Poglejte fia Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS list slovenskih rdeUvcev^r Ameriki. kot NA DIH DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA stoj dom osvsmai :: Čitajte, kan Vas nimfli SI Telephone: CHclsea 3-1242 Km Mtuvd as §M«M 1 CUm Blatter September 25th. 194« at the Pott Office a* New York. N. Y„ under Act of CongreM of March 3rd. 1879. No. 128 — Stev. 128 NEW YORK, TUESDAY, JULY !, 1941 — TOREK, 1 JULIJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. NEMŠKI USPEHI PROTI RUSOM Nemci zavzeli Lvov; padec Minska Še ni potrjen. Ruski protinapadi v Besarabiji Poročila o 'bojih v Rusiji si tako zelo nasprotujejo, da ni mogoče dobiti jasne slike zlasti o položaju okoli Minska. Rusi priznavajo, da so nemške oklopne uivizije prebile njihovo obrambno •črto. Nemci so tudi prodrli do Borisova, severovzhodno od Minska ob glavni cesti, ki pelje iz iMinska v Moskvo, toda Rutn so z naglim infanterijskim in aretil'e-rijskim protinapadom nemškemu prednjemu oddelku odrezali zvezo z ozadjem.Ruti so tudi »s svojimi 75-milimeterskimi topovi popolnoma razbili en nemški tančui polk. Rusko poročilo pravi, da so Rusi vstavili Nemce pri Min-sku in Beranovičih ter v predelih pri Dvinsku in Vilni. Odbit je bil' tudi nemški napad a tanki pri Lucku. Rusi pa priznavajo padec Lvova. * Nemci si posebno prizadevajo, da ibi prebili oesto Minsk. Moskva. Napadli so s tanki, toda Rosi so napad odbili, to-(la Nemci so naglo vrgli v boj reze*vo ter pripravili tudi drugo rezervo za novo ofenzivo. Četudi so imeli Nemci velikanske izgutoe so vendar dosegli svoj cilj, da so na enem kraju prebili rusko obrambno črto. Nemoi so včeraj poročali, da se nahajate dve ruski armadi blizu Bialostoka v veliki nevarnosti, toda zadnja poročila pravijo, da so Rusi znatno izboljšali svoj položaj in bodo mogoče celo s protinapadom od rezali nemško armado, ki prodira proti Min»ku, od glavne armade. Po padcu Lvova so Rusi pričeli z močnim proti na pa aom ter so spočetka potisnili Nemce nekoliko nazaj, toda letalska ,pomoč ni bila zadostna, vsfed česar so »e morali Rosi FRANCIJA PREKINILA DIPLOMATSKE ZVEZE Z RUSUO Včeraj je Francija pretrgala diplomatske zveze z Rusijo in je pridržtaila za "izpraševanje" okoli 200 ruskih diplomatskih in konzularnih uradnikov. Ruski uradniki in uradnice se nahajajo v stadionu v predmestju Vichyja. Maršal- Petain in ruski poslanik A. E. Bogomolov sta bila več dni v razgovoru, predno je francoska vlada sporočila, da je prekinila diplomatske cveze z Rusijo. , _ Za vzrok tega svojega koraka'je francoska vLada navedla, da je z vso gotovostjo izvedela, da ruski diplomatski in konzularni uradniki delujejo proti javnemu redu in varnosti Francije. Rusija je prva izmed Nemčiji sovražnih držav, s kiaejal je, da se je Amerika tekom zadnjih šestih tednov precej približala vojni, pohvalil je pa predsednika Roosevel-ta, ker je držal svojo obljubo, da ne bo pošiljaj ameriške armade, mornarice in zračne sile v boj izven deželnih meja, razen v slučaju, da bi bila Amerika napadena. — Nihče pa ne more prerokovati, kaj bo prinesla, bodočnost, — je rekel. — Toda naj se agodi karkoli hoče, Ameriko je mogoče edinole v enem pogledu poraziti. To bi nikakor ne bil vojaški poraz, kajti tega se nam ni treba bati, če bomo primemo pripravljeni. Edin M prftdfftaw.ljala izguba Konec stavke v ladjedelnicah Demon alkohol * j V Atlantic City, N. J., je i T ^ ,, , ~ ... predaval dr. Thoma* J. Mev- ^ paklanda v Calif orni ji peers ix Pasadena, Cal., predsed- da * MWllrtOV, Stone je postal naslednik 79 unmkniti do BM>rke, jugovzho- letnega Cabrlesa E. Hughesa, ki bo stopil danes v pokoj. Kakor Hughes; je tudi Stone iz New Yorka. Oba sta repob- dno od Lvova, kjer je njihova lartilerija slednjih vstavila Nemce. Nemoi poročajo, da so včeraj uničili 250 ruskih aeropla-nov in največ okoli Minska. Glede (Minska ae ni znano, ali so ga NeriKJi že zavzeli, aii ne. Boji se vrfie že vzhodno od Minska, toda Nemci so maj-brže obšli Minsk ter dospeli do ceste, ki pelje V Moskvo. Pri vuem tem pa imajo Nemci še ,vedno okoli 400 milj do Moskve. Minsk je velemesto, . ki ima skoro pol milijona prebival cev. Med temi je 175,000 Židov. Na jugu, v Besarabiji so Rusi zopet zavzeli Tulceo. Več •vesti z južne frotfte ni. > Na severu, na Finskem »o Rusi odbili vse napade finske armade Nemci, ki iz Norveške prodirajo proti Murmansku, so .imeli zelo velike izgube. Tudi v južni Finski, v Kareliji, so bili Nemci vstavljeni. Finci pa silno napadajo trdnjavo Hangoe ob Finskem zalivu. w Vodstvo ruske, obrambe Radio postaja v Moskvi je danes sporoČSbai, da je bil v likanca. - Ko je prišla v senatu ma vrsto potrditev imenovanja, je vstal neodvisni senator Norris iz Nebraske, ki je leta 1925 protestiral proti imenovanju Stone za člana najvišjega so-diščai. Dejal je, da je takrat napačno glasoval ter da sedaj svojo takratno napako poprav* lja. Potrditvi Jack son a nasprotuje sentartor Tydiiigs, demokrat iz Marylanda, ki bo tekom tega tedna javno pojasnil svoje rzaloge. nik ameriške družbe nevropsi-hiatrov. Rekel je, da je v Zdr. državah najmanj en milijon kroničnih alkoholikov in da njihovo število vsako leto naraste za 60 tisoč. — Alkhol je postal poleg sifilisa največji problem ljudskega zdravja in njega posledice 'So skoro istotajko usodne 'kot so posledice nezaposlenosti. — Aretacije pijancev, procesi proti njim, njihova oskrba v bolnišnicah, in blaznicah stane deželo na leto več kot pet tisoč milijonov dolarjev. V to svoto pa seveda ni vštet denar, ki ga potrošijo pijfflflici za pijačo! Dr. Meyers je mnenja, da bi k zmanjšanju tega zla lahko dosti pripomogli zdravniki, če bi svoje bolnike nenehoma o-pozarjali na nevarne posledice zamživanja alkohlnih pijač. Dr. Meyers je imel svoje značilno predavanje na konvenciji American Osteopatic Association. MESA NE BO MANJKALO, — PAC PA PREMOGA Po zatrdilu izvedencev poljedelskega depart* menta ne bo "brezmesnih" dni. — Tovarne refrigerator j ev naj ne višajo cen. Te dni je govoril v Chicagu I Moskvi postavljen Cbrambni jodbor petih mož, čegar predsednik je Josip Stalin, njegov namestnik pa vnanji komisar Vjačeslav M. Moltov. Drugi trije člani tega odbora pa so: maršal Klementi E. Vorošilov, ki je obenem načelnik obrambnega sveta, L. P. Beria, komisar za varnost države^ in Gri-gori (M. Malenkov, generalni tajnik osrednjega odbora komunistične stranke. Tozadevni odlok sta podpisala premier Stalin in Mihael Kalinin, Rusije. predsednik sovjetske Vojna bo dolga Kot pravi vnanji komisar S. A. Lozovski, bo vojna z Neiji-oijo dolga, kar je za Sušijo potrebno, da uniči Hitlerjevo silo. "To je pričetek konca nacij-zirua," je rekel Lozovski.''Dan, ko se je pričela rusko-nemška vojna, bo v bodočnosti za Nemčijo pomenil kot najne-srečnejši dan.'* članov CIO, ki so dne 10. maja zaštrajkali v enajstih ladjedelnicah v bližini San Francisca, sklenilo vrniti se na delo. Njihovi toviairiši, ki so člani Ameriške delavske Federacije, so že pred njimi glasovali za konec štrajka. Ker so tudi drugi delavci že vsak na svojem mestu, bo mogoče obnoviti prodiikcijo v polnem obsegu. Kot znano, imajo ladjedelnice za petsto milijonov dolarjev naročil. Podrob-"hosti pogojev, pod katerimi se bodo OIO mašinisti vrnili na delo, so še tajne. Vsled stavke je zaostala gradnja oziroma poprava 60 ladij. Miasinisti, ki so dobivali pred starko dolar na uro, so zahtevali na uro $1.15 ter dvojno plačo za overtime. Naposled so se zadovoljili s $1.12 na uro ter &• poldrugo plačo za overtime, kar jim je družba ponujala že takoj prvi dan «tavke. ★ Stavka pri Roeblingu V tovarnah John A. Roeb-ling Sons Co. v Trentonu in v Roebling, N. J., bo izbruhnila stavka, ker je odbor za orga- naših narodnih svoboščin ter izguba prilike, da bi mogli svetu kaj dobrega storiti. Nato je začel Hoover pojasnjevati posamezne točke svojega programa. Amerika mora nuditi vso pomoč Angliji in Kitajski, edinole svojega vojaštva ne sme poslati v vojno cono. . Ameriško celino je trefoa v vseh ozirih pripraviti za o-bramibo. Kongres je treba podpirati pri izpolnjevanju j njogovih dolžnosti, poscfbno kar se tiče odločevanja med mirom in vojno. Pri sklepanju miru mora imeti Amerika od-iocilno besedo ter se zavzeti za pod jarmi jene narode. Mirovnih pogajanj se mora udeležiti brez sovraštva v srcu; da se -bo ;?vet lahko zanesel na ohranitev trajnega miru. Poslušalce je opozoril, Ikako je Rusija uničila neodvisnost Litvinske, Latve in Estonske ter kako je napadla Finsko, in dostavil: — Stalin se je poslužil svoboščin demokracije, dat demokracijo -uniči z najuspešnejšo peto kolono, "kar jih pozna zgodovina. Dnevno je pridigoval razredno sovraštvo v Ameriki ter ščuvaj na podtalno vojno proti našim ustanovam. — Če gremo še dalje in se vojne udeležimo ter mogoče tudi zmagamo v nji, bomo zmago zato pridobili, da bo imela Rusija priliko razširiti komunizem po vsem svetu. Takrat bomo že vsaj nehali govoričiti, da so naši sinovi 'žrtvovali svo- M. Clifford Hownsend, izvedenec poljedelskega departmen-ta. Prebivalstvo je potolažil, da se ni bati "brezmesnih" in '"brezmlečnih" dni, ki se jih nekateri še dobro spominjajo izza zadnje vojne. Navzlic temu se bo pa treba omejiti pri nakupu oziroma porabi nekaterih živil, predvsem pa kondenziranega mleka, sira, jajc, svinjine in zeliščnih maščob. Ogromne množine teh živil gredo namreč v Anglijo. Ameriškemu prebivalstvu jih sicer ne bo resno manjkalo, preprečiti se pa bo moralo vsako W-Čzpi>trčbno trošn jO. Kaj lahko se zgodi, da bo nekaterim vzhodnim državair) pozimi manjkalo premoga in ku- rivnega olja. , Bivši governer države Maine, Louis J. Brann, je te dni pričal pred senatnim trgovinskim od-floorom v Washingtonu. Senatorje je pozval, naj bodo Ladje, ki so doslej preskrbovale obalne države s premogom, fcudi v bodoče v obrežni službi. Ce bodo te ladje drqgod uporabljene, bo morala marsikatere mu-nicijska tovarna v novoamgle-ških državah zapreti zaradi pomanjkanja premoga svoja vrata. Ob Mehiškem zalivu so silne muožine surovega olja, manjka pa tankerjev za prevoz. Produkcijska uprava je poskrila 47 največjih tovarn za pohištvo in 16 toyarn, ki izdelujejo refrigeratorje, naj ne draže svojih izdelkov. 2Al UJOČI OČE PIŠE PREDSEDNIKU Roosevelta je prosil, naj ne pošlje svojih sinov na zastarele ladje, kjer bi jih utegnila zadeti i- sta usoda kot je zadela njegovega sina. Rančer Thomas W. Tillery v j ---- Stauffer, Ventura okraj, Cali-fornija, je rekel, da je poslal predsedniku Rooseveltu pismo naslednje vsebine: — tMoj sin Thomas Winslow pi v vojaško službo. — Tom je toil za svojo domovino zaslužen mož. §edem let si je vztrajno in zvesto prizadeval, da je postal strojnik Tillery se je ravnokar zadušil' prvega razreda. Tudi Vi imate v podmornici 0-9. Umrl je na'sinove, ki služijo v obrambni i zatal nama je še edini sin, ki bo meseca julija dovolj star, da vsto- prostore. Tam jim bo mogoče, '•e bodo napadeni, v boju s sovražnikom častno umreti, ne pa. da bi jih napravila nemočne njihova lasfuai vlada. ponska v vojno, bo to dvojna ffitler se bo boril nesreča za Anglijo. Japonci ^ naciii bodo -razpršili svoje ladje po j vseh sedmerih svetovnih mor- William Patrick Hitler, 30 jih in uničili še več a/ngleslke- i letni nečak nemškega kancler-ga materiala. V tem sfeuicaju bi1 ja, ki je dve leti potoval in Amerika ne mogla več pošiljati Angliji svojih ladij in letal, ker bi jih potrebovala za obrambo svoje kustne obali. Po Hooverjevem zatrdilu, bi Nemčija ali Amerika potrebovali desei, let za zgraditev transportnih ladij, s katerimi bi prepeljali svoje armade preko Atlantika. Dr. Quo se je vrnil na Kitajsko Dr. Quo Taj-Či, ki je zastopal devet let Kitajsko pri angleški vladi, je dospel v Čunking, kjer je takoj nastopil svojo novo službo. Imenovan je bil namreč za vnanjega ministra kitajske nacionalistične vlade. Dr. Quo velja za enega najsposobnejših evropsko vojno. Ako gre Ja- kitajskih diplomatov. predaval po Ktaoiadi in Združenih državah, ' je prostovoljno vstopil v kanadsko armado ter je bil te dni poslan v Anglijo. W. P. Hitler, ki smatra svojega strioai za "največjega ško dljivca sveta", je dospel pred dvemi leti v Ameriko b svojo materjo, Brigito Hitler. x Dežnik za pismonoše Fred Klaasen v Hutchinson, Kansas, je iznašel dežnik, ki se ga bodo baje pismonoši s pridom posluževali. Dežnik bo pritrjen na. torbo, tako da bo imel pismonoša obe roki prosti. Klaasen je dal svojo iznaQ* več bondov in znamk. Odgovori bodo povedali, kaj po menja novi obrambni hranilni program za posameznika in za ves narod. DEFENSE BOND QUIZ Vpr.: "Ktaj je F. S. Defense Savings Bond? Odg:: Ta bond je dokaz, da ste vladi Združenih držav posodili za obrambo dežele. Vaš bond nosi.obresti po 2.9% na leto, ako se drži ao zrelosti (-deset let.) , , Vpr.: Zakaj naj bi kupil Defense Bond ? Odg.: Zato, ker denar govori. Za diktatorje pomeni od--vek. Zato bi bilo res potrebno, da bi še drogi demovi podali' svo je statistike, nakar bi knjeli slcnpno številko, ki bi predstavljala naše narodne bogastvo ali investicijo v cJoven-smeniki naše velike volje in misli. Danes je Aaša skrb, kako bomo vodili le narodne institucije. Da#to je vprašanje, o katerem bo morala razmišljati federacija slovenskih do- ni kov, -ki nimajo istega zani manja za naša narodna svetila Čas hiti, treba bo oživeti zanimanje in vero v te domove, treba bo našim delničarjem dopovedati, da je delnica naš narodni darcek, ki smo ga plačali radi svoje narodne zavesti. Koliko drugih institucij smo skoro na enak način podprli, toda nikoli ne povprašujemo, koliko i-e nam bo povrnilo v bodočnosti. Če smo gradili naše domove na nedobiSkanosni podlagi, potem .ne smemo pričakovati prevelikih dobičkov. Zanimati bi se morali danes, in zapoznelih, iz salonov vra-oa jočih se gostov. Policistova dolžnost je, po-gledtajti, kaj in kako. Počasnih korakov se bliža, upajoč, da ga bo ženska opazila in -zbežala. V tem slučaju bi imel mir in aa pričo bi mu ne biio treba hoditi. Toda ženskta kriči, poskuša hripavo peti in maha z rokama. Nekateri v gruči se ji smejejo, drugi jo pomilujejo. Šele ko 90 policist zgrabi za roko, utihne. — Vaše ime T — jo vpraša policist okorno. Počasi izdavi iz sebe ime in priimek. — Kje stapiujetef Ženska molči. Kaj naj odgovori, ker nima stanovanja. Policist zapiše "Brez doma'' — S čim se bavite? — poizveduje. -— Kaj je vaš poklic? Ženska se zdrzne in ga strahom a pogleda. Nato ošine s srepim pogledom radovedneže, in zašepeoe policistu tako glasno na uho, da jo vsi slišijo: — Kar tri pikice napravi . . . Svojevrstna odredba: V moderni armadi imajo najnevarnejšo nalogo vojaki, ki skačejo iz letal. Res so o-premljeni s padali (paragon),-toda včasi se padalo ne odpre, in telebniti na zemljo iz višine par tiso č čevljev, ni malenkost. Prve tozadevne poskuse so delali Eusi, v sedanji vojni jih kako bomo vpeljali našo mla- ?a Nemci prakti?no izrabl^a" dino /v te domove, da bo spo- ^L štovala delo naših rok ter z za-1 ameriška armada ima vestjo an ponosom prevzela na- polk skakalcev, ki je stafiijo-še delnice kot našo duševno V nekl JtKni državi- V dedovimo. (Nadaljevanje ha 4. str.) ŽEGHANJE . !Pri slovenski £ar,i sv. Cirila v otfew Yorku bo p ril^pdnjo nedeljo 6. julija žegnanje. Prav gotovo bo ob tej priliki prišlo k «Uovenski ^v. maša mfciogo fa-ranev in tudi drugih. Zato prosim pevfcf in Jfovke.. da vsi pridete, da tenVbolj svečano pro-i-'lavimo praznik farnega pa-trona. I. HSnde, onganist. i^illllllllillll^^^ STi^OVANJA V najem se.dajejo stanovanja, obstoječa iz treh sob, s centralno knrjavo, vročo vodo in električno nusvetljavo. 'Nizka cena od $24 So $35. — Superintendent, 403 W. 18th ST., NEW TOfe ctTY. . ■ i a S S Najboljši prijatelj vnesrea SLOVENSKA NARODNA] PODPORNA JEDN0TA r ' > , ' ■ » 4. BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letiK od 16. do 50, in otrolce do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 premoženje : sa.ooe,ooo.oo Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega taymka društvaSNPJ Glavni stan: 2657^59 S. Lawwfele Ave.. Chicago, 111. J . polk sprejemajo Je prostovoljce, >čvrste, neustrašene in telesno povsem zdrave mlade može. Predno je pa v poTk sprejet, mora prestati težko in svojevrstno preizkušnjo. Prostovoljec, ki pa mom že nekaj časa služiti v armadi, se pripelje na samotno železniško postajo. Postaja je v dolini, kempa skakalcev je pa na visoki planoti. S postaje do kempe je štiri ure hoda. Prostovoljec i-m& ves dan časa hoditi do kempe. Toda hoditi mora sram. Za razmislek oziroma premislek ima dovolj časa. !Lahko se vrne. Častnfki in podčastniki ne bodo niti omenili njegovega povratka, kajti v tem slučaju bo poslan k dru-gemo polku. Tovariši ne bodo shitili, da še je skesal. Ko dospe v kempo, mu ©d-Važejo prenočišče in mu nekaj dni ne dajo nobenega dela. Neovirano sme hoditi sem in tja, opazovati letala in svoje bodoče tovariše, kako skačejo iz njih. Po enein tednn si oprta padalo in sede s častnikom v ae--oplan, ki'ga pilot požene par tisoč Čevljev visoko. Takrat odpre častnik vrata in mu začne prigwrairjati, naj skoči. Lepo in mirno'mu prigovarja. Prostovoljec se opri-jemlj^ držajev ob vratih in se pripravlja lia skok. — Nič hudega, nič posebnega, — mu prigovarja častnik. Prostovoljec se he more in ne more odločHu Naslednjega dne se ponovi U sta igrat Ce pa tudi naslednjega dne ne sokči, veli častnik pilotu pristati. Na trdflh tleh mu izroee prejšnjo obleko in dokumente ter železniško karto do kakšne in-fanterijske kempe, kjer bo odslužil svoj vojaški rok. V kem-pi padalcev ne sme več prenočiti, niti stopiti ne sme več v njo. In ko pride na novo postojanko, ve le višji častnik, odkod so ga poskH. JPega pa nikomur ne pove. "G L A 9 9 X* 0 D - le« Twi F Tuesday, July 1.J341 WTXID. V E JT*N PANČO AtllLULOV.- Bolgara je bila lepa'in boga- ko so jo počesali in jo nadiša-tn* dva niza svetlih dukatov je vati z najdragocenejšim diša-nosila okoli vratu. Njene sinje vami. se je naglo obrnila Lft si oei, okrogle in čiste, iso bile ka- z nohti razpra>kala lica. Ko kor fina ažurna svila. » j je »vezir zagledal njen krvaveSi Bolgara je bila lepa in vit- obraz, je zapovedal, naj jo za-ka: pnijetfno je dehtelo njeno pro in drugega dne umorijo na Tehnika včeraj in danes te'o. ki ga je vsako nedeljo o-kopala v Marici. Veliko mla-deniioev je že prosilo za njeno javnem trgu. Usodna ura »e je približala. Vse mesto se je zbralo na mo- roko. A oče ni privoli'!, da bi risen. Pripeljali so Bolgare* se hči, ki je bila stara komajlz ra^puBeenimi la^ani, ki so ji petnajst let, tako zgodaj omo-; kakor pajocdan zagrinjali rar 7Ha. Bila je njegova edinka. A kje; je bila n41adenka, ki bi kakor ona skrbela za očetovo lilšo, ki bi vstajala s soncem in pometala po hiši in dvorišču, či-tila hleve in pripravila zajtrk, potem pa do sončnega zahoda vezla? Bolgara je pela. Vse pesmi jc vedela, pesmi o žetvi, o košnji in o prvi ljubezni. Ko je ob nedeljskih večerih pela, je bila njena hiša polna starih in mladih ljudi, ki >o jo priŽli poslušat. Vsako leto je postajate Bol- mena, in z rokami zvezanima na hribtu. Bila je »mirna. NSti mišica na njenih licih ni vz{re-petala. Stopila je na lesen oder, pogrnjen z rdečo preprogo. Marin. je pokleknila, pobesila glavo in se za sekundo ponmditla ob misli da se bo kmalu njena ki i pomešala z rdečo barvo preproge. " Komaj slišno, kakor v sanjah, je zavzdihnila. "Oce, me vidiš/' je zamr-mrala kakor v molitvi. -Potem je zaprla oči da ne bi videla več noža, ne jezdecev, ne p-ara vise večja in lepša. Nje- tkoče pogledov, ki so bili uprti nc ime je slovelo daleč po deželi. Ko je pela na dvorišču, je veter nosil nje® gla^-oez polja in -doline tja do planin. Ko pa je utihnila, ji je zaklical sosed : * "Se poj, Bolgara, dal ti bom s\oje srce! ** In drugi: '-Dal ti bom življenje, — poj'*' In tre ji: "Vse *«voje -Zlato, vse bcodo!" "Svobodo f" *4 Da, meni in vsem, ki so zaprti v tvojih vlažnih ječah." ~ Vezir je pobesil glavo. Baz-m2šljal je. Razmasijal je dolgo,* dolgo. "Dobro," je rekel nazadnje in jo doligo gledal. Bolgara je pela. A v njeni pesmfi ni bilo ne sence ne spomina o nekdanji brezskrbnosti. Vezir jo je poskušal. Žalot ga je zajela, ko je videl v dull r. .Traikijo in arabske konje, požgane vasi in beden narod. In v njem se je zbudila vest, studil se je človek. ^Dovolj," je za vpil. "Preteklost j*e ne da popraviti, a osvobocfil bom1 vw PoMi!M Tn Bolgara je po petih letih - po petilh stoletjih — zopet videla domače sence, osvobojeno po njeni kjrvi in njenem tnaljenju. vanjo. Sonce je zahajalo. Zlat prah in mrak je padal na mesto «ni-naretov in greha . . . Krvnik, iilad ^-erkez, je z^raljil njene lase, ji nagnil glavo nazaj, pograbil nož in pogledal svojega gospodarja. Vezir je hladno vprašal: "Se ne ketsaš, Bolgara t" "Česa!" "Nespametnega početja." "Xe,"" je rekla ponosno. "In smrt ti je ljubša od zabav. od sonca in življenja?" "M)a!" "Potem — Pustite jo!" je napovedal vezir in zamahnil z roko. "O, lepota, ne umre! Njeno lice tee bo .apet zacelilo, nazadnje se bo vdala" je misli! vezir in si z naslado božal brado. . "Razvežite ji roke!" Zaprli so jo v najbolj oddaljen saraj, da ni videla, ne slišala nobenega človeka. Tako je Bolgara preživela, da je danska vlada te dni Ipet let, ki so se ji odela dolga nkinila prepoved prodaje drv kakor pet stoletij, ne da bi kdaj za gorivo; koli govorila, pela ali videla, je Rusija trertji največji človeka. Z žalostjo je misilla P*odocent bombaža na svetu; času svojega nastanka daleč od praktične izvedbe, so postajale polagoma vodila tehničnega razvoja. Drugo dejavno vlogo ima v tehniki mož. ki ga navdihujejo želje njegovega Časa. in potrebe, da bi koristii' svojemu ljudstvu in deželi. Tn je bila v svetovni zgodovini pred Vc-em vojna tehnika,, ki prinašala najrazličnejše izume. fTežko js- odločati, da-li je storil za človeštvo več učenjak v svoji delaivnici ali mož, ki deluje v praksi. Toda ne eden ne drugi ni mogel svojžh odkritij in izumov stresti kar iz rokava. Samo z napornim delom je mogoče obema dosegati uspehe. Zmogljivost teh mike, pred vsem tudi olajšanje težkega telesnega dela, je zadala tudi Si vi jen ju držav mnogo novih problemov. Če v nekih krogih menijo, da skuša industrializacija pregnati človeka od dela, je to seveda zmota, kajti vsak tehnični napredek ne oajšuje samo dela- temveč ustvarja tu d i mnoge nove. delovne možno sti. Ekio izmed najvažnejših funkcij v tehničnem življenju zavzema podjetnik, ki dandanes ne bi smel stremeti samo za dobičkom, temlveč bi n|u moralo biti na srcu tudi to, da dvigne tudi življenjsko stopnjo rvojih delavcev. S tem dviga tod i v sojo proizvodnjo. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI-KALUE. Emil Adami*—16 JUOOSLOVANSKOI NARODNIH PESMI rm mrikl xbor......................... Sest narodnih pesmi u m- tki zbor .................... M Sest narodnih pesmi u ten! xbor ...................J# NflTF. 7A Kl.AVfR All t \ fr T SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA _ PO JEZERU KOLO ..... M M »not Ventodttl—Sest meSanih IN Me&KIH ZBOROV ..... ferdo JoTuee-Di MLADIH LET, Pet «to opazovalcev, razvrščenih vzdolž Sueškega prekopa in ob gibali jeaera Amer, ob-oroženili z enim ^umrarivocev- na ^vojo izmučeno domovino. Rane na njenih licih fto se bile zacelile. In zopet jo je dal vezir pripeljati predee. ProsiH jo je, naj mu poje. Razveseli moje grče, Bolgara po tolikih nemirnih letih." "Kaj mi boš dal *uito?" Lepa knjig* > kulturna »oolanka; i jI itce . . . (Finigar) ii vrata v oak donite, Z J VI VIRI Spisal IVAN MATIČIC DED — je 10030 otrebll, xaral OČE— jo Je pMtjal in |kdal bojno njeno KnAsa Je oje v rat en ppa delo. Tt»di če je vdovec z otroki, se more zglaaiti, ka jti otroke imam rada. Kdor misli Tesno, naj takoj v prvem pismu priloži plifeo, ki pa naj ne bo stara. Iščem že-z njo \ nina aafto, ker tukaj ni aobene- ter jo izpopolniti do najvižje fatopnje. Neka Ahmericanka, ki ima na^arže več nego dovolj časa, ga Slovenca. Ponudbe je podati na: "Nevesta", c. Of Glas Naroda, 216 W. 18th StJreet, New York City. T ClTATELJn — Ostalo nam je' še nekaj Blaznikovlh Pratik za leto 1941. Ker je že sredi leta in bi šle v popolno izgubo, smo pripravljeni jih čita&eljem poslati, ako pošljejo nam deset centov v znamkah za pokritje poštnine in pošiljaiRih stroškov. — Knjigarna "Glasa Naroda" '•tl LAB WZBDDZ«-Mew Toil fTuesHay, July 1, 1941 OSPOD iz K0N0PIŠTA Napisal: I. WINDER. 34— ^Nadvojvoda j-- prebral brzojavko, jo podal grofu in j el spet iutro hoditi od okna dc vrat . " Drevi se odpeljeva na Dunaj.'* je odredil. "Z brzim vlaKom,- K4 se zmerom voziva ž njim. Pripravite vse! Mor-) dj se Lama bivanje raztegne. Tn zdaj mje pustite samega! Premišljevati moram, nujč-t narj me ne moti. Samo če bi prišlo l aj novega z Dunajs. me takoj obvestite!" (j; of je oidkl. Fianc Ferdinand je nadaljeval svoj ne-ckončn; 3preh;>d po srbi. . 4 Zdaj pa mirno, mirne premislimo,M si je ukazal. 4*AUr-nj premh'ijujmo, brez razburjenja v miru lahko človek vsako reč boije preudari. lore; kako je to. Mirno premislimo. Najprej moram vedeti — r.f, ne tako. Neka,} je gotovo: ce- Nova dognanja o spolnih -snoveh—- Organizmi imajo to poseb- nam pojavlja kot kvalitativno nost, da se pojavljajo v dvojni ločena moškost in žeik-kost. "izdaji." Spolno razdelitev or-j Xioaitev po spolih ni torej nič g?.ni®mov na'etimo mied vsema absolutnega, tciurveč je 'le rela-živimfi bitji z izjemo bakterij, tivna. V bistvu obstoji le sp!o-ki nintajo niti jedra v živi, in šna spolnost. Iz nevtralne o-modrih alg. Ni oudno, da je plojevalne snovi je nastala pod ob koncu sedemdesetih let prej-j učinkom svetlobe ženska in mo-šnjega stoktja nastalo več ne-jška spolna ."nov. go -to teorij o spolncsti in o-1 Tako so prvič omogočili fizi-ploditivi, ki so bile vse bolj ali ološko-kemično umevanje oplo-manj fantastične. Se do naj- di-tve. Kajti obstoje mno^ razlogi, da temelji spolno življenje ne samo nižjih bitij, temveč tudi višjih in najvišjih (bitij na istih snoveh. novejšega časa so menili, da pri niištjih bitjih in sicer tudi tam, kjer se že dogaja oploditev še ni (spolijosti. To je zmota. saijevV je mriev. To drž:. Na kakšen način je umrl, je vse eno. ak ga je srčna kap ali kij drugega — vse eno je. V^eka-Voi jc nrtev. Po zrkorra je zdaj papa prvi na vrsti na prestol. Ako ho ;e. se more odreči meni v korist. More, ne mfara. Če te oareč.\ sem jaiz prihodnji avstrijski cesar. Toliko nepo-t.eimega sva govorila drug z drugim, toliko nezmisla, po ©€tni dan je znierom 20. .yumja manj 3 je 56, torej bo papanu dne 30. julija 56 let! S svojo belo »rado je videti starejši. S trdim klobuku,n m široko bp]o ovratnico, ki ja adaj zmerom nosi, ;e podoben staremu va-skemru učitelju. Prav za prav, ali je 56 let visoka slaro«t? .Mer* se zdi silino star. V teh letih Wovek pič ne more več misliti na to, da bi zasedel prestol. Bog ve. koliko časa bo cesar živel, tako čvrst je še, kaj lahiko da jih ueaka 70 ali še več, recuwo 70. to pomeni, da bi prestolonaslednik šeie čez onajst let postal cesar. Oez enajst let nb bom ure! 3f> Ln nekaj čez. To bo že čedna starost. A papanu bi jih Lilo čea enajst It t 67. Torej povsem nemogoča stvar prestolonaslednik, k: - 67 le*i še ni na vi*ti. To mjora sam tuli vedeti, to je gotovo že zdavnaj preirtislil. — Moj Bog, kako *em črnogled. P»p3 mi ne bo hotel n^protovati. Saj vendar -e — oh ne! Jezus Marija, kje morem upati, da ve, kaj se skriva v meni T Tera nihče ne ve, niti mama ne. Nihče, nihče z»va duin ne na vse.n svetu Vsak misli, da sem mlad nadvojvoda, kakor vsi dragi,, (nihče ne ve. kdo sem v resnici In jaz sem — ali mar jaz vem? Čutim pa, tako strašno jasno outim ^e davno, da jo nekaj v meni, nfckaj, česar nihče ne sluti, n^kaj kar me bo storilo velikega, mene i n državo, ako mi da Bog pri .ko, da poknlem, kaj je v meni. Pnw gotovo, prav gotovo je mora. cesarievič samo zato umreti, da stopim jaz na njegovo mesto m izvršim veliko nalogo, ki mi je namenjena po božji v.lji. Le to je, da tega nihče ne ve! Tec,a pač nihče ne ve. A to morda ni najvažnejše. Ja le jxz vem — to je najvažnejše. Kako naj napravim, kakšen bodi začetek in kako naj se lotim vise reči, tega še ne vem, to gc bo ic pokazalo, to bom nagonsko uganil, če je re« v meni drai cot-m. V teh htih, ki jih je cesarju še preživeti — stoj! Za to j- še časa. Casa. cn.xa! Zdaj je treba premisliti kaj moram jatn steriti Ali me bo ceear poklical v avdienco! Ako me ne pokliče v avaienco — to bi bilo slalbo znamenie! Ako n* pokliče - to bi bilo dobro. Tedaj bi bi a stva^r bržkone ze od loot na mem v korist. Gledati moram, da napravim do. ber vti... Morda me iona z-, bebca, torej mta moram dokazati, da nirern bobe2. Dokaaati - dokazati - v petih minutah ah v nojho.jsem primeru v ZiM ure, ne morem seveda ničesar dokaza vi. In dobrega vtisr ne delam, to mi je znano Ne znam tako lepo govoriti, kakor marsikdo, ki je mnogo mani vreden o^ men«. Da hi rvsa j vedel, kaj me bo vprašal. Mor da P^y^ vse docela pieprosto in naravno, morda mi samo joreče: Odslej si ti prstolonaslednik, ravnaj se po tem nauči se kar moči mnogo." To je mogoče. Morda me-sploh ne bo me vpraševal, vsaj jutri ne, ko bo še ves potrt od nesreče Ta ko hitro se ne more rponu-či. Morda se odloči vse to šele kasneje, šeJe po pogrebu. To b* bilo strašno. Toliko časa čakati o i1 ločitve — ffrozhol % Mo- ua mi brzoj:,vi papn že zdaj, še pred mojim odhodom da ,e Odreče Gotovo se bo odrekel, saj drugače ne more biti. J.iz bom gotovo ze nradno prestolonaslednik. > Bodoči oe^ar Pvstro-ogrski. Boiioei cesar! To mi je (bliilo menda že ves ca« usojeno. In zdaj tudi vem, zakaj sem bil zmerom tako u-^ Je ^ar r.e ne eme popro- staciti, biti mora sam in saiii mora ostati — To je bilo usoje no, nebo je tako bvelo, le nisem vedel, zakaj je tako in f?™ ^ Pot^ba. «'Warjevic bi bil prav teko nepripraven za vladarski pok'.c kakor - na primer Oton. Bog je že v^ z^Io pametno m primarno uredil in naprej določil. To šele zdaj iz pre vidim. In jaz čmogledec sem mislil da moje uvijenje nima smi6ln in da moje življenje ni vredno, da Z,TUU ^aj vem, čen*. živim in zakaj sem tak, ki sem. iNadaijeranj« prihodnji«.} Znani nemški geolog prof. Max Ha rt man iz Berlina je prav te dni govoril o novih u-gotovitvah getle tega vprašanja. V zadnjih treh letih so v a?gah im morskih jezikih, glivah, morskih zvezdah, črvih, polžih, školjkah in enestanio-niih bitjih ugotovii lsnovi oplo-jevalne hormone, ki pojavljajo v štirih različnih oblikah, čeprav so v sebi enotne. V sodelovanju tflh snovi obstoji jtonu/ki zahteva splošni princip spolnosti in INOZEMCI Z ZAČASNIMI VIZAMI SE MORAJO JAVLJATI ČETRTLETNO. SLOVENSKI UMETNIK ■H ^ViVB plojevanja. ki je videti tako preprost. Danes poznamo tudi kemično naravo teh spolnih snovi: to so rumeno rdeča barvila žefrana. Povsod sta dve snovi, ki sta spolno različni in sicer tudi tam, kjer v bitjih še ni opaziti «polnih rafclik. Stvar je zelo zanimiva. Če postavimo dotlej temne stanice v svetlobo, postanejo te prej negtibne stanice gibne. V svetlobi se tvori tedaj snov, ki jih dela gibne. Zgoščeni filtra! ki ga lalhko pridobkmo iz nje, je barvilo in sicer je istovetno s kroceinom v žefranu. Obe snorvi imata isti učinek. Filtrat ■učinkuje še v razredčenosti 1 proti 250 bilijonom, to se'pravi, da zadostuje en molekul te spolne snovi, da postane stani-ca gibna. To gre pa daleč preko vsega, kar naim je znano o učinkovitosti vitaminov in hormonov. Moške spolne stanice pa morajo biti gibljive, če naj poiščejo ženske spolne stanice. Vse zavisi potem od količinskega sodelovanja trste četvo-rice oblik oplojevanja hormonov. Kajti na zadnje so le kvantitativne razlike, kar se Attorney General Robert H. Jackson je naznanil, da je bilo dosedaj priposlanih registriranim Lnazeancem več kot 4,900-000 potrdilniih listkov. Ob tej pirliki je generalni pravdnik j zopet opozoril vse inozemce, ki Ko tukaj vsled začasnega dovoljenja, naj se ravnajo po zada se taki inceenici morajo prijavljati pi iseljeniški in naturalizacijski oblasti fvsake tri n^esece. Tudi je spomnil, da nedr-žavljani, ki so spremeni'li svojo adreso, morajo prijaviti to j premeirlbo tekom tpetih dni. Tiskane dopisnice v to svrho so brezplačno na razpolago v vsakem poštnem uradu. Nekateri inwsemol niso še dobila svoje potrdihie listke o registraciji. Ti so dvojne vrste — oni, katerih tiskovina ni bila pravilno izpolnjena* in oni, ki so se prd elili, pa niso t