sJwSttCQ RIŠKA DOMOVINA ■ NO. 204 %IVIERlC-AW-HOIWIE IN. SPIRIT AOS ONLY SLOVSNUN MORNING NCWSPAMR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1949 LETO LL— VOL. LI. iz Si-Ov^nuiJE MOHORJEVA DRUŽBA V kominformista. CEUU je nasilno likvidirana. I VEC PROFESORJEV bel-Ta družba, ki je največ storila grajske univerze je bilo zaprtih za splošno visoko narodno kul-'zadnje dni. Med njima sta turo v Sloveniji, je doslej delala tudi prof. Milivoj Markovič in in životarila, ker so nekateri od- prof. Draganovič. borniki skušali doseči nekako pomir jenje s komuni stično oblastjo. Sedaj so prišle vesti iz domovine, da sp komunisti enostavno likvidirali in njeno premoženje konfiscirali. V BELGRADU so zaprli bivšega poslanca in ministra Ljubo Mihajloviča. PISMO Z BREZIJ pove: Gostilne zaprte. Cerkev je odprta. Je zopet tam en frančiškanski pater. Delajo pa težave in neradi gledajo kaka romanja ali kaka večja potovanja na Brezje. Kolhozi se vedno bolj uvajajo. Oddaje so zelo hude in se strogo izvajajo. Gospodarstvo hira. Na delo v gozd morajo tudi dekleta. KOMINFORM, to je beseda, ki pomeni v Jugoslaviji strašilo na vse strani. Kominforma se boji Tito, kominforma se boje komunisti, in nekomunisti, titov-ci in netitovci. Oblasti so obsedene s preganjanjem kominforma. To vsi vedo. Zato pa se tega strašila poslužujejo vsi osebni sovražni in vse propalice. To vsi vefio,^ Zato pa se tega Škof Dr. Gregorij Rožman prispel v Argentino Posebno poročilo Ameriški Domovini - Prisrčen sprejem na letališču - Sprejem pri predsedniku Peronu in kardinalu - Škof bo tam birmal slo* venske otroke - Akademija Društva Slovencev Buenos Aires, Argentina. — je skupina Slovencev, ki mu Danes 12. oct. 1949 po polnoči priredi skupen obed. Popoldan od 11. do 12. oktobra ob pol enih bo obiskal slovenske šolske seje prispel na letališče “Moron” stre na Patemalu, zvečer bo popri Buenos Ares ljubljanski setil svečano sejo Društva Slo-škof dr. Gregorij Rožman v vencev; druge dni v tem tednu spremstvu Rev. Julija Slapšaka.'bo vporabil za obiske kardinalu, Bil je navdušeno sprejet od pre-'nunciju, predsedniku Peronu in cejšnjega števila Slovencev, ki škofom; imel bo k ogovore so ga pričakovali v Moronu že'z duhovniki in slovenskimi re-od 7 ure zvečer. dovniki. V nedeljo ob 8 bo imel v farni cerkvi sv. Julije pridigo |in sveto mašo za prvoobhajan- ----,ce, s katerimi bo zajtrkoval. Po- eo že nekaj tednov v teku. Pred-j^,^ ob 4 pa mu Wo tukaj. sednik Pripravljalnega odbora ^ slovenci priredili slovesno France Kremžar, predsednik slo- DOzdravno akademijo, katere Priprave za sprejem Pre-vzvišenga ljubljanskega škofa1 Prosimo režite nas v Ameriko Pod tem naslovom bomo v bodoče objavljali imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. 'Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu. Franc Ibic, roj. 1908, z ženo in sinovi: 21, 19 in 8 let te? hčerko .17 let, Stanko Zitterschlager, roj. ---------------r— - --------- - 1905 v Ljubljani, strojni risar, 8°v prihod na letališče, kajti ni t , , M , _ , Vl | . v LahaIa An .Tv« IrllonH llu/«l via 10 ključavničar, inštalater, z ženo, sinom 17 let, hčerami: 15, 9 in venskega parlamenta z dne 3. maja 1945 leta — se s svojimi sodelavci, vzetimi in vseh slovenskih svetnih organizacij in cerkvenih, trudi, da bi bivanje Pre-vzvišenemu gostu čimbolj napravil prijetno in plodno za Slovence v tej širni pokrajini. Ker prihaja Prevzvišeni med tednom, bo pravi njegov sprejem šele v nedeljo popoldan: te dni pa bo porabil za oficielne obiske in pogovore s svojo duhovščino. Zato smo tudi držali v tajnosti nje- ___,_______/kot ko- min&rmlst. Sami pravi komin-formisti ovajajo titovce titov-cem kot kominformiste. V mnogih slučajih se jim je posrečilo, da so prepričali OZNO in UDBO, da je najzvestejše titovce tiho spravila pod rušo. Tako je Tito dal zapreti in ubiti svoje. let ter taščo Ivano Koprivec ............... .. irmjvu» 4w>wv| AvIa. » — Ču pri Ilirski Bistrici, gospodinja z 4 letnim sinom, Jurij Veider, roj. 1894 v Mengšu, z ženo, -sinom 17 let in hčerami: 25, 19 in 14 let, Marija Brecelj, roj. 1897 v Grižah pri Celju, gospodinja, z sinovoma: 22 in 16 let, Antonija Šircelj, roj. 1893 v kazalo, da bi klicali ljudi na letališče, oddaljeno avtom več l^ot eno pozdravno akademijo, katere spored prilagam. Na sporedu so tudi nadaljne prireditve v Buenos Airesu do odhoda v provin-co. Naj omenim še to, da je tukajšnji oficijelni titovski list Slovenski glas že začel kampanjo proti Prevzvišenemu z uvodnikom, v katerim poziva starona-seljence, naj ne dajo. birmat svojih otrok takemu škofu ter obenem priobčil prvi del dolge obtožnice proti škofu, ki so jo dobili direktno iz Ljubljane od Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov. Pa ti očitki so že stari, a ijuui na ic- Slonov. Pa ti očitki so že stari, . , o t Ožeta ki smatra *i, i,wi. Newton D. Baker zdravstveni center na 1465 E. 55. St., ki bo slovesno odprt nocoj ob 8. Govorila bosta guverner Lausche in župan Burke. Vsi ste prijazno vabljeni. Vstopnine ne bo nobene. ____ za rešitev beguncev New York. — Vrnil se je iz Evrope. Msgr. Swanstrom, direktor Narodne Katoliške Dobrodelne organizacije v Ameriki. Prepotoval je Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Francijo. Takoj je dal izjavo, v kateri je po-vdaril nujno potrebo, da se sprejme novi zakon za naselitev -beguncev, ki leži v kongresu po 'katerem bi moglo priti v Združene Države vsaj novih 130,000 beguncev, iz Evrotpe. O-pozoril je, da je sedaj v zapad-ni Evropi novih 12 milijonov ljudi, 'ki so sfbežali h vzhodnoevropskih dežel pred komunističnim terorjem m bo treba mi šiiti kje in kako bodo mogli živeti. Povedal je tudi, da je obis- Pripravljen je, da bi prevzel Lauschetovo delo, če hočejo Columbus, O. — Clarence H. Knisley, bivši državni blagajnik in demokrat, je izjavil, da je pripravljen kandidirati za guvernerja proti Frank Lauschetu prihodnje leto, če bi tako ljudje želeli. Rekel je, da se sam sicer še ni odločil, če bo kandidat ali ne, da je pa dobil mnogo poguma v tej smeri od nekaterih demokratskih voditeljev, je rekel. Nekateri teh, je rekel, je takih, ki so bili lansko leto za Lauscheta proti Ray T. Millerju, zdaj so pa proti Lauachetu. Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Baragova pratika— Zdaj že lahko dolbite Baragovo pratiko v Grdina Gift Shoppe 6113 St. Clair Ave. Pratiko in Večernice dobite za 81.50. Kupite knjige, dokler je zaloga. Ako kupite samo eno knjigo je 80 centov. Kdo je zgubil prstan— Jakob Pirman, 6101 Glass Ave. je našel zlat deški pristan pri cerkvi sv. Vida. Lastnik naj se zglasi za prstan na gornjem naslovu. Smrt v domovini— Mrs. Ana Tomšič, 1193 E. 61. St. je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je 30. sept. umrla ljubljena sestra Angela Blatnik, ki je bila nad 25 let šolska sestra reda Srca božje ljubavi v zavodu sv. Jdžefa v Sarajevu. Zadnjih 6 mesecev pa je živela doma v vasi Skle-čet, fara Šmihel pri Žužemberku, ko je Titova vlada razpustila samostan in sestre pognala na cesto. Tukaj zapušča že omenjeno sestro Ano Tomšič in sestro Mary Blatnik ter brata Franka Mervar, v starem kraju pa pet bratov in več drugih sorodnikov. Naj ji bo rahla domača gruda, preostalim naše sožalje. Knisley je doma iz Bainbridge__________j__ in je bil izvoljen za državnegal Wmf| [blagajnika 1938 in 1940, ko JtJ 1 llu utu ‘'Or1 AIHU1HJR OHUClJj x vrj« Jui/u * ga zvestega generala Lekiča in Reki, gospodinja, s hčerko 17 nvww-e« o------------ celo svojega lastnega šefa kabineta Moma Djuriča. O teh še sedaj nihče ne veruje, da nista y mttvclu>H pll bila s Titom, pa sta vendar bila kama; 29 in 27 iet-žrtvi intrige in ovadbe, da sta let, Frančiška Jauhar, roj. 1880 v Mavčičah pri Kranju, s hčer- CLOUOY bremenski prerok pravi: (nič se ne ve bree cigani) deloma oblačno. Toplomer čez dan 70, zvečer 53. Tri na dan pravem času. Zato je bil tjW‘. vabljen širši sprejemni odbor, v katerem so bili od vsake organizacije po dva zastopnika in pri- rS»^SS.»«N«riSk.veiiei odpeljali od našega zbirališča na Martinezu že v torek popoldan ob pol 6, ter smo bili pred sedmo, kot je bilo napovedano letalo, že na aerodromu. Tam pa smo Slovenci škofa čakali na letališču v Santiagu, tam ga je pozdravil Rev. dr. Trdan. Ctpil/ii, xevuiv*j 1 jv r r gunskem zakonu v druižene Države kakih 86 tisoč ljudi in od teh jih je pomagala katoliška Oskar Hirš, roj. 1898 na Vrhniki, aktivni oficir, kmetska dela, z ženo, hčerkama^ 23 in 20 let ter sinovoma 17 in 14 let, Ignacij Hren, roj. 1891 na Vrhniki, vinski in le3ni trgovec, žagar, skladiščnik,' z ženo in hčerkami 24,20,17,13, 11 let in sinom 10 let. Jernej Hribar, roj. 1898 v Tr-novčah pri Kamniku, kmet in or. IU, LK Iia ttCXUUXVlIXU. iOUJ pcv , zvedeli najprej da prispe Bajuk_ k, gre , Brook. po osmih, cez kake pol ure pa,! da po polnoči s peturno zamudo. yn, • Nekaj ljudi je nato odšlo domov, zlasti pevci k pevski vaji in duhovščina, da se vrnejo v polnoči. 'n, Alojzij Kukman, ki gre v Fontana, Cah, Ivan Horzen z ženo Terezijo, , ... ,-jki potujeta v Denny Terrace, orugi pa smo stopil, v bl*go R. South Ca. slovensko gostilno in tam v le- k st e deset minut je priletelo letalo an ’ , ’ Vreme danes in jutri gorico, ganist, z ženo in sinovi: 23, 21 ■ ~ ■ 11 let ter hčerami 18 in 12 let. Franc Kirnove, roj. 1905 v La hovče pri Komendi, kmet in zi- dar, 3 in 1 leto. Pravijo, da bo zdaj pisatelj Lojze Adamič začel pisati knjige o Titušu. Nepotrebno delo, ker itak vemo, kaj bo pisal o njem, namreč to, kar je bilo že stokrat na krožniku, pa spet pogreto. * • • Prva knjiga o Titušu bo zagledala beli dan baje šele drugo leto. Kakor se vrtijo zdaj dogodki v Evropi, bo to malo kasno. Morda bo dal Lojze knjigi naslov: Tituš, bil je, a nema ga više. ■' * » * Knjiga bi morala biti poceni, ako je Lojze dobil na roko že toliko in toliko, da piše propagando v Ameriki za Tituša. Knjiga v Ameriki ne bo šla, če se bo Zgodilo po prerokovanju Prole- Sestre frančiškanke, ki vodijo enega najboljših dekliških zavodov v Caracasu. Colegio de Nstra. Sra. de Guadalupe, so nastavile na svojem liceju našega rojaka g. Vladka Kosa za profesorja deklamacije. Kakor vemo akademiji v Rimu, ter je šla vsa - —............— ■ - - njegova delavnost, odkar se je kemu roko, najprej predsedniku pred nekako dvema letoma na- Društva Slovencev Milošu Sta-selil v Venezueli, v tej umetniški i;etu, potem pa vsem predstevni-smeri kom društev, staronaseljencev potujejo v USA Liga katoliških slovenskih Amerikancev obvešča, da so na potu v Ameriko naslednji Slo- len j m je iponunjHiu ------------ organizacija 35 tisoč, ostale pa da pa želi, da se ga upošteva, protestantske in judovske orga- jako se bo izbiralo kandidata pro-!tj Lauschetu. nizacijp. Rekel je, da on sicer ni sovra žen Lauschetovi administraciji, ŽENSKA JE ZDAJ STARA 13 LET, PA JE PONOSNA, DA JE KRADLA 40 LET Berkeley, Cal, _ Ko je Mre. ma baha, da je v 40 letih pokra-Frances Worthington, stara 73 (dla za najmanj $500,000 vred-let, Stopila z vlaka v tem kra-. nositi. ju, jo je čakal prijazen spre- Trdi, da ne verjame, da bi jem lokalne policije, ki jo je bila katera druga ženska na v avtu spremila na glavno poli- svetu tako spretna v tej “obr-cijsko postajo. Ženska se je ti,” kakor je ona. Pravi tudi, da pripeljala iz (Salt Lake City, 'je bila policija povsod zelo pri-Utah, kjer ji je postalo nekoli- jazna do nje, kadar ji je prišla Značilen govor— Ko se je pred nekaj dnevi vršila v'Columbus, Ohio, konvencija Ohijskega bratskega kongresa, je obdržaval otvoritveni govor prvi asistent državnega zavarovalninskega oddelka, August Prijatelj iz Clevelanda. Njegov govor je bil od vseh delegatov priznan kot eden najbolj stvarnih, kar so jih še slišali ob takih konvencijah. V to važno službo je Aug. Prijatelja imenoval guverner Frank J. Lausche. ko prenerodno, kot san*1# pra-vi, ker jo je začela policija nadlegovati. OTVCH1 VUiU, JC . Sama pravi, da je začela kra- svojo ročne* torbico in metala sti, kot je bila stara 33 let in j skozi okno bankovce po $20 in • . • v —i T I (PII/t Vni Iknl^A +n aimoifS 1 o rp- v roke. Ko se je peljala v i policijskem vozu, je večkrat posegla v »topilaTrevzvišeni toRev^Slap- Wiac” . . v .je bila prvič zaprta v Lansing, I $110. Kaj bodo te smeti, je re- šlkObsZSahgajepril' Fran* K^je zženoVero in kjer „ pa pobegnila [Ma. Policija je morala avto kovala slovenska duhovščna na'otrokom Damjeiom Viktorjem ^ takrat je nepresta-: ustavljati in pobirati “solato” čelu z Rev. Hladnikom in Rev. PobjJeJ° l Detroit, Mich., !M krai • t* • SL. i* <« - «** ~ pozdravit škofa) in vsem, ki so ga čakali. Na argentinski državni praznik bere škof svojo prvo sveto mašo pri brezjanskem oltarju v Lujanski baziliki (naj- kličejo telefon PO 6887. ------o------- Praga. — Ameriški poslanik je zahteval od češke vlade, da kaznuje one, ki so ugrabili neke. ga ameriškega dijaka in ga šiloma držali 5 dni. Darovi za begunce j V našem uradu so bili izror četti sledeči darovi za pomoč slovenskim beguncem in brez-domlcem: Po $19 John Malaga, 12918 Farrington Rd., Cleveland 5 in neimenovana na zborovanju Lige. Po $5: Msgr. V. Hribar, Justina Volarich, Willard, Wis. in Jennie Lužar, 1035 E. 69 St. Po $2: John Pelhan, Houston, Pa. in John Ohacata, Enum-claw, Wash. Po $1: Ann Zalar, 1038 E. 70. St. in Mary Nemanič, 1379 E. 43. St. iAnton Meljač iz Newbungha poroča, da so pri njem izročili darove sleddči: Mary Jerič, 3665 E. 81. St., $2, Anton Valentič, 3603 E. 78. St,, $1 in Ralph Godec iz 80. St. je dal $1. Vsem skuipaj prav iskrena zahvala v imeinu slovenskih revežev. Priporočamo še drugim, da bi kaj darovali v ta namen ob priliki. BROUGHTON, Pa. — Dne 4. dkt. je tukaj umrl po dolgotrajni bolezni iAnton Vidmar, star 7Q let, doma iz Rovt, No-trahdsko. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. V tej naselbini je živel 45 let. »r-irHTBinglg DOHOVma, OCTOBER 18, 1949 zapadnim silam in njihove vojaške spremembe so bile od- L..u.i..amj.l,»l llUliUMUJSa- (JAUK DXBXVBG, Mit«) MU St Clair An. Htofcmm 06M . Cleveland t. Ohio PuUlahad Ms atmjA Morton. Bundo« ood Holiday* iin NAROČNINA Za Zed. držav* $8.60 na leto; ta pol leta »6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh aa dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, aa 8 meeee* OCTOBER n m m «D mi ni ut I 2 3 4 5 6 7 8 • 9 io n u 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 % ^25 26 27 28 29 $8.60. SUBSCRIPTION RATES United 8tate* »8.50 per year; »6.00 for 6 month«; »8.00 for S months. Canada and «11 other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 mouths, »540 for 8 months. ftitarad M matter January 6th 1906, at the Poet Office at ftw«, imH*r the Act of March 3rd 1871. No. 204 Tues., Oct. 18, 1949 tclbra. Ne oporekam, da ni Jugoslavija pod Titom v vrtalcih vsakovrstnih spletk ali intrig vseh sort, ampak takšna pokvečena slovnica v naslovih bode v oži. Človek je pod vtisom, da smo bili Slovenci udarjeni poleg drugega tudi a “ljudsko slovnico”! Lt vsag vojasai napau puusuujsjv i»u^i ■ prave. Predno bi ga mogli izvršiti, bi zapadne sile že lahko stavile ultimatum in pred svetom razkrinkale njihove nakane ali jih celo s silo preprečile. Zato se previdno umikajo in izgubljajo čas s tem, da v Zvezi Narodov govore o svoji miroljubnosti, da potem te govore izkoristijo za notranji trg, ki itak ničesar drugega slišati ne more kot kar prinaša cenzurirano časopisje totalitarne državne uprave. . , *iram “<»>«”» *># * “«8*”° °"- irsTiECid «i- som, da so Stalinovi im Titovi zastopniki naj večji resnicoljubi pod soncem. Vselej, kadar omenjajo drug drugega pred svetovnim forumom, ne priha- daljuje svojo ofenzivo miru. SESEDA IZ NARODA \ lun**«*«** n************************1111 *** ******'*'* Mednarodni položaj je mirnejši Kljub temu, da je svet zvedel, da imajo Rusi svojo atomsko bombo, kljub temu, da se politično ozračje na Balkanu napolnjuje z elektriko, kljub ostavki francoske vlade, kljub proklamaciji komunistične vlade na Kitajskem m kljub vsem prijateljskim prijemom med kitajskimi in evropskimi komunisti, vendar smatrajo poznavalci, da je mednarodno podnebje mirneje nego je bilo in da je v političnih oblakih manj strel kot jih je bilo dosedaj. Nekako mirnejši je zapad in demokratičen svet nekako bolj samozavesten Glavne označbe sedanjega političnega položaja bi bile tele ’ Rusi vedo, da ameriška vojska v Evropi ni le vojska za parado ampak vojska, ki je pripravljena za boj. Bila je reorganizirana od vrha do tal. Prejšnji komandanti m oficirji, ki so imeli v glavnem samo upravne funkcije v Nemčiji, so odšli in nadomestili so jih novi ljudje, ki imajo izkušnje v resničnem vojskovanju. Vojaki niso samo stražniki in policaji. Vse te dolžnosti so sedaj prepustili Nemcem. Ame-rikanci se sedaj resnično vežbajo in resno pripravljajo, da bi branili evropski zapad napram vsakemu ruskemu poiz- , x kusu prodiranja. r «*>a “ ft0’ da nudl Rusi vedo da tudi vojaška skupnost zapadne Evrope delavcu obstanek, temveč zara- ni le prazna beseda. To poletje so bile vojaške vaje v Belgi- di gospodarske potrebe. Kor-ji, Franciji, Nizozemski in Nemčiji, pa so pokazale, da so povsod nastopale vojaške sile zapadnih narodov skupno. ških strokovnjakov in oficirskih zborov so povsod sodelovali tudi častniki vseh držav članic Zapadno-evropske Zveze, povsod se je pojavljala skupna vojaška moč, skupno orožje, skupna uvežbanost, $kupni načrti. Rusi vedo, da ne morejo brez rizika, da razvnamejo novo svetovno vojno, vkorakati v Jugoslavijo in pokoriti Tita. Prišlo jim je na ušesa, da bodo istočasno, ko se začne . . < , v 1-___1a rti - 4-n ril n m neinlr a in OflfTlP- Opazke in pripombe Cleveland, Ohio. — Zadnjič sem opozoril na dejstvo, da je bil tudi Karl Marks .podvržen zakonu zmotljivosti kakor ostali smrtniki in da se na njegov “Kapital” n« moremo nič bolj zanesti kakor na druga človeška filozofska ali znantvena dela dn teorije, ki danes drže, jutri jih je ipa že treba popravljati in spreminjati. Ampak največ ja in skoro usodna pomanjkljivost njegove teorije je, da ne vidi in prizna neizpodbitnega dejstva, da niso interesi delavstva in industrijske uprave nikdar istovetni, tmeveč se križajo tudi v socijalistični državi! Oba imata samo en skupni interes: da podjetje gladko in brez prenehanja obratuje. Drugače pa interesi delavca pri vsakem koraku trčijo ob interese podjetja, naj je že slednje v privatnih ali državnih rokah. Neizprosno dejstvo namreč je da nobeno podjetje, nobena tovarna, nobena industrija ne obstoja zato, da nudi Al' PA NE Dnevi so naglo potekali in vsako soboto 3em bil bliže prvemu milijonu. Uvidel sem, da je resnica, kakor so ljudje pravili, da je najtežje spraviti skupaj prvi milijon. Ko imaš tega, potem gre pa kar samo, menijo taki, ki nekaj vedo. Zgradba, pri kateri sem delal, je rasla v oblake in kazala, da bo krasno poslop-Pa trdno, da nikoli tega. stviu v socializirani družbi svobodno unijsko gibanje prav tako ali pa še bolj potrebno kakor v kapitalistični družbi. » * * Te dni sem kupil vstopnico na koncert Glasbene Matice, ki se bo vršil dne 6. novembra popoldne v Slovenskem narodnem idorou na St. Clair Ave. Sporeda sicer še nisem videl, toda brez tega vem, da nam bodo Matičini pevci in pevke in njihov pevovodja Ivan Zorman pripravili nekaj ur lepega užitka kakor vselej. Na svidenje! je. I Tako je Vse kazalo, ker delali ja iz njihovih ust nič drugega |gmo zej0 počasi, menda samo zato, da bo vse bolj držalo. Nismo bili taki, kakor pri nekem zidarskem mojstru v Ribnici. Tam so hišo izgotovili in ta čas, ko je hitel podjetnik po denar, so pomočniki hišo držali, da se ni sesula. Naš polir je vedno našel zame kot sama gola resnica: Lažnivci! Lumpje! Ralzbojniki 1 Goljufi!” Korporacija United States Steel na primer ne obstoja zato, da svojim delavcem raidi zaslužek, temveč •pvothwire jeklo. V tem pogledu bi ne bilo nobene spremembe, če bi bila lastnica država sama. In potreba po svobodnih delavskih strokovnih unijah bi ne bila za pičico manjša — če ne Tita Prišlo jim je na ušesa, da oodo istočasno, ko se začne večja—kakor danes. Brez svo-sovjetski marš v Jugoslavijo, tja šle tudi ameriške in angle- bodne unije namreč .postane deške čete in druge sile. Zato so Sovjetske pretnje Titu tako lsveetako rekoč suženj uprave, oslabele, zato je Togliatti kot zastopnik sovjetske politike s takim povdarkom povedal, da Rusi ne bodo šli z vojsko nad Tita, ampak bodo prepustili jugoslovanskim komunistom samim, da z njim obračunajo. Rusi ne bi bili tako skromni, če bi vedeli, da bodo imeli opravka samo s Titom. Tudi Tito je vesel te situacije in je Ves samozavesten izjavil po zadnjih manevrih, da bi se boril za neodvisnost Jugoslavije “do zadnjega diha,” če bi bilo treba. Vedel je namreč da skoro gotovo ne bo treba, ker je v Moskvi že prevladal strah pred srečanjem z Amerikanci na jugoslovanskih tleh in je propadel vsak sovjetski načrt za invazijo v Jugoslavijo. Odkritje atomske bombe v ruskih rokah je sicer neprijetna stvar za vsakega človeka, vendar dobro poučeni^ ljudje pravijo, da neposredne nevarnosti ni. Rusi namreč vedo, da bi za vsako uporabo atomskega orožja dobili stotero povračilo, ki bi jih prav dobesedno zdrobilo v prah in pepel. Prednost, ki jo ima Amerika, je namreč v tem, da ima edino !e ona že dovoljno zalogo atomskih bomb. Rusija tega gotovo še nima. Minila bodo še leta predno bo potrebno zalogo imela. Sedaj je gotovo, da Amerika ne bo uporabila atomskega orožja razen v skrajni sili ali pa takoj kadar bi bila napadena z istim orožjem. Rusi napadli ne bodo, ker vedo, da boja ne vzdrže. Zapadni svet se neverjetno malo razburja radi komunistične proglasitve zveze med Kitajsko in Rusijo in njenimi sateliti. Diplomati sodijo, da so' te zveze že poprej dejansko obstojale in niso radi formalnih upostavitev diplomatskih odnosov nič močnejše in nič drugačne kot so bile. Dejansko so še vedno hudi spori med Kitajsko komunistično vlado in Sovjetsko Zvezo radi Mandžurije in drugih interesov na daljnem vzhodu. Komunistična kitajska stranka je vedno zelo blizu, da proglasi geslo “Azija Azijcem” in ga uporabi tudi proti Rusom. Vsekakor so vsa sporna vprašanja ostala še nerazčiščena. Zato so tudi nekateri zapadni diplomatski zastopniki ostali na kitajskem komunističnem ozemlju. V Washingtonu je predsednik indijske vlade Pandit Nehru. Prvi in glavni namen njegovega prihoda je, (Ja skuša še osebno prepričati predsednika Trumana, da na indijskem polotoku ne bo miru dokler ne bo on vladar tudi pro-vincijske države Kašmir ali daljne politične poteze bodo pa segale preko celega svobodnega azijskega kontinenta in kovali še bodo načrti kako tam zaustaviti komunistično napredovanje. Indija se uvršča med sile miru in demo-knicijc. Sovjeti v zadnjem času čutijo, da njihove vojaške tajne prodirajo in da za vse vojaške priprave neverjetno hitro zapad izve. Njihovi politični manevri so postali takoj jasni Prva, ki je poslala tri dolarje iz« roman JUTRO BREZ SONCA, ki je zdaj v tisku, je bila Mrs. Olga Hansen iz sončne Kalifornije. Tone Šabec, ki je rokopis bral, pravi, da se prav gotovo ne bo kesala. “Citatelj bo našel v njem dovolj vsega, kar je potrebno za privlačen roman: ljubezni in romantike, napetih prigod in ___ ____ dramatičnih prizorov, zanimii- .{Jenje! vih zaplati j ajev in razpletov, v dušo in v srce pogleda in ga vpraša, kaj miu je potrebno za srečo. Obenem razgali tudi nekatere politične in filozofske češki komunisti so dokazali s svojim ukazom, da se morajo vsi Čehi naučiti ‘'jezika bodočnosti” ruščine, da so slabi psihologi. Drugače bi morali ve-(Dalje na 3. strani.) ------0------ Prijaznim rojakom Cleveland, O. — Podpisani sem ob prihodu iz stare domovine našel pri vseh rojakih in znancih toliko iskrenega prja-teljstva, da si ob mojem odhodu na novo službeno mesto štejem v prijetno dolžnost vsem izreči mojo prisrčno zahvalo! Posebno globoka zahvala pa naj velja velespoštovani družini Mrs. in Mr. Mici in Anton Sajovic, katera mi je ves čas mojega bivanja v Clvelandu nudila tako velikodušno vsestransko gostoljubnost! Vsakemu posamezniku in vsem skupaj moja ponovna zahvala in prisrčni Bog plačaj 1 Na.svi-Leon Kristanc. enft naj večjih v Regini, takrat že. Pozneje so morda še katero postavili,,pa M m bilo mene zraven vse od fundamenta, niso najbrže nobene več scimprall take. Enkrat bom stopil tje gori in si ogledal tisto mojo “hišo" na vogalu te in one ulice, kaj vem katere, saj takrat tisti dve ulici še nista imeli imen, ko smo’ pa začeli postavljati hiše kar v gmajni. Bili smo že v poletju, ko smo se zečer pogovarjali doma, kako in kaj bo jeseni in na zimo. Povedali so mi, da čim nastopi pozna jesen, se delavci organizirajo v skupine, si najamejo kakšno kolibo in se prepečlajo do pomladi. Kar zijal sem, ko sem poslušal. Pa zakaj tako, sem vprašal. Vidiš, ki ne veš nič. mi je povedal tovariš. Vse delo takrat poneha, ker je vse delo zunaj in tak mraz, da odpovesta kramp in lopata. Ker ni tova-ren, morajo delavci poč preži- Naš pour je veano nase, zrnu. veti zim0 kakor in “V kakšno delo, da nisem postopal, J«. Pomladi pa zopet kramp an - • lopato v roke. Kar so si čez poletje prihranili počasi ščipljejo čez zimo in če dobro varčujejo, porabijo' vseh prihrankov. pa da se nisem pretegnil. Pri par sto ljudeh, ki so imeli opraviti pri tisti zgradbi, s ni prav nič poznalo, če se je eden samo držal za ročico, kakor bi rekli, škoda, da nisem počakal v Regini do dneva, ko so postavili smrečico na cimper in pili likof, kar je bilcf gotovo še pred tisto zimo. Ampak kje 3em bil jaz že takrat. . . Bom najbrže povedal, kako je to prišlo, da ni bilo mene na spregled, ko so v Regini pili likof, ko so postavili cimper tisti zgradbi, ki je bila gotovo vovodje, Ivana Zormana, bo nudila Glasbena Matica še enkrat priliko Slovencem slišati in občudovati pesniška dela našega velikeg pesnika — Prešerna. Sladak je užitek pri prebiranju pesniških verzov, a dvakrat slajši pa je, če so isti letpo brat- Odmevi Glasbene Matice Cleveland, O. — Pevci in pev- giajsi pa j«, °« ke Glasbene Matice se prav pri- sko prepevam. Naj naš narod še M *avn'i iosen- dolffo DreDeva nimu v spomin. O OM-V-V,----, - “ * tudi politično navdahnjeni či- tatelj na svoj račun.” • * * “Jugoslavija v vrtnicih vse sonte intrig”, se glasi naslov na prvi strani Proletarca bd 5. ok- namefa-vajo počastiti spomin našega slavnega pesnika Franceta Prešerna ob Stoletnici njegove smrti. Z dobro izbranim programom pod vodstvom svojega pe- dolgo prepeva njmu v spomin. Koncert W> v nedeljo, 9. * vembra ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave. Vstopnice šo po dolarju. Vsi ste prav vljudno vabljeni. E. S. član. lavec tako rekoč suženj uprave, zlasti v deželah, kjer je ta istovetna ,zi dbžavno oblastjo, ki lahko prepreči (primer: Sovjetska Rusija) delavcu svobodno ižbiro zaposlitve. A interesi vsake tovarniške uprave, tudi v komunistični družbi, so nasprotni interesom delavstva: v interesu podjetja (tudi v socializiram uredbi) je čim višja in čim uspešnejša produkcija pod čim ugodnejšimi pogoji, kar nasprotuje delavskim interesom, ki zahtevajo čim večji delelž produkcije v obliki mezde in različnih socialnih dobrin kakor -starostna pokojni-’ n’a, bolniško zavarovanje itd. toda čim krajše- ure. Kjer ima delavstvo svobodne unije kakor pri nas, si v skrajnosti pomaga s štrajkom, ki je njegovo glavno orožje v boju s podjetniškimi interesi. V komunističnih deželah, kjer so štrajki na enaki stopnji kakor veleizdaja, -mora delavec brezpogojno sprejeti pogoje, ki mu jih narekuje uprava, kateri narekuje državna oiblast in nad njo stoječa ena edina stranka, proti kateri ni priziva. Takšno trenje med delavstvom in industrijo, kakršno je zadnje tedne privedlo do velikih stvak v naši jeklarski in premogarski industriji, je neizogibno in ga ne odpravi noben sistem. To trenje namreč ni tu zaradi gole kapitalistične pohlepnosti, temveč zaradi fun-damentalnih razlik med bistvom dela 'in kapitala, delavstva in podjetništva. Ker tudi državno lastništvo ne more odpraviti tega trenja, teh križajočih se interesov, naravno sledi zaključek, da je delav- May Co. praznuje svojo zlato obletnico Leta 1899 je David May nad- \ Denver, Colo., sta bila takrat-mi trgovinami in’več podruž- ■ a l V 1J J__, ll-.u-- - 1 Z- aa n,^a,lln I — . r G' 1 d O /111 vi 1/10 HO 1 zorovaj delo, ko so devali dva nova napisa na N. R- Hull & Dutton Co. prodajalno za moške obleke im ženske potrebščine na Ontario cesti, južno od Public square. Prvi napis se je glasil: THE MAY CO. Drugi: Pazite, kako bomo rasli. Polkovnik May in Commodore Louis D. Beaumont, soustanovitelja danes tako obširnih prodajalen May Department Stores Co., Inc.'in voditelja uspešne department trgovine v kupila trgovino v Clevedandu za okroglo $300,000 v gotovini. S 50 uslužbenci sta odprla trgovino v -mestu, ki je štelo takrat 375,000 duš v prepričanju, da bosta uspela. Danes šteje Cleveland 1,300,-000 prebivalcev. Uslužbenci pri May Co., štejejo do 4,000, prodaj niški prostor obsega več kot 1,100,000 štirjaiških čevljev in letni izkupiček je porastel na $60,000,000. To dela May Co., največjo prodajalno v Ohio in nicaimi. Za Beaumontom je nastopil kot generalni manager 1. 1904 Nathan L. Dauby, ki je še vedno izvršni uradnik pri 76 letih in pod katerega veščo roko je družba rasla. Mr. Dauby je priznan v deželi kot eden naj bolj spretnih trgovcev. May Co., ima klub “četrsto-letnikov” s številom 303, v klubu 20-letnikov jih je pa 250. Prodajalcev šteje prodajalna eno najvažnejših organizacij I od 4,000 do 6,000, najvišje šte-od obrežja do obrežja z deveti-jvilo navadno ob božičnem času. Ako je deset ali več “fantov” skupaj, da si sami kuhajo in pe-rejo, saj jih ne stane dosti tako prezimovanje. In kaj bo pa z menoj, sem vprašal ves v skrbeh, ki si ni-sme mogel misliti, da bi se zakopal v kakšno koliko z drugimi in jim bil morda celo za kuharico. Gospodinja se je tedaj oglasila in zatrdila, da mene ne bodo pustili odtod. Da bo šla, je rekla, po vsem mestu, po trgovinah in povsod, kjer imajo kakšno delovno moč in vprašala zame, če bi me vzeli vsaj za hrano, če že za plačo ne. Nek drug pripraven način, da bi se lepo prebil skozi zimo, bi bil tudi ta, po moji sodbi, da bi “priskočil na tisto farmo, če sem pa tistemu dekliču tako grozno povšeč. uc. Če ho— kar vprašajo naj, saj vodo, da sem. Saj ni treba ravno naravnost pobarat. Malo od strani naj bi namignili, pa bi se zmenili in šli delat pismo, po katerem bi dala stara dva toliko in toliko dote irr bale. Če dekle-pri hoji nekoliko zanaša, ne bo nič škodilo pri delu na farmah. Molzla bo že in prašičem stregla, pa kokošim in kruh zamesila. Drugega dela pa itak ni na farmah. Najhujše je menda tedaj, ko vozijo gospodarji pšenico v mesjo in ga cehajo na vse mile viže. Tako sem računal jaz, če bi se ravno primerilo, da bi me kdo vprašal in nebi stikal zb odgovorom. čudno, nihče me ni vprašal v tisto smer. Pa nič, kar sami naj jo imajo ali naj jo pa ti stemu Angležu dajo, ki je nosil tako šobo takrat, ko sva se peljala na oglede in sem moral jaz dekliča prenašat, sebi v do-'padajenje, Angležu pa v napo-tje. Gospodinja je šla nekega dne po trgovinah in prišla nazaj popoldne vsa uspehana. Nič ne bo, je rekla. Vsak je vprašal, jej rekla, če znam angleško, Osli, kar gredoč se bom naučil! Rekla je, da ne bo odnehala, dokler ne bo vprašala v sleherni prodajalni. Lepo je bilo to od nje, ampak meni ni nič pomagalo in začelo se mi je dozdevati, da se ne bo prav izšlo, če bom jaz tukaj zime čakal. Kam pa naj grem? Na Menišijo! O, joj, tje pa ne, samo tje ne, ko niti za vožnjo nimam dovolj, nikar tistega milijona, brez katerega se ne prikažem na Menišijo. že zaradi Bla-žonove Mice ne, ki bi takoj zadr-drala, čim bi se prikazal domov: “Aha, ga vidite! So ga že spodili! Po šupi so ga poslali, le meni verjemite! Je že katero našpilal, da je moral pobrati šila in kopita. Joj joj, kako čudno se ta svet obrača, dekliči. . .” Torej če domov ne, kam pa, vas vprašam? 7 "■* MBBISM DOMOVINA, OCTOBER 18, 1949 ---■■■ -----rT----------------rrT-r-r C$£kM JB&- KANADSKA Ameriška Domovina *M'f PIG/MII- HOlWlt. stovmuN iionmn mmurm Za hip smo Sli pogledat v Kanado (Nadaljevanje) Prej je bilo tako špotvanje, ko sem jim rekel, da bi rad ne- ga dobro izmuštral evoje čase. Vedel pa sem, da če bi mene ne bilo na aivtu, da bi on prišel v treh urah, poeebno še, ker avito ni njegov. Kakor tista dva voznika, ki sta imela vsak svoj par, pa niso mogli speljati v klanec, tepeti jih pa nista hote- koliko prigriznil za dojužniik, )a> (ker so se jima živali smili-zdaj so pa hiteli naročat Vsi le. Pa sta zamenjala, da je po vrsti, da se je kar kadilo Seveda, saj je šlo vse na račun starega. Kakopak in menda ja! vsak vzel v roke drugo vprego in potem sta pa mlatila po njih, kar se da in sta izpeljala. Kar nekam pomladil sem se, Kadar sem jaz kje na poto- ko smo vozili po znanih ulicah • _ •____________l: rt_ ; i___rvu n,«. vanju, ne pojem dosti. Da i-mam le dobro naložen krožnik za zajtrk, da imam dojužnik, precej kosila, nekaj malice in dobršno večerjo, )pa imam kmalu zadosti. Micko sem svaril, naj ne je preveč, da se ne bo zredila, da ji ne bo nobena obleka prav. Tudi lepo ni za v predmestju Buffalo. Oh, kolikokrat simo vozili tukaj. Prav take hiše eo še ob straneh, prav tako zamazane in zaprašene, kat takrat. Vsenaokrog same tovarne in iz dimnikov se kadi, dla človeku jemlje sapo. Kmalu zagledamo ob desni napis: To peace bridge! Sledi- ženske, če so debele, pravijo H smo napisom in vozili proti , n • 1 ! IV J- /S.-J 1». h ■ • »» 1-1 V«« taki, ki nič ne vedo. Čudno, tudi Micka mi večkrat poje, naj nekoliko bolj gledam na svojo figuro. Da gledam, ji odjez-] j am, saj sem vsako jutro pred ogledalom. Prostor, kjer smo otepovali dojužnik je bil majhen, pa zelo čeden. Slkoro vilice bi mi bile padle jz rok, ko nam naenkrat zadoni tam od gramofona slovenska plošča, to se pravi slovenska melodija: Pojdi z me- sem silil, naj jih gre vprašat, če so naši, pa ni hotela, jaz pa tudi ne. Vidiš, sem ji očital, morda so naši in bi se naročili vozili po svetu. Ti boš pa biz-nes ronala, ti, kadar mene ne bo, sem 'ji očital, da je tak feudut in ne mara denarja, ki se ji kar-sam ponuja. Ob vse bomo, sem tarnal. Ona pa nazaj, da ker je krot. ka in ponižna se ne sili naprej, ampak daje prednost meni, in da se tak biznes itak samo moškim sika. Poleg tega pa, je rekla, vidi zapisano tamle, da je lastnica tega prostora “aje-riš” in da je tista .plošča prišla samo zato sem, ker je lepa melodija, da vabi ljudi notri. Pa naj bo po njenem, saj sem vedel, da bo nazadnje njena obveljala. Kaj naj prideva v Kanado tako, da bova trobo držala in gledala vsak v svoj kraj? Kaj bi pa rekli, Kanad- Naročnikom v Kanadi! ba zopet žeti, se začne križev I piskerček za celo zimo in še pot krpanja, vezanja z žico in kanadsko povrhu?! T^iko ga Knjigo “Črna maša’’ lahko naročite pri Min Anici Dolenc, 1007 Lakeehore Rd., New Toronto, Ontario. “mostu miru,” kjer smo nameravali preiti v Kanado. Je veliko boljša vožnja kot pa če bi vozili .Skozi Buffalo naravnost do Niagare. Pred mostom smo še natočili gazolina do vrha, ker je v Kanadi dražji, potem pa zapeljali proti mostu. Ustavi nas stražnik in vpraša: kaim! V Kanado ha obisk za en dan. Odkje da smo, če smo ameriški državljani. Da smo, kakopak. Jaz sem moral po- '(zgorej” dobri z menoj. Prosim vas, da mi pošiljate Ameriško Domovino poslej na sledeči naslov: I Joseph Bresar c/o Alexander McDonald (Afton Road, lot 36 Prince Edward Island, Canada. ♦ ♦ ♦ Mrtvi vstajajo-! Veteran, Alta. — Sodnji dan bo, ali pa še kaj hujšega. Za g. Abrožiča iz Malverna ne bi zadnje mesece niti počenega groša vče ne dal. Kaj se je revežu neki pripetilo, da ni več glasu o njem. V svoji preprostosti sem si že predstavljal, kako je postal žrtev ameriškega tempa; prav gotovo ga je noj na morje veslat . . . Micko kazati državljanski papir, ker sem povedal, da sem bil rojen Bogve, če bi bili meni verjeli, in kletve. 50 akrov ovsa bi moralo biti v 2 dneh igraje na tleh v snopju in zloženega v kope. Toda kaj—napravila sva z gospodarjem tri runde okrog njive, so že odnehali zarjaveli in razmajani,vijaki. Sledi celo popoldne dela, da se nedoetatlki popravijo. Drugo jutro gre malo bolje in sva od samega veselja pozabila mazati, pa se je razjedlo par zobatih koles. Zopet en dan pauze, da se nabavi nova kolesa. Tretji dan pa sva zavozila v malo višji oves, pa so se polomile letve pri vetre-njači, ki nagibajo žito k rezilu. Ko je naposled že šlo h koncu se je pa zlomila ena od ročic, ki ravnajo in skladajo bilke v snop. To je bilo gospodarju že dovolj. Nervozno je zamahnil iz roko: Pustiva to fli-ko, se jo bo že pokosilo ob kaki priliki . . . Usta, je imel že popolnoma nagrbančena za kletev, a začel pa le ni, ker je vedel, da bi se potem morda tudi meni sprožilo in bi ga zopet daleč posekal, ga tempa; prav gotovo ga je ^ kadar ;pride do .eroplan povozil. Prihrumel je ^ ;podobnega, Gorenjci smo sredi noči nad njegovo farmo, - taki—radi molimo pa men-in se iz neznanih vzrokov zru-, ^ ^ kolpem0) to pa šil na njegovo hišo, ki se 3® da.zat0) da ni nikjer zame-seveda takoj vnela in zgorela z^ Nave!ižan do kraja, sem še vso vsebino - vključno g.| ^ pod kosilnico in Ambrožičem. Bog sprejmi nje- riom|jenl de, ročice osmojeno dušo v svoj - ■ •- v Evropi. Našim, ki so rekli, da *aj, .njegovim ožganim kostem tokwičair<^eno žetev, so rojem v Ameriki, so verjeli. pa dodeli pripraven prostgr v ^ zadnje poataj€ tega i bil zl eno šeatico za vsako osebo šran-ge čez molst in na kanadski strani smo stopili v pisarno in zapisati, kakšen avto imamo jn kaj je vse na avtu, pa smo bili potrjeni in Z odprtimi rokami sprejeti v lepi Kanadi. Pred 36 leti sem prvič stopil na kanadske tla, potem pa še velikokrat, ampak vselej samo za kratek obisk. Ne vem, kar zdi se mi, da pridem kot domov, kadar se pripeljem v Kanado. Od Buffale gradijo zdaj široko cesto nevarnost proti St. Catherine. S tem bodo odrezali ves dolg ovinek čez Niagaro, kadar bo cesta gotova. Zadr- veli smo ob vodi po kanadski strani v smeri proti Niaglar- skiim slapovom. Od tam naprej sem poslal Micko in našega prestolonaslednika na zadnji sedež, jaz sem pa prisede] spredaj k vozniku, da mu bom pot kazal, kakor sem rekel. Po teh krajih sem že vozil’pred leti in marsikatera hiša mi je bila poznana od Izumi j. nekatere pa tudi od znotraj, kjer so še vedno točili. Včasih smo se močno u-staVljali, ker smo hodili v Kanado večino brez žensk in smo bili bTez tistega sitnega nad-, zorstva, ki venomer vpije: ‘1Ali se greste že spet nacejat!” Odprl se nam je razgled daleč preko Erie jezera. Obrežje pa dodeli pripraven prostgr v kanadski krtini, a ne preglabo- jenja, da ne 'bo krehal tam pred vesoljno sodnijo. V takem pogrebnem razpoloženju me je našel njegov dopis v Ameriški Domovini zadnje dni. Človek obrača in Bog pa obrne in obrnil le tako, da je g. Ambrožič živ in zdrav ter najmanj 20 let mlajši, kakor bi se dalo sklepati po njegovi propagandi za Kneippovo metodo “flikanja” starih mehov. Iz vsega srca mu privoščim njegovo novorojeno zdravje, ki si ga je pribori) s pustim prelivanjem vode. Jatzi ibi rekel, da je k njegovemu zdravju precej prispeva- pri nas na Gorenjskem za fruš-tik skuhajo. Spominjate me, da bo zdaj enkrat konec mojega kon.trakta in da se nalj kaj v Ontario pokažem. S kontraktom jaz nisem imel nič opravka. Sem pač svobodoljuben demokrat— kakor cigan, ki si ne pusti vezati svojih rok in nog s kan-traktom. Jaz sem prišel samo na obisk k stricu, ki pa me je to važnih vzrokov poslal drugam, da se naučim farmarske vede. Kako pa me bo dobil nazaj, se pa ne ve. Prav lahko ne bo šlo. Da bi pa hodil v Ontario, o tem pa še govora ni. V Ontario prezgodaj usta j ate! Ko n. pr. g. Ambrožič v Mal-vernu z nevoljo posluša petelinovo petje in z zaspanimi očmi žmiri v vzhajajoče sonce, takrat se jaz tukaj v Alberti šele pošteno v listje zarijem. Najraje bi se še dalj od sonca odmaknil tja proti Vancouverju in še dalje čez Pacifik, da bi enkrat prišel v tisto srečno Indijo-Ko-roSnandijo, kjer vstajajo samo takrat, kadar je res naj več j a nljunost. Potem pa, bi bil srečen kakor Korošec, ki pravi: “Tri dni dež in tri dni noč pa tisto dečvo, k’ je b’va snoč.” Popolnoma izključen« pa tudi ni, da bi se videli kje v Torontu, ki postaja “Kanadski Spit-tal.” Imam namreč srečko neke tukajšnje loterije katere glav- i ni in edini dobitek je i brate, sestre in prijatelje. Pred nami pa je velik godovni dan, če se smem tako izraziti, naših bratov in sester po veri in tudi po krvi, ki so se iz ljubezni do Boga in neumrjočih duš žrtvovali in zapustili vse ter se podali kot poslanci naše duhovne matere, svete katoliške Cerkve na daljna misijonska polja. Ta godovni dan naših misijonarjev je veliki misijonski praznik - misijonska nedelja. Tudi mi Slovenci imamo misijonske poslance, ki so izšli iz našega malega naroda in nekateri celo iz naše begunske srede. Med temi zadnjimi je tudi nam vsem poznani misijonski zdrav-nik-lajik dr. Janež. Kdo ga ne pozna? Siaj se je skupno z nami boril za ohranitev najdražjih svetinj našega naroda. Z nami'skupaj je preživel Vetrinjsko tragedijo, bil z našimi brati - mučenci vrnjen, pa se srečno rešil smrti ter skupno z nami potem delil grenke dneve begunstva. Božja Pr^idnost ga je v letu 1945 otela gotove smrti, zato da ga je vodila tja, kjer je bila potreba po slovenskem zdravniku inajvečja, v Slovenko misijonsko bolnico v gorskem Caotungu na daljnem Kitajskem. V tej bolnišnici dr. Janež že leto dni vrši svoje veliko in težko poslanstvo misijonskega zdravnika. V svoji lenavadni sposobnosti in spre-'rnosti, že žanje velike uspehe. Toda pri težkem in odgovornem delu velikega Samarijana mu primanjkuje modernih in-jtrumentov, zlasti nadvse nuj verska mesečnika, ki jih iada* jajo slovenski duhovniki v Argentini. Kdor se želi nanovo naročiti, naj »poroči na naslov: Frank Turk, 169 Garden Aive., Toronto, Ont. OPAZKE IN PRIPOMBE (Nadaljeranje a 1. strani) deti, da se ljubezen' ne da prisiliti. * * * Radoveden sem, kaj porečejo na GottwaldoVo prisilno ženitev češkega naroda s Sovjetijo naši »opotniški kapitani in “intelektualci’’ na lawnda'lskih ozarah in na Senklerju. Pred dobrim letom bi ga bili nedvomno pohvalili, češ, tako se vzbuja razredna zavest in izpričuje ljubezen ljudstva do Sovjetov. Se reče, preden je kaminfonmska banda brcnila napihnjenega hostarskega maršala .iz svoje srede. Sedanji clevelanski župan, Burke je dober župan in Ed Kovačič je dober koncilman. Zato ju bomo v novembru ponovno izvolili za nadalnji dve leti. In jaz mislim, da je bolj pametno, dobre mestne uradnike ponovno izvoliti vsaki dve leti kakor čakati štiri leta, preden poteče službeni rok slabemu županu ali zanikememu odborniku. Na to se spomnite, preden boste glasovali za ali proti amiendmentu k mestnemu čarterju za podaljšanje službene dobe župana in mestnih odbornikov na štiri leta. no mu je potreben rentgenski ioc< aparat, če hoče zravljenje uspešno bršiti. Slovenski misijonski prijatelji v’ zaledju so se odločili, da 'flljulb težavam tujine, v katerih se nahajajo, podvzamejo plemenito nalogo — organiziranje denarnega sklada za dr. raotanBaki aparat. Bivši urednik komunističnega Daily Workerja, Louis Bu-denz pravi, da tvorijo “korenine” ameriškega komunističnega gibanja tuji komunisti kakor zloglasni Eisler, ki “partiji” komandirajo iz podganjih lukenj; “deblo” gibanja so člani “partije”, ki se gibljejo v dnevni svetlobi, dočim so “veje” ameriškega komunizma ste! — la ga. Aiirtbrožičeva s svojo tri ikatdro so rezali? Tisto Oh, itv 60. --------- vogale podipirajočo skrbnostjo Dopisi in drogo Hiša je kakor bi bila kastrola brez žlice Prince Edward Island. in najbrže je tudi kanadsko ku hinjako ozračje prispevalo po svojih blagodejnih močeh. Torej, g. Ambrožič! Pravite, da Vas farma zadržuje od pisasija. — K temu res nimam kaj pripomniti, kvečjemu to, da ste našli zelo pripraven iz- mora biti zelo krotek, ki ga ona se je raapostiralo pred nami ogromnem loku, vse posejano s skladišči in velikimi tovarniškimi dimniki. Od daleč smo videli na j večjo delavnico za lo- časi smo vozili naprej. V Buffalo smo pripeljali ob enajstih, torej smo rabili od Clevelanda komaj 4 ure. Voznika sem pohvalil ter mu pripomnil, d* sem ko časa drži dokler me »pusti, pa bo dobro. Seno je že tudi že vse pokošeno v stegove zloženo — brez kose, grabelj in lesenih vil. Pokosil je štrOj, pograbil stroj, samo sušilo se je ob isti peči kakor naše gorenjsko seno. Na vrhu kupa sem pa imel besedo jaz in sem ravnal in tlačil seno kakor sem hotel. Sena je bilo preko sto voz in »togi so visoki kot nebotičniki. Lahko mi verjamete, ko sem sta) naaadnjem najvišjem Stegu, sem že popolnoma razločno slišal harfe in petje angeljčkov v nebesih. Pa da b’ še tovariš Pepe bil med nami, potem bi bili šele mi ka-joni pravi... ” Meni so od smeha ušle vile iz rok in prav žal mi je bilo, ko jo je primahal sv. Peter in jih nagnal spat. Najboljše izmed vseh pridel- nikoli oglasil v javnosti. Naj- kaj leto. Obnesla farma? Pre-prej- se morava z- Jakcem po- snet’, pri 'nas v tem koncu Al-govoriti, kako bo z računom, berte je slaba žetev letos. Ječ ker mi je že potekla tista let- men smo kar pokosili in zloži-na pogodba zastran lista. Pa li v kupe in bo za klajo. Pšem- kega debelega v svinjaku klobase z njim, da bom videl, kakšne so pri Ambrožičevih. Jaz sem namreč ‘stoprocentno’ siguren, da bo avtomobil moj in ko bom postal lastnik avta, bom pa itak vsako nedeljo prišel v Toronto k maši. Številka, ki mi bo prinesla srečo, je 2610. AH niso to simpatične številke? Le poglejte zdaj: 2 pomeni dva para koles, 6 pomeni šest cilindrov pri motorju, 1 pomeni debelo drevo na cesti in ničla pomeni glavni vhod v bolnišnico. Po tej razlagi številk mislili), da nisem mogel dobiti boljše in bolj sigurne šte-vilke kot sem, ker sem prepričan, da~bo avto moj. Za zaključek moram skočiti še malo preko meje v Neraz-družene države v New York med resnične nebotičnike in tja čelz veliki most v Brooklyn, tja, kjer se je izgubil moj dra- ia za Sklad gre hitro naprej. Da pa mi v Kanadi ne bi bili na zadnjem mestu, smo se misijonski prijatelji dogovorili, da napravimo za to misijonsko nedeljo med slovenskimi fanti in dakleti'po vsej prostrani Kanadi to plemenito zbirko. Slovenci! Darujmo v ta sklad kot v zahvalo Bogu, da smo se rešili mučne in negotove dobe taboriščnega življenja ter da smo srečno dospeli v začasno novo domovino. Res da gre še marsikomu zelo trda, toda veliki žgled dr. Janeža, ki se je odpovedal u- v misijonski deželi žrtvuje zai Jaz sem vedno p(yd vtisom, da najbednejše, naj omehča nasa|je ^ za napredni ta. srca, da bomo z veseljem kaj Tone Garden odlo- več žrtvovali. i>ajiourjat; — tja, iKjer se je r&suiuu muj ui«- kov sta »e obnesla zelje in pa]^ prjjatelj iz Spittala, g. Ja-kramipir, ki sem ju jaz ime) v nez Ravn;kar, ki je tudi nedav- IsUiluva naj oo r-- ---*-----J r- Kanadi, kjer so slovenski be-j se ne mogel manj razumeti na eunci, na misijonsko nedeljo in kramp in lopato kot se razume 6 . . _____ I Dwnozro+a hi hi la. oskrbi. Krompir »e bo Že zma-šil v klet, toda kam z zeljem? Gospej sem predlagal, naj se ga zriba in skisa. Tukaj oči-vidno kislo zelje ni preveč v ifiodi in me je najprej vprašala, kako «e to naredi, da nastane iz zelja “sauerkraut.” Pa no “prierniigriral” v Ameriko. V svojem pozdravnem dopisu v Ameriški Domovini je samo skromno omenil, da se je bil v New Yorku izgubil in je moral vprašati policaja — Why? Ta njegov "why” bi jaz želel nekoliko raztegniti, kakor se na ™ „ . , monni nrav ca ae ne vidi iz plevela in na ne iz zelja "sauereraur. r»ikoliko raztegniti, kakor se na mislim, da se b° me j p izgleda kakor ajda | sem ji lepo od kraja do konca |primer razteguje komarja, ka- lahko .pobotati, saj vem, da P^P . ^ p& ravnoj razložn cel kompliciran proces.' dar de,ajo slona iz njega. Km. . ».j.. x „ »milnim—1 Prvo i e treba imeti ploh z noži nred. Dopisnik! Oprosti- doma pri nas, oves pa ravno; raziozu cei ----f----;; aar aeiajo siuim n njen«. — -moraTnomalein zmiva, ™ kar ta teden žanjemo z vezilnico Prvo je treba ime« ploh z noži ({>p pred. Dopisnik! Oprosti- ^ ^ ------------------------------ 3 J? i kakor farmakaki pa je tudi žalostno delo. Dva- za ribanje zelja, drugič velik te, zadnji del dopisa smo vsled d. m. podprimo n8Še Ravenske riške demt... >t S Sit™ ’bo s tem računom, krat žalostno; prvič je oves ta-1 kad, tretjič kr“n^ ™h 8 ‘ pomanjkanja prostora rzpusti- migijonarjei zlaati pa u „a le- teroristične “ljudske pravice , Smoram upravi kar natihem ko redek kakor Kitajčeva *+ j mmo .podane, c^rtri-Mr ker je* tošnjo misijon*« ^eljo da-jsov^tvu, ral nega Atoba. • * • Tone Garden je hud na Moskvo. Pa ne zato, ker je komunistična; o ne, tako se mu pa ni posvetilo! Tudi ne zato, ker po njenem ukazu padajo velike in majhne tovariške glave na Madžarskem in Češkem ali ker skuša Gottwald zatreti katoliško cerkev! Če bi Tonetu pogledali v dušo, bi videli, da nima nič proti takšnim čistkam in preganjanju. Kar ga je razkačilo, je samo to, da so moskovski komunisti proti nje- bor, ko je Tone Garden odložil maj naroki kramp in lopato. Zbirka naj se završi po vsej Zdaj pa sem prepričan, da bi v osmini. Kjer je več skupaj naseljenih, naj se eden žrtvu- na politiko! Prosveta bi bila na profitu, it bi imela za gl. naaeijeuui, so o«....--------- .... .... je in prične z zbirko; kjer pa urednika navadnega štirmoga-ste raztreseni, pa naj vsak sam tega sivca, ki bi vsaj tajprajter v pismu pošlje. Denar pošlji- pri miru pustil in prepustil te najkasneje do nedelje Kri-j urejevanje razsodnejšim gla-stusa Kralja na sledeči naslov: vam Frank Turk, 16» Garden Ave Toronto, Ont., ali na naslov: Dr. Jakob Kolarič CM, St. Ma- Gbsodba, ki je zadela enjast naših komunističnih voditeljev ur, jQKoo nuiuuc ----------- - Mission House, 131 Birch-v New Yorku, je bila pravična mount Rd.y Toronto, Ontario, in zaslužena. Ljudje, katerih Kakor drugi narodi, tako tu- živi jenski cilj je uničenje ame-- • - * -•-----aa- demokracije in uvedba ker moram uprav. Ut nannem matoerija. Tu- trna najbolj umazane noge ima povedati, da nunam ™ več d - , 8* P ^ a]. pa'tedaj naj|boljšo priliko, da si narja, ^cel° d£° S* strojev negova-1 jih dobro omije pri tlačenju ze. nekaj rad, če bi se dalo. i ] njihova des- j lja, in petič na vrhu vsega pn- Z nekim prijateljem sva si ti, pa Ki so vena j i težak kamen ,rS srrr ” - “ na, kmalu zaiteim se pa . _mi pomanjkanja prostora rapu»w- m j 0nar j e, zlasti paše na le- teroristične ljua&Ke pravice , li, ker je ta dopis že itak pre- q misyon9ko nedcljo da- so v bistvu, teoriji in v praksi cej obširen, da bodo marali v dr. Janeiev zarotniška banda, ki nima no- :a vetra. Vsa ta komodi j a ji ni bila na, kmalu zatem se pa že kaže paj mam zap™.^ mu iplemwAemu namenu. 0-, -------- - pristanišče Buffalo. prazno stalih U mesecev pa stoji n. kaj preveč uleč n »em moral bil vedno bolj živahen in e_po td , ajce. Moram kraju njive zapuščena na istem hiša čisto prazna, ravno tako kakor je moj žep. Mislim pa, da bo že šlo, ako bodo, tam slednji snop, izpostavljena dežju, snegu in prahu. začeti ponovno ofenzivo za kislo zelje, da ml je dovolila pois-ku* m mi v ta namen izbrala lonec za trt galone, češ, dovolj CCJ vrimzi* vi*. —-- drugi dopisi počakati druge izdaje.) Torej pozdravljen gospod Ravnikar in vsi ostali Slo- venci. Max Musk. ♦ ♦ ♦. Slovenci v Kanadi - darujmo za dr. Janežev rentgenski sklad Toronto, Ont. — Stara na- riSjmo čimveč v “r. janežev zaruuusiu. .»™«, — rentgenski sklad. ibene pravice do legalna protek- Frank Turk. cije kot politična stranka. Prav Op. Vsem Slovencem v Ka-lje, da se z zarotniki postopa nadi sporočam, da sem prev-.kot z zarotniki! Prav tako bi zel zastopstvo verskega lista, jbilo treba stopiti na prste so-mesečnika ‘Duhovno življenje’j potnikom, ld zavestno in pre-s prilogo.‘‘Katoliški Misijoni." .mišljeno pomagajo zarotnikom Celoletna naročnina za oboje pri njihovem rovarskem delu! stane za Kanado 7 dolarjev in Tisti, ki dinamit prižge, je zelo priporočam, da se vsak prav tako kriv razdejanja ka Toronto. Ont. — Stara na- zelo priporočam, oa »e ‘ . ' ' :.... vada je, da za rojstni ali go-|fant in '^o dekle_narobna kor oni. k. «» ^ ’ pS^oSJn ko jetra- StSiST Kaj? Tale Ud.n obdarujemo StarK'ta dva tako duhovno bogata } •V T AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER. 18, 1949 POLOM * POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK $ .ijiiminimiiiiimcjiiimiiiiiiuiimiiiiiiiniiiitiiu . ■■ Polkovnik kam, kakor v globino čudne, de Vineuil se je mahoma po-j vlažne mase. Spustili so se bi-javil na križempotju, nelpre- li po nekem bregu navzdol, i® mično sedeč na svojem konju, zdaj so marširali po ozki poti velik in bled kakor kip brez-j navkreber. Takrat se je zaupnosti; žival se je grozila v ju- slišalo: “Stoj!” Ustavili so se, tranjem hladu in je stala s ši- puško ob nogi, rame obreme-roko odprtimi nosnicami, obr-jnjene s telečnjakom, in prepo-njena v stran, kjer so grmeli vedano se je bilo ganiti; a vide- topovi. Dvajset korakov zadaj! lo se še vedno ni, niti na dvaj-je plapolala polkova zastava, set korakov ni bilo možno raz-vzeta iz svojega toka, ki jo je nosil podporočnik-zastavonoša; v mehkem belem hlapu tega kakor zasanjanega neba in bila podobna sliki slave, ki drhti in izginja. Od zlatega orla je tekla voda in trobarvena svila, začrnela od dima, preluknjana od starih ran, vezena z imeni zmag, se je zdela, kakor da pre-bledeva; edini križ častne legije, privelzan na zastavin trak, je pošiljal v to zabrisanost živi lesket svojih emaljastih tramov. Zastava in polkovnik sta izginila, potopljena pod novim valom megle, bataljon pa je korakal vse naprej, ne da bi vedel r ^ ^ __j ločiti obrazov. Ura je bila sedem, zdelo se je, da grme topovi bliže, in nove baterije so streljale onostran iSedana, čimdalje manj oddaljne od njih. “Oh”, je nenadoma dejal ser-žant Sapin Jeanu in Mauricu, “jaz bom danes ubit.” Izza budnice še ni bij odprl ust; obraz se mu je pogrezal v zamišljenost: tako je stal s svojo suho postavo, velikimi, lepimi očmi in majhnim, koničastim nosom. “Takšna misel!” je vzkliknil Jean. “Ali je mogoče reči naprej, kaj se bo človeku zgodilo? Saj veste, krogla ne čaka nikogar in čaka vseh?” Toda seržant je odkimal z glavo in zmajal kakor v popolni gotovosti. “Ah, .zame je "tako gotovo, kakor črno na belem . . . Danes bom ubit.” Več glav se je okrenilo proti njemu; vprašali so ga, če se mu je sanjalo. Ne, ni se m,u sanjalo; samo čutil je, smrt je bila blizu. . “In to me vseeno jezi, ker ieniti. V*.W -bi Vedeli potje, in so jih pošiljali dalje ra je on tu poleg.” sovra- kam, ter niso vedeli česa po-1 nje se je nadaljevalo. niso niti, ali obračajo sovra-lkam, ter niso vedeli česa po-J “Pa kdo?” je vprašal Jean. žniku hrbet ali obraz. Negoto-jčeti z njimi, kakor se je godilo! “Tisti fan Hz Remilly-a, saj vi šumi so včasih prihajali iz že izza pričetka vojfcke v vseh!veš, ki smo v Ochesu srečali megle, in neznanosti: drdra- nje koles, teptanje tolpe ljudi, rečeh. Rabili so jih komaj kot! njegovega brata." razglednike, in jedva se je raz- (Dalje prihodnilčl' nerabne obenem Maurice jih je gledal, misleč pri. tem na Prospers. “Na!” je zamrmral. “Nema-1 in oddaljeni peket konj. Bila|vijala bitka, že so jih pošiljalij so gibanja čet, ki jih je zakri- iz dolline v dolino, dragocene in: vala, megla, razvijanje 7. armadnega zbora, ki je ravno zavzemal bojne -postojanke. Toda že nekaj časa se je zdelo, da prihaja para lažja, nego je bila prej. Cunje so odletavale kakor moril jin, odkrivale so se proge obzorja, dasi še kalne in mračno modre kakor globoka voda. V eni teh jasnih lis so se videli kakor truma pošastnih jezdecev mimojezdeči polki afriških lovcev iz divizije Margu-eritte. Trdno sedeči na sedlih, v vojnih jopičih, s širokimi rdečimi pasovi, so priganjali svoje konje, suhe živali, napol izginjajoče pod raznovrstno prtljago. Prihajal je škadron -za škaidronom; prihajajoči iz negotovosti, vračajoči se v negotovost, so se zdeli, kakor da se razlivajo pod tistim drobnim dežjem. Očividno so bili v na- MALI OGLASI Soba s kuhinjo Vnajem se odda opremi j e- Ženitbena ponudba Slovenec, star 50 let, ameriški državljan, ima »talno delo v Clevelandu, Ohio, želi znanja z 9amsko Slovenko v starosti 40 do 45 let v svrho ženitve, najraje katero iz begunskih .taborišč. Ponudbe s sliko je poslati na upravo Ameriške Domovine pod naslovom “Državljan.” Tajnost strogo zajamčena. —(206) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH MeDt Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvu IVnnhne 1221 DUM S/F FF RO A l> ' na soba s kuhinjo,' pripravna za zaposlen zakonaki par ali 2 dekleti. Vprašajte na 15443 Calcutta Ave. zgorej v Collin-woodu. —(308) Sobi se oddasta Odda se opremljena soba in kuhinja. Pripravno za mlada poročenca. Vprašajte na 6018 Glass lAve. (205) iimruinrLrLnjrn nTL.un_n_n.n_n n n rm rumn MALI OGLASI Cena $7,800 Prijazna hiša za 1 družino na E. 102. St. severno, izgotovljeno 3. nadstropje, ves trd les v tleh, 3 garaže; jako trdno zgrajena. Za podrobnosti vprašajte Sarah Jackson, MU 1310. (206) Stanovanje iščejo Slovenski zakonski par z 2 otrokoma, eden šolskih let, drugi 4 leta, išče 4 ali 5 neopremljenih sob, bodo skrbeli za hišo, Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3913. —(204) Pohištvo naprodaj Naprodaj je peč na plin za kuho, dalje peč na premog zal [pralni stroj komaj 7 tednov ra! F V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA (Pl. JOSEPH GRAINAR ki mu je kruta vujna ugasnila mlado življenje dne 18. okt. 1943 Zares je bila težka bol, ko vzel te nam je vojni grom; komaj si zabel živeti, pa že si moral t vojni umreti. Spavaj v grobu, dragi sin, dokler angel te zbudi, takrat spet veselje bo, ko se v raju snidemo. Žalujoči ostali: OČE, MATI, BRAT in SESTRE Cleveland, Ohio, 18. okt. 1949. MAKE oneTa[day YOUR BUY WORD yo* Mtd vHowIn*. If y»* d* yoa want vtlomlM dim «r*— fount, Ea«y nnd Convnnlnnr to taka, Economical. loch OnaA-Day (brand) Moltiptn Vitamin Copula contolnc tha fall bade dally <|uantltloi at fbra «9» ■Inc, whoio raqalramantn in human nvtih lion horn boon nitablithd. Take one copuln ovory Morning and yon can tar oat about vitamin upplnmonti ondi tho noil day. ThaCi CONVENIENCE, fay tar only ana copula ju* day. (bade ECONOMY. GUARANTEE* Your atonay bach ft attar taking n dnglo Onn-A-Ooy (brand) Malik pin Vitamin Copula ovary day tor duly day«, you art aal antlrrly ratlrtlad. Bo nn to ark for Cnr-A Day (broad) Mullb pit Vitamin Capulu. MIUS LABORATORIES, INC RlkbaVt, tmrllrvrc vrnil iz vojne.’?. Njegove oči so se zaiskrile ljen, Frigidaire električna lede-iznova, spot je videl svoje živ-1 niča. Vprašajte na 1231 E. 61. ljenje. Sin majhnih branjev- St. —(Oct. 14, 18) cev v Lyonu, razvajen od matere, ki jo je bil izgubil, je ostal pri vojakih, ker se ni mogel sporazumeti z očetom. Odkupil se ni, saj se mu je vse studilo; ostal je v polku. Med nekim dopustom .se je nato zaroči] s sestrično ter nanovo prevzet veselja do življenja zasnoval z njo vred srečni načrt, da z groši, ki so ji bili namenjeni v doto, ustanovita 'trgovino. On je bil šdlan človek, iznal je pisati, brati-in računati. Že leto dni je živel samo veselju te bodočnosti. Zgrozilo ga je, stresel se je, da 'prežene trdovratno misel, in s svojim mirnim glasom je ponovil: “Da, nerodno je: danes bom ubit” Nihče ni več govoril, čaka- Ga nič ne žgoče. — Bradati kozel se navadno ne pusti prijemati vsakomur, posebno ne, da bi se kdo igral z njegovo mehko brado. Dve in pol leti stara Carolyn Bateman pa je'dzjema in kot izgleda je kozel kar zadovoljen, ko mu brado gladijo mehke Caroli-nine ročice. K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR tom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljica in posestva brez kake provizije ali bonusa i I Posojila so napravljena na taft način, da se nm [ alavnico oHnlatuie v mesečnih obrokih. Ze pojasnila In informacije pišite na: J ' GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0IE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS C i 1.1, i_ u viltlj u u buuuuumiixYnjuuTn Pridelek iz domačega vrta ji tolaži domotožje. — Elizabeth Loasby, Amerikanka, ki je živela tri leta v Angliji, je pridelovala na svojem vrtu ameriško sočivje in povrtnino, da si je tako lajšala domotožje. Nekaj Ufi pridelkov je razstavila na “Olympic Flower & Country" razstavi v Londonu. Razstavila je sladko koruzo, “egg plants,” Uma fižol in buče. Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Hiše naprodaj Pod $6,000 vsaka, 2 za 1 družino vsaka, moderni na velikem lotu, zidana garaža v prijetni collinwoodski naselbini. Zelo dober kup. B. J. Hribar GL 9545 ali GL 2500 (206) Thomas Flower Shop CVETLICE za vae prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd—IV 3200 "COM£ ON OVER ee.and get ‘Domedic-ated • Find out how easy tod how fine home sewing can be with a modem Domestic Sewmachioe! It's simple and satisfying with such “Make-yon-want-to-sew” features as forward and reverse sewing ... four-point feed that guides the material straight and true...“tailor-made'’ buttonholes...plus all the frills and refinements you can name. Come in for complete demonstration. FREE OFFER! Come in and ask for the new book “How to Make Curtains, Draperies and Slip Covers” — it’s free. And ask to see the new Domestic Sewmachine we have on display too — see how much simpler and easier you can sew with a new Domestic. FREE HOME DEMONSTRATION! Let us show you the advantage and lower cost of a Domestic Machine 24 MONTHS TO PAY! NORWOOD APPUANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK _____________sšaS______________________ -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride G. WHISKERS