr. Piskernik. — 19 Zdravilišča in letovišča Slovenije. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 19.30 Prenos zagrebškega programa. Charpentier: Louise, glasbeni roman v štirih dejanjih in petih slikah — v naslovni vlogi sopramstka Zdenka Zika. — 23 Poročila.
Nedelja, 26. maja: 10.30 O poljedelstvu, inž. Černe. — 11 Koncert Radio-Orkestra: Fucik: Vhod gladiatorjev; Waldteulel: Bien Amies; Verdi: Na-bukodonozor; Smetana: Prodana nevesta; Lehar: Modra Mazur; Siede: Mala patrulja; Norden: Slav-lje v Banghoku. — 15 Zeleznik: Tajinstvena zadeva, izvajajo člani narodnega gledališča. — 15.30 Reproducirana glasba. — 16 Planinski spomini, prot. Mlakar. — 16.30 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Washingtonska pošta; Beccuci: Tesoro mio; Lin-cke: Gospa Luna; Jaki: Slovenski biseri; Povvell: Bubi glavica. — 20 Koncert godbe Dravske divizije (na pihala); 1. Biskup: Koračnica praške meščanske konjenice; 2. Dvorak: Fantazija iz op. »Dimitrij«; 3. Dvorak: Slovenski plesi št. 1 in 3; 4. Delibes: Intermezzo iz baleta »Naila«; 5. Dvorak: Fantazija iz ojiere »Trdoglavci«; 6. Verdi: Himna in marš iz ope-e «Aida -; 7. Schinzel: Ruske narodne pesmi; 8. Jaki: Jugoslovanske cvetke; 9. Nedbal: Valček iz operete Poljska kri«. 22 Časovna najx>ved.
—	Dnevna jx>ročila.
Dragi programi:
Sobota, 25. maja. Praga, 11.15 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert. — 15.45 Otroška ura. — 16.30 Plesna glasba. — 19.15 Ljudske pesmi. — 20 Lahko noč, gospod Pantalon opereta. — 21 Skladbe za gosli.
—	21.30 Arije in pesmi iz oper. — 22.25 Lahka
glasba. — Katovice: 17.55 Za mladino. — 20.10 Plošče. — 20.30 Prenos operete. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 Koncert. — 21 Instrumentalna'glasba. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 19 Držrva in mladinsko skrbstvo. — 20.30 Berlin v šaljivi besedi; nr.to plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 15.15 Krivoprisežnik, ljudska igra. — 18 Chopin: Preludiji. — 20.15 Pester večer; nato orkestralni koncert. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 13.25 Jazz. — Budapest: 9.15 Koncert. — 17.40 Lahka glasba. — 19.35 Koncert španske glasbe. — 21 Orkester. — 23 Ciganski orkester.
Šport
Službene objave Jugoslov. Sav. Bazene in Žen. športov. (Iz seje u. o. z dne 17. maja.) Iz rednega članstva JHS-a se črta SK Hajduk, Srein. Mitrovica, ker se je fuzijoniral z Gradjanskini SK Srem. Mitrovica. BHP so poziva, da javi vzroke izstopa klubov SSK Skoplje in SK. Srijemac, Ruma iz saveza. Klubi SK Biser, Vršac, Cukarički SK, Jovan Ružič, oba Čukarica-Beograd in Radnički SK Bela Crkva, se sprejmejo v redno članstvo saveza čim vpošlje za nje BHP vpisnino a Din 50. Na znanje se vzamejo osebne izpremembe v u. o. LHP-a. Na znanje se vzame in sporoča se vsem podsavezom in klubom sprememba imena kluba SK Slivnica v SK Javornik. K § 10 obč. pravilnika se opozori vse podsa-veze na principijelno tolmačenje u. o. v slučaju prijav igralk, ki so bile odiavljene po svojem klubu. Podsavezi imajo v slučajih prijav takih igralk, ki že vsaj 6 mesecev niso igrale za svoj prejšnji klub, postopati kakor s še neverificiranimi igralkami. Klubi se ojiozarjajo na sklep u. o., po katerem imajo odjaviti tekom 8 dni vsako svojo igralko, ki je pravilno javila svoj izstop iz kluba. Igralke pa se opozarjajo, da javljajo v bodoče svoj izstop iz klu-hj Igralke pa se ojiozarjajo, da javljajo v bodoče svoj izstop iz kluba potom podsaveza Vsi odborniki se opozarjajo, da posečajo redno seje u. o. Trikratna neopravičena odsotnost se bo obravnavala v smislu pravil. — Tajnik I.
Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 22. maja 1929.) Razvrstietv jiodsaveziiih prireditev v nedeljo, 26. t. m. je sledeča: Pokalni turnir v korist JNS-a se vrši na prostoru SK Ilirije; odigrajo se 3 tekme po 45 minut in sicer: ob 16 Ilirija Slovan, ob 17 Primorje:Hermes, ob 18 finale med zmagovalcema v prvih dveh tepmah. V primeru neodločenega izida se pri prvih dveh tekmah žreba, pri linalu pa se igra najprej p>odaljša za dvakrat 10 minut in šele potem se eveiit. žreba. — Služba (nastop ob 15.30); blagajna g. Kovač in SK Ilirija, rediteljstvo g. Jesih in jx> 3 reditelji vsakega kluba, biljeterje postavi LNP, stranska sodnika za obe prvi tekmi gg. Breskvar in Peče, za finale gg. Matko in Skalar. — Sodelujočim klubom stavlja posl. odbor v dolžnost, da nastopijo s kompletnimi I. moštvi; prekršaje bo kaznoval podsavez po § 53. k. p., odsotnost igralcev L moštev se bo opravičila le na podlagi zdravniških spričeval oz. le v najtehtnejših primerih. Ostale tekme na igrišču Ilirije: ob 8.30 Grafika:Natakar, ob 10.30 Ilirija jun:Hermes. Služba: odbornik LNP g. Mahkovec, blagajna in bilje-terii SK Grafika (za obe tekmi), vsak klub jx> 3 reditelje za čas svoje tekme; stranska sodnika za prvo tekmo gg. Kemperle in Roje, za drugo gg. Kranjc in Otruba. Igrišče ASK Primorja: ob 10.30 Primorje jun.:Jadran jun.; služba: odbornik LNP ing. Kuljiš, vsak klub jx> 3 reditelje, stranska sodnika gg. Milač in Ceh; ob 15.30 Krakovo rez.:Svo-boda rez., ob 17 Krakovo:Svoboda; služba: odbornik LNP g. Gosar, blagajna in biljeterji SK Krakovo, vsak klub po 3 reditelje; str. sodnika za tekmo I. moštev gg. Levstek in Vičič, za rez. tekmo Izstavita stranska sodnika sama. Kvalifikacijska prvenstvena tekma med SK Jadranom in prvakom I. B. razreda se določa na nedeljo, 9. junija. Igralca Čop Lojze (SK Hermes) in Muslovič Jas. (SK Slavija) sta suspendirana in predana kaz. odboru, ker se nista odzvala pozivu posl. odbora za zasliševanje gl. objave ob 18. t. m. — Tajnik II.
Razpis propagandnega Inhkoatlctskega meetinga SK Ilirije. SK Ilirija v Ljubljani priredi dne 30. maja t. 1. ob 15 uro pop. propagandni lahkoatlet-ski meeting. Program obsega: Tek 100 m, tek 1500 metrov, tele 5000 m; skok v vis, skok v dalj; met diska, met kopja, met krogle; štafeta 400X 300X200 X100. Pravico starta imajo vsi verificirani in neve-rificirani atleti. Tekmovanje se vrši na tekališču, dolgem 386 m, ki ima 4 nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Tekmuje se po pravilih JLAS. Nagrade: vsak prvi dobi plaketo in diplomo, drugi in tretji diplomo. Prijave je poslati do 29. maja na naslov D. Stepišnik, Ljubljana, Kavarna Europa, obenem s prijavnino, ki znaša Din 3 za osebo in točko, Din 10 za štafeto.
Nogometni turnir za JNS. Sodelujejo Priinorjc, Ilirija, Hermes, Slovan. LNP izvede jutri popoldne na športnem prostoru SK Ilirije v korist JNS-a nogometni turnir, ki se ga udeležijo klubi Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan. LNP je razpisal za ta turnir poseben srebrni pokal, ki postane trajno last zmagovalca. Na petkovi seji poslovnega odbora so bile izžrebane tekme v naslednji razvrstitvi: ob 16. nirija : Slovan, ob 17. Primorje : Hermes, ob 18. finale med zmagovalcema prvih dveh tekem. Vsaka tekma traja 45 minut (polovico normalnega igralnega časa). Ob neodločenem rezultatu se bo žrebalo; edino ako bi ostal finale neodločen, se podaljša igra za dvakrat 10 minut in se šele nato event. žreba. Turnir za JNS zbere na ta način v enem jiopoldnevu štiri najboljša ljubljanska moštva. Po vsej verjetnosti bi športna publika jutri prisostvovala reprizi prvenstvene borbe med Pri morjem in Ilirijo, ki je pred mesec dni privabila na igrišče 3500 gledalcev. Vsi klubi so obvezani nastopiti s kompletnimi I. moštvi. Glavna tekmeca Ilirija in Primorje bosta postavila v glavnem isti team kot v nedavnem prvenstvenem srečanju. Razen turnirja za JNS se vrši jutri v Ljubljani še nekoliko prvenstvenih tekem
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes popoldne se vrši ob 18. uri v posebni sobi kavarne Evropa važen sestanek sekcije. Udeležba je za vse igralke strogo obvezna. Na sestanku se bo definitivno sestavila družina za jutrišnjo prvenstveno tekmo proti Muri. K sestanku je prinesti vso opremo, katero imajo jKisamezne igralke še doma. Istočasno se bo pobrala tudi še zaostala članarina. — Načelnik sekc.
»Lov na lisico«. Motokolesarski klub Ilirija priredi v nedeljo, dne 26. t. m. »Kolesarski lov na lisico«:. Start lisice ob 13 izpred kavarne Evropa, start zasledovalcev točno ob 14 pri km 1. v Sp. Šiški (pred restavracijo Keršič). Razdelitev startnih izkaznic ter obvezni sestanek vseh prijavljencev v nedeljo dopoldne ob 10 v klubskem lokalu >Novi svet«. Prireditev je razpisana za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v kolesarski zvezi SHS. Zmagovalec prejme poknl-darilo gg. članic »Ilirije«. Razglasitev izida m razdelitev nagrad ob 17 v gostilni j.Slepi Janez« v St. Vidu nad Ljubljano. — Upravni odbor.
Gospodarstvo
Družbe z oni. zavezo. V prvem četrtletju t. 1. je bilo^ v trgovinski register v Sloveniji vpisanih 18 družb 7, om. zavezo, ki so imele skupno kapitala 1,118.000 Din, največja od teh 240.000 Din, potem 200.000 Din, nujmanjšu pa 5. ozir. 10.000 dinarjev. V prvem četrtletju lani je bilo vpisanih celo 23 družb s kapitalom 1,254.000 Din. Sledeča tabela daje pregled gibanja družb z 0111. zavezo in njih kapitalov četrtletno od 1927 dalje
1927	1928 1929
1.	četrtletje	18 997 23 1254 18 1141
2.	četrtletje	11 726 11 1051 —
3.	četrtletje	13 1755 17 2071 —
4.	četrtletje	15 852 11 1530 — (Prva številka pomeni število družb, druga pa višino kapitalov v tis. Din.)
Prodaja železa kartela jugoslovanskih žele-zaren je znašala v prvem tromesečju 9000 ton napram 10.000 tonam v prvem četrtletju lani. Inozemske tvornice so v prvem četrtletju t. 1. zaostale za svojo kvoto za 12%. Pač pa so se naročila domačim tvornlcam zvišala letos za 11%, pa so izvedbo, ozir. oddajo produkcije preprečile vremenske prilike. Letos je šlo: 35% železa v Srbijo, 24 v Hrvatsko, 21 v Slovenijo, 10 v Vojvodino, 6 v Bosno in 4% v Dalmacijo in Črno goro. Največ kupujejo grosisti 70 (61)%, potem 21 (20) domača železna industrija, 8 (7) drž. podjetja in 2 (11)% ostali. Potrošnja železa v državi stalno raste. — Te podatke objavlja kartel železaren v -Jugoslov. Lloydu«.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 24. maja svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu ujiravnega sveta na 8% dividendo. Kuponi družbenih delnic št. 9 se bodo torej vnovčili počer.Si s 1. junijem 1929 z 8 Din pri Ljubljanski | kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah i in pri Opštem jugoslovanskem bankarskem dru-j štvu a. d. v Zagrebu.
, _ Avtomobilizem n-. letošnjem Tclesejmu v | Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Da se ustreže vse to večjemu zanimanju za avtomobilizem, bo j tudi letos jirirejena posebna avtomobilna razstava. Zastopane bodo vse utrjene moderne avtomobilske znamke: Amerika: avtomobili: Chevrolet, De Šoto. La Salle, Erskine, Oakland, Oldsmobile, Pon-tiac, Studebaker, Willy-Overland; motocikli: Har-lev-Davidson, Handerson, Indian, Super & Excel-sior. Anglija: avtomobili: Se!ly-Oak; motocikli: A. .1. S., Ariel, B. S. A. Douglas. Re.v-Acme, Rudge-Whit\vorth. Avstrija: avtomobili: Austro-Daimler-Puch, Austro-Fiat, Saurer, Steyer. Belgija: motocikli: F. N. Gillet, Sarolea. Čehoslovaška: avtomobili: Tatra. Francija: avtomobili: Amilcar, Mathis, Peugeout, Renault; motocikli: Griffon, Terrot. Italija: avtomobili: Ansaldo, Lancia, Om. Nemčija: avtomobili :Adler, Brennabor, Daimler-Benz, Wan-derer; motocikli: Ardie, B. M. W., Wanderer-D. Rad, Zilndpapp. Švica: motocikli: Moto-Socosche-Mag.
Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, sprejema od 22. maja do 22. junija t. 1. vpise delnic in vplačila prvih obrokov novoustanovljene Privilegirane agrarne banke.
Razstava kolonialnih produktov v Trstu. — Tvrdka Theodor Taylor & Co. Ltd. iz Accra (zapodila Afrika) priredi konec tegn meseca v pata či pokrajinskega gospodarskega sveta v Trstu razstavo zapadnoafriških produktov. Rastavila bo kakaova zrna, palmova jedra, palmovo olje, kokosove orehe, oljna semena, sirovi gumi, razna rastlinska vlakna, bombaž, kože in krzna, slonovo kost, mahagoni, manganove rude, usnje vseh vrst itd.
Lastnika -tvrdke gg. Theodor Taylor in Ape-atu, ki je znan pod imenom kralj kakiovih plantaž, bosta prisostvovala razstavi in želita priti v trgovinske stike ne samo z evropskimi uvozniki gori navedenih kolonijalnih produktov, ampak tudi z fabrikanti in izvozniki onih Industrijskih produktov, ki se uvažajo v kraje na zapadni obali Arike, kakor sukna in manufakture, steklarski izdelki, novosti, klobuki, parfumerije, galanterijski predmeti, avtomobili, gradbeni materijal:, cement itd.
Borza
Dne 24. maja 1929.
Radi praznika ljubljanska, helgrajska ii; zagrebška borza niso poslovale.
DENAR
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.70, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.085, Dunaj. 72.94, London 25.195, Madrid 73.70, Newyork 519.39, Pariz 20.297. Praga 15.39, Sofija 3.7525, Trst 27.18, Varšava 58.25.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.51625, valuta 12.4725, v Londonu 276, v Newyorku 175.75. j v Pragi 59.35.
VREDNOSTNI PAPIR|1
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.32, VViener Bankverein 22.25, Bodencredit 100.25, Creditanst. 54, Escompfeges. 21.60, Živilo 107, Union 24.80, Aussiger Chemische 247, Alpine 41.05, Trboveljska 60.40, Rima Murany 114.80.
Žito
Tekom današnjega dne se položaj na žitnem trgu ni izpremenil. Cene še vedno valovijo in nimajo večje stalnosti, vendar bistvenih izprememb ni beležiti. Borze radi pravoslavnega praznika niso poslovale, izvenborzni promet je bil jia minimalen. Kupci se držijo rezervirano, ker pričakujejo, da bo morda cena za pšenico in koruzo še nadalje nazadovala, za kar pa zaenkrat ni velikih izgledov. Pšenični mlevski izdelki zlasti pšenična moka niso nazadovali v ceni, ki je za srednjo bač-ko znamko 832.50—335 nakl. post.
Novi Sad. Pšenica bač. 222.50-227.50, pot. 225—230, par. Vršac 217.50—220, srem. 225—230, oves 215—220, koruza bač. 232.50—237.50, 6. 240 —242.50» bon. 230—232.50, srem. 232.50—237.50, 6. 240—242.50, ječmen 230-235, moka Og 325—335, št. 2 805—315, št. 5 290—300, št. 6 285—295, št. 7 270-280, št. 8 190—195, otrobi 170—175, ban. 165 —170. Tendenca nestalna.
Budimpešta. Tendenca zelo slaba. Pšenica moj 21.90, zaklj. 21.90-22, okt. 24.04—28.61, zaklj. 23.64—23.66, marec 25.87—25.69, zaklj. 25.65— 25.67, rž maj: 18.48—18.60, zaklj. 18.40—18.50, okt. 20.48—20.14, zaklj. 20.12—20.13, marec 21.70 —21.50, zaklj. 21.52—21.54, koruza maj 24.58— 24.40, zaklj. 24.40-24.50, julij 25.30-24.93, zaklj. 24.92-24.94.
Živina
i
N"a mariborski svinjski sejem dne 24. maja je i bilo pripeljanih 341 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi jiraSiri 5—6 tednov stari komad po 100—125 Din, 7-9 tednov 225—250 Din, 3—4 me-
smo samo pol ljudje. Izogibajte se vsega, ker lahko slabo vpliva na ta VTelec življenjske sile. Vi mogoče niti ne slutite, toda kava, ki jo Vi tako ljubite in ki jo še zvečer radi pijete, Vas lahko prikrajša za marsikatero uro sladkega spanja. Temu je vzrok strup za živce in srce, ki se nahaja v navadni kavi, a to je kofein. Radi tega pijte v bodoče samo kavo Hag. To je prava in zelo lina zrnata kava, ki ne vsebuje nikakega kofeina. Poizkusite vsaj enkrat kavo Hag. Vi boste imeli od tega samo koristi.
Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boljši trgovini. V kraje, kler se Se ne dobivajo, jih pošli* vsako množino franko po običajni cent
KAVA HAG D. D.. Marttčeva 14 6.
ZAGREB.
Vzorec pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in tega oglasa S.
KAVA HAG VARUJE SRCE in ŽIVCE
sece 350—450, 5—7 mesecev 470—550, 8—10 mesecev 580—750, 1 leto 1000—1200, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. koze kom. 300 Din. Prodanih je bilo 285 prašičev ln 1 koza.
Cerkveni vestnih
Križanska moška in mladeniška Marijina družba proslavi v nedeljo 26. t. m. svoj glavni družbeni praznik. Slovesno duhovno opravilo s skupnim sv. obhajilom zjutraj ob 6, popoldne ob 5 pa v družbeni dvorani akademija v proslavo zlnto-mašniškega jubileja sv. očeta. Po akademiji v cerkvi slovesne litanije ter darovanje za družbine namene. Udeležba za vse člano obvezna.
Cerkev Marije Pomočnice v Križankah. V
nedeljo 26. t. m. (palrocinij) ob pol 11 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa <tuinta in F zl. dr. A. Faist (inšitrumentalno), graduale: benedietus et Domine, zl. P. Griesbacher, po ofert. Ave Maria, zl. A. Hihovsk.v. — Tantum ergo, zl. dr. Fr. Ki-movec.
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Izšla ie 6. (junijska) številka Glasnika, posvečena presv. Srcu, s sledečo zelo bogato in izbrano vsebino: Dr. Gregor Rozman: Srce Jezusovo — vse ljubezni vredno. — Ivan Zorč D. J.: Zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu (s sliko). — P. Krizostom: Posvetitev najsvetejšemu Srcu (pesem). — I. Z.: Širjenje dobrega tiska v misijonih. — Dr. Janez Fabijan: Pij XI. in češčenje Srca Jezusovega (s sliko). — Kristijan Cuderman: Redovnica in mati. — Junijska (skladba). — lakob Zibert D. J.: Klavdij Ko-lombjer — ai;ostof presv. Srca (z dvema slikama). Kristus bodi Kralj družine! — Rudolf Patč D. J., Lovanj (Belgija): Velika obljuba Srca Jezusovega. Dr. Jakob Žagar: Življenje svete družinske matere. — M. P.: Portugalski Lurd (z dvenia slikama). — Za praznik presv. Srca Jezusovega. — Anton Demšar D. J.: Oče, daj nam danes naš vsakdanji kruli (s sliko). — Tečaji duhovnih vaj v 1. polletju 1929.— Viktor Kojiatin D. J.: V Bogu je moč. — Anton Vizjak D. J., Kurseong (Indija): Roža z indijskih poljan (s sliko). — Boji in zmage presv. Srca Jezusovega, itd. — List se naroča pri Upravi Glasnika. Ljubljana, Zrinjskega c. 9. Naročnina za drugo polletje znaša samo 8 Din (za inozemstvo 12 Din).
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
25.	maja, sobota: »Dobri vojak Švejk« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
26.	maja, nedelja: »Theodor & Comp.« Ljudsko predstava pri znižanih cenah. Izven.
27.	maja, ponedeljek: Igra ljubezni in smrti. - Red A.
28.	maja, torek: zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 25. maja: zaprto. Nedelja, 26. maja: zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠČE
26. maja, nedelja: Ob 16: »Grof Luksemburški.« — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov. •
Prireditve In društvene vesti
Izlet frančiikanske prosvete. Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo 26. t. m. izlet k Sv. Katarini. Odhod bo z avtobusom izpred Marijinega trga, in sicer ob tričetrt na 9. Sv. maše naj se udeleži vsakdo že doma. V slučaju slabega vremena izlet odpade. K obilni udeležbi vabi odbor.
St. Vid pri Stični. Kat. prosvetno društvo ponovi v nedeljo 26. maja ob 8 popoldne v »Društvenem domu« lepo narodno igro s jietjein »Gra-ničarji«. Vabljeni tudi vsi iz sosednih župniji
Cerkveni koncert t Teharjih. Celjani, Savinj-čani, Vojničani, Sentjurčani! Pridite 26. maja na majni&ki izlet v Teharje, kjer se vrSi ob 4. popoldne v novi veličastni cerkvi velik cerkveni koncert, pri katerem nastopi do 80 celjskih ln teharskih pevoevl
Poizvedovanja
V Litiji ie bilo najdenih 2000 Din, kdor jih jih Tgubil, naj se javi pri iupanitvu y litiji
Čudak ob Gardskem jezeru
Meh liv/hi
/ /
veiaiipimieio vrvenje^
Italijanski moderni narodni junak in pesnik, Gabriel D' Annunzio, si je uredil svoj dom v zaplenjeni zasebni vili ob Gardskem jezeru. Kako je to storil, pripoveduje A. Bossi-Fedrigotti, ki je v spremstvu znane umetnice obiskal D' Annunzia. Med drugim pripoveduje: Ob nogah krasnega kipa sv. Frančiška Asi-škega stoji v vojni osvojena avstrijska strojna puška; na dvorišču, ki ga obkrožuje stebrišče v korintskem slogu (dar mesta Sirakuze), stojita na cementnih podstavkih dve avstrijski 30.5 centimetrski granati! V parku ima svoje mesto italijanski rušilec "Puglie«, ki so ga za časa D' Annunzieve zasedbe Reke v tamkajšnjem pristanišču potopili Jugoslovani. Kasneje so Italijani rušilec dvignili, za razdrli, poslali D' Annunziu in ga tamkaj zopet sestavili. — V notranjosti vile se šopiri največje razkošje. Jedilnica je urejena kot Buddliovo svetišče; po mizah in policah stoji na stotine Buddhovih likov v vseh velikostih. Pesnik se poslužuje namiznega pribora iz čistega zlata; tudi njegov krožnik je zlat. — V molčečem kotu vile se nahaja pesnikova —smrtna soba. Soba je osmerokotna; okna čudovito lepo slikana — prizori iz sv. pisma. Vse stene so oblazinjene
s sivim antilopnim usnjem. Na nekoliko vzvišenem prostoru stoji zibeli podobna postelja iz črne ebenovine, na vzglavju — pesnikova mrtvaška maska! Na stropu je na desni slika pokojne Eleonore Duše, slavne igralke, ki je ljubila D'Annunzia — v podobi sv. Klare; na levi neka še živeča umetnica v podobi sv. Cecilije. Ob steni stoji klečalnik z odprtim svetim pismom. Poleg mrliške sobe je kapela, a kakšna? Klečalnik, pred njim namesto križa
—	propeler Pinedovega letala »Savoia«! ivot tabernakel krasna rezljana skrinja, v njej reška zastava ... Tu opravlja D' Annunzio svoje »pobožnosti«. Ni čisto jasno, ali se ima D' Annunzio za sv. Frančiška Asiškega ali za angela Gabriela; omahuje nekako med obema. Sam sem čital njegovo pismo neki gospej, ki ji je za god poslal prekrasno steklenico za parfem in se podpisal: s Vaš brat Frančišek«. Ko pa je lani mesto Rovereto povabilo pesnika, naj osebno sproži prvo mino za cesto ob jezeru, je D' Annunzio brzojavil roveretskemu županu: »Arhangel Gabriel pride jutri ob 9 k vam in bo sprožil prvo mino za cesto Mori-Arco. Objemam in poljubljam Vas. Gabriel D' Annunzio.«
—	Ali je nor ali je bogokletnih
Nikolaj in Ivana Bernard z Jesenic praznujeta 26. maja svojo zlato poroko. (Več na 4. strani.)
Lastninsko pravo med zamorci v Kongu
Med zamorci vlada materinopravni sistem, namreč žena je lastnica zemlje in njenih pridelkov, kakor tudi svojih ročnih izdelkov; v družini, kjer je več žen, imajo žene skupno lastninsko pravico. Po smrti žene podeduje lastninsko pravico njen stric od materine strani. Po smrti moža se vrnejo njegove žene k stricu od materine strani, tako tudi otroci-sirote.
Pri sklepanju zakona dekle sicer vprašajo, če hoče vstopiti v zakon s tem in tem fantom, vendar ne more odkloniti zaradi zlih pcsledic, ki ji pretijo od krute sile domačinov. Fant tudi vzame ženo, ki mu jo drugi določijo, tcda on si potem lahko izbere še več žen. Ženin mora plačati stricu neveste od materine strani neko vsoto denarja kot odkupnino. Katoliški zamorci se ravnajo sedaj po katoliških načelih. Vzamejo eno samo ženo, toda po domači navadi plačajo še vedno staro odkupnino.
lastnik zemljišča v vasi je glavar, in kdorkoli hoče tam zgraditi kako kočo, mora dobiti njegovo dovoljenje. Tujec, čeprav gradi kočo, s tem še ne postane lastnik zemlje, pač pa domačin, ki je iz iste vasi. Če pa svojo kočo spet podre, zgubi tudi lastninsko pravico do zemlje. Zemljo smejo obdelati vsi na zemljišču, skupnem celi vasi, toda z obdelovanjem zemlje še ne dobijo lastninske pravice. Nasadi, ki jih kdo sam zasadi, so njegova osebna last; palme pa, ki same po sebi rastejo, so skupna last. Glede skupne lasti mora odločevati glavar v sporazumu z veljaki vasi, ki so vsi svobodnjaki vasi. Od skupne lasti si sme lastiti n. pr. les, palme itd. samo glavar. Lovec, ki je ustrelil kako veliko divjačino, mora dati eno kračo glavarju; mala divjačina je navadno cela lovčeva last. Na tujem zemljišču mora lovec oddati dobršen del divjačine glavarju dotičnega ozemlja. Divjačina, ki je poginila, pripada oni naselbini, na katere ozemlju je padla; če gre za slona, pripada slono-vina glavarju, ki pa mora polovico odstopiti državi. — Najdene stvari se morajo oddati
lastniku, ki pa mora odškodovati najditelja, če pa je lastnik neznan, pripada najdeni predmet najditelju, ki ga pa mora deliti z glavarjem.
ler ne nabere 30 frankov, ker ravno toliko potrebuje vsak dan za vzdrževanje, kačo pa more samo enkrat na dan požreti. Nek gospod, ki se mu je zelo mudilo, pa bi na vsak način rad videl ta čudež, mu je vrgel deset frankov. Nato je mladenič izvlekel klopotačo, prijemši jo oprezno za vrat, in jo nesel proti ustom. Navzoči ljudje so nestrpno pričakovali trenutka, ko bo požrl kačo. Nekaj ženslk se je onesvestilo. Ta hip pa je prišel stražnik in razkropil mnqžico.
Par dni kasneje je gospod, ki je dal deset
Vojaško letališče Cuers-Pierrefeu pri louionu, kjer je pristal po ponesrečeni vožnji nemški zrakoplov »Grof Zepj3elin«. Sedaj je »Zep pelin« že zopet v Friedrichshalnu.
Človek, ki žre klopotače
Te dni so imeli pariški bulvari nenavadno privlačnost. Nekega dne se je pojavil na oglu bulvara Hausman mladenič z zakrito kletko. Razprostrl je malo preprogo, sedel na njo in odkril kletko, v kateri je bilo več klopotač. Seveda so se začeli zbirati ljudje, mladenič pa je izjavil, da bo požrl živo klopolačo. Preden jo napravil ta nevaren eksperiment, je prosil navzoče za mal dar. Ljudje so hoteli videti, kako bo požrl živo strupeno kačo in so mu metali na preprogo darove. Kmalu je bilo na preprogi 22 frankov. Nato je mladenič izjavil, da ne more izpolniti svoje obljube prej, dok-
Irankov, naletel na nekem drugem trgu na gručo ljudi. Šel je bliže in zapazil istega mladeniča s kačami, ko je ravno pozival ljudi, naj mu dajo še toliko, da bo 30 frankov. Gospod je obstal, da bi vsaj sedaj videl, kako b<- mladenič požrl kačo. Naenkrat se pa skozi gnječo ljudi pririne stražnik in aretira mladeniča s kačami, češ, da nima dovoljenja za te produkcijo. Razočarana množica je godrnjala, a se je morala ukloniti postavi. Omenjeni gospod pa je v stražniku spoznal istega stražnika, ki je par dni prej razkropil ljudi. Takoj mu je bilo jasno, da ima pred seboj dva pretkana sleparja. Hitel je do prvega stražnika in mu prijavil slučaj. Preden je pa piavi stražnik prišel, je že izginil mladenič s kačami in dozdevni stražnik, s katerim je sleparil naivne Parižane.
Pojedina debeluhov
V Milanu se je nedavno vršila pojedina debeluhov. Priredil jo je Carlo Rota, najbolj priljubljen italijanski komik, ki sam spada k najdebelejšim ljudem Italije in tehta 202 kg. Trideset gostov, skoro enako debelih, se je | vtedlo za bogato obloženo in lepo okrašeno mizo. Vsi so morali pojesti po dve porciji vsake jedi. To je bil pogoj za udeležbo pri poje-; dirii, ki so ga vsi sprejeli. Da si samo nekoliko ; moremo predstavljati, koliko so ta večer pojedli, naj sledi par številk: V ogromnih trebuhih je izginilo 972 cmokov, 30 kilogramov špargljev, .10 vdovskih jezikov, 10 kilogramov jagod, 31 litrov smetane in še mnogo drugega-
700 milijonov dinarjev premoženja in nad 42 milijonov dinarjev letnih dohodkov. Lastniki premogokopa dr. Ernest Petschek, Karel Pe-tschek in Pavel Petschek imajo vsak po 700 milijonov dinarjev premoženja. Z ogromnim premoženjem razpolaga tudi predsednik nemškega koncema za izdelovanje barv, komercialni svetnik Bosch, ki ima samih delnic za 280 milijonov dinarjev. Najbogatejši mož v električni industriji je Karel von Siemens s 300 milijonskim premoženjem; njegovi letni dohodki znašajo nad 20 milijonov dinarjev.
Kaj nas še čaka
Vilhjalmar Stefensson, znani kanadski raziskovalec severnih krajev, ki je nedavno predaval po Angleškem, je nasprotnik mnenja, da v polarnih krajih ni drugega kakor sneg in led. Ti kraji imajo po njegovem mnenju še veliko bodočnost za prehrano ljudi. Čimbolj se množi prebivalstvo, tem težji je prehranjevalni problem. Po mnenju Stefens-sona bi morali ljudje postati vegetarijanci, ali pa skrbeti za to, da se črede severnih jelenov čimbolj razmnože. Sedemkrat več prostora je potrebnega za pridobivanje zadostne količine mesa, kakor če se ljudje onieje na kruh in sadeže. Na polarnih krajih ni prostora za pridelovanje kruha in sadežev, je pa prostora za 120 milijonov severnih jelenov, ki dajejo izredno okusno in tečno meso. Ljudje bodo tedaj po mnenju Stefenssona postali vegerati-janci, ali pa bodo morali jesti meso severnih jelenov.
Smešntce
Kmet pride s sinom v Ljubljano. Na stolnici je zapazil solnčno uro in oče mu je moral vse natanko razložiti. Sinček je verno pritrjeval očetovi razlagi, nenadoma pa ga je vprašal: »Ampak, oče, kaj pa ponoči, ko je temno in ne sije solnce?« »Kaj neki, vžigalico prižgeš in posvetiš.«
*
Hišna posestnica gospodu Zajcu, ki bi rad dve sobi s souporabo kuhinje: »Obe prazni sobi staneta 1400 dinarjev na mesec. Mačke, psi, klavir, gramofon, radio ali otroci so prepovedani.
Gospod Zaje: »Ali Vas to tudi moti, če
moji čevlji nekoliko škripljejo. ?«
*
Gospod Peter ni prijatelj glasbe. Kljub temu ga njegova soproga vsak torek vleče s seboj v opero. Zadnjič je gospod Peter zopet nestrpno tekal po sobi, medtem ko se je soproga še oblačila. Končno je bila gotova. In on je godrnjal: »Ženske nikdar niste gotove. To je strašno. Radi takele opere. Poglej mene: v vsako uho nekoliko bombaža — in gotov sem.«
K procesu proti ciganskim morilcem v Košicah. Zgoraj: ciganski jx>tovalni vozovi iu skupina cigank z otroci. Od leve spodaj na desno zgoraj obtoženci: Aladar Konya, Josef Zsigo, Rudolf Rybar, Imrih Zsigo, Pavel Rihar, Piroska Konya, Jano Tamoš.
Viljem II. še vedno najbogatejše človek Nemčije
Vladni svetnik Martin v Berlinu je te dni objavil spis o najbogatejših ljudeh Nemčije. Za najbogatejšega moža označuje Viljema II., čigar posestvo je vredno 7 milijard dinarjev, ncjuu^u^joa ounnii ja ovci Franc Mendelsohn ln J. Goldschmied, ki imata vsak po 560 milijonov dinarjev premoženja. V težki industriji je najbogatejši Friderik Thyssen, ki ima nad
Prvi kongres potepuhov v Stuttgartu. Ta leden se vrši v Stuttgartu prvi kongres notenuhov. ki ga in organiziral Gregor Gog (na sliki). 'Gog je ustanovitelj bratovščine potepuhov in skuša te brezdomo-vince, ki tavajo po svetu, združiti, da bi zasledovali skupne koristi in se medsebojno jxxlpirali. Izdaja tudi [»učen časopis za potepuhe.
Pismo iz Pariza -
9. maja 1929.
Važne novice iz Pariza bralci »Slovenca« dobro poznajo. Pisal bom zato o slovensko-pariških novicah, v katerih bi lahko omenjal življenje včasih boheinsko, našega študenta v latinskem okraju okrog Sorbone, ali za težave naše služkinje v tem Babilonu in drugo. Toda študent in služkinja in drugi se zbirajo na sestankih slovenskega društva, zato bom govoril o zadnjih dveh mesečnih večerih o tem društvu, ki srečno druži.
Prvo soboto v mesecu aprilu je bil večer določen spominu našega velikana Prešerna, ki se zdi iz tujine še večji in še lepši. Na vrsti je bilo globoko, za tujino zamišljeno predavanje, ki je pričaralo pesnika kot je pri nas, in recitacije njegovih značilnih umotvorov so opis plastično obogatele. Dr. Arnautovič, šef prosvetnega oddelenja za Jugoslavijo v Parizu, ki je tedaj prvič prišel v to družbo, je vabil in prosil, naj teh biserov ne hranimo samo zase, marveč, naj odpremo pot tudi srcu Hrvatov in Srbov. Slovenska pesem in domača beseda je zopet za nekaj časa odpočila vsacega navzočih, ki v štirimilijonskem mestu sto Slovencev prav lahko izgreši.
Pred dnevi smo se zopet zbrali, da oddalec pozdravimo pesnika Župančiča in umetnika Jakopiča. Udeležba je častno pričala o zadovoljstvu, ki ga članstvo priznava o dobri iniciativi, jx>svetiti narodne večere v prvi vrsti in predvsem domačim svetinjam, katerih blesk tujina rada zamegli, če m so dvignjene, se pa osamljene še bolj svetijo. Govor dr. Pretnarja o Jakopiču je ilustriralo lepo število posnetkov njegovih del. G. Ciožan je krasno prikazal Zupančiča, la se je iz cukrarne v »Caši
I
ojx>jnosti« razvil in razvnel in se nato »Cez plan« peljal v »Zarje Vidove«. Recitacije so bile prvovrstne, naj bo to ona »Kvartopircev« ali »Žebljar-ska« in dmge. Vse je presejal g. Škerlj, ki je s svojimi čudovitimi deklamatorskimi zmožnostmi oživel pred nami »Dumo«. Saj sem jo že večkrat bral, v šoli smo jo zopet in zojiet analizirali, ali tako, kot sem io doživljal tu, dobro poznavajoč življenje naših izseljencev, mi ni še nikdar segla v srce. In enak je bil občutek pri vseh drugih. Kako ne bi pili prelest in srečo naših poljan m vasi, ki jih opeva »Pesem žene«; kako ne bi razumeli »pe. smi velikih mest« tu v Parizu, kjer ji je pesnik sam prisluškoval, saj smo že postali »val med valovi«; kako nam ne bi don hamburškega zvona trgal srca, saj so nam tako blizu tisoči naših, ki jih je zadela usoda Mateja... Na tem večeru je bilo poleg Slovencev navzočih tudi več Rusov, Francozov in naših južnih bratov, omenjam le časnikarja K. Kovačiča. Naslednji dan se je vršil prvi skupni slovenski izlet v Maison-Lafitte pri Parizu. V torek, 7. t. m. zvečer se je vršila v dvorani Jena prva manifestacijska prireditev ožjega francosko-jugoslovanskega prijateljstva na inicijativo društva »Les amis de Yougoslavie< (Prijateljev Jugoslavije). Društvo je ustanovljeno pred kratkim in na jx>-budo velikega našega prijatelja bivšega ministra Louis Marina za gojitev vedno ožjih iskreno prijateljskih kulturnih stikov. Proslava, ki je bila posvečena spominu narodnih junakov Zrinjske-ga in Frankopana je v Marinovem imenu vodil častni doktor belgraiske univerze August Gauvain, uvodno besedo je imel E. Hau-m o n t, profesor na Sorboni. Ob številni udeležbi, ki so jo tvorili predvsem Francozi in jugosl. elita je z zanosom govoril o narodnih junakih tajnik Jean Bourgoin, ki naše kraje in ljudi j:>ozna ■uit ljubi, kar se je videlo iz predavanja. Naš poslank dr. S p a 1 a j k o v i č se je za izraze francoskega prijateljstva zahvaljeval. Umetniški del lepega večera so tvorile slovenske narodne in umetne pesmi, ki jih je občuteno pel g. M. P u g e 1 j, nekaj hrvatskih je zapela ga. P a v 1 a k o v i č iz zagrebške opere, Francozinja Rad i s se je krasno izvajala solo točke na čelo. Večer je na vse, posebno
Jugoslovane, ugodno vplival.	—ao
*
Deset let državne slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru. Uredil Drago Humek. V Mariboru, 1929. 88 strani.
Svobodna mladina, štev. 2 in 3 prinaša leposlovne stvari Mile Klopčiča, Jože Schweigerja, Slavka Gruma, Ivo Grahorja, Vinko Košaka, Stanka Gruma in razpravo Jože Dolenca o Nacionalnem problemu v Rusiji, ki je dobra in objektivna. O političnih stvareh piše kakor vedno Lojze Ude.
Djačka družina, književno-umetnički časopis srednješolcev, Beograd, 1929, broj 8, ima veliko pesmi in črtic srednješolcev najrazličnejše vsebine tn vrednosti.
*
Nasledje (dednost) i njegov značaj za živi svet, dr. Borivoje Milojevič, Biblioteka narodnog universiteta u Beogradu, zv. 12, predstavlja ekscerpt serije tozadevnih predavanj.
KUBIČNA RACUNICA za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kmetskem in Tesnem gospodarstvu neobhodno potreben prijx>mo-ček, s katerim se na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v metrih, ampak tudi v čevljih in colah. Knjižica, ki mora biti v žepu vsakega našega gosjjodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
.....Minimum...............m
Jnteresanlno broluro e^g uspešnem
zdravljenju tolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Pragall,Vuiehradska i?.
11 ni f 111 n Ti m i iH 11 iT/i'1 iliTi«i n i f
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi ogla« . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Kot učenka
v trgovino, najraje manu-fakturoo, želi vstopiti deklica poštenih, kmečkih staršev, stara 14 let, z enim mešč, šol. razredom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina« št. 5672.
Mlad intelig. gospod
želi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upravi pod št. 5666.
Krojaški pomočnik
ki bi delal tudi v roke, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. E. Grčar, Kamnik.
Kuharica
samostojna, srednje starosti, želi mesta v žup-nišču. Ponudbe na župnišče Sv. Ožbald ob Dravi.
Učenka
poštenih staršev z dežele, z dvema meščanskima šolama, želi mesta v trgovini. Najraje bi se učila manufakture. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5671.
tlužfcodobe
Cerkovnik
se išče za cerkev na Rožniku. Vpraša se pri: I. Čad, Podrožnik pri _Ljubljani._
Sobarica
perfektna, čista, zdrava, ki govori tudi nemško ter zna čedno perilo popravljati in Šivati, se išče. — Vstop 1. julija. Družina ima posebno kuharico. Po možnosti se naj vpošljejo prepisi spričeval. Ponudbe pod »Zanesljiva in čedna« št. 5659 na upravo »Slovenca«.
Šoferja
le prvovrstno moč, sprejme D. P a č n i k , Laško.
POZOR! POTNIKI!
Zastopniki! Penzijonisti! Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših artiklov (slike na platnu itd.) privatnim strankam. Majhna kavcija. Ponudbe poslati na naslov SpeciaU import, Ljubljana, poštni predal 174.
Kleparski pomočnik
se sprejme. — P. Justin, Tržaška cesta 36, Glince, Ljubljana.
Mesarski pomočnik
dober, se rabi za izdelovanje. raznih klobas. Sprejme se takoj. - Ponudbe pod šifro »Izdelovalec« št. 5638 upravi.
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce živilske stroke v Mariborski oblasti — iščemo za prevzem že vpeljane tcvarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Cora-pany, Ljubljana.
Sobarico
ki zna nemški, sprejme Bartula Parač, restavracija in kavarna »Tomi-slav«, Solin pri Splitu, Dalmacija.
Trgovski
pomočnik
vojaščine prost, barvne ali specerijske stroke, agilen, sigurnega nastopa, starost 22—26 let, se takoj ali pozneje sprejme v trgovini z barvami na Štajerskem. - Nemščine zmožni imajo prednost. - Slovensko in nemško stavljene ponudbe je nasloviti pod »Merkur«, podružnica »Slov.« v Celju.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, ketnička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82.
Kupimo
Kupim hrastove hlode. -gačnik, Ljubljana, Petra trg 8.	J. Po-Kralja
sram	Sil
Pekarno v mestu ali na deželi vzamem v najem, eventuelno vstopim tudi kot delovodja z večletnimi izkušnjami. Naslove na upravo »Slovenca« Maribor pod »Delovodja« št. 7380.	
IESE	pa
	□i
Drnžabnika
aH linansijerja v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi, sprejmem. Potrebna glavnica 50.000 dinarjev. Samo resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5674.
Jedilnica
umivalnik in karnise, moderna, skoraj nova, se ugodno proda. Ogleda se od 11—1. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5620.
Mlinarski pomočnik
zanesljiv, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj ali s 1. junijem. Škerja-nec, valjčni mlin, pošta Radomlje.
Zidarjev
večje število Tomažič, delo stavbenik Tomažič, Hranilniška ulica (za Bežigradom).
Posredovalnica Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva 28 (bližina kolodvora) rabi v	~ .« takoj restavracijske ku-
Kljucavn. pomočnika j harice piačiine „ataka-
in 1 vajenca sprejme ta- j rice in služkinje, Za od-koj Ciril Podržaj, Ig 147. govor dvodinar. znamko.
Otroški voziček
skoraj nov, ugodno prodam. A. Gorjanec, Glince, Tržaška cesta 26.
Dalmatinskega vina
pristnega, večja množina, po 4 Din liter, ter izbor-no staro Ljutomersko vino po 7 Din liter se vsled opustitve zaloge takoj proda. - Gjuro Valjak, Maribor.
IS
Sobo
za pisarno, v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na Josip Sirk, geo-meter, Poljanska ces. 64.
Zelo mirna stranka
brez otrok išče za november dvosobno stanovanje blizu centra. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Odrasli«.
Po*e*tva
Kmetijo
dobre stavbe v ravnini pri Mariboru, 20 oralov njiv, travnikov, gozda, vinograda, proda Zagorski, Maribor, Tatenbaho-va ulica 19.
Vinska trgovina
v Mariboru, kompletno urejena, cirka 2000 hI prvovrstne posode ter vsi potrebni aparati in filter-ji, se proda. V najem se oddajo izborne kleti proti nizki najemnini. - Gjuro Valjak, Maribor.
Stanovanje
event. cela vila v Stoš-cah se odda v najem. -Poizve se v upravi Slovenca pod št. 5703.
I
Razpis.
Šolsko poslopje pri Sv, Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj prenovilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Reflektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni šolski odbor pri Sv. Petru, p. Moste.
Oves lil Iforaio
kupite najceneje pri tTrdk
A. VOI.N, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24. Veletrtovlna z žitom
Razprodaja pod roko
raznega pohištva, slik, okvirjev, kuh. kredence, razne kuh. posode, salonska starinska ura, zlata moška ura z zlato verižico, se vrši v ponedeljek 27. maja ob treh popoldne v Ljubljani, Streliška ulica 8.
,e Kurja oCasa
Varstvena znmnkn V zalo?! v lekarnah in drogerijah ali naravnost iz tovarno in glavno za-lot;o M. HrnjaK, lekarnar, »Itak.
Birete, šemisete
talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št. 9. - Na željo se pošlje tudi po pošti.
Vinotoč Dreisiebncr
na Špičniku pri Svečini odprt do 5, avgusta.
Ažurira in entla
takoj Matek & Mikel, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
Trgovina z vinom
35 hI črnega in rdečega, fino Opolo se, če treba, s sodi vred zaradi odpo-tovanja po nizki ceni proda. - Vprašati pri Fr. Žic, trgovina z vinom v Trbovljah I, Loke št. 8.
Predno kupite kolo, šivalni stroj ali gramofon, oglejte si ogromno zalogo KOI ES: Diirkopp in dr. najboljših svetovnih znamk. ŠIVALNIH STROJEV: znamk Diirkopp in Minerva. GRAM0K0N0V: znamke Columbia, ter plošč zadnjih šlagerjev pri tvrdki
„TEHNIK" JOSIP BANJAI
Ljubljana, Pražakova ul. 19
Ljubljanski dvor
Najnl^le cene I — Prodala ludt na obroke!
Najboljše Najpriietneiše Najzanesljivejše
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je
PRAŠEK
ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODEC in ČREV A in s tem preprečuje težja OBOLENJA!
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čaše vode prašek MACjNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
Odstrantufe
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico.
Zdravi
katar ŽELODCA, katar ČREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točenim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LADOUATORIJ „AL(iA". Sušah in priložite pismu 20 Din ali v znamkah /.a 5 zavojev.
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „Adler"
za domačo obrt in industrijo
Pouk vezenje ureiplažen
Le pri
JOS.PETELINC
Ljubljana
ooleg Prešernovega spomenike ob vodi
Večletna garancija Zahtevajte pomidh<<
Beogradska zadruga, Beograd, ima naprodaj
štiri poltovorne avtomobile
J*^ znamke »Elite«	'•t
z nosilnostjo 2000 kilogramov.
Vabijo se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. j u n i ja 1929 z navedbo plačilnih pogojev. — Avtomobili sc morejo pogledati vsak dan v Beogradski zadrugi.
Prodaja gozda
Naprodaj ie arondiran gozdni kompleks Jelov breg"—Vršiče v Gorskem kotaru v obsegu 600 ha, z longarskimi poslopji in parno žago. Za takojšnjo sečnjo godno okrog 8500 m1 čiste tehnične mase, večinoma jelke. Eventuelno sc odda les na panju 2 zakupom žage. — Pojasnila daje g. dr. Ludovik GROBELNIK, notar v Ribnici na Dolenjskem.
Beogradska zadruga, Beograd, ima večjo množino
črnih in pocinkanih cevi
nemškega izdelka — v dimenzijah — in sicer:
Pocinkane cevi:
A	„ 20.000	metrov
3A	„ 30.000	metrov
1	„ 15.000	metrov
1%	„ 6.000	metrov
VA	„ 3.000	metrov
'2	„ 2.000	metrov
•K
1
VA VA 2
254 3
VA
Črne cevi:
„ 4.000 metrov „ 2.000 metrov „ 3.000 metrov „ 2.000 metrov „ 1.000 metrov „ 500 metrov „ 500 metrov „ 500 metrov
ki jih želi prodati potom ponudbene licitacije. — Vabije se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. junija z navedbo plačilnih pogojev.
Časopisni papir
večinoma zunanji časopisi, pri večjem odjemu po 3 Din kilogram, prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Studenee pri Dev. M. P.
Lepo posestvo
hiš. št. 34, z zemljišči, se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo 26. maja ob 2 popoldne na licu mesta, Studenec štev. 34. Vsa pojasnila pri: Dr. Ivan čeme, gospodarska pisarna, Miklošičeva cesta It. 6, Ljubljana.
ORGHI1IZHTOR - LJUBLJHNH
ALEKSANDROVA CESTA 8
KARTOTEKA NAŠA SPEC13AL1TETA
Vdeselem paoiljon H, Sž. 441-445
Kdor ljubi svojo živino
in jo hoče obvarovati nadležnih muh in obadov, mora uporabljati samo specijalno sredstvo proti obadom
E L I"
ki se je obneslo tekom 30 let z najboljšim uspehom. Dobiva so povsod.
DR. X. KA1MSKY kemična lovarna Ljubljana, Gledalska ul. 8.
Vabilo
Splošna delavska gospodarska zadruga »Rudarski dom« r. z. z o. z. v Trbovljah, vabi vse svojo člane na VII. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1929 ob pol 4 popoldne v prostorih zadruge »Rudarski dom« v Trbovljah s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načeistva in nadzorsiva.
3.	Računski zaključek za leto 1928.
4.	Slučajnosti.
Splošna delavska gospodarska zadruga »Rudarski dom« r. z. z o, z. v Trbovljah, dne 15. maja 1929.
Kopiji se u peni Peng
Švedska Osmos-kopelj za shajšanjc,
novi svetovni uspeh, iznnjdba nekoga švedskega učenjaka.
Napravi Vas vitke, - ohrani vitke!
Ne opustite tega; že prvi poskus Vas bo prepričal!
Po zdravniški izjavi popolno neškodljivo za srce in ledvice kakor sploh za zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer ga še nimajo, Vam pošlje zavoj Penga za Din 42'— general, zastopstvo
Parfumerija „Luxol" Veliki Belkerek št. 41
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
N0DI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PJREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
TRADE-
PALOGRAPH edini razmnoževalec za razmnoževanje not, okrožnic, načrtov, vabil z zaščitno znamko »GLOBUS« dobite samo pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
Pouk brezplačen!
Telefon 2980
Zamnn varujete Vaše življenje, ko Vas pa more s svojim pikom otrovati navaden komar, muha ali kak drug okuženi mrčes. Varuj se pred tem mrčesom in vporabljaj najdovršenejše sredstvo za
pokončavanje
RazprSujte Shelllox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa ZOnCSlJlVO USmrfl zasačeni mrčes ter tekom nekaj minut
osvobodi Vašo hišo muh, molfev, Komarjev, bolh, slenlc, mravelj, SCurhov, nlihovlh zaleg in litlnft
Tiskana navodila o uporabi dobite pri Vašem prodajalcu. — Vporabljati Shelltox se pravi ohranjevati
hišno higijeno na najvišji stopinji.
Dobiva se v vseh krajih.
RODBINA 0R960TIH IN EVEENI3S HRIBAR
se ob priliki smrti gospe
POZZETT . HRIBA

vsem prijateljem in znancem, ki so se spomnili nas s sočutjem in umrle z venci, ter častiti duhovščini šentpeterske župnije, ki je rajno spremila k večnemu počitku, najiskreneje zahvaljuje.
V Ljubljani, dne 25. maja 1929.
-a "54Š
<».- a
M N N
udu > o >
O 0-
.*J t-: o £2
in Km
5
•a a . . " _
s > s*° -s
S3-S ja,^ . !?»Q n
o <u C_> ' - n a „ oD.S «-Jc5
5 roQ nO ,
™ oo - .
"ul |gS
» TJ 1 fc 1/3
SjSfi.S 3
—	M Cj,
5 s 2
»»Pt-»
is*53J lil«6!
"SOJ 1 j; <00 d "S
|feas
'boSK .O •»K H S"' UJO »
•8 «0S
^J W h-. u op
T. C. Bridges:
JVa pomoč!
Roman.
»Izvrstno!« zavpije Greg. »Najbolje bo, da se dva ali trije izmed nas takoj odpravijo proti tej pristavi, Jim pa lahko ostane tu in postavi anteno, da poskusi svoj radio. Če bomo konje dobili, bomo zadrege rešeni, če jih ne dobimo, pa Valdo šc vedno lahko pokličemo.«
»Da, Greg,« reče profesor. »In ker bi živali utegnile biti nagajive, bo prav, ako ti in Sam oba odideta s Zambom, jaz bom pa ostal tu in pomagal J imu.«
Zambov predlog je Grega čudovito razveselil in tako sta on in Sam prav dobre volje odšla z vodnikom. Bilo je še hladno in porabili so le poldrugo uro, da pridejo do drugega lesnega pasu ter uglc-dajo med drevjem streho.
»Hiša!« vzklikne Greg razburjen.
»Dima ni videti,< reče Sam.
»Le čemu bi moral biti?« vpraša Greg kar malo jezno. »So si pač zajtrk žo davno skuhali!«
Sam ne odgovori ničesar in vsi trije stopajo urnih korakov dalje. Hiša je stala na jasi med drevjem, pred njo pa precej velika lokva vode. Vendar krni ni kazal nobenega znaka življenja in Sam je izgubil vsakršno upanje, ko jc opazil, da je stari vrt čezinčez s plevelom prerašen. Pogleda postrani na Zamba, pa njegov obraz ni povedal, kaj misli.
Glejta, tu so pa sledovi koles!« pravi Greg glasno.
Sledovi kavčukovih cevi — Gadsdenovi!« odvrne Sam jezno. »Kakor kaže, je tukaj prenočeval in prišel ali pa koga poslal, da zavrne naše mule.«
. Potem pa gotovo tukaj kdo prebiva,« reče Greg; a Sam je vedel, da skuša le samega sebe prepričati, da kraj ni tako zapuščen kakor je videti. Ko hO prišli do hiše, so to kaj hitro lahko spoznali.
. Nihče tukaj!« se oglasi Zambo. Nihče tukaj že cele mesece!c
42. Tudi sila vetra uporabna.
Greg globoko vzdihne in vpraša: »Sam, kaj naj pa zdaj storimo?«
Najprej se hočemo popolnoma prepričati.«
Toda Zambo slovesno zmaje s svojo glavo, rekoč: »Noben konj tukaj 1 Mož z velikim stopalom, on poskrbeti.«
Gadsden bi bil seveda za to poskrbel! Na to še mislil nisem, pravi Greg žalostno. »Pojdimo nazaj!«
Prej nc, dokler si vsega ne ogledamo, pravi
Sam.
Hiša je bila v groznem stanju. Del strehe se je že ugreznil. Ce hišo v takem podnebju kakor je brazilsko, prepustiš samo sebi, ne obstane dolgo.
»Upam, da si zdaj zadovoljen/ reče Greg Samu.
; Nc še, odvrne Sam mirno. Še v gospodarska poslopja bi rad nos vtaknil/.
Zadaj za hišo je stal velik skedenj, ki je bil v boljšem stanju kakor hiša. Notri je bilo nekaj polomljenega orodja in slar plug, pa ludi pajku podoben
voz na štiri kolesa, ki je bil videti še kar dosti dobro ohranjen. Sam ga pogleda. Gleda ga pa tako dolgo, da Greg postane nestrpen in ga rezko vpraša:
»Čemu pa ti bo?«
»Je še čisto dober,« odvrne Sam. »Če mu nekoliko kolesa namažeš, bo vozil dobro kakor nekdaj. Je to ena izmed ameriških iznajdb, mislim da mu pravijo buckboard.«23
»Morda misliš, da se boš sam upregel vanj,« pripomni Greg zbadljivo.
Sam pa kar naprej strmi v čudni voz. »Trije ali štirje od nas bi ga na ravnem res lahko vlekli.«
»Saj noriš!« zagode Greg.
»On ne noreti,« reče Zambo. »Dva človeka ta voz lahko vleči.«
Greg rahlo zažvižga. »Misliš torej, da bi mogli nanj naložiti našo prtljago in jo vleči do reke, Sam?«
»Nekaj takega, da,« odvrne Sam, »le da skoraj gotovo ne bo treba nam vleči. Zdi se mi, da se bomo mogli peljati na njem.«
Greg pa zmaje z glavo. »Vedno sem mislil, da spadaš med pametne člane naše družbe, Sam. Kaj pa ti je naenkrat pamet zmešalo?«
»Prosil bi te, da me ne prekinjaš,« ga zavrne Sam. »Jaz premišljujem.«
»Si menda skušaš dopovedati, da si konj,« reče Greg.
Sam se obrne k njemu. »Vozov ne vlečejo samo konji in mule!« mu reče rezko, da ga Greg kar po= gleda.
53 Buckboard (bakbord) pomeni: deska na kozlu; voz ima lo ime zavoljo čudne oblike.