PRI SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,,, _A . Mb. postale 1 gruppo IjeilH 51MJ LIT Leto XXXVIII. Št. 199 (11.327) _______________________________________________________________________TRST, četrtek, 16. septembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945 njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. LGovcu pn Gorenj. Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi GEMAYELOVA SMRT PRETVEZA ZA URESNIČITEV BEGINOVIH NAČRTOV V LIBANONU Izraelci zasedli zahodni Bejrut Libanonska levica kljub odporu klonila pred očitno premočjo - V Bejrutu se je začelo «čiščenje» Agresija ponovno presenetila svet - ZDA in Francija iščeta skupni jezik za reševanje libanonske krize ja Gemayela je Beginova vlada predsinočnjim poitov- netil, da so bile včerajšnje reakci- BEJRUT — Le nekaj ur po umoru novoizvoljenega libanonskega Predsednika Beshirja Gemayela je Beginova vlada predsinočnjim ponov-«o pognala v tek svoj vojaški stroj. Ob podpori tankov in s krajšo top-jdško pripravo je izraelska soldatcska pričela prodirati s smeri letališča to muzejske četrti proti središču zahodnega Bejruta, ne da bi naletela #a hujši odpor oboroženih oddelkov združene levice. Ena za drugo so Padale postojanke, ki so s krvjo zapisale svoje ime med dolgo bitko za Bejrut. Včeraj pa so bili v njih le libanonski levičarski borci, ki niso “speli zaradi očitne premoči ustaliti izraelskega prodiranja. Že popolne sta padli tudi palestinski begun-sl'i taborišči Sabra in Chatila. Si-®°či je izraelska vojska praktično Nadzorovala že 90 odstotkov zahodna Bejruta in je že začela «čišče-B3«» hiše za hišo. Izrael je ponovno dokazal, da se Be meni za dane obljube, da mu je jtabibov sporazum le mrtva črka na brezpravnem kosu papirja. Tudi to-kl'at je Beginova agresivna politika Presenetila vse. ki so v teh urah * osuplostjo sprejeli nasilno smrt Novoizvoljenega libanonskega predalnika. Tel Aviv je cinično sporo-da je njegova vojska prešla v mrnejeno vojaško akcijo, da bi zagotovila v Bejrutu mir in varnost». Baj pojmujejo Izraelci kot «mir in v4rnost» so zgovorno poročale tiskovne agencije, ki so sinoči že navale, da izraelska vojska vdira v USTAVITI Napadalca Naključje je hotelo, da je palestinski voditelj Jaser Arafat na konferenci medparlamentarne unije P°udaril nujnost mirne poti reševanja bližujevzhodne krize prav na ®an, ko je izraelska vojska, ne me-B*č se za mednarodne dogovore, ki Pb je sama podpisala pred slabim tolčem dni, z vso silo svojega paškega potenciala vdrla v Za-®Pdni Bejrut in zasedla predel me-!}*, kjer so do pred kratkim živeli Palestinci. Dva dogodka, ki še en-to*t opozarjata na aktualnost bliž-8«Whodne krize, obenem pa jasno ‘ažeta na to, kdo je na Bližnjem 'zhodu resnični agresor. , Dejstvo, da je izraelska vlada izčistila umor libanonskega predsednika Gemayela za novi prodor ®v**jih čet, mimo dogovora ki ga je * tako težavo sikal Reaganov od-■‘Nslanec Philip Habib, namreč podnje težnje Izraela, da nc umak-"e svojih čet iz Bejruta ampak da »■Btoljuje z zasedbo večjega dela T>anona. , Bo je bil Gemayel izvoljen za limonskega predsednika so Izraelci ®tovili zmago; novi predsednik je Črneč veljal za izrazito filoiziaei-V'0 osebnost in ni prikrival svoje "wipalestinske, tudi vojaške, pre-eklosti. čeprav se čudno sliši, pa ‘®di Gemayelova smrt koristi pred-sem Izraelcem, saj je, v njihovi ftorivljeni logiki, opravičila novi ffr»elski vojaški poseg. Skratka, čiiaj^elova smrt je omogočila Iz-,aeto, da izvede svoj krvavi načrt, , si ga je verjetno zastavil od !^Sa začetka, to je, da zasede ve-del Libanona, vključno z glav-,la mestom. Ta načrt je takrat "‘Prečila široko zastavljena diplomska dejavnost, v katero so se ' .lužile tudi ZDA. Tak sveiovm f‘tisk jt> zaustavil izraelske tan-fe v predmestju zahodnega Bejru-*| vse dokler se Palestinci niso /čili iz mesta, a premirje m tra-0 dolgo. Prva iskra je bila Izra-Ceni povod za nov napad. Ob tem P* sc v svetu še v večji meri uve-h. v'ja prepričanje, da je na Bliz-,)em vzhodu ag.esor Izrael in da -, hraelska vlada tista, ki not* če rešitve kiize. Bako bi si sicer razlagali histe- reakcijo Izraela na zadnje jČatove diplomatske pobude', ce * fes, da Izrael skrbi predvsem ", »vojn varnost in zn svoj obstoj, torej ne sprejme ponujene ,, e v trenutku, ko oiganizaeija za hiV,,bwii.cv Palestine predlaga di-SJtooatske rešitve in ne zahteva Rega kot ozemlje, ki ga Je 1- k. *ei iztrgal Jordaniji, na katerem V Palestinci ustanovili svojo držali. • lu Arafatove besede, da je l, D pripravljena priznali pravico Y jča do olistoja, izrečene včeraj w.B'mu, le potrjujejo voljo pale-5,to*ke organizacije, da pride do gjmatske rešitve bližnjevzliodne je pot, po kateri mora sedaj iJBredni in demokratični svet. A-K(J*°fje je treba ustaviti in ustva-l/' je treba pogoje za mirno resi-D BllŽnjevzliodnega vprašanja. 1° V, torja jasno politiko brez omaho- in brez popuščanj, politiko o-obsodbe napadalcev, če je ,""«1)110 nuli politiko mednarodni« ,"kčij, ki jih je razviti Zahod tako &ih, 'n Pogosto sprejemal proti dru-Ujn agresorjem, in seveda priznalo* Palestinske organizacije kot e-k,*Kn zakonitega predstavnika pa-iJtoslkegu ljudstva. Take politike J?'«j na Zahodu ni bilo (Pertini jc v,11?! državnik, ki se je jasno za-Df1 *a ta stališča! in morda daje ,i?v ta potuha Izraelcem alibi za toove krvave napade, (bbr) hiše in išče orožje in skrite levičarje. Sinoči je torej prvič v zgodovini izraelska vojska zasedla glavno mesto neke arabske države, saj lahko upravičeno trdimo, da so ves čas po agresiji na Libanon nadzorovali tudi krščanski vzhodni Bejrut. Kot rečeno, je tudi tokrat Izrael presenetil vse, da ni bilo še sinoči uradnih reakcij na nedopustno izraelsko agresijo. V Bejrutu so se torej u-resničile najbolj črnoglede napovedi, Prebivalstvo zahodnega Bejruta in tisoči palestinskih civilistov so sedaj prepuščeni na milost in nemilost agentom izraelske tajnoobve-ščevalne službe, ki bodo «temeljito prečistili* mesto. Težko je napovedati, kaj to pomeni za bodočnost Libanona tudi v luči nedavne Gemayelove smrti. Nedvomno so jo Izraelci temeljito izrabili, da bi dokončno izpeljali svoj načrt pomiritve Libanona. Po vsem tem pa se lahko vsakdo upravičeno vpraša, kaj pa sedaj, kam meri Izrael, ko je izgubil do nedavnega sebi naklonjenega Gemayela. Libanonskega predsednika so včeraj z najvišjimi častmi pokopali v njegovi rojstni vasi Bikfaja v gorah maronitskega Libanona. Na njegovem pogrebu pa niso bili samo fa-langisti in maroniti, kljub skrajno vprašljivi osebnosti Beshirja Gema-yela, ki so ga izvolili v senci izraelskih tankov, so se od njega poslovili tudi muslimanski veljaki in politiki. Povsem nepričakovano je v Bikfajo prispel tudi izraelski obrambni minister, ki je izrazil sožalje Gemayelovim. a je imel kljub svoji objestnosti toliko diplomatskega čuta, da se ni udeležil pogreba. Gemayelova nasilna smrt je navsezadnje bila tista dimna zavesa, ki je omogočila Beginovi vladi, da je končno zasedla zahodni Bejrut. Ob tem se samo po sebi porajajo vprašanja, kdo je vodil roko neznancev. da so na sedežu falangi-stične stranke «Kataeb» podtaknili 200 kilogramov razstreliva. Lahko so bili Sirci, ki se jim je razblinil sen o veliki Siriji, lahko so bili pristaši bivšega predsednika Fran-jija, ki so mu prav Gemayelovi fa-langisti v boju za oblast ubili sina Tonvja, prav tako bi bili lahko muslimani ali libanonski levičarji ali vsakdo od ducatov oboroženih grupacij. ki vedrijo in oblačijo na tem političnem prizorišču. Nedvomno pa ima edini koristi od Gemayelove smrti samo Beginov Izrael, ki je kot kaže kaj kmalu prebolel izgubo svojega zaveznika. Umik izraelske soldateske iz Libanona so včeraj zahtevali vsi predstavniki libanonske vlade. Pre mier Wazan in predsednik Sarkis sta pozvala Reaganovo administracijo, naj doseže pri Izraelcih spoštovanje Habibovega sporazuma. Po vsem sodeč je tudi Reaganovo ad- ministracijo izraelski napad presenetil, da so bile včerajšnje reakcije bolj medle in neprepričljive. Vsekakor pa je večina ameriških opazovalcev prepričana, da je tokrat Izrael prenapel lok, ki lahko vsak čas poči. Ameriški državni tajnik Shultz je včeraj že stopil v stik s svojim francoskim kolegom Cheyssonom, da niso iz trte izvite govorice o osi Washington - Pariz za politično rešitev libanonske krize. Francija skuša v teh urah uveljaviti ves svoj vpliv v svojem nekdanjem protektoratu in na tihem upa, da ne bo Geroayelova smrt razplamtela verske in politične mržnje v Libanonu. Zadnje vesti o umirjenem zadržanju falan-gistov, libanonske levice in muslimanov. vzbujajo upanje, da bo mogoče libanonske razbitine ponovno urediti in popraviti. RIM — Medministrski odbor za cene je odredil, da se bodo smele odslej cene plinskega olja povišati le, kadar bo njihova razlika med Italijo in drugimi državami EGS presegla 15 lir, in ne le 5 lir kot doslej. mmm. Izraelski tank nadzoruje obalo zahodnega Bejruta med včerajšnjim prodiranjem (Telefoto AP) POSKUS, DA SE IZOGNE IZROČITVI ITALIJANSKIM OBLASTEM Gelli je zahteval politično zatočišče od švicarske v lade ŽENEVA — Licio Gelli je že razbrali iz neke druge izjave Gel-izdelal svojo obrambno strategi- lijevih odvetnikov, ki so tudi dejo: od švicarskih oblasti bo zah- jaii, da bo njihov varovanec v teval, naj mu priznajo politično tem času v ženevskem zaporu pi zatočišče. Gre za prefinjeno o- sal spomine. Marsikdo bi v tem dločitev, ki bo nedvomno upočas- trenutku drago plačal, da bi ve nila postopek za izročitev Gellija liki framason pri pisanju sporni italijanskim oblastem, če ga ne bo celo prekinila, saj so v Švici nov nanj pozabil. Prav od teh lju di pričakuje očitno Gelli pomoč znani po svoji človekoljubnosti* in ni izključeno, da jo bo dobil, in bi laliko tudi pristali na Gelli- Sicer pa njegova verzija dogod-jevo zahtevo. Vest o tej zahtevi kov in njegova zahteva po politič so sporočili Gellijevi odvetniki, nem zatočišču ni realna, saj bi potem, ko je prišlo do prvega za- se bil moral Gelli takoj in pro slišanja velikega mojstra frama- stovoljno javiti policijskim obla sonske lože P2 v ženevskem za- stem ter zahtevati politični azil. poru. Na tem zaslišanju je Gelli In, končno, če je nameraval esta pravzaprav izhajal iz zahteve po ti v Švici, zakaj neki je hotel političnem azilu, ki naj bi bila dvigniti iz banke Calvijevih 170 edini razlog njegove vrnitve v milijard lir. Evropo. Seveda, pravi Gelli, vrni- Prav včerajšnji razvoj dogod ti se nisem mogel s pravim pot- kov je verjel no razlog za veliko nim listom, ker bi na ta način previdnost v italijanskih politič- tvegal preveč. nih krogih. Včeraj se je sestalo Gellijeva pobuda je vsekakor predsedstvo parlamentarne pre zelo dobro zamišljena. Pravza iskovalne komisije o loži P2, ki prav je verjetno glavni namen bo danes zaslišala Gellijevo hčer-častitijivega mojstra*, da upo- ko. Na seji predsedstva so v bi-časni ves postopek pred Švicar- stvu vsi soglašali z nujnostjo zelo skimj sodnimi oblastmi, v priča- previdne akcije, kajti sedaj je kovanju, da mu kdo priskoči na primarnega pomena izročitev Gel-pomoč. Poziv na pomoč bi lahko lija italijanskim oblastem. «vi«iiiiiiiiiiiiiftiaiiii««ikSBiiiiiiiaiiiiiiii>9e*»iiiirrAiiaii«ifa«ra>aiiiiBiii>aii»iaiBi«i«iiiiifiii>iia«iiiafl*iiiai*niiiiiiiigl||aiKB|||||aiiaill|II||f||aia,v(||ai|t||V|ailllv,nillliaftl|,|IIV|,v,aMIH(|aca,l,liaiai|,iaai,rryl,,MI,|raairllliaaa(|aail|aia|tgaffl|IB|S|l|BBM|aia||l|,BI,,|aB,aica,Btta,c,taiaiai,llvl,lfVlvlt|llaacctaattatclKKataiaaaa>aiBaaaaaliaiataaasai(viatat#tgffiaaaa9iaitBaatiaaailvltV V TOPLO SPREJETEM GOVORU NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU MEDPARLAMENTARNE UNIJE V RIMU Arafat: pravico do obstoja Izraela uskladiti s pravico palestinskega naroda do lastne države Bližnjevzhodno krizo naj bi reševali na osnovi listine OZN in predloga arabskega vrha v Fesu - Arafatova zahval^ predsedniku Pertiniju za njegove besede na otvoritvi zasedanja - Podpora težnjam Palestincev prišla do izraza tudi na sprejemih pri italijanskih političnih osebnostih ter pri papežu Janežu Pavlu II. RIM — «PLO sprejema načrt, ki ga je pripravil arabski vrh v Fesu in priznava načela miroljubnega sožitja, ki navdihujejo listino OZN. Največja krivda človeštva je v tem, da ta načela zanemarja. Če jih bo ignoriralo še naprej, bo svet postal džungla.* S temi besedami je voditelj PLO na včerajšnjem zasedanju Medparlamentarne unije v Rimu, kjer so ga ob vstopu delegati sprc- Pa.eslinski voditelj Araiat je na aplavz delegatov na zasedanju Medparlamentarne unije odgovoril z dvignjeno roko (Telefoto AP) jeli stoje in s toplim aplavzom, verjetno sintetiziral politično usmeritev palestinske osvobodilne organizacije po eksodusu iz Bejruta in a-rabskem vrhu v Maroku. V svojem 20 minut trajajočem govoru pred prenapolnjenim avditorijem (manjkali so le izraelski delegati, ki so iz protesta zapustili svoja mesta) je osvetlil poglede palestinskega vodstva na bodoči razvoj bližnjevzhodnega vprašanja ter obrazložil razloge, zaradi katerih so palestinski borci sprejeli sklep za umik iz Bejruta. Ostro je napadel Izraelce ih njihove metode, ki so jih uveljavili proti palestinskemu ljudstvu, obenem pa tudi ni šte-dil s kritiko proti,tistim ameriškim krogom, ki podpirajo izraelsko na- Potrjena vloga SFR Jugoslavije la neuvrščenih za mir na svetu Prizadevanja za uspeh vrha v New Delhiju in za nadaljevanje zasedanja KVSE v Madridu » Maeeotta predsednik Središča za odnose med Italijo in SFRJ RIM — Veleposlanik VValter Maccotia .je prevzel predsedstvo Središča za italijansko -jugoslovanske odnose namesto nedavnega umrlega veleposlanika Gastoneja Guidottija. Maeeotta. ki .je vodil italijanske diplomatsko predstavništvo v Beogradu v času, ko so se sklepali osimski sporazumi, je izrazil veliko zadovoljstvo, da bo mogel še nadalje prispevati k utrjevanju prijateljskega sodelovanja med obema država ma v duhu Helsinkov in v inte resu miru v tem delu sveta. Novi predsednik bo prisostvoval 10. novembra v Beo gradu podelitvi priznanj «Zlati Osimo*, ki jih Središče za italijansko - jugoslovanske odnose namenja vsaki dve leti o sebnostim iz obeh držav, ki so prispevale k razvoju sodelova n.ja na vseh področjih v duhu osimskih sporazumov. BEOGRAD — Odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za zunanjo politiko je včeraj razpravljal o perečih vprašanji) i zunanje politike in mednarodnih odnosov, pa tudi o predlogu izhodišč za delo jugoslovanske delegacije na prihednjem zasedanju generalne skupščine OZN. Uvodna poročila sta podala namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič in pomočnik sekretarja Momčilo Vučekovič. Odbor je pozitivno ocenil dejavnost Jugoslavije in njenih predstavnikov na mednarodnem področju v minulem obdobju, pri čemer je posebej poudaril prispevek te dejavnosti pri odpravljanju nekaterih perečih mednarodnih problemov, predvsem v zvezi s časom in krajem sklica sedme konference voditeljev držav oziroma vlad neuvrščenih. Dogovor, da bo ta konferenca v New Delhiju in to čimprej, je znova potrdil vitalnost in akcijsko sposobnost gibanja in politike neuvrščenih držav, da aktivno sodelujejo pri reševanju pekočih svetovnih problemov. Takšna prizadevanja so prišla do izraza tudi v dejavno stil) neuvrščenih in nevtralnih držav Evrorc v pripravah na nadaljevanje dela madridskega sestanka KV SE in sestanka arabskih držav v Fesu. Člani odbora so poudarili, da pomenijo rezultati sestanka v Fesu pomemben prispevek pri iskanju celovite, pravične in trajne rešitve bližnjevzliodne krize in pa-'estinskega problema. Odbor je ocenil, da bo prihodnje srečanje neuvrščenih na vrhu znova potrdilo pravilnost izvirnih načel politike in gibanja neuvrščenosti ter poudaril, da sta politika in gibanje neuvrščenosti v sedanjih razmerah nenehnega zaostrovanja v svetu edini alternativi za izhod iz obstoječe krize mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov, (dd) BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ se je včeraj sešlo na seji. ki jo je vodil predsednik Petar Stambolič. Seznanilo se je z najnovejšim razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodi; in mirovnimi načrti za premostitev krize v tem delu sveta. Predsedstvo je znova izreklo podporo Dravicam palestinskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve lastne drža ve, pa tudi podporo PLO kot zakoni temu predstavniku palestinskega ljudstva. Predsednik Stambolič je seznanil predsedstvo z rezultati nedavnega obiska egiptovskega voditelja Hosni-ja Mubaraka v Jugoslaviji in z vsebino egiptovsko - jugoslovanski! pogovorov. Na seji so ocenili, da so bili obiski in pogovori koristni padalnost. Opozoril je na veliko nevarnost, ki jo predstavlja nadalj- .............................................................................................. njo bivanje izraelskih čet na bba- NA SEJI ODBORA SKUPŠČINE ZA ZUNANJO POLITIKO na svetu, ki je bila ustanovljena prav s sklepom OZN. Iz njegovih besed je bilo mogoče dokaj jasno razbrati, da nameravajo Palestinci nadaljevati svoj boj i po diplomatsko - politični poti za i dosego ciljev, ki so zelo blizu re- j solucijam OZN, ob upoštevanju skle- ! pov arabskih voditeljev v Fesu, po- j sredno pa je omenil tudi predlog I ameriškega predsednika Reagana, j Izrael naj bi po njegovih besedah ! imel pravico do obstoja, Palestinci pa pravico, da si ustvarijo svojo! domovino v Cisjordaniji in Gazi. j «Koliko časa bo naše ljudstvo še brez svoje identitete in lastne domovine?* je postavil Arafat vprašanje delegatom, nato pa se je ob zaključku svojega govora toplo zahvalil predsedniku Pertiniju za nje gov «veliki govor, s katerim je ob otvoritvi konference pokazal na žarišče življenjskih vprašanj palestinskega ljudstva*. Govor palestinskega voditelja je ves avditorij pozdravil z dolgim aclavzom. Arafat je prispel v Rim v jutranjih urah, na letališču pa ga je sprejel senator Bufalini. Pred nastopom na zasedanju Medparlamentarne unije ga je sprejela predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, po govoru pa na Kvirinalu predsednik Pertini. V zasebnem predsednikovem studiu sta se pogovarjala približno pol ure le ob navzočnosti prevajalca, nato pa je bil Arafat Pertinijev gost na zasebnem kosilu, kjer tudi ni bilo drugin pova bljencev. Srečanje obeh državnikov je potekalo v zelo prijateljskem vzdušju. Gostitelj je ponovno zagotovil svojo podporo pravičnemu bo ju palestinskega ljudstva, Arafat pa je med drugim dejal: «Danes se borim prav tako, gospod predsednik, kot ste se vi v preteklosti proti fašizmu.* Toplega sprejema je bil Arafat deležen v popoldanskih urah tudi v Vatikanu. S papežem Janezom Pavlom II. se je pogovarjal 20 minut povsem brez prič, verjetno v an gleščini. O pogovoru so v Vatikanu izdali uradno sporočilo, ki pravi med drugim, da je oapež izrekel svojo naklonjenost palestinskemu ljudstvu zaiadi njegov ega dolgotrajnega trpljenja in izrazil željo, da bi prišlo v tem bližnjevznodnem sporu do pravične in trajne rešitve, ske, židovske in islamske, živeli v popplni svobodi in enakosti z verniki drugih verskih skupnosti. Iz poročila o uradnem obisku, ki ga je Arafat opravil tudi pri ita lijanskem zunanjem ministru Co-lombu izhaja, da Itahja, v skladu s sklepi deseterice, trenutno ne namerava uradno priznati PIA). Vse- Obsodil je vsako nasilje in obudil j kakor pa bo podprla politično vlo-upan,;e, da bodo priznali pravice I go palestinskega osvobodilnega ffi-vsem narodom, predvsem pa Pale banja, namesto vojaške. Poročilo stincem domovino in Izraelu var tudi dodaja, da je včerajšnje sre-nost. V poročilu je rečeno, da je j Čanje sodilo v okvir stikov, ki 'ih papež obsodil tudi zadnja doga- ,;e Italija_ vzpostavila na politični janja v Libanonu ter izrekel up. da proces obnove te dežele ne bo spet prekinjen. Papež se je dotaknil palestinskega vprašanja tudi v večernih urah, ko je — uro po srečanju z Arafatom — govoril 20 tisoč vernikom na trgu sv. Petra, ko je poudaril pravico vsakega naroda do lastne domovine. Označil pa je tudi stališče Va tikana do vprašanja Jeruzalema, ki na.i bi, po njegovih besedah, postal mesto, v katerem bi verniki treh enobožnih izpovedi, krščan ravni s PLO že pred časem. V okviru napovedanih stikov ■ tajniki nekaterih strank je v večernih urah prišlo tudi do pogovora med palestinskim voditeljem in Oranjem. Nedvomno je včeraj v Rimu na diplomatskem področju PLO zabeležila vrsto pomembnih uspehov. To je potrdil aplavz delegatov na konferenci Medparlamentarne unije in to so potrdila tudi srečanja z vsemi osebnostmi, ki so se včeraj sestale z Arafatom. Včerajšnji sestanek med Arafatom in papežem Janezom Pavlom II. v Vatikanu (Telefoto AP) ....................................................mil..................................... Sicilski deželni sveto mafiji PARIZ — Oreste Scalzone, ideolog skrajnolevičarske skupine «Autono-mia operaia* je spet prost, pa čeprav pod sodnim nadzorstvom. Tako je odločil včeraj preiskovalni odsek prizivnega sodišča v Parizu, kjer je bil aretiran konec avgusta. Pri tem je sodišče upoštevalo pred-' vsem dejstvo, da je bil komaj mesec prej prejel dovoljenje za bivanje na osnovi zadostnih jamstev in priporočil, ter da do odločitve o zahtevi Italije po izročitvi, o kateri bo razsodilo bržkone šele prihodnji mesec, ni obvezna omejitev svobode. PALERMO, RIM — Medtem ko r>i znamenj, da bi preiskava o umoru generala Dalla Chiese in njegove žene v mafijskem atentatu kaj napredo vala. se je včeraj začela v sicilskem deželnem svetu pohtična razprava o čedalje večji nevarnosti organiziranega kriminala in njegovih zvezah v upravnem in političnem aparatu, prav ko so zdravniki sporočili, da se je pretrgala zadnja nit živ ljenja tudi agentu Domenicu Russu, ki je bil hudo ranjen v glavo ob napadu na bivšega palermskega prefekta in je bil v globoki komi od tedaj v od delku za oživljanje občinske bolnišnice. Od razprave v sicilski skupščini bržkone ni pričakovati niti kakih posebnih razjasnitev glede po litičnih odgovornosti za uspevanje in krepitev moči mafije niti kakšnih bistvenih prispevkov k zatira nju pojava, ki zastruplja družbeno življenje na otoku. Že od začetka jo namreč pogojuje podpora. ki jo je 5 tajnikov večinskih strank vnaprej izreklo predsedniku deželnega odbora, demokristja nu D'Acquistu, čigar ostavko je zahtevala KPI. Ta je tudi včeraj v zelo dolgem govoru predvsem le zagovarjal svoje obnašanje in odnos KD do pokojnega Dalla Chiese, obsodil «manevre proti avto nomiji* Sicilije in pozival stranke k slogi. Predsednik republike Pertini pa je sprejel vče raj ožje sorodnike generala Dalla Chiese in njegove žene, Gian Mariq in Paola Setti Carraro ter Feman-da in Rito Dalla Chiesa, katerim je izrazil soču stvovanje in solidarnost. TRŽAŠKI DNEVNIK SKORAJ TRI TISOČ NAŠIH UČENCEV IN DIJAKOV SPET V ŠOLSKIH PROSTORIH KOPICA NEREŠENIH VPRAŠANJ OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Zaradi velikih zmešnjav v šolskem ustroju bo stekel pouk le s težavo S tradicionalnimi šolskimi mašami se je včeraj praktično začelo novo šolsko leto. Po mašah so se šolarji in dijaki podali v šole, kjer so dobili prva navodila o začetku pouka, ki pa ne bo letos, vsaj po prvin predvidevanjih, stekel takoj s polno paro zaradi velikega kaosa, ki ie zajel tržaško šolo v teh dneh in za radi večjih ali manjših problemov, s katerimi se srečujejo na posamez nih šolah in o katerih poročamo na drugem mestu. Naši višješolci so imeli kot običajno mašo v cerkvi pri Sv. Ivanu, obred pa je daroval tržaški nadškof msgr. Bellomi. Slednji se .je po ma ši podal na licej »F. Prešeren*, kjer se je v prijetnem vzdušju po-razgovoril z učnim osebjem. Na sliki: vrvež naših dijakov po šolski maši. NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Po daljši in tudi polemični razpravi odložili volitve odbora in predsednika Odprta pogajanja med laiko-socialisti in KD, čeprav postavlja le-ta odločne pogoje za tržaško občino in pokrajino IMENOVANJA SUPLENTOV ZA SREDNJE ŠOLE ŠE NISO ZNANA Kaos tudi na slovenskih šolah Vsesplošni kaos, ki je zajel ob letošnjem začetku šolskega leta tržaški šolski sistem,' ni prizanesel niti slovenski šoli: tudi na naših šolah je prišlo namreč do zamud pri imenovanjih letnih -suplentov, pomožnega osebja in slug, tako da je ostalo doslej še mnogo delovnih mest na naših šolah nepokritih, poleg tega pa so ostali suplenti, ki so bili imenovani lani, brez službe, saj jim je 9. septembra zapadla enoletna delovna pogodba. Prav včeraj je skupina suplentov protestirala zaradi tega pri namestniku šolskega skrbnika, o čemer poročamo na drugem mestu. Kritična situacija se nanaša predvsem na nižje in na višje srednje šole. Osebje, ki na skrbništvu nadzoruje potek šolanja na osnovnih šolah, je namreč že pripravilo orga-nike za vse šole in tudi lestvice z imenovanji suplentov, tako da bi moral steči pouk na teh šolah kar se da normalno. Na nižjih in višjih srednji šolah slika ni tako rožnata. Odgovornemu osebju na šolskem skrbništvu ni u-spelo še pripraviti dokončnega pregleda prostih mest na teh šolah in, zatem, imenovanj letnih suplentov, ki naj bi v tem šolskem letu zajedli ta mesta. Doslej tudi ni še znano, kdaj bo lahko vse to delo oprav-ljeno. ... v Pri tem je treba seveda omeniti določene težave, ki so ovirale pripravo celotnega pregleda delovnih mest na srednjih šolah. Najprej gre poudariti, da opravlja vse to delo ena sama oseba, medtem, ko jih je bilo še pred leti več, tako da so si lahko funkcionalno porazdelile in o-lajšale delo. Vsi pozivi in prošnje odgovornega naj mu preskrbi jo vsaj še eno pomožno moč (vsaj tipkarico). so bili doslej glas vpijočega v puščavi. Letos so nastopile pri pripravi mest za nižje srednje šole še naknadne komplikacije. Na lestvici letnih suplentov za italijanski jezik sta vključeni tudi dve profesorici, ki jim slovenščina ni materin jezik, in ki morata zato, predno lahko začneta s poučevanjem na slovenski šoli, prestati pismeno in ustno preizkušnjo o znanju in obvladanju slovenščine. Ta preizkus bosta italijanski profesorici prestali danes. Šele zatem bo znano, če bosta ostali na lestvici suplentov ali pa bosta zasedla nujni mesti dva druga profesorja. Ta primer seveda pomeni nadaljnjo zamudo pri pripravi imenovanj suplentov. Vprašljivo pa je, zakaj ni bil poprej opravljen preizkus o njunem znanju slovenščine, saj se začne šolsko leto uradno 10. vsep-tembra Na ta način bi pridobili nekaj dragocenih dni za sestavo orga-nikov nižjih srednjih šol. Drugi tak «zavira!ni» faktor je bil vsakoletni seminar za slovenske šolnike, ki poteka prav v teh dneh. Šolsko skrbništvo je naročilo odgovornemu za naše srednje šole, da mora v tem času dati pri svojem delu prednost seminarju. To je še bolj otežkočilo pripravo imenovanj. Kot da vsega tega ne bi bilo dovolj, je moral odgovorni za naše srednje šole na skrbništvu »obdela-ti» v tem času še sveženj dokumentov, ki so se nanašali izključno na italijansko šolo. Kako je mogoče, da opravlja oseba, zadolžena, da sledi problemom naše šole, delo, ki ga bi morali opraviti italijanski ko legi? Vsi ti faktorji so privedli do paradoksalne situacije: včeraj, prvi dan pouka, ni bilo mogoče izvedeti, ko liko slovenskih suplentov je, oziroma še bo prizadetih zaradi zamud pri imenovanjih šolskega srkbni-štva; ni bilo mogoče izvedeti, kdaj se 1» položaj razčistil (rečeno je bilo, da bodo slovenska imenovanja znana skupno z italijanskimi); ni bilo mogoče izvedeti, koliko šolnikov bo v letošnjem šolskem letu poučevalo na slovenskih šolah (številka bo znana šele v začetku oktobra!).. Tak položaj škodi naši šoli, saj zavira redni potek učnega procesa. Da se ne bi to ponavljalo ali pa še poslabšalo v prihodnjih letih, je treba nujno poiskati nekaj rešitev. V prvi vrsti bi se morali odgovorni že pred septembrom «spoprijeti» z vprašanjem organika in imenovanj in bi morali temu primerno podrediti čas dopustov, oziroma poletnih počitnic: osebje, ki skrbi na šolskem skrbništvu za slovenske šole, bi morali okrepiti, da bi delo steklo bolj funkcionalno; to osebje bi moralo skrbeti izključno za naše šole in ne «krpati» luknje drugih italijanskih kolegov; nenazadnje bi morali najti tudi za seminar za slovenske šolnike drug termin, saj letošnja izkušnja dokazuje, da je seminar pred ali ob samem začetku šolskega leta dokaj neustrezen, predvsem glede na velike* »zmešnjave*. v katerih se znajde italijanska šola v septembru. NADALJUJE SE PROTEST OBČINSKIH VRTNARIC Tržaške občinske vrtnarice bodo nadaljevale s protestno akcijo zoper odločitev o menjavi delovnega ur nika. Odločitev so sprejele na sinočnji skupščini, na kateri so se tudi domenile za enodnevno stavko v občinskih vrtcih tržaške občine. Za datum stavke se bodo še do menile naknadno. Suplenti protestirali na skrbništvu Včerajšnja seja deželnega sveta volitve novega predsednika odbora se je zaključila po predvidevanjih: volitve novega predsednika odbora in odbornikov so preložili na prihodnjo sejo, ki bo v sredo. 22. t.m. Kljub temu pa se je v polni dvorani deželnega sveta vnela zanimiva diskusija, ko so se morali svetovalci izreči, če so za preložitev, ali ne. Ob začetku seje se je predsednik deželnega sveta Colli poklonil spominu generala Dalla Chiese. Colli je nato prešel na dnevni red, ki je kot prvo točko predvideval izvolitev predsednika deželnega odbora. Vedelo se je, da so se stranke, ! ki so sestavljale dosedanjo šeststran-; karsko koalicijo in sicer KD, PSI, j PSDl, PRI, PLI in SSk, dogovorile, da predlagajo preložitev seje, ni pa se vedelo, kdo bo to storil. Prvi, ki se je oglasil k besedi je bil socialdemokrat Vespasiano, ki je v imenu svoje stranke in celotnega laično - socialističnega pola formalno predlag.i odložitev volitev. To je tudi politično utemeljil. Glede Trsta je Vespasiano dejal, da se je treba potruditi in vključiti na deželni ravni Listo za Trst. V tržaški občini in pokrajini pa je toeba vključiti KD. Kljub težavam je nujna sinteza, saj vso deželo čakajo pomembne naloge. Konkretni predlogi laiko - socialistov so torej naslednji: na deželi je treba ponovno sestaviti šeststran-karski odbor. V tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru pa je nujna prisotnost KD, do vključitve naj bi prišlo čimprej. Tretja točka je bil nekakšen «opomin» Listi za Trst, saj i je Vespasiano negativno ocenil dejstvo, da se LpT ni udeležila pogajanj na deželni ravni. O predlogu so se izrekle vse stranke. Prvi je v imenu Slovenske skupnosti spregovoril svetovalec Drago Štoka, ki je dejal, da ga kriza ne prepriča, ker ne odgovarja stališčem in volji prebivalstva. Govornik je poudaril, da deželni svet ne deluje in da je treba omogočiti, da bo lahko opravljal svoje naloge v najkraj-! šem času. Nato je Štoka potrdil sta-! lišče SSk, da je za rešitev krize po-I trebna šeststrankarska koalicija, ki naj velja tudi za tržaško občino in pokrajino. Tu je govornik dejal, da je bila SSk izključena pri pogajanjih na tržaški pokrajinski ravni in da LpT skuša kaznovati stranke, ki so se odločno zavzele za osimske sporazume, kot je to storila prav SSk. Štoka je pozval tudi komuniste naj bodo odgovorni in naj prispevajo svoj delež. Glede vprašanja globalne zaščite manjšine pa je Štoka poudaril, da ostaja dosega zaščite osnovni boj SSk. Svetovalec SSk se je nato izrekel za odložitev volitev. Svetovalec DP Cavallo je bil kritičen do krize in se zavzel za to, da bi izvolili vsaj predsednika odbora. Cavallo je polemiziral s socialisti in laičnimi strankami, ki so ponovno popustili izsiljevanju KD in so zal>eležili poraz, kot se je to zgodilo na vsedržavni ravni. Pri izkušnjah se je treba naučiti, je dejal Cavallo. in predlagal večino, ki bi se postavila kot alternativa KD. Posebno trd je bil do položaja svetovalec PDUP Barazzutti. ki je v zelo barvitem govoru povedal, da je socialna in gospodarska kriza v naši deželi vedno globlja, ob tem pa se stranke obnašajo neodgovorno, j ker menijo, da so več vredne od problemov ljudi. Kot Cavallo je bil za izvolitev predsednika. Po misovcu Morelliju je spregovoril svetovalec Liste za Trst Giu-ricin, ki je najprej poudaril, da Lista ostaja odločno proti osimskim sporazumom Dodal pa je, da so ostale stranke pristale na nekatera stališča Liste, kot na primer na to, da se na Krasu ne gradi industrijske proste cone. Tu je Giu-ricin vzkliknil, da se ne more korakati proti volji občanov. Glede deželne krize je govornik dejal, da lista ni zanjo odgovorna in da tudi nima ambicij, da bi vstopila v deželni odbor, je pa pripravljena na pogovore z vsemi. O vstopu KD v večino na tržaški občini in pokrajini je Giuricin najprej ločil med vstopom v večino in prisotnostjo v odborih. Glede prvega je govornik dejal, da bo morala o tem sklepati skupščina melonov, no ponovno zgraditi in je ne gre glede druge možnosti pa je omenil -----------------”---------***■------1 znani «paket za Trst*, ki naj bi bistveno prispeval k * rešitvi «dra-matične tržaške krize*. Načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat je ponovil stališče svoje stranke, da šeststrankarski odbor ni sposoben reševati stvarnih problemov, ki tarejo našp deželo in poudaril, da so za sedanjo paralizo dežele krive stranke dosedanje večine, največje odgovornosti pa nosi KD. Laično-socialistični pol pa pristaja na izsiljevanje, je nadaljeval govornik, ker želi priti v odbor. Komunistični predstavnik se je ostro izrekel tudi proti enobarvnemu demokrščanskemu odboru in predlagal alternativno zavezništvo med levičarskimi, demokratičnimi in avtonomističnimi strankami, ki naj sloni na jasnemu programu. Zadnji je spregovoril deželni tajnik KD Braida, ki je s «težko roko* povedal stališča in pogoje svoje stranke. KD, je dejal Braida, je zaradi čuta odgovornosti pripravljena na nadaljnja pogajanja in na rešitev krize, vendar je treba veči- samo obnoviti. Zavezništvo med še stimi strankami (z možnostjo vključitve LpT) mora biti strateško, torej dolgoročno in mora veljati tudi po volitvah. V Trstu je treba preseči sedanja zavezništva in priti do trdnejše koalicije, kjer naj bi bila tudi KD. KD je torej pripravljena na sporazum, ki pa mora biti najprej političen in šele nato programski. Novost je v tem, da pride v Trstu do sodelovanja z novimi silami (LpT). Deželna kriza se torej rešuje v Trstu, od tod gre pot do deželne rešitve. Braida je zaključil s komaj prikrito grožnjo, da če ne pride do bistvenih novosti, bo prihodnja seja deželnega sveta dokočna za izvolitev predsednika odbora in odbornikov. Za odložitev volitev so se izrekle laično-socialistične stranke, SSk in KD, LpT se je vzdržala, ostali so bili proti. Pa še barvita nota: pred pričetkom seje sta dekleti v furlanskih narodnih nošah delili pred deželno palačo kose melon, kar je nemalo razjezilo Giuricina. TRAJALA BO DO SOBOTE Danes na velesejmu odprtje razstave «Trst - mesto kave> Tržaški operaterji se potegujejo za preselitev Mednarodnega salona kave iz Genove v naše mesto V prostorih palače narodov na tržaškem velesejmu bodo danes popoldne odprli sejemsko razstavo pod naslovom «Trst — mesto kave*. Gre za specializirano manifestacijo, ki bo privabila v naše mesto številne italijanske in tuje operaterje na področjih pridelovanja, predelave ir: trgovanja s kavo in v okviru kate re bodo tudi priredili že tradicionalne »mednarodne dneve kave*. Slednje so navadno organizirali v okviru vzorčnega velesejma, letos pa so se odločili za samostojno manifestacijo, ki bo trajala dva dni in na kateri bodo podali številna poročila o problematiki, ki so še posebno povezana z vprašanjem kvalitete kave. V namenih prirediteljev — vele-sejemske ustanove. Združenja tr govcev s kavo in Bance nazionale del lavoro — naj bo manifestacija potrditev važne vloge našega mesta na področju trgovine s kavo, kot kaže že sam podatek, da so lam v našem pristanišču pretovorili kar 1.973.133 vreč kave in da .je torej tržaško pristanišče v tem pogledu prvo v Italiji in na tretjem mestu v Evropi. Prireditelji pa se zavzemajo tudi za to, da bi Trst postal v bližnji bodočnosti sedež Mednarodnega salona kave, se pravi naj- PODOBNO KOT PRIZADETI LASTNIKI OSTALIH PODROČIJ Tudi razlaščena dolinske občine so prejeli razlastitvene odloke Inž. Zahar poročal o delovanju koordinacijskega odbora - Tajnik KZ Bukavec orisal razlastitveni postopek - Do formalnega zasega zemljišča ne sme nihče kršiti lastninske pravice Tudi razlaščenci dolinske občine in Sv. Marije Magdalene spodnje so v teh dneh prejeli na dom uradni odlok, ki v bistvu naznanja, da bodo oblasti v kratkem začele razla- Ustanovljen konzorcij odborov razlaščencev V Bazovici so sinoči zastopniki koordinacijskih odborov razlaščencev tržaške pokrajine ustanovili konzorcij, ki bo imel prvenstveno nalogo ščititi interese posameznih razlaščencev in krajevnih skupnosti, ki iih prizadene razlastitev zemljišč. Ustanovitev konzorcija predstavlja zelo pomemben politični korak in konkreten dokaz, da je skupnost razlaščencev enotna in odločna v boju za uveljavitev svojih pravic. O ustanovitvi konzorcija in o poteku sinočnje se;e bomo podrobneje poročali jutri. stitveni postopek, po katerem bodo tudi njim, podobno kot mnogim našim ljudem od Sesljana do samega predmestja Trsta zasegli zemljo in na njej zgradili avtocesto. Tisti razlaščenci, ki zaradi enega ali drugega razloga niso še prejeli po pošti teh odlokov, naj se čimprej zglasijo na dolinskem županstvu, razlaščenci od Sv. M. M. Spodnje pa v uradih tržaške občine, kjer so razo-bešeni popolni seznami vseh lastnikov zemljišč, ki jih bodo v kratkem zasegli. Začenja se tal^p najvažnejši in gotovo tudi najbolj boleč del celotnega razlastitvenega postopka. Z namenom, da seznani prizadete lastnike zemljišč, ki jih bodo v kratkem razlastiti, o podrobnostih postopka, je koordinacijski odbor razlaščencev dolinske občine priredil v torek zvečer v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu srečanje, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki Kmečke zveze. Prisotne je pozdravil inž. Jordan Zahar, predsednik koordinacijskega odbora, ki je na kratko poročal o delovanju le-tega, o stikih, ki jih je imel slednji z dolinsko občinsko upravo, z iiiiiiiiioiiiniitiiiiiittiiMtiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiiHitiifiMmMiiiiiMntiiiitiMtimiiiiiiiiiiiiiitHiimiMiMiiiitimiii VELIKA NESTRPNOST MED DOLOČENIMI TRŽAŠKIMI KROGI So dokumenti, ki jih je Drigani poslal v Rim, res eksplozivni? Po aretaciji »častitljivega mojstra* framazonske lože P2 Licia Gellija so se marsikateri ugledni italijanski osebnosti zamajala tla, saj bi morebitno pričevanje tega velikega načrtovalca kriminalnih mrež lahko dvignilo pokrov nad še tako nesumljivo dejavnostjo. Tudi v Trstu, kjer se je kot kaže, zbiralo lepo število framazonov najrazličnejših sort, je Gelli vrgel svojo mrežo. Namestnik preiskovalnega tožilca Drigani je med procesom proti nekaterim znanim tržaškim trgovcem in odvetnikom, ki so izvo žili v Švico svoj kapital, pred časom izjavil, da bo imela njegova preiskava vsedržavni domet. Dosjč, v katerem so zbrani dokumenti, ki so jih finančni stražniki našli med Skupina več kot 60 letnih suplentov, nestalnega pomožnega osebja in slug je včeraj protestiralo pri namestniku tržaškega šolskega skrbnika De Rosi, ker šolsko skrbništvo doslej še ni objavilo imenovanj nestalnega šolskega osebja za letošnje šolsko leto. Kot smo poročali že v včerajšnji številki, je 9. septembra, s koncem lanskega šolskega leta, več kot stotini šolnikov - suplentov zapadla enoletna delovna pogodba. Šolsko skrbništvo bi moralo z novimi imenovanji ali pa s potrditvijo starih obnoviti te delovne pogodbe, le tega pa, vsaj kar se tiče suplentov na nižjih in višjih srednjih šolah, doslej ni storilo, ker še ni pripravilo organika o delovnih mestih na posameznih šolah. Zamuda pri objavi imenovanj finančno močno obremenjuje letne suplente, saj ne bodo vse do imenovanja prejemali plače. To pomeni, da vsak zamujeni dan izgubijo približno 20 tisoč lir. Prav zaradi tega so suplenti zahtevali od na mestnika šolskega skrbnika (šolski skrbnik je več kot en mesec odsoten in ga ne bo v Trst vse do začetka oktobra!), da naj osebje na skrbništvu čimprej pripravi lestvice imenovanj, da bi na ta način prizadeti izgubili čim manj denarja. Dr. De Rosa se je zagovarjal rekoč, da je pri šlo do zamude, ker doslej še ni prejel navodil z ministrstva. Nato se je sestal z odgovornim funk cionarjem za porazdelitev mest na šolah in končno je zaključke tega sestanka posredoval skupini pri zadetih. «Imenovanja za nestalne sluge bodo znana v ponedeljek zjutraj,* je dejal dr. De Rosa. Mnogo bolj zapleten je položaj o imenovanjih na nižjih in višjih srednjih šolah. Imenovanja za letne suplente italijanščine in matematike na nižjih srednjih šolah bodo znana pojutrišnjem, v soboto; v naslednjih dneh bodo končno uredili tudi imenovanja suplentov za druge predmete. «Pri imenovanjih za višje srednje šole se bomo držali norm iz lanskega leta,* je nato najavil namestnik šolskega skrbnika skupini manifestantov. »Zakaj niste tega storili že v začetku septembra, ko situacija ni bila še tako napeta?*, so upravičeno vprašali suplenti. Odgovora na vprašanje niso dobili. Naj bo kakorkoli, bi morali po besedah dr. De Rose pripraviti organik delovnih mest za višje srednje šole v teku štirih ali petih dni, nakar bodo suplentcm sporočili imenovanja. Pred koncem meseca bi moralo torej skrbništvo rešiti zapleteni problem. To pa še ne pomeni, da si bo lahko zatem mirno opralo roke nad vso afero in kratkomalo pozabilo nanjo. Zaradi zamud na skrbništvu bo več kot sto oseb ob težke denarce. Nekdo mora za to odgovarjati, saj so izgovori o pomanjkanju navodil iz Rima iz trte izviti. V drugih mestih (na primer Pordenonu) so namreč lahko tudi brez teh navodil vseeno pra vočasno opravili delo. Na skrbništvu jamrajo, da nimajo zadostnega osebja za reševanje tekočih za dev. Po podatkih sindikalnih organizacij je na skrbništvu zaposlenih 60 oseb. Dr. De Rosa z dru ge strani ugovarja, da jih te dni dela le 40. Kje so ostali? V teh najbolj »vročih* dneh bi morali odgovorni (s skrbnikom na čelu) prvenstveno poskrbeti, da se začne novo šolsko leto čim bolj normalno in da steče pouk čimprej s polno paro. Vsega tega pa letos ni bilo opaziti, nasprotno! iiiiiiiMiiiittiiimiiiiiiitMiiiiiinimiiiniiiiiHmiiimmaiuiiiiiHiiMHHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiitin Mala črna kronika Omet poškodoval zidarskega delavca Večji kos ometa, ki je nenadoma padel z zidu, je včeraj ranil 32 letnega zidarja Domenica Cerbone-ja z Ul. Cividale 49. Do nesreče je prišlo malo pred 16. uro, ko je o-brtnik v družbi svojega očeta po pravljal pročelje stavbe v Ul. Udi-ne 30. Ranjenca so zapeljali v bol nico z gasilskim rešilcem, ozdravel pa bo v 20 dneh, saj je utrpel nekaj hudih udarcev in ran na glavi. Policija prijela bežečega tatu Hitri poseg policije je včeraj preprečil 18-letnemu Ivu Niriču z Reke, da bi iz zlatarne - urarne Rimoli na Korzu Italia 29 ukradel tri zlate zapestnice v vrednost.’' 3 milijonov lir. Nirič je vstopil v trgovino, last Alme Prodan por. Rimoli, nekaj minut pred ’7. ure. Ker v zlatarni ni bilo strank, sta lastnica in urar Duiho Predonzai.i izza prodajnega pulta dobro videla mladeniča, ki se jima je zazdel nekoliko sumljiv, saj je bil preplašen in bled. Pričakovala sta, da se bo približal pultu, on pa je sunko- vito skočil k izložbenemu oknu, ki je bilo le priprto in pograbil tri najtežje zapestnice. Predonzanije-vemu prijemu se je s silo iztrgat, nato pa na vrat na nos pobegnil po Korzu proti Borznemu trgu. Policija, ki se je v izvidniškem avtomobilu slučajno peljaja mimo, je že od daleč videla bežečega, za kate rim je hitel urar v beli halji. Pred galerijo Rossoni se je Niric prak tično sam izročil policiji. Po zašli šanju — tajiti seveda ni mogel, saj je imel pri sebi vse zapestnice — je svoj obisk Trsta nadaljeval v koronejskem zaporu. Odkrili tatu ki je kradel po avtih neko hišno preiskavo v Trstu (gre baje za Gellijeva pisma nekaterim tržaškim poslovnim ljudem, vplete nim v krog 12 tržaških družb, ki jih je Gellijev sodelavec Carboni posredno kontroliral preko finančne družbe Sofint, in za še neobjavljen seznam petdesetih članov lože P2), ■F Drigani poslal parlameritarni ko misiji, ki raziskuje dejavnost te našo osrednjo kmetijsko organizacijo ter tudi z rimskim gradbenim podjetjem Palmieri, ki ima v zakupu gradnjo dela hitre ceste, ki bo prečkala dolinsko občino. Ob sklepu posega inž. Zaharja so prisotni razlaščenci soglasno potrdili mandat in zaupanje koordinacijskemu odboru, ki je doslej vestno opravljal svoje dolžnosti. O zapleteni in včasih tudi zelo protislovni politiki razlastitev, ki jo v naših krajih vodi država, je ob-širn poročal tajnik Kmečke zveze Bukavec, ki je med dnjgim še enkrat podrobno obrazložil potek celotnega razlastitvenega-postopka. Posebno pozornost je Bukavec posvetil tistim še odprtim, problemom odnosov z deželno upravo in s podjetjem Palmieri ter pri tem izrazil u-nanje. da bo podjetje držalo obljube ter da ne bo zaseglo vinogradov, oziroma zabelo z deli za njih pred trgatvijo. To bi pomenilo grobo kršitev sprejetih obvez in še dodatni udarec prizadetim kmetovalcem. V razpravi, ki je sladila poročilu tajnika KZ. pa je nrišlo na dan. da so nekateri delavci podjetja Palmieri pred dnevi kršili zasebno lastnino in stopili v vinograd domačina, ki jih je zalotil v trenutku, ko so mirno zobali njegovo grozdje. Dogodek, ki je obsodbe vreden, dokazuje, da je tudi samo gradbeno podjetje slabo poučeno o zakonodaji, ki ne dovoljuje nikomur, da bi pred formalno razlastitvijo iz kateregakoli razloga stopil na tuje zemljišče. To se je žal zgodilo tudi v Križu in nujno je. da prizadeti lastniki o teh kršitvah takoj opozorijo krajevne koordinacijske odbore ali tudi neposredno Kmečko zvezo. večje tovrstne manifestacije v Ita liji. Zadnja leta je bil ta salon v Genovi, v Genovi bo salon tudi prihodnje leto, že leta 1985 pa naj hi se preselil v Trst. Ta pričakovanja sta na včerajšnji tiskovni konferenci utemeljila predsednik velesejemske ustanove Torresella in podpredsednik združenja trgovcev s kavo Fabricci, ki pa nista skrivala težav na poti k uveljavitvi tržaške kandidature, saj se Genova prav gotovo ne bo tako zlahka sprijaznila z dejstvom, da se tako važna gospodarska prireditev preseli drugam. Toda vrnimo se k razstavi «Trst — mesto kave*. Otvoritev bo, kot rečeno, danes popoldne ob 16. urL Okrog 40 razstavljalcev bo prikazalo svoje izdelke v pritličju u* drugem nadstropju palače narodov na površini 2.000 kvadratnih rne-trov, obiskovalci pa bodo imeli priložnost ne samo si ogledati, ampak tudi okusiti razne vrste kave u* jih tudi kupiti. Jutri in pojutrišnjem pa bodo na dnevnem redu mednarodni dnevi kave s poročili Pred" sednika Združenja trgovcev s kavo dr. Hesseja, ravnatelja pariškega Mednarodnega znanstvenega združenja kave prof. Coste ja, ravnatelja kemijskega odseka laboratorij* za higijeno in profilakso tržaške KZE dr. Gabuccija, predsednika Italijanskega znanstvenega združenja kave dr. Rlyja, prof. Rosema-rie Granzer z instituta za jestvin-sko tehnologijo v Miinchnu in docenta na bolonjski univerzi Prof-Turchetta. Predvideno je tudi P°" ročilo Avtonomne pristaniške usta" nove na temo «Trst kavno pristanišče*. Razstava bo odprta za občinstvo danes in jutri od 15. do 20. ure, V soboto pa od 15. do 19. ure. Preložena seja rajonskega sveta na Opčinah Potem ko je na zadnji seji P*f ložil izvolitev predsednika, se J® vzhodnokraški rajonski svet sin# spet sestal. Tudi druga seja pa n prinesla novosti. Predstavniki po¥' meznih strank so se dogovorili, •* sejo prenesejo, ker medtem še o* prišlo do programskega dogovori*1 ki bi moral biti osnova za izvolite’ predsednika. Vzhodnokraški rajotjj ski svet se bo zato sestal prihodnJ* teden. Niso se znani vzroki množičnega obolenja dojenčkov v «Burlu» Z novorojenčki, ki so v otroški bolnici kolektivno zboleli in kazali znake živčne otopelosti, je s kliničnega vidika vse v redu. Tako nam J* sinoči dejal primarij oddelka za novorojenčke Nordio, ki je tudi d0". dal, da so razen nekaterih že vS! zapustili bolnico. O vzrokih tega nenavadnega množičnega obolenja, P* se uradno še ničesar ne ve. Z dostavnim vozilom zbil upokojenko Na nevrokirurškem oddelku 90 včeraj zjutraj sprejeli 80-letno **' pokojenko Wando Slobitz vd. Sain* iz Ul. Giuliani 33, katero je me*1 prečkanjem Drevoreda XX. september zbil s svojim dostavnim voz*' lom 36-letni Liviano Longhi. Žaram lažjega pretresa možganov, ran P° čelu in drugih poškodb se bo marala upokojenka zdraviti 20 dni. H 1 ; Sindikati o seznamu tržaških pripadnikov tajne lože «P2» Enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je izrazila globoko zaskrbljenost ob najdbi svežnja z novim seznamom tržaških pripadnikov loži «F2*. Dokument so našli med preiskavo o velikih davčnih utajah in izvozu valute, kar priča, po mnenju sindikatov, o temačnih manevrih, s katerimi nezakoni to bogatijo nekateri »neoporeč ni* meščani, in to kljub hudi gospodarski krizi, ki pretresa naše mesto. Sindikati zahtevajo, naj pri stojne oblasti kar najhitreje u gotovijo odgovornosti utajeval cev. članov lože «P2», ter da se objavijo imena, vsebovana v seznamu. V primeru pa. da bi v seznamu bili ljudje, ki opravljajo javne funkcije sindikati zahtevajo, naj se nemudoma odstranijo. Nenadoma nas je zapustil VITT0RI0 JAMŠEK Pogreb bo danes, 16. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hči Giovanna z možem France-scom, sestra Carolina, vnukinja Marina z možem ter drugo sorodstvom Trst, 16. septembra 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) lože, kot tudi rimskemu sodniku Si-ci. Govori se, da .je v Trstu nastal V noči med torkom in sredo je p?.obja,vl teb v,es.U P^ejšen pre-nekdo opozoril policijo, da se v Ul. 1 p?ahj a.h »‘»dokumenti res tako Denza suka sumljiv tip. Agenti so ko nekaterl ™Pf«iu- pred hišo številko 1 res našli avto 1 J®!°' Preiskovalci zaenkrat mol čijo, namestnik tožilca Drigani je celo odpotoval na dopust. z razbitim okenskim steklom. Nedaleč pa se je skrival 22-letni Giu seppe Rupil iz Ul. Rascovic 5, ki je imel v plastični torbi 37 glasbenih ' • Pri italijansko - ameriškem zdru-kaset, nekaj parov rokavic, ročno ženju so začeli vpisovanja v tečaje uro, volneno jopo in še drugo šaro. Sam je agentom priznal, da je predmete ukradel v štirih parkiranih avtomobilih. angleškega jezikg, ki se bodo začeli 11. oktobra, zaključili pa 31. maja 1983. Vse informacije na sedežu v Ul. Rom« 15. Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče LOJZE BRATAŠEVEC Pogreb bo danes, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Marija, sin Giorglo hči Miranda ter družina Grgič Trst, 16. septembra 1982 Odšel je tja, od koder ni povratka, naš dragi STANISLAV ČERNE Od njega se bomo poslovili jutri, 17. t.m., ob 15. uri. Iz mrtvaške vežice na pokopališču v Kranju ga bomo pospremili do groba. Žalostno vest sporočajo: žena Gabrijela, sinova Stanislav in Dušo, brat Ljubomir, snahi Olga In Lidija, vnukinji Meta In Alija, tašča Ela ter drugo sorodstvo Na željo pokojnega namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Portorož, Tomaj, Kranj, Trst, Gorica, 16. septembra 1982. ZANIMIVA POBUDA ZA LJUBITELJE JOGE OD 21. DO 23. SEPTEMBRA Svetovno znani indijski učitelj bo vodil seminar o jogi v Lipici Za ljubitelje joge oziroma za vse fete, id bi radi kaj več zvedeli o tej prastari vzhodni znanosti, se obeta v septembru vrsta zanimivih Pobud: v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri bo v predavalnici liceja Dante Alighieri v Trstu srečanje s svetovno znanim gurujem Svvami-3em Satyanando Paramahanso. U-c’telj joge, ki je med drugim tudi ustanovitelj »International Yoga Fel-loivship Movement* in «Bihar school Yoga», dveh svetovno pomembni) organizacij za širjenje tega nauka v svetu, pa bo v prihodnjih dneh, od torka, 21. septembra, do četrtka, 23. septembra, tudi vodil seminar o jogi v Lipici. Tridnevno srečanje s praktičnimi in teoretičnimi vajami bo potekalo v hotelu Maestoso, udeležili se ga bodo ftoiiiiiitimiiiiitiMimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiimiriiiiiiiiiniiiiiiiiiaiimiiiiiitiiimtmMiiiitiiiMmiiiuiiiin številni Paramahansovi učenci in sodelavci ter med njimi Tržačan Egidij Baiss, ki je že predaval v Slovenskem klubu in vodil tečaj joge. Tega je lani priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Seminar v Lipici bo za marsikoga priložnost, da se pobliže spozna z jogo, točneje s tehniko Hatha Yoga, ter da dejansko spozna, kaj lahko pravzaprav ta prastara veda, filozofija ali »znanost o življenju*, nudi sodobnemu človeku. O jogi vemo dejansko le malo; nekateri mislijo, da je tuja naši stvarnosti, zavita vsem sredstvo, ki hoče sodobnemu človeku pomagati pri vzpostavljanju ravnovesja med različnimi silami v telesu ter predvsem med čustvom in razumom. Jogo lahko prakticira vsakdo. Ni nujno, da se zaradi nje človek odreče običajnemu življenju, običajnim navadam in vsakdanji prehrani, ali, kot nekateri trdijo, celo telesni ljubezni. Nasprotno: joga služi sodobnemu človeku pri reševanju čisto vsakdanjih problemov, nudi mu umirjenost, uravnovešenost in blaži željo po nasilju in napadalnosti v njem. v temo mistične vzhodne filozofije I Prav zato lahko joga koristi na in da v naš zahodni svet ne spada. Vendar je joga predvsem sprostitvena tehnika, tehnika spoznavanja samega sebe, svojega telesa in svoje duševnosti. Ta tehnika je pred- OBČINA DOLI Pripravljalni odbor N A priredita od 17. do 20. septembra 1982 v kulturnem centru pri gledališču France Prešeren v Boljuncu DAN KMETIJSTVA GOSPODARSKA PANOGA — PROSTI ČAS PROGRAM: Jutri, 17. 9., ob 20. uri otvoritev prireditve z okroglo mizo na temo «Kmetijstvo in prehrana — zadružne oblike služb, poslovanja in predelave*, na kateri bodo sodelovali predstavniki dežel Furlanije - Julijske krajine, Emilie - Romagne in SR Slovenije V soboto, 18. 9., ob 17.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj — ob 18. uri razstava in ocenjevanje grozdja — ob 20, uri predavanje o pridelovanju oljk V nedeljo, 19. 9., ob 10. uri predavanje o živinoreji — ob 11. uri ocenjevanje živine — ob 15.30 nastop godbe na pihala «Breg» iz Doline — ob 18. uri nagrajevanje V ponedeljek, 20. 9., ob 18. uri predvajanje filmov o kmetijstvu — ob 20. uri predavanje o čebelji bolezni «varroazi» Pokrajinska razstava živine, ki jo prireja Pokrajinsko združenje rejcev pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti in tržaške pokrajine — Razstava in prodaja prašičev, kmetijskih in čebelarskih pripomočkov, zajcev, kokoši in ostale perutnine — Slikarska, razstava gozdnih živali — Etnografska in cvetličarska razstava — Sodelovali bodo tudi vrtnarji s svojimi pridelki — Prodaja medu in pristne domače hrane — Pokušnja domačega mleka. Vse dni bo ples z ansamblom ARIES. delu, pri medčloveških odnosih, v osebnem življenju ter predvsem pri spoznavanju samega sebe. Učitelj joge Svvami Satyanada Sa-raswati, ki bo letos gost in vodja lipiškega seminarja in bo podobne tečaje vodil tudi v nekaterih italijanskih mestih, se je rodil na Himalaji, v mladosti pa se je za dvanast let posvetil znanosti joge. Pozneje je veliko potoval po Indiji in tu ustanovil mednarodno gibanje za jogo. Zaslovel je tako še drugod po svetu, kjer so njegovi učenci polagoma ustanavljali samostojne šole za jogo. Naj ob koncu še poudarimo, da je seminar joge v Lipici dostopen vsem in da se lahko zainteresirani prijavijo pri E-gidiju Baissu, Repen štev. 96, ali telefonsko na številko 227119. Tečaji nemščine SLOVENSKO cč STALNO „ ‘GLEDALIŠČE V TRSTU FEDERICO GARCIA LORCA KRVAVA SVATBA v soboto, 18. septembra 1982, ob 20. uri v Kulturnem domu. Razstave V Palači Costanzi se nadaljuje razstava grafik angleškega umetna Toma Phillipsa. Razstavo, ki “° odprta do vključno 19. septem-bra, spremlja film, s pomočjo kakega umetnik razlaga razstavlje 1,3 dela Izleti Društvo slovenskih upokojencev JPoroča, da bo odhod avtobusa za na Dolenjsko danes. 16. t.m., 17.30 izpred sodne palače. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 16. septembra LJUDMILA '“Use vzide ob 6.44 in zatone ob 9.16 — Dolžina dneva 12.32 — Lu-® vzide ob 5.02 in zatone ob 19.12. Jutri, PETEK, 17. septembra , i FRANČIŠKA tenu: včeraj: naj višja temperatu-28 stopinj, najnižja 20.9. ob 18. 25,2 stopinje, zračni tlak 1021,4 ustaljen, vlaga 54-odstotna, brez-eh'je, nebo jasno, morje mirno, tem-^atura morja 22,4 stopinje. . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Beatrice Tassan, 6rnej Kapun, Stefania Maraspin, 9cia Fornasari, Cristian Vascotto. .UMRLI SO: 88-letni Ottavio Mau-*• 86-letna Anna Tevini por. Hof-'*nn, 21-letni Massimo Flaminio, 'letna Antonia Miccoli por. Crisan-; 88-letna Antonia Škerl vd. Carli, '•letni Cesare Giorgi, 94-letni Simeo-J; Ivicevic, 80-letna Maria Pizzamus ?• Stradi, 79-letni Giovanni Semilli, uetni Luigi Brataševec. 85-letna !!°conda Slabus, 69-letni Mario Fio-lto' 67-letni Mario Loi. ‘^{£7 I HOOITk J»5s» SLOVENSKO kV?&STALNCL 'GLEDALIŠČE V TRSTU vabi k vpisu v BALETNO ŠOLO V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidatke in kandidati starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do 25. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Od 17. do 24. septembra vključno bo ■; v nemškem kulturnem centru Goethe Institut v Trstu potekalo vpisovanje v tečaje nemškega jezika. Tečaji so namenjeni tako o-draslim kot otrokom, zainteresirani pa se lahko prijavijo v uradih Goethe Instituta, Ulica Coroneo 15, vsak dan razen sobote, od 17.00 do 19. ure. V novo šolsko leto s starimi skrbmi Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko po odhodu iz šolskega poslopja Mnogi slovenski učenci ljudskih šol. ki so prišli včeraj na prag svojih šol, so našli kar precej novih obrazov med učitelji in učiteljicami. Kar precej osnovnošolskih vzgojiteljic se je namreč v začetku tega šolskega leta upokojilo, tako da so službo nastopile nove učne moči. Na nekaterih srednjih šolah pa je marsikatero profesorsko mesto še prazno, bodisi ker niso bili nekateri doslej še potrjeni oziroma so na bolezenskem dopustu. Vseka- kor pričakujejo, da bodo stvari u-rejene v nekaj dneh. V novo šolsko leto s starimi in običajnimi skrbmi, torej. Nad tisoč dvesto učencev in dijakov slovenskih šol na Goriškem je pričelo včeraj novo šolsko leto 1982 - 83 s tem, da so prisostvovali mašnemu obredu. Šolske maše so bile za o-snovne šole v posameznih krajih, za srednje šole pa v semeniški kapeli v Ulici Alviano. Danes se bo v vseh naših šolah začel redni pouk, seveda z izjemo tistih razredov, kjer ni še urejeno vprašanje zasedbe s strani profesorjev. Nekoliko huje je v tem pogledu na italijanskih šolah, kjer imajo vsako leto v tem času kar precej težav s profesorskimi namestitvami. Tako je bilo tudi letos. Včeraj zjutraj je po glavnih mestnih ulicah kar mrgolelo mladine, ki je bila, kot vsako leto ob začetku šole, kar precej brezskrbna. V veljavi je zimski urnik na avtobusnih progah APT Istočasno s pričetkom pouka na šolah vseh stopenj, je včeraj začel veljati tudi zimski vozni red na avtobusnih progah pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Vozni red je na posameznih progah naslednji: — Gorica - Trsta — odhodi iz Gorice ob 6.40: 12.25 (samo do Štiva-na); 13.45; 17.40 (samo do Štivana). Odhodi iz Trste ob 6.50; 12.40: 13.50; 17.45. Avtobusi vozijo ob delavnikih. — Gorica - Sovodnje — odhodi iz Gorice ob 8.25; 12.25; 13.45 in 17.30. Odhodi iz Sovodenj ob 7.52; 9.15; 13.33 in 14.55. Avtobusi vozijo ob delavnikih. — Gorica - Doberdob — odhodi iz Gorice ob 8.25; 13.45 in 17.40. Odhodi iz Doberdoba ob 7.36; 9.00 in 14.30. Avtobusi vozijo ob delavnikih. — Gorica - Videm — odhodi iz Gorice ob 7.00; 12.30: 13.45 in 18.15. Odhodi iz Vidma ob 17.15; 12.15; 14.30 in 18.00. Avtobusi vozijo ob delavnikih. — Gorica - Gradišče - Romans — odhodi ob 7.05; 7.25; 10.30; 14.30; 19.15 in 20.00. Avtobusi vozijo ob delavnikih. — Gorica - Fiumicello - Gradež — odhodi iz Gorice ob 6.40; 8.30; 11.20; 13.45 in 18.45 (ob delavnikih) ter ob 8.15; 13.45 in 19.30 (ob praznikih). — Gorica - Gradišče - Tržič — odhodi iz Gorice ob 4.50 (ne vozi ob sobotah); 6.40; 7.45; 9.45; 11.30; 12.15; 12.45; 13.45; 16.00; 17.15; 18.45. Omenjeni urnik velja ob delavnikih. Ob praznikih vozijo avtobusi ob 7.45; 12.45 in 17.15. Odhodi iz Tržiča -ob delavnikih ob 7.30; 8.30; 10.30; 13.00; 14.00; 14.30; 17.05 (ne vozi ob VČERAJ ZJUTRAJ PRED OSMO URO Kino MEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Cavana 1, Trg Giotti (Ul. rančiška) l. Largo Osoppo 1, orutti 19. Prosek, Milje. 30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Olierdan 2. Ul. T Vecellio 24. IOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24, k. Milje. LEKARNF V OKOLICI junec: tel. 228-124; Bazovica 226 165; Opčine: tel 2111101. k: tel 225 141; Božje polje k; tel 225 596; Nabrežina: tel 1: Sesljam tel 209 197; Zavije: Nravstvena dežurna služba i .Nočna služba od 21. do 8. ure j, • 732-827. predpraznična od 14. do • Ure in praznična od 8. do 20 ^ tel. 68-441. Ariston 21.00