Delavec ima pravico in dolžnost, daje obveščen o dosežkih. svojega dela in rezultatih drugih delavcev ter-organizacije, kjer združuje delo• LETO LVIII GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlle * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje ★ pprditad KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * rfcliKUAK CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ★ CELJSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec ★ STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina ★ INTERNA ŠT. 2 - 1988 BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD Iskanje najboljših rešitev Doseženo stopnjo soglasja bo potrebno v javni razpravi utrjevati z izboljševanjem in dograjevanjem ustavnih dopolnil pa tudi z iskanjem novih rešitev na podlagi sprejetih kriterijev ustavnih sprememb. Javno razpravo je treba zasnovati in organizirati tako, da bo mobilizirala delavce, delovne ljudi in občane k odpravljanju slabosti na gospodarskem področju in h krepitvi učinkovitosti političnega sistema kot Celote in da se bo po vsebini vključila v druge aktualne družbenopolitične aktivnosti (npr. temeljne kandidacijske konference v postopku za izvolitev predsednika predsedstva SR Slovenije in nosilcev posameznih dolžnosti v skupščinah družbenopolitičnih skupnostim skupščinah sisov, ki jim spomladi poteče dveletni mandat). Javna razprava je tudi zelo pomembna priložnost za nadaljnjo intenzivnejšo utrditev političnega sistema na vseh ravneh, zlasti v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za okrepitev politične volje de- lovnih ljudi in občanov za spopad s slabim gospodarjenjem in inflacijo. Težiščno vlogo v javni razpravi morajo imeti družbenopolitične organizacije, tako zaradi same izvedbe inusmer-janja javne razprave kakor tudi zato, da še v večji meri in celoviteje opredelimo in uveljavimo vlogo subjektivnega dejavnika v naši družbi in njegove naloge za boljše delovanje političnega sistema. Tako Ido javna razprava dopolnila tudi ocene in predloge iz kritične analize, ki je opozorila, da številne slabosti v delovanju političnega sistema izhajajo iz nedoslednega uresničevanja ustavne vloge družbenopolitičnih organizacij in premajhne integrativne vloge subjektivnega dejavnika zlasti na nižjih ravneh družbenega organiziranja. Posebno mesto v javni razpravi morata imeti znanost in stroka, zato se mora socialistična zveza posebej zavzeti in omogočiti čim širšo in'poglobljeno razpravo v strokovnih društvih in njihovih zvezah ter v znanstvenih institu- cijah. K posebej poglobljeni razpravi je treba spodbuditi tista strokovna društva in znanstvene institucije, ki lahko prispevajo tehtna mnenja k dopolnilom, ki zadevajo družbenoekonomski sistem in odnose. (Odlomek iz programa politične aktivnosti V javni razpravi o osnutku ustavnih dopolnil, ki ga je sprejelo predsedstvo RK SZDL Slovenije) INVENTURA V DE GOVEDOREJA -FARMA PODLOG Po dobri stari navadi vkljub trimesečnim periodičnim obračunom še vedno na koncu leta temeljito pregledamo rezultate poslovanja v preteklem letu. Rezultate analiziramo in na osnovi doseženega pripravimo plan dela za naslednje leto. V lanskem letu smo krepko presegli fizični del. planirane proizvodnje, saj smo pri 485 kravah realizirali proizvod-njo 2,953.912 I ali 6.095 I mleka po kravi. Za večjo proizvodnjo nismo porabili nič več delovnih ur, niti bistveno več krmil. Tudi pri kvaliteti mleka so bili storjeni premiki na bolje, zato smo pričakovali tudi boljše .rezultate pri finančnem obračunu. Napisal sem pričakovali, toda žal ne tudi realizirali, saj so stroški naše proizvodnje naraščali bistveno hitreje, kot pa so se dvigovale odkupne cene mleka; Delavci na farmi smo storili vše, da bi bili rezultati boljši kot v preteklem letu. Vse najboljše krave smo čredili v skupine po hlevih, izbrankam z več kot 30 litri mleka na dan smo potem prebirali resolucijo Zveze sindikatov Jugoslavije, sklepe novosadskega plenuma CK, Sklepe sindikatov Jugoslavije, sklepe problemske konference SZDL. Pričakovali smo, da bomo S to šok tera-pijo dosegli še večjo proizvodnjo, toda izkazalo se je, da so naše krave politično neosveščene in na obljube ne reagirajo. Zato smo jim povečali obrok krme in jih pričeli trikrat dnevno' molzla, ta konzervativna metoda je potem' dala želene rezultate. Znova se je izkazalo, da je moč doseči boljše rezultate zgolj in samo z več dela. Molzniki so za tretjo molžo žrtvovali dobršen delež časa za malico, ki je sedaj skrajšana na 10 minut, to pa nas zopet uči, da moramo odstopiti s pridobljenih pozicij, če želimo doseči boljše rezultate v količini in kvaliteti. ■ V celotnem kmetijstvu; tako hmeljarstvu, poljedelstvu in govedoreji so fizični rezultati nad planiranimi, medtem so finančni v obratnem sorazmerju. Ob inventuri je prav, da se vprašamo zakaj je tako. (Nadaljevanje na 2. strani) 8. februar France Prešeren, danes je tvoj smrtni dan Ran tvojih bolečine so se umirile. ..., A nikdar tvojih pesmi večne sile Ne bodo utihnile, Slovenec in zemljan!!! Cvetijo v srcih, dajo vonj izbran, Enakost z narodi sveta so v nas vzbudile! Ponosno nam Zdravica buri žile, Resnica je postal tvoj davni san: Enotno, v slogi se za dom borimo, Širok pogled nam meri stran neba, Enakost vseh ljudi bo naša himna! Razpihajmo še bolj humanega duha, En dan kulture v vse dni raztegnimo, Na; vlada pamet sredi dobrega srca!!! m g. Povedal je: Sava Vujkov, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo je dejal, da smo lani uvozili 40 milijonov litrov mleka..., da že od 1960. leta stalno uvažamo mleko in mlečne izdelke in da je danes povprečna mlečnost na kravo v Jugoslaviji komaj nekaj več kot 1.700 litrov letno. Za to sramoto ni nobenega opravičila. IZ VSEBINE 2. stran: 3. stran: 4. stran: ' 5. stran: 8. stran: 10. stran: 11. stran: 12. stran: Priznanja za zvestobo Hmezadu Strokovni izpiti pripravnikov v letu 1987 KVIZ - Mladi in kmetijstvo Velik poudarek zelju in repi ^Varstvo zelja Mehurjavost ali ehinokokoza Kmečka hiša, Ta presneti pustni čas Ljubiteljem rekreacije Nagrade novoletne križanke PRIZNANJA ZA k*™,™* 10 let ZVESTOBO HMEZADU mStSm Za 10, 20, in 30-letno zvestobo Hmezadu in njegovim pravnim prednikom so ob zaključku poslovnega leta 1987 bila podeljena priznanja. KMETIJSTVO ŽALEC DS Skupne službe 10 let 1. Marta Smrdelj 2. Lidija Habjan 3. Jelka Kopitar TOZD Kmetijstvo Latkova vas 10 let 1. Frančiška Drolc 20 let 1. Ivanka Zadravec 2. Bara Štekovič 3. Agata Kranjec 4. Elizabeta Gotar TOZD Kmetijstvo Petrovče 10 let 1. Zoran Živkovič 20 let 1. Vilma Svečak 2. Josip Svečak TOZD Kmetijstvo Petrovče — DE Kmetijstvo Vrbje 10 let 1. Rozalija Vidaček 20 let 1. Elizabeta Pepevnik 2. Mila Šumečki 30 let 1. Ivan Piki TOZD Kmetijstvo Petrovče — DE Kmetijstvo Arja vas 10 let 1. Matija Pačandi 2. Ivan Perinovac 20 let 1. Jože Kumperger TOZD Kmetijstvo Petrovče - DE Kmetijstvo Celje 10 let 1. Božidar Horvat 2. Danica Jakopovič 3. Mihael Kralj 4. Ema Antolin 30 let 1. Jože Kopinšek KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE DS Skupne službe 10 let 1. Anica Dajnko 2. Petra Krebs TOZD Kmetijstvo 10 let 1. Edvard Majcenič 2. Edvard Gajšek 3. Franc Svetelšek 4. Franc Polajžer 5. Ivan Žerak TOK Kooperacija 10 let 1. Jožefa Jakopina 2. Rudolf Tkalec 3. Sidonija Korpar 4. Anita Lorger 30 let 1. Zlatko Kunst 30 let 1. Anton Urbančič 2. Cilka Udovič KZ DRAVA RADLJE DS Skupne službe 20 let 1. Justina Rogina 2. Alojz Hauzer TOZD Gostinstvo Podvelka 20 let 1. Mihaela Brek TOZD Prevoz 10 let 1. Vinko Hafner 2. Branko Kašman 20 let 1. Jože Popič TOZD Kmetijstvo Radlje 10 let 1. Ema Potnik 2. Friderik Leitinger 20 let 1. Danijela Nabernik TZO Kmetovalec Vuzenica 10 let 1. Jelka Praprotnik 2. Boža Ošlak 3. Miro Vodušek 4. Gretka Kraker 5. Martin Mazgan 20 let 1. Marija Javornik 2. Marija Bačič 30 let 1. Božidar Praprotnik VRTNARSTVO CELJE TZO Tabor 10 let 1. Zdravko Golob TZO Polzela 30 let 1. Ivan Poteko 2. Ivan Kolšek KZ SLOVENSKA BISTRICA 10 let 1. Anica Golob 2. Jožica Koren 3. Marija Šincek CELJSKA MESNA INDUSTRIJA DS Skupne službe 10 let 1. Zdenka Razgoršek 2. Marija Koštomaj 20 let 1. Vida Sumrak TOZD Maloprodaja 10 let 1. Doroteja Pilih 2. Franc Kolar 3. Emilija Dernač 20 let 1. Ida Cimperman 30 let I. Peter Plešnik TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov 10 let 1. Marjan Šabec 2. Marija Žganjar 3. Danica Bincl 4. Romana Hribernik 5. Franc Jančič 6. Farko Korošec 7. Jožica Ogrizek 8. Zdenka Bele 9. Antonija Kolar 10. Verica Žužek II. Ivan Dečman INVENTURA V DE GOVEDOREJA - FARMA PODLOG (Nadaljevanje s 1. strani) Za fizične rezultate nam je jasno: delali smo več in bolje. Sprašujem se, ali obstoja v naši državi industrija, kjer bi lahko organizirali 65 dnevno delo nepretrgoma v 12 umih izmenah in to v izmenah od 2. zjutraj do 14. ure in od 14. ure do 2. ure zjutraj? Verjetno bi že po enem tednu takšnega dela delavci odšli pred skupščino in ne vem kam še, pri nas pa je to del normalnega delovnega procesa. Za takšno delo niso bile deljene udarniške značke, niti posebne pohvale, marveč le osebni dohodki, ki so še zmeraj nekaj odstotkov manjši kot v industriji. Zamišljam si, kako bi izgledalo naše glavno mesto, če bi se mi odločili skupaj z zadružno zvezo oditi pred skupščino. S seboj bi vzeli tudi naše krave, ki so pokazale svojo politično neosveščenost. Pa naj nam tam pojasnijo, zakaj za več in boljše delo' ne moremo dobiti tudi več dohodka. Že davno smo se odpovedali tedenskemu počitku, odpovedali smo se praznovanju Novega leta, prvega maja, dneva republike, letos še večjemu delu malice, pristali na nižje plače. Kaj lahko še storimo? Pozivamo vse delavce, da nas posnemajo, morda bo potem ustvarjen tolikšen dohodek, da bo lahko tudi kmetijstvo pravično prodalo svoj znoj. Morda bo le prevladalo mišljenje, da bolj kot supersonične avione, puške, tanke in topove potrebujemo hrano, ki je je iz leta v leto manj. Morda bi naši politiki namesto po Afriki in Aziji raje potovali po naši lepi Jugoslaviji, se zamislih nad praznimi hlevi in opuščenimi njivami. Morda, bi se jim bolj kot Palestinci zasmilili starčki, ki kljub sedmim križem rijejo po zemlji, medtem, ko njihovi otroci v mestih prejemajo pomoč za nezaposlene. Potem verjetno ne bi bili prisiljeni poklati politično neosveščenih krav in s tem za 20 % zmanjšati količine pridelanega mleka. Otroci bi lahko še naprej pili pravo pristno mleko namesto godlje iz mlečnega prahu, s katerim smo pred nekaj leti napajali teleta in krmili prašiče. S temi pobožnimi željami zaključujem to inventuro in obljubljam, da se bom z jezikom in peresom še trudil, da po opravljenem delu storim vse kar je v moji moči, da mesarski nož ne bo posegel v našo čredo. Pri tem pa računam na pomoč vseh zainteresiranih, vendar pomoč v materialu, ker se iz napisanega vidi, da moralno politična ne zadostuje. Lep pozdrav Srečko Čater 10 let 1. Milena Soline 2. Ema Zupanič 3. Dušanka Cobanovič 4. Franc Trbovc 5. Dragica Arzenšek 20 let 1. Emilija Žuntar 30 let 1. Marija Rozman KZ SAVINJSKA DOLINA DS Skupne službe 10 let 1. Jožica Prislan 2. Jožica Kukec 3. Ivana Korber TZO Braslovče 10 let 1. Vinko Jagodič 30 let 1. Pavla Krajnc TZO Gotovlje 10 let 1. Nika Golavšek TZO Petrovče 10 let 1. Dušan Andelkovič 20 let 1. Anton Siter 2. Matija Tratnik 3. Štefka Škoberne TOZD Združena hladilnica 10 let I. Franc Zupanc DO JATA 10 let 1. Milan Karadžič 2. Edo Jurman 3. Tatjana Mrak 4. Aleš Wabra 5. Mahmed Krestič 6. Zinka Snoj 7. Janez Lončar 8. Pavla Lončar 9. Dragica Jovanovič 10. Anton Tratnjek II. Franc Uršič 12. Živojin Gušič 13. Kristina Štupai 14. Janko Žurga 15. Rajko Šuštar 16. Miha Košir 17. Franc Tršinar 20 let 1. Franc Janša 2. Dušan Cunja 3. Šalih Velič 4. Marija Ocepek CELJSKE MLEKARNE 10 let 1. Stanija Šikman 2. Anton Čebular 3. Rozalija Štabus 4. Jože Jerebic 5. Stanislav Rančigaj 6. Tomislav Pavlič 7. Zlatko Krajnc 8. Anton Šeligo 9. Kalist Štekovič 10. Cvetka Doberšek 11. Angelca Klapšič 12. Berislav Knežič 13. Marjan Kostanjšek 20 let 1. Olga Zavašnik 2. Franc Karo 3. Stanko Skrabar 4. Zvonko Duras 30 let 1. Franc Naglič STROJNA ŽALEC DS Skupne službe 10 let 1. Mira Zore 2. Romana Breznik 30 let 1. Janez Dajčar 2. Majda Marinko TOZD Grames 10 let 1. Anton Cizej 2. Ervin Dolinar 3. Franc Sorčan 4. Jernej Kapitler 30 let 1. Ivan Sedminek TOZD Proizvodnja kmet. mehanizacije 10 let 1. Janez Florjan 2. Zdravko Pečarič 3. Marjan Povše 4. Marjan Ropotar 5. Branko Robič 6. Jože Špitaler 20 let 1. Ivan Komerički 2. Stanislav Drolc 3. Silvester Pikelj HMEZAD EXPORT - IMPORT 10 let 1. Kristina Cizej 2. Irena Petrič 20 let 1. Ljudmila Kovač MINERVA ZABUKOVICA 10 let 1. Miran Štravs 2. Ivan Salobir 3. Franc Polšak 4. Jože Rednjak 5. Ciril Naprudnik 6. Romana Pernovšek TAJFUN PLANINA PRI SEVNICI 10 let 1. Rupert Baumkirher 2. Ivanka Deželak 3. Zdenka Doberšek 4. Marjan Doberšek 5. Branka Gračner 6. Vojko Kocman 7. Magda Krajnc 8. Hedvika Lončarič 9. Konrad Polšak 10. Anton Uduč 20 let 1. Jože Špan 2. Stane Špan GOSTINSTVO - TURIZEM ŽALEC 10 let 1. Janez Čremožnik 2. Metoda Velečič 3. Antonija Ocvirk 4. Elizabeta Šekoranja 5. Zdenka Robič 6. Danica Potočan 7. Erna Nemevšek 8. Slavica Ocvirk 9. Jože Ocvirk 10. Ivan Podveržen 11. Ljudmila Uratnik 12. Mira Grm 13. Tatjana Žafran 20 let 1. Mihaela Rebec AGRINA ŽALEC DS Skupne službe 10 let 1. Ludvik Kos 2. Marija Černe 3. Irena Rak 4. Mojca Serdoner 5. Milan Hrovat 20 let 1. Ivan Turnšek 30 let 1. Jožica Pirnat TOK Mega 10 let M Franc Rezar 2. Ignacija Slemenjak TOZD Sadeks 10 let 1. Jasim Dafič 2. Momir Pejič 3. Stevo Kuljanin TOZD Transport 10 let 1. Karolina Kočevar TOZD Maloprodaja 10 let 1. Milan Ašenberger 2. Anton Balon 3. Franc Presekar 4. Alojz Jager 5. Jože Čebular 6. Zdenka Cokan 7. Rezka Prosen TOZD Veleprodaja 10 let 1. Cvetka Turnšek 2. Henrik Malgaj na 3. Franc Pregrad 4. Veronika Kapus 5. Mirjana Lazič 6. Werner Pešec 7. Valter Kompan HMEZAD INŽENIRING 10 let 1. Štiglic Valentin DS INTERNA BANKA 10 let 1. Lidija Marčen 2. Jožica Šanca 3. Peter Gominšek STROKOVNI IZPITI PRIPRAVNIKOV V LETU 1987 Stopnja zahtev. Zap. št PRIIMEK IN IME DO-TOZD STROK. NAZIV II. 1. Tomaž BELOGLAVC ST-PKM obdelovalec kovin 2. Friderik BREZNIK ST-PKM obdelovalec kovin 3. Ivan KNAFELC ST-PKM obdelovalec kovin 4. Sandi KRAMER ST-PKM obdelovalec kovin 5. Marko GLAVNIK ST-PKM obdelovalec kovin SKUPAJ 5 IV. 1. Anita LONČAR KZSd-ŠE prodajalec 2. Marjeta OCVIRK KZSd-GO prodajalec 3. Srečko BRUMEN KZSd-PR prodajalec 4. Klementina KRMELJ AG-MP prodajalec 5. Branko CIMPERMAN KZSd-BR prodajalec 6. Aleksandra MALGAJ CMI-MP prodajalec 7. Davorin TAJNŠEK AG-MP prodajalec 8. Milena PUSOVNIK CMI-MP prodajalec 9. Stanko LEBENIČNIK CMI-MP mesar 10. Sandi KOREZ CMI-MP mesar 11. Dušan SINKAR CMI-PMMI mesar 12. Tadej UDOVČ ML mlekar 13. Milica MARKAČ GT kuhar 14. Marjana VOH GT kuhar 15. Pascal ROGL GT kuhar 16. Erika GRADIŠEK KKŠ kuhar 17. Matjaž GOROPEVŠEK GT kuhar 18. Magdalena ROMIH KKŠ-TOK kuhar 19. Darja OREŠNIK GT kuhar 20. Mladen SVRŽNJAK GT natakar 21. Suzana STEBERNAK GT natakar 22. Matjaž CVERLIN GT natakar 23. Mojmir SMOLEJ GT natakar 24. Slavica POKLEČKI SM kmetijec 25. Martin MUR KŽ-PE kmetijec 26. Marcel PROSINEK VT vrtnar 27. Primož SKOČIR VT vrtnar 28. Anton STERMECKI VT vrtnar 29. Tomaž KRAMER ML vrtnar 30. Vitomir URŠIČ ST-PKM strojni ključavničar 31. Rudolf MASTNAK ST-PKM strojni ključavničar 32. Janez VIPOTNIK ST-PKM strojni ključavničar 33. Slavko ŠPRAJC KKŠ-KS strojni ključavničar 34. Andrej JECL KKŠ-KS strpjni ključavničar 35. Igor MALOVŠEK ST-PKM strojni ključavničar 36. Milan ČADEJ ST-PKM strojni ključavničar 37. Marjan KUKEC ST-PKM strojni ključavničar 38. Jože JANČIČ ST-PKM strojni ključavničar 39. Viktor LABOHAR ST-PKM strojni ključavničar 40. Robert RAČEČIČ ST-PKM orodjar 41. Jože ŠIPEC KKŠ-KŠ mehanik kmet. strojev 42. Srečko VALENČAK KKŠ-KS mehanik kmet. strojev 43. Peter HOSTNIK KKŠ-KS mehanik kmet. strojev 44. Uroš BERGLEZ ST-GR avtomehanik 45. Aleksander SAKELŠEK ST-GR avtomehanik 46. Roman VASLE ST-GR avtomehanik 47. Matjaž DOSEDLA ST-GR avtomehanik 48. Boštjan CAJHEN ST-GR avtomehanik 49. Miran SKOK ST-GR avtoelektričar SKUPAJ: 49 V. 1. Andrej TROBIŠ KŽ-PE kmetijski tehnik 2. Aleksander TURK KKŠ-TOK kmetijski tehnik 3. Marjeta BEVC 1 KKŠ-K kmetijski tehnik 4. Marija KRUMPAK KKŠ-K kmetijski tehnik 5. Andrej GOŠNJAK KKŠ-K kmetijski tehnik 6. Anton PUŠNIK KKŠ-K kmetijski tehnik 7. Darko KRAJNC KŽ-PE kmetijski tehnik 8. Matjaž PUR KŽ-LV kmetijski tehnik 9. Marjan BRINOVEC KZSd-DSSS kmetijski tehnik 10. Slavko LIKOZAR KŽ-PE kmetijski tehnik 11. Uroš PRISLAN KŽ-LV kmetijski tehnik 12. Melita MAJER SM kmetijski tehnik 13. Matija BLAGOJEVIČ KŽ-LV kmetijski tehnik 14. Marjan ŠKAFER K kmetijski tehnik 15. Bernarda FELICIJAN K kmetijski tehnik 16. Roman POTEKO KZSd-TR kmetijski tehnik (Nadaljevanje na 4. strani) STROKOVNI IZPITI PRIPRAVNIKOV V LETU 1987 (Nadaljevanje s 3. strani) 17. Levin OPARENOVIČ 18. Josip TANKO 19. Damjana RANČIGAJ 20. Miran KOVAČ 21. Vilma ŠTUMBERGER 22. Irena GOMINŠEK 23. Zdenka ZIKOVŠEK 24. Angela KOŠIČA 25. Lilijana VINCEKOVIČ 26. Zvonka SERDONER 27. Darja VOZLIČ 28. Alenka HUŠ 29. Alenka JOVANOVIČ 30. Barbara TERŽAN 31. Sabina TERŽAN 32. Alojzija GUČEK 33. Jožica POTISK 34. Suzana ZUPANC 35. Jadranka LESJAK 36. Cvetka SILOVŠEK 37. Tatjana CERJAK 38. Aleš KOKOT 39. Franc ČRETNIK 40. Zdenko MASTNAK 41. Stanko PLANTAK 42. Barbara MAROVT 43. Romana BASTL 44. Tomaž SKALE 45. Tea DRUŠKOVTČ SKUPAJ: 45 VI. 1. Jolanda ŽELEZNIK AG-MP ekonomist 2. Brigita JAZBEC KKŠ kmetijski inženir 3. Irena VIZJAK VT kmetijski inženir SKUPAJ: 3 vn. 1. Matjaž KOS AG-DSSS dipL ekonomist 2. Alenka ULAGA RC-DSSS dipL ekonomist 3. Irena ŠTIMAC ML dipl. biolog 4. Marjeta BIZJAK KZSd-TZO BR dipl. kmet. inženir 5. Majda ŠIRŠE AG-VP dipL kmet. inženir 6. Martina ČETINA- KŽ-PE dipL kmet. inženir SOPOTNIK 7. Vojko GOLAVŠEK KŽ-PE dipL kmet. inženir 8. Peter VRISK KŽ-PE dipL kmet inženir 9. Ljudmila MUZLOVIČ KKŠ-TOK dipL veterinar 10. Matjaž KRANJC RC-DSSS dipL inž. računalništva SKUPAJ: 10 SKUPAJ: H. stopnja: 5 IV. stopnja: 49 V. stopnja: 45 VI. stopnja: 3 VH. stopnja: 10 SKUPAJ: 112 V preteklem letu je opravljalo strokovni izpit 112 kandidatov vseh stopenj zahtevnosti; na II. stopnji je uspešno opravilo strok izpit 5 kandidatov ali 4,4 % na IV. stopnji je uspešno opravilo strok izpit 49 kandidatov ali 43,7 % na V. stopnji je uspešno opravilo strok, izpit 45 ali 40,3 % in na VI. in VII. stop. je uspešno opravilo strok, izpit 13 kandidatov ali 11,6 % Splošno mnenje posameznih izpraševalcev, članov komisij je, da je znanje kandidatov dobro, bolj so seveda podkovani na strokovnem področju, nekaj težav pa so imeli s splošnim delom - poznavanjem samoupravne organiziranosti SOZD in tudi s pravicami in dolžnostmi delavcev v združenem delu. Tako je moralo ta del strokovnega izpita ponovno opravljati šest kandidatov, vsi pa so bili v drugo uspešni. Glede na srednjeročni planski akt za obdobje 1986-1990, ki predvideva porast deleža kadrov s VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe od 9,8 % na vsaj 13,3 %, predstavlja delež le-teh v letu 1987 pozitiven premik. Seveda ob ugotovitvi, da so se delavci v svojih DO tudi zaposlili. V primerjavi z letom 1986, ko je opravilo strokovni izpit 100 pripravnikov, od tega kar 21 z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pa lahko lanski rezultat vrednotimo tudi nekoliko drugače. Podrobnejše analize uresničevanja kadrovsko-štipen-dijske politike za prvi dve leti srednjeročnega plana v tem trenutku še ni moč posredovati, saj na končno podobo vpliva tudi vrsta drugih faktorjev kot npr.; študijski ciklus, ciklus pripravništva, zaposlovanje delavcev, ki so opravili strokovni izpit, uspešnost študija delavcev, ki študirajo ob delu, fluktuacija delovne sile in še kaj. Podrobnejši analizi in spremljanju uresničevanja planskih usmeritev na področju kadrov in izobraževanja na vseh stopnjah strokovne zahtevnosti bo v prihodnje v sodelovanju s strokovnimi delavci namenjen velik del našega dela Sodelavcem, ki so uspešno opravili strokovni izpit čestitamo in jim želimo veliko ustvarjalnega dela, uspehov in dobrega sodelovanja v delovnih sredinah v katere so se vključili. Zahvala velja seveda tudi njihovim mentorjem, ki so jim s posredovanjem strokovnega znanja in izkušenj v veliki meri pomagali pri njihovem uveljavljanju (vključevanju...). Programer izobraževanja Niko Veber, prof. soc. Udeleženci 2. šole za hmeljarstvo za mlade kmete na IHP Žalec. Šolanje traja od decembra do srede februarja. KVIZ - Mladi in kmetijstvo Tudi letos HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec prireja v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Žalec kviz - Mladi in kmetijstvo Teme, na katere bodo tekmovalci odgovarjali, so; - Čas za rešitev gozdov se izteka - Delo ZSMS po kongresu 1986/87 - Krompir - Bio vrt - Splošna prehrana živali - Osemenjevanje svinj v kmečki reji Literaturo sta določila Komisija za kmetijstvo pri RK ZSMS Odbor za mlade zadružnike pri Zadružni zvezi Slovenije, vprašanja pa bo sestavila strokovna komisija KZ »Savinjska dolina« Žalec. Kviz bo v soboto, S. 2. 1988 ob 19. uri v Hmezadovi dvorani v Žalcu. Med kvizom bo potekal kulturni program, po kvizu zabava. Prisrčno vabljeni VSI, ki vas iz naštetih tem kaj zanima. KOORDINATOR AMZ; Matej ČULK Pšenica je kljub muhasti jeseni lepo ozelenela zaradi tople zime. ML veterinarski tehnik KZSd-BR veterinarski tehnik ML mlekarski tehnik ML mlekarski tehnik KKŠ-TOK kuharski tehnik SM vrtnarski tehnik VT vrtnarski tehnik KŽ-DSSS ekonomski tehnik VT ekonomski tehnik ST-DSSS ekonomski tehnik MI ekonomski tehnik DSSS ekonomski tehnik El ekonomski tehnik AG-DSSS ekonomski tehnik KŽ-DSSS ekonomski tehnik IB ekonomski tehnik KKŠ-DSSS ekonomski tehnik ML ekonomski tehnik GT komercialni tehnik El komercialni tehnik RC-DSSS programerski tehnik RC-DSSS programerski tehnik KKŠ-KS strojni tehnik MI strojni tehnik ST-PKM strojni tehnik KŽ-TK kemijski tehnik AG-UP gimn. maturant RC-DSSS gimn. maturant ML gimn. maturant TROKOVN! milini m Ilirska Bistrica Velik poudarek zelju in repi Sedemnajstega decembra lani je bilo organizirano zborovanje vseh pomembnejših pridelovalcev, predelovalcev zelja in repe in trgovce z njima. Vsi prisotni smo bili enotnega mnenja, da je tako množičen in kvalitetno organiziran zbor zeljarjev bil enkraten v Jugoslaviji. Udeležba vseh pomembnejših oseb, ki se poklicno ukvarjajo s to problematiko iz Slovenije in Hrvaške kaže, da zanimanje močno raste in da smo vsi zainteresirani, da to hrano pripeljemo na višji nivo v pogledu kvalitete in količine. Zbor je trajal ves dan. Deljen je bil na več delov in sicer: na strokovno posvetovanje o pridelavi zelja in repe, na tehnologijo kisanja, na pripravo in pakiranje kislega zelja, sarme in repe, na pomen kislega želja in repe v pre- O pridelovanju strniščne repe sta podali najnovejše načine Katarina Kastelic in Tatjana Stupica z Biotehniške fakultete Ljubljana. Omenjeno je bilo, da je kisla repa poleg kislega zelja pomembna zelenjava v zimskem času. Pridelovanje strniščne repe je v Sloveniji že tradicija Repa se ugodno dopolnjuje v kolobarju, ugodno vpliva na strukturo zemlje in na mineralizacijo organskega gnojila, ki ga zaorjemo z repo. V Sloveniji sta poznam dve sorti strniščne repe: Bazeni kisarne v Ilirski Bistrici. hrani in na samo praktično degustacijo kislega zelja. Organiziran je bil tudi ogled zeljarne KZ Ilirska Bistrica. Organizacija je bila v rokah KZ Ilirska Bistrica, Zadružne zveze Slovenije, Poslovne skupnosti za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnine v Sloveniji, uredništvo tednika Kmečki glas in žena zadružnic iz KZ Ilirska Bistrica. V strokovnem delu pridelave je bilo veliko govora o hibridih o kvaliteti semena. Kritično se je ocenjevalo selekcijo v semenarstvu. Služba se je tu uspavala tako, da v zadnjih letih ni bilo nobenih napredkov po vprašanju napredka kvalitetnih lastnih semen. Pred leti smo bili najmočnejši pri izvozu kvalitetnih sort semena repe, ki. smo ga v velikih količinah izvažali celo v Holandijo od koder danes dobivamo hibride. Danes poznamo samo hibride z uvoz a in nekaj starih domačih sort, ki se že izrojevajo. Mgr. Milan Žolnir z Instituta za HIP Žalec je podal vso problematiko varstva s poudarkom na najnevarnejše bolezni in škodljivce ter varstvo pred njimi. Zelo pomembno je vedeti, katere pripravke je strogo prepovedano uporabljati pri varstvu zelja. Z ozirom na intenzivno gnojenje s hlevskim gnojem je vzporeden problem varstva zelja pred pleveli. kranjska repa in varaždinska repa Kazalo bo tudi pričeti s tujimi sortami, če bomo želeli ponuditi zunanjemu tržišču, ki je zelo zahtevno glede kvalitete. Ing. Slavko Zgonec je podal problematiko varstva repe pred boleznimi in škodljivci in tudi varstvo pred pleveli. Direktor zeljarne Mrežnica iz Oguli-na je podal praktično izvedbo kisanja in pakiranja zelja za sarmo. Omenil je, da se glavice za sarmo izbirajo že na njivi. Glavice ne smejo biti lažje od 1,5 kg tako, da bodo te glavice pozneje, ko bodo spakirane, težke ca. 1,1 do 1,2 kg. Seveda morajo biti cele, zdrave, zbite, brez ovojnih zelenih listov, brez znakov bolezni, Kisanje se vrši v plastičnih ah betonskih bazenih, ki imajo svoje dobre in slabe strani. Vsekakor imajo prednost tisti bazeni, ki so vsaj 3/4 svoje višine v zemlji, ker je s tem doseženo, da temperatura pri kisanju zelja manj varira, posebno na stenah bazena in s tem se doseže enakomernost zorenja v času kisa-; nja. Kot zanimivost je bilo omenjeno, da je ta pojav pri malih količinah v gospodinjstvih, kjer se uporabljajo male posode s tanko steno. Ob takih stenah je zelje manj kislo, oz. je pokvarjeno. Preprečimo ta pojav tako, da posodo, v kateri kisamo zelje, obložimo z izolacijskim materialom (stiropor, itd.) tako, da preprečimo izgubo temperature, ki se pojavlja ob vrenju - kisanju zelja. Za sarmo se rabi 5 kg soh na 100 litrov vode, temperatura naj bo 10 do 12 "C. Vrenje traja tri do štiri tedne. Željama v Ogu-linu skisa 5.500 ton svežega zelja, od tega 2.000 ton sarme. V razpravi je bilo tudi vprašanje kvalitete kisle repe. Izkušnje kažejo, da je pri kisli repi zelo važno vprašanje pri pridelavi gnojenje, izbor kvalitetnega semena in sorte. Po izkušnjah kisarne v Ogulinu se pokaže, da tudi vrsta soli lahko vpliva na barvo kisle repe, posebno če je sol močno jodirana. Predstavnica Ete Kamnik tov. Ana Rok je predavala o pripravi in pakiranju kislega zelja in repe za prodajo. Posebno je poudarila probleme pri vlaganju v kozarce. Jadranka Ojstrički je podala celotno problematiko rdečega zelja. Prehrambena industrija Varaždinka je v letošnjem letu pričela eksperimentalno proizvodnjo rdečega zelja Omenila je, da se bistveno proizvodnja rdečega kislega zelja ne razlikuje od poznane proizvodnje zelenega kislega zelja. Rdeče kislo zelje vsebuje velike količine vitaminov, posebno še v surovem stanju. Zato se priporoča v prehrani kot surovo v solati, ker v takem stanju zadrži vitamine v celoti. Poznano je tudi, da uravnava prebavo. Ker je zelo dekorativno rdeče zelje, je njegova uporaba vedno večja. Prof. Jožica Štruk s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje je predavala o pomenu kislega zelja v prehrani. Zelje so že poznali pred našim štetjem. Zelje je visoko cenil že Kolumb. Če ne bi uživali njegovi mornarji kislega zelja, bi dobili skorbut Do nedavnega smo ga pri nas zapostavljali. V kulinariki igra zelje pomembno vlogo v zdravi prehrani človeka. Tega se premalo zavedamo. Zelje nima velike energetske vrednosti. V svežem zelju je 50 mg vitamina C, v kislem pa polovico manj, ker del vitamina C preide iz zelja v zelnico (zeljna voda). Zato se proizvajalcem kislega zelja daje vzpodbuda in v premislek, da bi z zeljnico bolj gospodarno ravnali in jo ponudili potrošnikom v za to primerni embalaži in s tem prispevali k bolj zdravi prehrani. V zeljnici je veliko hranilnih snovi, mlečno kislinskih bakterij, ki pospešujejo prebavo in uničujejo razne škodljive bakterije v črevesju. 150 g kislega zelja, zaužitega na dan, zadovoljuje fiziološke potrebe našega organizma. Vitamin C v zelju je enakovredni vitaminu C v limonah in pomarančah. Kislega zelja rte peremo pred uporabo, da ne izperemo hranilnih snovi. Sveže in kislo zelje predolgo termično obdelujemo in s tem zgubljamo na vrednosti, energiji in času. Prva degustacija kislega zelja je bila leta 1979 v Žalcu. Od takrat dalje so degustacije vsako leto. Rezultati so posebno zanimivi pri izboru sorte semena, posebno sedaj, ko je obilica sort na razpolago iz tujine. Zaključke dosedanjih degustacij je objavila dr. Mihaela Černe, ki je dala tudi sugestije in smernice za v bodoče pa tudi kot vedno prevzela vse v zvezi z letošnjo degustacijo. Na zboru je bilo sprejetih več pomembnih zaključkov in sicer: Poživiti delo selekcijske službe v cilju pridobivanja lastnih kvalitetnih sort semena zelja in repe. Slovenski in hrvaški proizvajalci se moramo povezovati pri naročanju embalaže od enega dobavitelja, ki bo kvaliteten in najcenejši. V ta namen bo dobrodošla strokovna pomoč institutov. Poenotenje strojev za pakiranje v cilju najkvalitetnejših in najcenejših tudi pri tekočem vzdrževanju. Strokovno povezovanje posebno pri novitetah, ki se pojavljajo v tej panogi. Izmenjava tehnoloških dosežkov. Enotno propagiranje pri potrošnji zelja, oziroma prehrani z zeljem in repo. Tu so pripravljeni vsi prispevki tudi del sredstev za enotno propagando. Ne samo zaradi onesnaževanja okolja željam kaže rešiti tudi problem uporabe zelnice kot visoko kvalitetnega napitka v prehrani. Končno lahko ugotavljamo, da je bilo to srečanje izredno koristno za bodoči razvoj željarstva. Sama struktura prisotnih kaže na veliko zanimanje in reševanje kompleksne problematike. Omeniti moramo, da so bili prisotni tudi pomembnejši kmetje kooperanti, ki so prav tako dali v diskusiji prispevek zboru, da je potekal zelo ustvarjalno in strokovnjaško. Žene zadružnice iz KZ Ilirska Bistrica so skuhale in spekle ter razstavile številne kulinarične dobrote iz zelja. Ob teh dobrotah je ob zaključku stekla tudi sproščena beseda o ostali problematiki. A. L. V razpravi je bil iz varstva najpomembnejši prispevek, ki ga objavljamo v celoti: Milan Žolnir, Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec VARSTVO ZELJA GOLŠAVOST KAPUS,NIC (Plasmodiophora brassicae) je glivična bolezen, tipična za severnejša področja, pojavlja pa se tudi pri nas. Glivica okuži korenine ali pa spodnji del stebla. Zaradi tega korenine tipično odebelijo. Včasih se vse korenine spremenijo v gmoto golš. Zunanji listi venijo in odpadajo. Rastline hirajo in v ugodnih razmerah za razvoj bolezni propadajo. Škode so katastrofalne predvsem, kadar se okužijo sadike že pred presajanjem. Če pride do okužbe po presajanju, rastline ponavadi ne propadejo, pridelek pa je vseeno lahko zelo zmanjšan. Po nekaterih navedbah so okužbe po presajanju celo nepomembne za pridelek. Okužba je v naših razmerah malo odvisna od toplote, saj je mogoča med 9-30 "G. Zelo pa je odvisna od kislosti tal in se pojavlja le, če rastline rastejo v kislih tleh. Ugotovili so, da okužba pri pH 7,2-7,5 ni mogoča Odločilni dejavniki za pojav bolezni so zato predvsem prisotnost spor v tleh, voda in kislost tal. Varstvo: Sorte in hibridi so različno občutljivi, zato si lahko pomagamo z izbiro odpornejših sort in hibridov. V naših razmerah se je pokazal kot občutljiv predvsem kultivar hisepta. Izredno je pomembna priprava zdravih sadik. Sadike moramo zato pridelovati tam, kjer že najmanj 5 let ni rastlo zelje in zemlja ni bila zapleveljena z zelju sorodnimi pleveli. Direktno varstvo v nasadu, ko do okužbe že pride, ni mogoče. Kjer se bolezen pojavi, najmanj 6 let ne moremo gojiti zelja, v tem času pa moramo tudi zatirati plevele iz družine kružnic. V tem času tudi apnimo, da dosežemo pH več kot 7. Novejše izkušnje kažejo, da je vsaj nekaj časa mogoče nadaljevati z gojenjem zelja, če njivo enkrat meliora-tivno poapnimo in zatem sadimo enega od odpornejših kultivar jev. PLESEN KAPUSNIC (Peronospora brassicae) je pri nas manj pomembna bolezen. Bolezenska znamenja se lahko pojavijo že na klič-nih listih in prvih pravih listih. Na teh se pojavijo oglate pege, na spodnji strani peg pa se oblikuje siva prevleka tro-sonoscev s sporami. Močno okuženi listi se sušijo in odpadajo. Okužba je lahko tudi sistematična. V takšnih primerih rastlina uvene. Sistematična okužba lahko ostane prikrita in povzroča slabo rast, ki jo radi pripišemo slabi prehrani. Pozneje med rastjo pri nas bolezen ni nevarna V zaznavnem obsegu se pojavi jeseni na zunanjih listih glav, ki jih moramo zaradi tega odstraniti. Ugodne razmere za razvoj bolezni so, ko so nočne temperature 8-16 'C, dnevne pa ne več kot 24 °C in, ko je relativna vlažnost zraka visoka. Varstvo: Proti tej bolezni je učinkovita večina fungicidov, ki so sicer učinkoviti proti peronosporam. KAPUSNA ŽILAVKA (Xanthomonas campestris §| Bacterium campestre) sicer utegne biti zelo resna bolezen, pri nas pa doslej še niso opazili večjih škod. Bakterija, ki povzroča to bolezen, lahko okuži zelje ob vzniku, ves čas rasti, pa tudi v času shranjevanja. Mlade okužene rastline propadejo. Pozneje se na listih pojavljajo rumene ah rumenorjave pege, žile počrnijo, okužen del lista med žilami pa dobi značilen pergamentast videz. Okužene rastline krnijo in ne naredijo glav ali pa so glave majhne. Na prečnem prerezu kocena je prevodno tkivo temno obarvano in v poznejših stadijih razvoja bolezni sluzasto. Pri nas se bolezen mestoma pojavlja, ko zelje dela glave in zaradi tega potem glave gnijejo. Bakterije prezimijo na okuženih ostankih rastlin. Bolezen pospešuje toplo in vlažno vreme. Varstvo: Ko se bolezen pojavi, ne moremo storiti ničesar. Sadike pridelujemo na površinah, kjer 5 let niso resle kapusnice. Uporabljamo le razkuženo seme. Škodljivci prenašajo bolezen, zato jih redno zatiramo. Zelje ne gojimo na istem zemljišču vsaj dve leti. Dobra oskrbljenost tal s kalijem povečuje odpornost rastlin na to bolezen. SUHA TROHNOBA ZELJA (Leptosphaeria maculans=Phoma lin-gam). Poznajo jo na Hrvaškem in v Vojvodini, če je razširjena v Sloveniji pa še ni zanesljivo ugotovljeno. Lahko se pojavi zelo zgodaj, že pri vzgoji sadik. Majhne rastlinice se hitro posušijo. Pozneje se na steblih pojavljajo značilne sive pege s purpumo rdečim robom. Ce gliva prodre globoko, nastanejo rakaste rane, zaradi katerih se rastline posušijo. Pri spravilu opazimo, rjavo obarvan ko-cen. Trohnoba se širi tudi v glavne žile zunanjih listov. Bolezen je karantenska. Njen pojav moramo prijaviti inšpekciji in ukrepati po njenih navodilih. ČRNA USTNA PEGAVOST (Altemaria brassicae) se pojavlja občasno. Obolijo že mlade rastline, ki lahko zaradi tega propadejo. Pozneje se na listih pojavljajo zelenkasto črne pege, na katerih se razvije prevleka trosonos-cev in spor. Pege se večajo, spajajo, zaradi česar se listi sušijo. Bolezen se ne razvija v notranjost glav. Varstvo: Setev in sajenje na vlažnih legah ni primemo. Kolobar naj bo širok. Učinkoviti so bakreni fungicidi, ronilan in pinulin. MYCOSPHAERELLA BRASSICICOLA je bolezen, ki je doslej pri nas nismo poznali, opazili pa smo jo leta 1986. Smatra se, da se z intenzivnim gojenjem zelja na neki površini z zaoravanjem ostankov zelja veča infekcijski potencial glive v tleh. Hladno vreme od junija do septembra pospešuje razvoj bolezni. Znaki obolelosti so lahko zelo različni, zaradi česar je bolezen težko spoznati. Pege, ki se pojavljajo predvsem na robovih zunanjih listov so, ali sivo črne brez izrazitih robov, ali rjave obročkastega videza, ali pa nepravilne oblike z vodenasto okolico, v kateri so žile modrikaste. Listna površina je zaradi bolezni zmanjšana. O zatiranju je malo znanega. PADAVICA KALČKOV KAPUSNIC (Olpidium brassicae) spada med povzročitelje padavice sadik. Glivica okuži steblo blizu površine zemlje, ko imajo rastlinice šele klicne liste ali pa 2-3 pare pravih listov. Na mestu okužbe se tkivo najprej razbarva nato pa zmehča in rastlinica pade. Varstvo: Zatiranje ni mogoče, oziroma, pomaga le temeljito parjenje zemlje. Bolezen preprečujemo s širokim kolobarjem. Pomaga tudi redka setev. PADAVICA SADIK, je bolezen ki jo povzroča več glivic (Pythium debarianum, Rhyzoctonia šolani, Fusarium vrste, že omenjena Olpidium brassicae in druge). Včasih kalčki sploh ne vzniknejo, ponavadi pa na komaj vzniklih rastlinah pritlehni del spremeni barvo, se zmehča in zato rastlina pade. Varstvo: Seme sejemo v nep-retežko zemljo, uporabljamo preležan gnoj, ne sejemo pregosto, zalivamo čim manjkrat a takrat obilno, zaprte grede obilno zračimo. Posevek obilno škropimo z mešanico fungicidov captan + be-nomil, captan + enovit, previcur, previ-cur + benomil, previcur + enovit, v 3-7-dnevnih razmakih. TOBAKOV RESAR (Thrips tabaci). V Dalmaciji ga poznajo kot škodljivca že dalj časa, v letih od 1985 naprej ga opažamo v večjih na-množitvah tudi pri nas. Tobakov resar se na zelju namnoži predvsem proti jeseni, zato za rane sorte ni nevaren. V začetku opazimo škodljivca predvsem na zunanjih listih. Jeseni, ko postaja hladneje, pa škodljivec prodira vse globlje v notranjost glave. Na obeh stra- neh listov, na mestih, kjer škodljivec sesa, nastanejo svetli do rjavi bradavičasti izrastki, ki v skisanem zelju še potemnijo. To je tudi škoda, ki jo škodljivec naredi. Količinsko pridelek ni prizadet Tobakov resar spada v skupino tripsov. Hrani se na mnogih rastlinah, na okrog 150-tih. Trips je zelo majhen, saj meri komaj 0,8-1 mm. Je rumene do rjave barve. Samci nimajo kril. Prezimijo odrasli v tleh in v rastlinskih ostan- kih. Prezimeli odrasli se pojavijo najprej na raznih plevelih, koncem meseca aprila, pretežno pa maja. Letno ima več rodov. Varstvo: Strokovno slovstvo sicer omenja, da naj bi proti tobakovemu resar ju biti učinkoviti pripravki na podlagi diazinona, dimetoata, metil-azinfosa, fenitrotiona, malationa, pirimifosmetila, ometoata, karbarila, metomila, oksamila in sintetičnih piretroidov. Pri praktičnem varstvu pa se od pripravkov na podlagi omenjenih aktivnih snovi, noben ni toliko izkazal, da bi ga lahko priporočali. Raziskovalci zagrebške agronomske fakultete so v letu 1986 proti tobakovemu resarju preizkusih pripravke na podlagi formotiona, dimetoata, monokrotofosa, fentiona, metomila, deltametrina, alfametrina ter nekatere mešanice le-teh. Škropili so 4-6-krat, vendar z nobenim od omenjenih insekticidov niso dosegli zadovoljivih učinkov. KAPUSOV MOLJ (Plutella xyIoste!la - Plutella maculi-penrtis). Metulje tega škodljivca lahko vedno najdemo v nasadih zelja Stro- kovno slovstvo pravi, da je občasen škodljivec. Od drugod vemo, da kadar se pojavi, naredi veliko škodo. Metulj je majhen in, kadar miruje, je zelo ozek. Sprednja krila so ozka, temnosiva, s svetlo rumeno progo, ki je značilno vidna, kadar metulj miruje. Gosenice so velike do 10 mm, v začetku zelenkaste, pozneje pa rumeno bele. Izjedajo listje s spodnje strani, gornja povrhnjica lista pa vsaj v začetku ostane nepoškodova- na, kar da poškodbam tipičen izgled. Kadar se škodljivec Zelo namnoži, ostanejo od listja samo žile. Ima 2-3 generacije letno. Prezimi buba. Varstvo: kapusovemu molju, je učinkovitih nrnogo insekticidov. Med najboljšimi so pripravki na podlagi piretroidov. KAPUSOVA HRŽICA (Contarinia nasturtii). Napada vse kapusnice. Na zelju povzroča veliko škodo, ko se zaradi hranjenja ličink listi skodrajo in zakrnijo. Pogosto odmre rastni vršiček. Takšne rastline ne naredijo glave. Ličinka meri komaj 2,5 mm, je bela do rumena. Ličinka prezimi, se spomladi zabubi in sredi maja ali pa v začetku junija se pojavi prvi rod, ki se obilno razvije posebno, če je vreme vlažno. Samice položijo jajčeca globoko med srčne liste, zato jih težko opazimo. Jajčeca odložijo v leglih 15-20 jajčec. V prvi polovici julija se pojavi drugi, avgusta pa tretji rod. Varstvo: S pripravki na podlagi dimetoata prve generacije škropimo dvakrat v razmaku enega tedna. 1) ličinka brazdastega kljunotaja, 2) šiške v katerih živi in se hrani ličinka brazdastega kljunotaja, 3) hrošč brazdastega kljunotaja, 4) kapusova hržica, 5) ličinka kapusove hržice, 6 in 7) poškodbe, ki jih povzroča kapusova hržica. MOKASTA KAPUSOVA UŠ (Brevicoryne brassicae). Uši temeljni-ce (krilate uši) se pojavijo na zelju kmalu po presajanju. Srčni listi, kjer se najprej razvijejo kolonije, se kodrajo in rumeno do rdeče obarvajo. Tudi, če uši zatremo, si napadeni listi ne opomorejo. Uši so posute z voščenim prahom, ki od uši odpada, in ga najdemo tudi na listih. Zaradi tega prahu, se pri škropljenju uši in listi težje omočijo s škropivom. Uš se posebno močno namnoži v sušnih letih. Letno ima do 10 rodov. Prezimi na se-menicah in na plevelih iz družine križnic. Varstvo: Po podatkih iz strokovnega slovstva je učinkovitih precej insekticidov, pri praktičnem varstvu pa se izkažejo velike razlike v učinkovitosti. Najboljše uspehe smo dosegli s pripravki na podlagi dimetoata (rogor, syste-min, Bi 58), metomila (lannate L), delta-metrina (decis), flucitrinata (cybolt) in bifentrina (talstar). Po navedbah v strokovnem slovstvu naj bi bil zelo dober pripravek na podlagi primikarba (piri-mor), nimamo pa z njim izkušenj. Izgle-da, da je pri mokasti kapusovi uši bolj kot izbira insekticida pomembno pravočasno in kakovostno škropljenje. Insekticidu moramo vedno dodajati v povečanih koncentracijah sredstvo za boljše omočenje listov. KAPUSOVA MUHA (Delia mdicum) je najpomembnejši škodljivec povsod, kjer pridelujejo zelje na večjih površinah. Prezimijo bube v zemlji, že aprila in v maju se pojavijo muhe, ki odložijo do 120 jajčec v skupi- nicah po 2-10 na koreninski vrat ali pa v razpoke v zemlji v neposredni bližini sadike. Po 4-8 dneh se izležejo žerke, ki se zarijejo v steblo in v korenine. Tako poškodovane rastline se svinčeno obarvajo, včasih tudi rdečkasto ali pa rumeno v suši ali pa v vročem delu dneva ovenijo. V julija in avgustu se pojavlja drugi, v septembru in oktobru pa tretji rod. Škodljiv je predvsem prvi. Varstvo: Kapusovo muho moramo začeti zatirati zelo zgodaj - že v setvenici! Od insekticidov, ki smo jih preizkušali, so bili učinkoviti le pripravki na podlagi dimetoata (rogor, systemin, Bi 58) in bro-mofosa (nexagan, nexion). Omenjene pripravke moramo uporabiti že pred presajanjem (1-2 krat) in takoj po presajanju, dvakrat v razmaku 7-10 dni. KAPUSOV BELIN IN REPNI BELIN (Pieris brassicae in Pieris rapae). Belini so najbolj znani škodljivci zelja, pa tudi sicer vsem znani metulji. Varstvo: Z zatiranjem gosenic teh metuljev ni težav. Učinkoviti so insekticidi na podlagi pi-rimifos metila (actelic), bromofosa .(ne-xion, nexagan), tetraklovinfosa (gardo-na), naleda (ortodibrom), etrimfosa (ekamet), klorpirifosa (dursban) in večina pripravkov iz skupine piretroidov. KAPUSOVA SOVKA (Mamestra brassicae) je med več sov-kami, ki so škodljivci zelja, najbolj nevarna Majhna gosenica je skoraj brezbarvna, pozneje pa rjava, sivorjava, do temno sivo rjave barve, včasih skoraj povsem črna. Gosenice so zelo požrešne. Gosenice prvega rodu se pojavljajo junija in julija, od sredine avgusta naprej pa gosenice drugega rodu. Gosenice prvega rodu objedajo listje, gosenice drugega rodu pa se zavrtajo v glave. Visoka vlaga pospešuje razvoj škodljivca Varstvo: S pregledom zemlje v zimskem času in spomladi je mogoče ugotoviti prisotnost škodljivca. Kadar najdemo na 1 kvadratni meter 2-3 bube, je verjetno, da bo pojav škod močan. Let metuljev je mogoče spremljati s svetlobno vabo in s feromonom. Vse več je tudi zaenkrat še preizkusnega zatiranja s parazitskimi osami in rodu Trichog-ramma. Za zatiranje z insekticidi pridejo v poštev insekticidi na podlagi triazo-fosa (hostation), klorpirifosa (dursban), etrimfosa (ekamet) in insekticidi iz skupine piretroidov. KLIUNOTAJI (Ceutorrhynchus pleurostigma, Ceuto-rrhynchus quadriens) Pri nas sta razširjena brazdasti in stebeljni kapusov klju-notaj. Ličinke brazdastega, kljunotaja povzročajo tvorbo šišk, ki so predvsem, kadar jih je veliko, podobne tvorbam, ki jih v začetku povzroča golšavost ka-pusnic. Da so izrastki posledica prisotnosti brazdastega kljunotaja, spoznamo po tem, da je v vsakem izrastku po ena zamazano bela do 0,5 cm dolga breznoga ličinka. Ličinke stebeljnega kljunotaja povzročajo odebelitev stebla Če na takšnem mestu odstranimo skorjo, najdemo številne bele bleščeče ličinke z rumeno glavo. Varstvo: zelje zavarujemo pred kljunotaji, če takrat ko škropimo proti padavici sadik, škropivu dodajamo insekticide na podlagi fentiona (le-baycid) ali diazinona (basudin). KAPUSOVI BOLHAČI (PhyIotretta spp.) so posebno nevarni takoj po vzniku zelja, ko so rastlinice še majhne. Varstvo: Na insekticide so zelo občutljivi. Zatremo jih z insekticidi, ki jih uporabljamo proti drugim škodljivcem zelja. VARSTVO ZELJA PRED PLEVELI V nasadih zelja lahko za zatiranje plevelov uporabimo naslednje herbicide: aziprotrin (mesoranil), trifluralin (treflan, herbitref, župilan), propaklor (ramrod, propaklor), oksifluorfen (goal), piridat (lentagran), setoksidim (grasi-dim). - Mesoranil uporabljamo takoj po setvi, a pred vznikom, v odmerkih 2- 3 kg/ha, po presajanju pa v odmerkih 3- 4 kg/ha. Treflan, herbitref, župilan uporabimo 5 dni pred sajenjem v odmerku 21/ha. Takoj po škropljenju moramo herbicid zadelati v zemljo. Ramrod propaklor uporabimo teden do 10 dni po presajanju v odmerku 81/ha. Z goalom škropimo pred sajenjem, uporabimo pa 31 herbicida na hektar. Če nasad obdelujemo, prekinemo herbicidni film in herbicidni učinek goala preneha. Lantagran je herbicid s kontaktnim delovanjem, zato z njim škropimo, ko pleveli vzniknejo, vendar je do takrat, ko zelje nima več kot 4-5 listov. Lentagran uporabljamo v odmerku 2-3 kg/ha. Za zatiranje travnatih plevelov po vzniku lahko uporabimo herbicid grasidim v odmerku 2-41/ha Deluje skozi liste plevelov, zato škropimo po njihovem vzniku, upoštevati pa moramo karenco. 1) samica kapusovega belina, 2) leglo jajčec kapusovega belina, 3) poškodbe na listu, 4) gosenica kapusovega belina, 5) buba kapusovega belina, 6) gosenica repnega belina, 7) poškodbe od kapusovega molja, 8) buba kapusovega molja, 9) kapusov molj, 10) gosenica kapusovega molja. 1) kapusova muha, 2) jajčeca kapusove muhe ob koreninskem vratu, 3) od kapusove muhe poškodovano zelje. ki je 70 dni. Vsi našteti herbicidi delujejo predvsem na enoletne semenske plevele. Za zelje, tako kot za večino vrtnin, zato velja, da ga moramo saditi na njive, ki niso zapleveljene s trajnimi pleveli. (35), pirimifos metil (14), klorpirifos (14), etrimfos (21), malation (21), metilazinfos (42), fosmet (35), triklorfon (28), fosfami-don (35), heptenofos (7), fention (35), di-metoat (28 dni, če škropimo, 42 dni, če 1) kapusov bolhač (Phyllotreta nemorum), 2) kapusov bolhač (Phyllotreta nigripes), 3) poškodbe, ki jih povzročajo kapusovi bolhači na mladem listju. UPORABA FITOFARMACEVTSKIH PRIPRAVKOV PRI VARSTVU ZELJA Na podlagi Zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo smemo fitofarmacevtske pripravke uporabljati samo za namene, ki so določeni v dovoljenju za njihov promet in samo na način, ki je določen v navodilu o njihovi uporabi. Omenjeni zakon in iz njega izhajajoči zakonski predpisi uporabo nekaterih fitofarmacevtskih pripravkov dovoljujejo, nekaterih pa izrecno prepovedujejo. I. FITOFARMACEVTSKI PRIPRAVKI. KI JIH SMEMO UPORABLJATI PRI VARSTVU ZELJA: (Opomba: naštete so aktivne snovi; številke v oklepaju pomenijo karenco): INSEKTICIDI: endosulfan (35), dik-lorvos (7), tetraklorvinfos (21), naled-dibrom (14), paration (35), diazinon (21), bromofos (35), fenitrotion (35), triazofos zalivamo), karbaril (21), metomil (35), pirimikarb (21), cipermetrin (28), delta-metrin (14), fenvalerat (28), flucitrinat (42), alfametrin (21), diflubenzuron (35), Bacillus thuringiensis (7). SREDSTVA ZA TRETIRANJE TAL: diazinon (49), fenitrotion (42), foksim (42), fonofos (42), klormefos (karenca vezana na čas uporabe), etoprofos (49), klorpirifos (42). FUNGICIDI: bakreni pripravki (42), žvepleni pripravki (14), ciram (28), pro-pineb (28), tiram (35), vinklozolin (35), triforin (35), metalaksil (35). 2. FITOFARMACEVTSKI PRIPRAVKI, KI JIH NE SMEMO UPORABLJATI PRI VARSTVU ZELJA: INSEKTICIDI: lindan, foksim, metil-demeton, metamidofos, ometoat, acefat, formotion, tiometon. SREDSTVA ZA TRETIRANJE TAL: lindan, paration, klormefos, forat, kar-bofuran. FUNGICIDI: kaptan (ni dovoljena fo-liama aplikacija), karbendazim, biterta-nol, promekarb-hidroklorid. Dr. Janez Brglez dr. Metod Kopitar Mehurjavost ali ehinokokoza Razširjenost, zdravstveni pomen, širjenje in zatiranje Uvod Mehurjavost ali ehinokokoza je zajedavska bolezen, razširjena pri številnih domačih in divjih živalih, za katero pa zboli tudi človek. Povzročajo jo mehur-njaki ali ehinokoki, ki so razvojna oblika male pasje trakulje, poznane tudi pod imenom Echinococcus granulosus. Trakulja živi v tankem črevesu psa, volka, šakala, dinga, lisice in še nekaterih drugih mesojedih živali. Ima oblikovano glavico in kratko členasto telo. Spodnji, zreli odrivek je podoben s številnimi jajčeci napolnjeni vrečki. Tak odrivek pes izloči z iztrebki, iz njega pa se osamijo trdoživa jajčeca. Če pridejo v prebavila prašiča, drobnice, goveda, konja, divjadi ali človeka, se na jetrih, pljučih in tudi drugih organih izoblikujejo vodeni mehumjaki ali ehinokoki. Ti rastejo zelo počasi, dosežejo pa tudi velikost jabolka, pesti ali celo otroške glave. V mehumjaku se na notranji ah zarodni kožici razmnožijo številne glavice ali protoskoleksi, ki jih povijajo mešički. V enem samem mehumjaku lahko dozori po več milijonov glavic. Ko pes takšne mehumjake ali njihove dele požre, se v tankem črevesu iz glavic razvijejo trakulje. Mehurjavost predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem, obenem pa mehumjaki pri prašičih in drobnici občutno znižujejo prirejo. Bolezen je pogosta tudi pri ljudeh. V svetu jo še vedno povezujejo z zaostalostjo, slabo zdravstveno prosvetljenostjo in nesodelovanjem rejcev pri dolgoročnem zatiranju. Mala pasja trakulja Malo pasjo trakuljo s prostim očesom komaj vidimo. Je bela, trakasta in razčlenjena. Ima majhno glavico in tri od-rivke, od katerih je zadnji največji. Trakulja meri do 5 mm. Na okrogli glavici so razviti po štirje priseski, na temenu pa je kijast organ z dvema venčkoma ostrih trnov. Z njimi in s priseski se za- jedavec pritrdi na sluznico gostiteljevega črevesa. Pri psu lahko naštejemo več tisoč trakulj. V zadnjem vrečastem členku ah odrivku je od 80 do 160 okroglih jajčec temno rjave barve in žar-kaste strukture. Trakuljavi psi raznašajo odrivke v svojem okolju. Jajčeca lahko najdemo tudi na dlaki psov, na travi, v peskovnikih, na sadju in zelenjavi, v vodi in drugod, vendar jih je največ v neposrednem okolju trakuljavega psa. Pogosto so jajčeca na oblazinjenem pohištvu, na posodi, iz katere živali jedo, lahko pa jih prenašajo tudi muhe in druge žuželke. Prežvekovalci se z jajčeci okužijo na paši ali s pokošeno travo, prašiči pa lahko neposredno s pasjimi iztrebki. Otroci se okužijo tako, da si po božanju psov jajčeca z rokami zanesejo v usta Jajčeca so zelo odporna, saj ostanejo živa po več mesecev. V Jugoslaviji živi okrog poldrug milijon psov in kakih 200.000 naj bi bilo okuženih z omenjeno trakuljo, tj. približno 16,3 96 vseh. V Sloveniji pa smo ugotovili okrog 3,2 96 okuženih psov. Toda vedeti moramo, da lahko v enem samem psu hkrati živi več tisoč trakulj, ne da bi žival kazala Slika 1: Spalno zrela trakulja Slika 3: Glavice trakulje iz mehurnjaka bolezenska znamenja Lastniki psov lahko sami posumijo na trakuljavost, če najdejo na površini pasjih iztrebkov bele, črvičaste, rižu podobne odrivke. Rekli smo že, da se psi okužijo z ličinkami, glavicami ah protoskoleksi iz me-humjakov. Žal nepoučeni rejci ob zakolu prašičev mehumjake odvržejo psom in tako sami sklenejo življenjski krog zajedavca. Pri psu dozori trakulja šele 6 ah 7 tednov po okužbi. V Sloveniji poznamo tudi trakuljo Echinococcus multilocularis, ki je sorodna pasji, živi pa v črevesju lisice in mačke. Njeni mehumjaki povzročajo smrt vmesnih gostiteljev. Ta trakulja je pri nas zelo redka. Mehu rnjak ali ehinokok Mehurnjak je ličinka pravkar opisane trakulje. Vedeti pa je potrebno, da se zajedavec razmnožuje že na stopnji ličinke v mehumjaku, kar je redek pojav. Mehurnjak se razvije na jetrih, v pljučih in tudi v drugih organih številnih vrst t. i. vmesnih gostiteljev, kot so prašič, ovca, koza, govedo, divji prežvekovalci (srna, muflon, gams, kozorog) idr. Razvije se tudi pri človeku. Ko pride jajčece trakulje v vmesnega gostitelja, v črevesu vznikne zarodek in pride po krvi v jetra, pljuča ah druge organe. Tam se ustavi in že četrti dan doseže štirikratno velikost, kasneje rastejo mehumjaki zelo počasi. Po treh mesecih dosežejo velikost lešnika, po šestih pa golobjega jajca. Mehurnjak sestoji iz treh kožic. Zunanja je žilava, sestavljena iz veznega tkiva, srednja je hstičava, notranja pa je nežna, mlečno bela, na njeni notranji strani pa brstijo do 2 min vehki mešički, v katerih je več glavic ah protoskolek-sov bodoče trakulje. V enem samem mehumjaku lahko zbrsti po več milijonov takih glavic, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom. Ugotovljeno je, da se Slika 2: 12 dni stara trakulja Slika 4: Prerezano črevo psa s pritrjeno trakuljo glavice v mehumjaku razvijejo šele 4 do 5 mesecev po okužbi, zato tudi razlikujemo neplodne (sterilne) in plodne (fertilne) mehumjake. V neplodnih ni glavic, v plodnih pa so le-te že razvite, število glavic narašča z velikostjo mehumjaki Ugotoviti tudi moramo, da brstenje glavic ni odvisno samo od starosti me-hurnjakov, največ plodnih mehumja-kov pri nas najdemo pri prašičih, zelo malo pa pri govedu. Po nekaterih podatkih redimo v Jugoslaviji okrog 5 milijonov goved, mehurjavost pa se javlja pri 19,9 96 zaklanih živali. Pri ovcah, ki jih je okrog 10 milijonov, so bolezen ugotovili pri 20,5 96. Med pregledanimi kozami, vseh (Nadaljevanje na 9. strani) Veliko gozdnih del je opravljenih v kopnem in sončnem vremenu Mehurjavost ali ehinokokoza (Nadaljevanje z 8. strani) je približno okrog milijon, je bilo okuženih 5 96. Pri prašičih, ki jih je 4,5 milijonov, je bilo med pregledanimi kar 21,1 96 okuženih. Zanimivo je, da je v severovzhodni Sloveniji mehurjavih čez 50 96 prašičev, starejših od enega leta. Po nepopolnih podatkih, zbranih za zadnja tri desetletja, se v Jugoslaviji zateče po pomoč okrog 1.000 za ehinoko-kozo obolelih ljudi na leto. Po drugih podatkih je na 100.000 prebivalcev ehi-nokokoznih pet. Če primerjamo te podatke s poročili drugih sredozemskih držav, ugotovimo, da je pri nas več ehi-nokokoze pri ljudeh kot v Bolgariji in Španiji, toda manj kot v Grčiji Razumljivo pa je, da je obolelih ljudi mnogo več kot jih omenjajo statistike. Pri 9.512 raztelesbah so v letih 1950 do 1954 ugotovili pri nas 37 primerov ehinokokoze, kar pomeni 1 primer na 356 prebivalcev. Računa se, daje v Jugoslaviji okrog 50.000 ehinokokoznih ljudi. V Sloveniji je največ mehurjavosti pri ljudeh v severovzhodni Sloveniji. Škoda, ki jo mehurjavost povzroča jugoslovanskim rjecem domačih Živah, je ocenjena na okrog 20 milijonov ameriških dolarjev na leto. Zgodovinski podatki Ehinokokoza je na sredozemskem območju znana že od antičnih časov. O njej so pisali že Hipokrat, Aretej in Ga-len, bolezen pa je opisana tudi V talmudu. Vendar prave podobe povzročitelja in načinov prenašanja nismo poznali do druge polovice prejšnjega stoletja. Šele Eschricht (1798-1863) omenja, da so mehumjaki zajedavci Siebold je 1952 iz mehumjakov, osamljenih iz ovčjih jeter pri psih dobil spolno zrele trakulje. Krabbe in Finsen sta opisala razvojni krog zajedavca, nekaj mesecev pred njima pa tudi Naunun v Berlinu. Malo pasjo trakuljo je prvi opisal Batsch 1. 1786. Kako se ehinokokoza širi? Sliši se neverjetno, da je človek neposredno odgovoren za širjenje ehinokokoze. Rejci sami ob zakolu prašičev izrežejo mehumjake iz jeter in pljuč in jih odvržejo psom. Pogosto ravnajo tako tudi vaški mesarji, ki se ne zavedajo nevarnosti. Enako nevarni so tudi mehur-njaki na notranjih organih drobnice. V klavnicah vse mehumjake uničijo, po potrebi pa celo vse mehurjave organe. V Sloveniji se prašiči, pri katerih je ehinokokoza najpogostejša, okužijo z jajčeci male pasje trakulje, ko požrejo pasje iztrebke, ni čudno, da imajo pogosto mehurjava jetra, ki včasih tehtajo tudi do 16 kg. Ljudje se okužimo z jajčeci ob božanju psa ali pa z zelenjavo in sadjem, ki je onesnaženo s pasjimi iztrebki. Tudi hlevska in hišna muha lahko zaneseta jajčeca neposredno na živila Zaenkrat ne poznamo zdravil, ki bi uničevala mehumjake pri človeku in pri domačih živalih. Poznamo pa zelo učinkovita zdravila za uničevanje trakulj pri psih. Zatiranje Vsi doslej znani programi za uspešno zatiranje mehurjavosti so zahtevali na prvem mestu predvsem nenehno zdravstveno prosvetljevanje rejcev, potrošnikov in delavcev v živilski industriji, zlasti še mesarjev. Rejce prašičev in drobnice so opozarjali na nevarnost, ki jo pomenijo mehumjaki za pse, lastnike psov pa na nujnost ugotavljanja in uničevanja trakulj pri psih. Upravni organi so predpisovali tudi zmanjševanje skupnega števila psov in uničevanje potepuških psov. Doslej so ehinokokozo zatrli na Islandiji, v Tasmaniji in na Novi Zelandiji ter v nekaterih evropskih državah. Kaj naj storijo rejci prašičev in drobnice pri zatiranju? Vse ugotovljene mehumjake na jetrih in pljučih je potrebno uničiti s kuhanjem. Včasih je jetra treba razrezati na rezine in jih prekuhati. Nikoli ne smemo dajati psom mehumjake! Zakopavanje mehumjakov ni vedno uspešno, seveda pa mehurjavih jeter rejci ne smejo odvreči na gnojišče. Kaj naj storijo lastniki psov? Samo zdrav pes ni nevaren za širjenje mehurjavosti, zato je treba pasje iztrebke redno preiskovati in ugotavljati vrste zajedavcev. Preiskave opravljajo veterinarski zavodi. Če je potrebno, moramo pse zdraviti tudi proti trakulja-vosti. Zdravila, ki jih danes uporabljamo, so zelo učinkovita. Droncit ali praziquantel npr., uničuje tudi trakulje pred njihovo spolno zrelostjo, pripravek je zelo učinkovit tudi proti spolno zrelim trakuljam. Lastnikom psov predlagamo, da proti koncu zime (februar ali marec) zdravijo svoje pse proti trakuljam. To je namreč obdobje, ko so psi po zakolih prašičev najverjetneje okuženi. To velja za kmetijska območja, kjer je razvita svinjere-ja. Organizirano je treba zdraviti pse v naseljih na omenjenih območjih severovzhodne Slovenije. Tudi lastna osnovna higiena in higiena psa sta neposredno povezani z zatiranjem ehinokokoze. FOTOZAPIS Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu je bila ob zaključku lanskega leta degustacija piva varjenega iz novih hibridov, ki so še v preizkušanju. Tri svetla piva iz treh hibridov je v makro poskusu zvarila Pivovarna Union in jih ponudila v pokušino hmeljarskim tehnologom, pospeševalcem in drugim delavcem v hmeljarstvu. Pozdrav direktorja IHP mag. Ernesta Ermenca Mmm, tole pivo je pa najboljše Metka Golhleb iz Gotovelj z novim plemenskim žrebcem Kmečka hiša Stara kmečka hiša je bila lesena in pokrita s slamo. Zidane so bile le kuhinje. Dr. Angelos Baš je v svojem predavanju naglasil (Varstvo ljudskega izročila v Savinjski dolini), da je bilo v Savinjski dolini že ob koncu 19. stoletja zelo malo s slamo kritih hiš. To dokazuje, da je bila gospodarsko zelo razvita. Zaradi hmelja je bila Savinjska dolina v tem obdobju gospodarsko najbolj napredna v Sloveniji. Vedno bolj so prevladovale zidane hiše. Notranja razdelitev je bila približno naslednja: Vhod v hišo je v podolžni smeri. Glavni vhod, do katerega peljejo večkrat stopnice, vodi v lopo (vežo). Na nasprotni strani glavnega vhoda je dostop v kuhinjo. Od tu je lahko vodil vhod v jedilno shrambo Eppajz. Iz lope vodijo lesene stopnice (štenge) na dile (podstrešje). Levo (lahko tudi desno) je bila kašča ali tarnal konc (Prebold) ali heščo (hišica) in naprej še štibelc (Ponikva). Desno (lahko tudi levo) je bila hiša in kamra. Maksimilijan Jezernik je v knjigi »Ponikva« takole opisal »hišo«: »V hiši« je v oglu velika miza z dolgima dvostranskima klopema, kjer se je zbirala k jedi številna družina. V kotu je zviška kraljevalo razpelo in številne nabožne slike so skoraj docela pokrile vse stene. Vsak član je imel pravico do svojega patrona (božji kot). Na vidnem kraju je visela poročna slika staršev. Mohorjeve knjige so imele posebno določeno mesto malo više, da otroci nišo mogli do njih. Na kuhinjski strani hiše je velika zidana peč, tako velika, da so v mrzlih dnevih vsi našli svoj prostorček okrog nje, mlajši pa na njej. Kraj otroških sanj... « Peč se je kurila iz kuhinje, v peči se je tudi kuhalo. Še poznamo burklje, s katerimi smo porinili v peč lonce? Sprva je bila kuhinja črna Iz velike peči je prihajal dim ven in se dvigal v dimnik. Kadar pa je viselo meso pod stropom, je lepo gladil svinjsko gnjat in klobase. V kuhinji je bil vzidan štedilnik (šporhet). Šporhet ima prostor za gretje vode (kestl) in dve pečici (ror in pred-ror). Iz dimnika se je lahko odcepil dim v dimnico (zelharico). Dimnica je bila na dilah, tu je bila še shramba za žito (kašča). Tu so bile velike kište (zaboji) za žito, na marsikaterih dilah je bila še kiš-ta s starimi knjigami, tudi kakšen kolovrat se je našel. Na Ponikvi sta bila hlev in svinjak združena. Tu je bil kozolec ponižen in se ni mogel meriti z znanimi savinjskimi kozolci. Mimogrede: Na predavanju »Varstvo ljudskega izročila v Savinjski dolini« je bila izražena želja, da se ohrani kozolec pri graščini Podgrad na Vranskem. Okoli njega so vsako leto kmečke igre. Tako se obuja spomin na kmečko delo, po drugi strani pa se dopušča, da ta eden danes zelo redkih etnografskih spomenikov propada Ah čaka lastnik. Kmetijstvo Žalec, da se zruši in bodo na razpolago drva? Tudi učenci Osnovne šole »Slavko Šlander« Prebold ugotavljajo, da sta bila štala (hlev) za govejo živino in svinjski hlev (svinjak) skupaj. To je bilo samostojno poslopje - marof. V zgornjem delu marofa je prosior za shranjevanje mrve - senik in z lesenimi branami obdan -»pod«, kjer so z lesenimi cepci mlatili žito. Nadaljevanje hleva je »listnica« za shranjevanje stelje (nasteljna). Dvorišče zaključi dvojni vezani kozolec (topler), ki služi sušenju poljskih pridelkov žita, sena, otave, koraznice, korenjevke... Pri vsaki kmečki hiši so imeli vodnjak (štepih). Pozimi so štepih obdali s slamo, imenovali so ga »taterman«, tako kot, lutko, ki so jo ob obiranju hmelja napravili na hmeljišču in postavili na dolgo »štango«. Kot simbol slovenstva v nobeni vasi ne manjka lipa Učenci iz Prebolda so v glasilu »Veseli veter«, ki so ga izdali ob dnevu šole, »Ljudska modrost - trden je most« objavili tudi domača imena gospodarskih in gospodinjskih predmetov: Šporhet, ajmar, šnelzider, kastrala, bigl-ce, žajfa, šifla, preša, pecikl, žlajf, štanga, antula, kolm, kolmkišta, štala, sekret, glaš, flaša, štenge, zokni, Štunfi, bajta, štorkl, špegle, špegu, štajngce, tarča, kevder, firank, pisker, fingrat, rekle, varžet, kovtar, povštar, raufnk, pluzna, gate, tištuh, podn, teglc, turšca, ribež, pokrovka, nudlci, šolni, lavor, šraufen-ciger, čimer, špajz, žehtar, širakl, keslc, taler, cukr, cokl, kangla, lahtema, špampet, kikla, gajžla, punčuh'- šuh, šoln,... Zapisali so tudi jedi ob določenih kmečkih opravilih: ob žetvi: fini beli kruh, vin in jab-ček... - ob setvi: češpljeva kaša - ob hmelovim obiraj: kruh z namazom ali mesom, jabolčnik (jabček, tou-kec) ||§job trgatvi: potica, meso, kruh, vin, jabček - za koline: prtenke, pečena kri, kisla repa, pečenka, zelje, kisla juha... za kožehanje: bučke, kostanj, grozdje, jabček... ■H za spravljanje krompirja: bunka, Špeh, zelje, kruh, ajdov kruh... Za fruštik je bil črn kruh, beu kafe, mlek, pečene jajce, čaj - malajužna: turščn kruh, šeh, toukec - južna: žele, žganci, zabelen fižou, podmiden žele, ržen kruh, tople murke, bučke, župa, repa, kisu krompir - malajužna- kruh, sadje, toukec večerja: mlečna kaša, močnk, prerezan krampir, žganki, polenta z mlekom. Marsikdo od nas se še spomni, da je samo ob določenih dnevih hodil k stari mami na južno. Na določen dan so bili žganci in tedaj smo se vsi zbrali okoli lonca in sproti iz rok stare mame jedli žgance, ki jih je rezala. Če pa je bila repa ali zelje, nas ni bilo blizu. VIRI: M. JEZERNIK »PONIKVA« GLASILO OŠ PREBOLD DRUGI VIRI Franc Ježovnik OGLAS Prodam dobro ohranjen bočni obrezovalnk hmelja. Franc Rojnik Sp. Grušovlje PUST Bliža se pust in z njim prihaja med nas mnogo veselja, norčavosti in tudi obilica objestnih šal, ki si jih ponavadi lahko privoščijo maskirani. Slovenci imamo res veliko srečo, saj se nam v koledarju prazniki kar vrstijo od Novega leta naprej: pust, dan žena, itd. Vzrokov za proslavljanje je kar precej. Zdi se mi, da je za nekatere pust najbolj primeren, da dokažejo svoje pivske sposobnosti, saj pijanca pod masko nihče ne spozna. Večkrat sem si že ogledal karnevale, ki se mi zdijo leto za letom bolj oguljeni z obrabljenimi šalami na račun družbe in posameznikov. Naši nadobudni kulturniki ugotavljajo na kakšni kulturni ravni je naš narod. Pri tem si pomagajo z raznimi statistikami, diagrami kupljenih knjig, številom gledaliških in opernih predstav. Mislim, da bi si del te kulturne ravni ogledali lahko prav na pustni torek. Kakšna je pestrost nekaterih pustnih mask! Čeprav maska ne predstavlja več kot kakšna očala, rdeče obarvan nos. Zaradi alkoholnih hlapov pa nosilec maske izpušča takšne glasove, ki bolj spominjajo na kruljenje kot govorjenje, ampak saj je na pustni torek vse dovoljeno. Marsikoga, ki mu pustni torek zamegli razsodnost, vidiš kako sili v tiste - po njegovem mnenju idiote -, ki se niso maskirali, jih ustavlja na ulici in če ima v tujini kupljeno masko, po možnosti čim bolj odvratno, se mu zdi, da ga morajo vsi občudovati. Pred leti sem videl, kako sta dve maškari nakepali in s snegom obmetavali mimoidočega nemaskiranega. Ampak ob vsem tem dogajanju sem dobil občutek, da sta maškari imeli pri tem točno določen namen in da sta na tak način poravnali račun do okepanega, saj bi jih brez mask na obrazu gotovo spoznal. Torej vidite, če ne morete komu dokazati, da imate tudi vi prav, počakajte da pride pustni torek, masko na obraz in vrečko hladne vode in pred tistega, ki vam greni življenje. Morda boste doživeli presenečenje, da bo pred njim že vrsta tistih, ki so vas prehiteli. Na pustni torek bodo prišli na račun prav tisti, ki za maske in obleke na širo- ko odprejo denarnice, se oblečejo v razkošne kostume in poskušajo potegniti kakšno dobro nagrado. Morda bo res kdo občudoval njihove lepe maske in iz uvoza kostume. Vemo, da so oblačila draga. Saj ni važno. Glavno je, da so obleke za pusta čim dražje, za vsak dan Se tako nihče ne sekira. Posebno se pustne maškare izkažejo ob pokopih pusta. Toliko neokusnosti in bedarij človek že težko vidi naenkrat. Prav v teh obredih se pokaže kultura nekaterih, ki jim je le do tega, da se norčujemo iz vsega, kar jim pride pod roko. Sicer pa lahko takšne samo pomilujemo. Morda je njihovo življenje tragikomično in ne poznajo drugačnega izražanja pred ljudmi. Zato o pustu le snemimo svoje maske, ki jih celo leto nosimo na sebi in se poskušajmo lepo razveseliti, seveda brez objestnih sal. pETER GOMINŠEK TA PRESNETI PUSTNI ČAS Mislim, da je bilo leta 1947. Da, prav to leto je bilo. Dolgo ni bilo snega. Spodnje-savinjske kmetijske zadruge so pridno vozile hmeljevke iz novoštiftskih in čr-nilskih gozdov. Gornjegrajske gostilne so bile prva postaja, kjer so se Štangarji okrepčali, dobro »podložili« za dolgo vožnjo v Spodnjo Savinjsko dolino. Dobro se spomnim Zagoričnikovega lvija iz Prebolda. Veseljak, ki mu ni para. Zmavčeva gostilna je imela res dobro vino. No, bilo nas je več. Ker je mraz že krepko pritiskal, smo pili kuhanega. Kar po šteianih. In še zapeli smo. Na začetku januarja je začelo snežiti. In to kot za stavo. Pol metra debela snežna odeja. Mraz je pojenjal. Sneg kot nalašč za kepanje in »zidanje« snežnih mož. Pred šolo jih je stalo najmanj deset, v sredini pa pravljični grad, prava mojstrovina. Nato je čez noč pritisnil severovzhodnik. Nastal je tak mraz, da je drevje pokalo. Površina tako rekoč trda ledena skorja. Držala je tudi stokilskega dedca. S kolegom Rudijem sva stanovala v šoli. On je sicer učil na matični šoli v Gornjem gradu, jaz pa na pet kilometrov oddaljeni podružnici Sokat. Zaradi prehudega mraza menda teden dni, mogoče tudi več, ni bilo pouka. Ker nisva vedela, kdaj se bo pouk spet začel, sva pač ostala na delovnem mestu. Pijančevala ravno nisva, za kratek čas pa sva hodila iz gostilne v gostilno. Gornjegrajčani so dobri, srčni ljudje, še posebej izven mesta. Kolin učiteljem v šolo niso pošiljali, vabili pa so na domove. Ko je kmet zaklal prašiča, včasih tudi po dva, tri, je na večerjo povabil sosede. Pa to je bila prava veselica! Najprej so se najedli, nato so začeli s pijačo. Kar kmalu se je oglasila frajtonarica. Potem so plesali, peli, vriskali vse do jutra. Tudi naju so kdaj povabili. Naslednjega dne pa ta hudimani »maček«. Namesto učenja štiri ure ringaraja. Tako je pač bilo. Med tistimi prostimi dnevi je prinesel šofer avtobusa zajeten paket z naslovom: Vajenec Kumer, Gornji grad. Hm, kaj pa spet to? - Odpriva! predlaga kolega. Hm, pečenka, krvavice in že prekajene klobasice. Kar tri dni sva se mastila z dobrotami, posušeno sva shranila. Kmalu sva izvedela, da je bilo to namenjeno nekemu vajencu. Prihrumela je mati in naju pošteno nazmerjala. — Vidva sta lopova, pa ne učitelja! Vsako opravičilo bob ob steno. Ko sva vajenca končno le izsledila, sva mu pošteno hotela plačati, krepak fant pa je zamahnil z roko. (Nadaljevanje na 12. strani) Ob sončnem zahodu Počakaj, da dogori cigareta, počakaj, da se iztečejo reke, da se pesem odvrti. Počakaj, da ugasnejo luči, počakaj, da ure odbijejo, da se rožni cvetovi zaprejo. Vzemi si čas, počakaj, da se utrne zvezda, počakaj, da se razplamtijo strasti, da beli kamni zapojejo. Počakaj, da pritečem z ukradeno nočjo. Gita LJUBITELJEM REKREACIJE Poleg telovadnice osnovne šole Griže je s 15.1.1988 najeta za rekreacijo tudi telovadnica stare šole v Žalcu ob četrtkih popoldne od 15.30 do 17. ure. Rekreacijo v tej telovadnici so organizirali športniki DO Hmezad Gostinstvo-turi-zem. Večina časa bo namenjena nogometu. Zato vabijo nogometaše iz ostalih Hmezadovih DO, da se jim pridružijo. Bodi vedno nezaupljiv do podrejenega, ki nikoli ne najde napake na svojem predstojniku. Znanje in pravičnost govorita, neznanje in krivičnost kričita. Življenje je ples v maskah? Človek, ki vidi obe strani vprašanja, je človek, ki ne vidi popolnoma nič. Kjer so časnikarji nezaželjeni, imajo oblastniki kaj prikriti. ZIS je naše sreče (slab) kovač. Dajemo. Torej smemo še biti! O pustu pridno marodiraj in mačka sproti pokuriraj! Oh, te dolžnosti, te zabave za blagor mile očetnjave! LEPO MESTO sjlpTo je naslov časopisa, ki ga že sedemindvajset let izdaja celjsko Turistično društvo. Po nepopolnih podatkih je to tudi edino redno glasilo turističnega društva ne samo v Sloveniji, marveč tudi v državi. Po navadi izideta na leto po dve številki, vsebina pa je seveda obrnjena k celjskim gostinsko turističnim, komunalnim, kulturnim in drugim problemom. Vsi člani Turističnega društva dobijo glasilo zastonj. Oče, kje grob je tvoj? Odšel je v partizane v tistih najtežjih časih. Doma je pustil kruti usodi troje otrok — troje hčera in ženo ne vedoč, ali se bo še kdaj vrnil, ali jih bo še sploh kdaj videl, objel, stisnil v naročje. Kot spremljevalko je vzel s sabo harmoniko, da bi ga spominjala na dom na njegove, da bi ob težkih trenutkih, večerih razvedril svoje tovariše - partizane in bi za trenutek pozabili na nevarnost, da zgube svoja mlada življenja. Veliko jih je izgubilo življenja, dali so jih za svobodo in za čas v katerem živimo mi. Za vedno so zapustili svoje starše, žene, otroke, svoj dom, domačijo in domačo vas. Tudi moj oče nas je zapustil. Za njim ni nobene sledi. Kje je pokopan? Iz vsega srca sem si želela najti očetov grob. Napotila sem se tudi v kraje, kjer so se v začetku leta 1945 bili hudi in težki boji na Dolenjskem, spraševala in iskala, kje je ta Brezni dol, kjer je padel. Vendar nihče od preživelih tovarišev ni vedel, kje je njegov grob. Domačini v Višnji gori, ki sem jih spraševala, ali morda oni vedo, kje so tiste čase pokopavali mrtve partizane, so me gledali z začudenjem in obžalovanjem. Z začudenjem, ker nisem vedela, da so jih pokopavali v skupne grobove, ker jih je bilo preveč, da bi imel vsak svoj grob. Z obžalovanjem so me gledali, ker so vedeli, da je moj trud zaman, da ne bom nikoli mogla najti groba svojega očeta po vsem tem, kar so mi povedali. In res ga nisem našla. V Višnji gori na Dolenjskem je res veliko skupno grobišče padlim partizanom, morda je med njimi tudi moj oče, a spomenik je brez imen, samo peterokraka zvezda je vrhu njega. Kam naj odnesem cvetje, kje naj prižgem svečo v spomin na svojega očeta? Tja kjer ga ni? Pred vklesano ime v ploščo na gasilskem domu v vasi, pred spomenik padlim žrtvam v Prebold, pred ploščo z imeni in tudi imenom mojega očeta, na dvoriščno zgradbo preboldske tovarne, ali pred tablo, vklesano, na obeh straneh vhoda v lamo cerkev, ali pa na spomenik na pokopališče, kjer je tudi zapisano njegovo ime? Razdvojena sem, zgubljena sem. Kamor koli nesem, je napisano samo tvoje ime oče, ni tebe, ni tvojih ostankov. Jih ni morda zaraslo grmičevje in prekrila travna ruša nekje v Breznem dolu na Dolenjskem? Nobene sledi o človeku, ki je bil nekoč živ, ki je dal življenje za našo stvarnost, ki je bil moj oče. Oče oprosti, ker ti ne prinesem cvetja in ne prižgem sveče, a vedi, da se te velikokrat spominjam, da v meni živiš in večkrat gledam tvojo edino sliko, ki mi je ostala, saj tebe nisem nikoli poznala. Bilo mi je dve leti, ko sem te izgubila, a v meni se pretaka tvoja kri, del tebe. Oče, živi v meni naprej. Želela sem si vseskozi, da bi ostal z mano, ostal s svojimi, da bi bili družina, takšna kot so druge. Pri hiši smo ostale same ženske, mati in troje otrok - hčera in živele življenje brez tebe, bilo je kruto. Očetu, ki je februarja 1945 padel v partizanih v Breznem dolu na Dolenjskem. jo ZAHVALA Ob izgubi najinega očeta se vsem sodelavcem DSSS SOZD Hmezad, DO Agrina DSSS in TOZD Transport, ki so nama izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in drugače pomagali, najiskreneje zahvaljujem. Veronika Steiner in Štefka Jurhar Mariji Piki v spomin Na lepo sončno nedeljo 22. 11. 1987 smo se za vedno poslovili od naše članice TZO Gotovlje. Marija Piki je bila rojena 6.11. 1928 leta na kmetiji v Gotovljah 157. Tam je odraščala in skupaj s starši kmetovala, dokler ji ni leta 1966 umrla mati. Takrat je prevzela posestvo in le 3 leta gospodarila z moževo pomočjo, saj ji je 1970 leta že umrl. Imela je tri sinove, vendar ji je kruta usoda prvega otroka iztrgala iz objema zaradi neozdravljive bolezni. Druga dva sinova rojena 1957. in 1960. leta sta bila še skromna pomoč na kmetiji. Tako je vso breme kmečkih opravil nosila sama. Mnogo truda, prizadevanj in moči je vložila za kmetijsko pridelavo, obstoj in razvoj svojega gospodarstva in družine. Nenehno je iz nje izžarevala zagnanost in volja do dela, le fizične moči so ji slabele. Se je imela načrte za povečanje hmeljskih površih, gradnjo pitališča za svinje in povečanje prireje pitancev. Toda neizprosna naravna sila je bila močnejša. Bolezen jo je premagala, načrti pa so ostali drugim. Ohranili jo bomo v dobrem in trajnem spominu TZO GOTOVLJE ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in matere se zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, darovali cvetje in ju pospremili na zadnji poti. Srečko Čater V SPOMIN DORNKOVEMU JOŽU Pred nedavnim so se svojci, znanci in sovaščani tiho poslovili na šempetrskem pokopališču od Jožeta Zajca po domače Dornka. Njegova življenjska pot se je pričela pred 60-imi leti v kmečki družini v Zg. Grušovljah. Kot najstarejši sin je po vojni v težkih razmerah prevzel kmetijo in si ustvaril družino. Po svojih močeh se je trudil, da bi v skromnih razmerah sledil dogajanju v kmetijstvu. Delo na kmetiji je bolj prepuščal svoji družini, sam pa je s konji prevozil na stotine ton premoga iz rudnika Velenje. Konji so bili njegova velika strast in od njih se je ločil med zadnjimi v Šempetru. Bil je znan »furman« daleč naokrog. Pred desetimi leti, ko mu je umrla žena, je ostal na kmetiji sam z najmlajšo hčerko Albino. Bolezen tudi njemu ni prizanašala. Kmalu po ženini smrti je težko zbolel, dokler ni podlegel kruti usodi. Bil je dober človek in sosed ter zvesti član TZO Šempeter. TZO Šempeter Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil. (narodna) V SPOMIN Dragotu TRKMIČU iz Žalca 16. januarja 1988, je minilo leto dni, od kar si nas zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoča žena Marija, hčerki Milica in Verica z družinama TA PRESNETI PUSTNI ČAS (Nadaljevanje z 10. strani) - Pomota! Bogžegnaj, bi vama moral reči. Zakaj še vina ni prinesla, saj bo vsak čas pust! Zares prima poba. Takrat smo se ga vsi trije pošteno nalokali. In končno pustni torek. Kmetje šo imeli v šoli nekakšen zbor. Govorili so o nekakšni zadrugi. Glavno besedo je imel kmet Završnik. Vsaj mislim, da se je tako pisal. Vsestransko razgledan. Starejši sin je v Ljubljani študiral agronomijo. (Danes je znan strokovnjak). No, ta izredno simpatičen možakar naju je za pusta povabil na gostijo. Na pustni torek pa mraz, severovzhodnik je rezal do kosti. - Greva? pogledam sotovariša. - Greva! je dejal ta zares lejst fant, z gosto črno grivo na glavi, modrih oči in nad njimi košate obrvi, srednje velikosti, vedno bolj temno opravljen, ovratnik vedno bele srajce visoko pod brado zapet. Kadar sva se napotila proti Sokatu, Križu, Bočni, Novi Štilti, so otroci pozdravljali. - Zdravoooo! Hvaljen Jezus! Vedeli so, da sem jaz učitelj, zanj pa so mislili, da je kaplan. No, preden sva odrajžala proti Završniku, sva se oglasila v Stigličevi gostilni. - Dva štuca kuhanega! sem naročil. - Jaz plačam! se je oglasil močan in prileten, kar precej rejen možakar. Bil je Šlander, gospod župnik v Gornjem gradu, sicer pa doma iz Grajske vasi. Vsi smo vedeli, koliko je med vojno v Starem piskru pretrpel samo zaradi priimka, pa s Sjavkom sploh v sorodu ni bil. - Zobe mi je popravljal, pa politizirala sva, toda o kakem sorodstvu ne duha ne sluha, je cesto pripovedoval. Bil je velik narodnjak, razgledan in izredno plemenit človek. - Kam jo mahata? sprašuje, ko nazdravlja. - K Završniku! - Ja ja, na pustovanje! se je zasmejal. Bosta videla, bosta doživela, si zapomnila, kakšni ljudje so naši hribovci. Dolinci? Sami egoisti! Punca, še tri štuce kuhanega! - Ko sva jo potem končno le urezala navkreber, tokrat lepo po zvoženi cesti, se za oster severovzhodnik niti zmenila nisva. ■ Bilo nama je toplo, da sva plašča odpela in kolega je malo iz mesta zavriskal, da je odmevalo daleč v brežnem lesovju. Dospela sva do strmine, kolega je stopil iz gazi, zdrsnilo mu je in ga po riti zaneslo nizdol. - Zdaj pa še ti, prostovoljno! se je režal. No, daj, daj! - Hoplaaa! sem skoraj skočil na trdo skorjo, že sem bil na riti, drselo je z brzino in v minuti sva se v grapi tesno objela. - Jaz sem debeli Žaaan.! - Jaz pa suhi Fraaan...! Nato pa skupaj: Midva sva razbojnika dva, ha, ha...! Pijana oba, ha, ha...! Kako sva navzgor lezla! In ko sva na cesti, mi kolega reče: - Se ti ne zdi, da nama je župnik pošteno podkuril, kaj? Madona, jaz sem še zdaj pijan! Pa ti? me smeje pogleda. Komaj se priplaziva na dvorišče, že slišiva harmoniko, petje, vriskanje. Malo se razgledava, vidiva, da so vsa poslopja v izredno dobrem stanju, malo niže vidiva kopice hmeljevk. - Poglej, Završnik tudi hmeljari! se čudi kolega. - Bržkone je najvišji hmeljar tod okoli, pripomnim, medtem pa s koropeta za-vreščita Završnikovi deklini. Osemnajst in šestnajst let. - Juhej, naša učitelja! Pozdravljena!. Ljudje že skozi vrata in valijo: - Živela! Pridita, pridita! Helenca, Rozika, hitro skal s čajem! O moj bog! Vstopiva in že morava zajeti vsak s svojo »šello« v skoraj umetniško izrezljan škal, poln na srečo vinskega čaja. Če ni bilo kar kuhano vino. Šmarnica in izabelaI Oni pa: Kolkor kapljic, tol-ko let, bog nam daj na svet živet...! Polka, naj živi polka! Diatonično harmoniko je vlekel dokaj mlad fant. Ne domač, pač pa sorodnik iz Spodnje Savinjske doline. Jaz sem ga takoj prepoznal. In on mehe. Kar med igranjem sva si stisnila roke. - Naj živi pust, ki je vedno masten okoli ust! Midva plašča dol in v vrtinec.. Kolega pograbi Helenco, Rozika mene in šlo je naokoli, da se mi je počasi začelo vrteti. Pa tudi kolega je nekam čudno vrtel oči. Namignil sem harmonikarju, ki je prenehal vleči in je krepko zavriskal. - Juhuhuuu! Zdaj pa za mizo, lačni ne gremo domu! Ljudje božji, miza, dolga kot žrd polna, prepolna. Kar si poželel. Izvrstne kmečke dobrine. Ampak pravilo: vsak je moral najprej pojesti tri krape. Ali je to potegavščina? sem pomislil, ko sem videl toliko mesa vseh vrst. Pa nobene juhe. Hruško-več (tepke ih vinske moštnice) čisti jabolčnik, čisto vino. In kar naprej so hkrati priganjali: - Pijte, jejte, potem bomo pa plesali! In tako kar pozno v noč, ko sva se morala odpraviti proti dolini. Oh, kako smo se poslavljali! Rokovanja in poljubovanfa ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje pa Sta nama deklini, HeMhca in Rozika, kar za srajco natlačili krolov in prekajenih klobasic in nama svetovali naj jo po bližnjici mahneva na cesto. Ubogala sva, nekaj časa še obdržala ravnotežje, potem pa na hrbet, ha rit in kot blisk nizdol proti cesti. - Piiip, piiip! sva kričala kot dva otroka ali pa kot dva norca. Vzvoženo cesto sva tako trdo priletela, da sta se srajci zmuznili izza pasu, krapi in klobasice pa po cesti levo in desno. - Madona, to je pust! se krohoče kolega. - Pustiva, pa se jutri zjutraj vrneval se pohecam. - Si nor! se kolega spravi na vse štiri in pobira kratice, klobasice. Tako storim tudi jaz. Zdaj tlačiva tudi v žepe. In ko ni šlo več, pa za srajco. Ko sva spet na nogah, me kolega prime za ramo in vpraša. - Si ti pijan? - Samo dobre volje, sem odgovoril. - Veš, mi pravi, to je hrana in dobra volja, veliko petja, veliko plesa. Gaz je bila široka, mraza nisva čutila, objeta sva zakoračila proti Gornjem gradu in na ves glas pela. - Ti pa jaz, pa Židana marela ... Juhuhuuu! In to skozi mesto, ki je imelo svojo elektrarno in tudi ulično razsvetljavo. Ena priletna gospodična, uslužbenka na sodišču, je pokukala skozi okno in zakokodaj-sala. - Glej no, učitelji se ga tudi nalijejo, ho, ho! Za naju pa je bil najlepši pust v življenju. Ne Rudi in ne jaz ga ne bova do smrti pozabila, saj je v Spodnji Savinjski dolini vse drugače. Že od nekdaj, ne samo danes. Drago Kumer PUST Pust, Pust, krivih ust, kdo naj te spozna? Vsakdo se iz tebe smeje. Med ljudmi zdaj ni več meje, saj se je našemil vsak, naj bo moder ali bedak. Vsakdo masko zdaj ima, Pust, Pust, krivih ust. JR Zima 1987/88 v Savinjski dolini do leb-ruarja brez snega ZIMA V roke, noge ščiplje mraz, reže, zebe nas v obraz. Z neba letijo kosmi beli, kakor krpe so debeli in pokrivajo vsevprek: bele ulice so, breg, kučmo spomenik ima, streha kapo iz snega. Burja okrog streh zavija, nam pa v topli sobi prija s knjigo se ob peči greti, skozi okna v zimo zreti. K.Š. Izredno lepa zima brez hudega mraza in snega je omogočila skoraj končanje zemeljskih del velikega namakalnega sistema med Polzelo in Šempetrom, kakor tudi večino zastavljenih zemeljskih del v SOZD Hmezad. SVEČAN Raje vidim februarja na polju volka, kakor v srajci moža. Svečnica (2, II.) zelena, velika noč snežena. Kadar Matija (24. II.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Dr. Matjaž Kmecl v Žalcu Občinska matična knjižnica je pričela letošnjo sezono kulturnih večerov s programom z dr. Matjažem Kmeclom. Pogovor je v začeku januarja potekal v nabito polni knjižnici kulturnega doma v Žalcu. Z užitkom smo prisluhnili lepi slovenski besedi, ki je bila odkrita in tudi kritična. Več berite v NT št. 2 in SO št. 1 Novoletna nagradna križanka NAGRADE Komisija v sestavi Milan Dolinar, Milena Cencelj in Dolfe Rozman je z velikega kupa rešitev izžrebala srečne dobitnike: 1. nagrada - 20.000.t-A Danica Mandelc, KZ »Savinjska dolina« Žalec | 2. nagrada - 15.000 - din - Franc Verstovšek, Žalskega tabora 1, Žalec 3. nagrada - 10.000,- din - Irena Crepiošnik, Gotovlje 91 b Žalec Knjige 40 let kmetijskega zadružništva v Savinjski dolini prejmejo: Darko Romih, Planina pri Sevnici 45; Valerija Salobir, Po-ngrac 57, Griže,- Alenka Novak, Petrovče 29; Roza Longino, Gun-duličeva 12, Maribor in Veronika Steiner, Velenjska 5, Žalec. Vsem izžrebancem čestitamo! Uredništvo Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo* sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Ivanka Kragl. Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Marija Kroflič, Jožica Krajšek; Nives Jerinan, Milan Kolar, Branko Povše in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Uredništvo; Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal. Hmeljar izhaja enkrat mesečno"v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD,Grafika. Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 450 din. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka. NI PIPEC NOŽ, KOT PAČ NI ŽEBELJ ŠILO, JE TOP, A VENDARLE IMA REZILO PRENOVA CELJSKIH KADROV Mnogi so na račun življenja v oblakih - prišli do vikenda na zemlji. NOVI STOLI - NOV VETER V sejni sobi zgradbe družbenih organizacij v Celju bo zavel nov veter. Zamenjali so namreč stare stole. Ti so bili zaradi težkih razprav že popolnoma majavi in niso dopuščali nadaljnje razpravljalske dinamike. Tako je bila zamenjava več kot nujna, če naj bi pri diskutantih dosegli večje premike in če naj bodo premiki bolj opazni. Toda tu utegne nastati problem, ker se ne bo mogoče nagibati ne na levo ne na desno, ampak bodo morali razpravljati naravnost (sedeži namreč nimajo naslonov za roke). Gre pa tudi za to, da bi diskutirali s popolnoma novih pozicij, kar bi v diskusije vneslo potrebno novost. Torej nihče ne bo mogel reči, da pogrevajo stare reči, ker bodo kar nekaj časa pogrevali nove stole. Seveda ni treba posebej poudarjati, da bodo tudi sklepe sprejemali na novi podlagi. CELJSKA POLITIČNA BALADA Zbor bil je živ. Volili so moža vodilnega za SZDL, prezidenta. Za vzorec demokratičen kar dva na listi so imeli konkurenta: bil prvi s članstvom je zaznamovan, a drugi, glejte, ni bil član. Naj vidi se, kaj tu prevaga, če partija res vedno zmaga! Še preden procedura steče in se spustijo v prvi krog, predsednik vsem navzočim reče, da bo sledil še drugi krog. Med delegati Kokalj Stane lepo v imenu svojem vstane in pravi: jaz nič nimam proti, ampak, tovarši, mene moti, bi rad pravzaprav tukaj vprašal, pa vsega ne bi vam iznašal, kako da med šest tisoč komunisti še drugi kandidat ni komunist? -čeprav vsi komunisti niso isti in res nečlan lahko je ateist. Kdo mi na to bo odgovoru? Zakaj smo spusti vse iz rok? Zakaj se je pa člouk sploh boru? Bo poti nam regiral bog? Ko po volitvah skrinjice odpro, kaj, mislite, kaj v njih uzro? Pričakovan volilni rezultat: izvoljen je »nasprotni« kandidat, ki pa ob zmago je za las, ker manjka mu en samcat glas. Kaj zdaj? Ni vrag, da ne bi našli ga (v gostilni), ki še kakšen glas ima! A sreča, da je tukaj Kokalj Stane, ki bo preprečil vsakršne nakane. Le kam bi pa prišli, če bi glasove metali v škatle že odprte? Volitve so potrebne nove, da »orenge« ne bojo vse podrte, da se sistem ne bo kompromitiral, da tu nihče ne bo manipuliral! Še nikdar forumi toliko časa zgubili niso le zaradi glasa. Za hrabro borčevsko dejanje pa Kokalju izrečejo priznanje. Njegove so res vse zasluge, da so opravili volitve druge, da kandidat je gladko zmagal. Kot Kokalj je dejal, mu bo pomagal, mu bo dajal čimveč podpore. (Glasu pa dati mu ne more, ker da njegova vest ostane čista, voliti namreč sme le - komunista)! DIHUR Izid jubilejne številke ob 25-letnici so omogočili in humor podprli: ŽELEZARNA ŠTORE, CINKARNA, KOVINOTEHNA, ZLATARNA, EMO, UNIOR, KONUS, ZDRAVILIŠČE DOBRNA, ETOL IFF, celjski občinski sindikalni svet, celjski izvršni svet, hp PIVOVARNA LAŠKO, uredništvo HMELJARJA (kot najzvestejši, redni sponzor). oh BRADA IN UGLED V življenju predsednika aktiva avantgardnih delavcev tovariša Lojza je pomembno vlogo odigrala brada. Pravzaprav'si nikoli ni mislil, da bi jo nosil, ker se je vedno bal, da bi jo okrasila kakšna drobtina ali kak drug ostanek hrane. Škoda se mu je zdelo tudi časa, da bi jo kar naprej gladil in negoval, kot je to počel njegov sosed. Ampak odpor do brade so na vsem lepem pregnale nenadejane okoliščine. Ko je Lojz imel najbolj deviško gladek obraz, je v podjetju zavrelo in počilo, in kdo, če ne on, je moral tako rekoč prvi v spopad s težkimi razmerami. Sodeloval je v naporni dolgotrajni bitki. Zelo ga je izčrpalo, preden je uspelo, kot so rekli, stvari sanirati in konsolidirati. Zameril se je mnogim delavcem, njegova neizprosna odločnost je marsikoga tako prizadela, da ga enostavno ni hotel več videti. In tako seje Lojz na lepem odločil, da si bo pustil rasti brado. Hotel je dobiti drugačno identiteto, se nekako skriti za njo (za brado namreč), povrhu pa postati bolj možat, kar si je vroče želela žena. Treba je reči, daje Lojzu brada zelo lepo uspevala, rasla je celo hitreje, kot je pričakoval, toda nenadoma, ne da bi vedel, zakaj, je začela nekako preveč siliti in se razvijati v širino. Medtem ko so se v dlakah kazale nekake anarhistične tendence, so se brki povešali vse bolj navzdol, proti us-tam. Pojava si pri najboljši volji ni znal razložiti. Brado je vedno težje krotil in jo spravljal v red, zato se je je po nekaj letih naveličal, začel je razmišljati, da bi si jo obril. K temu pa gaje naposlednagovoril direktor tozda, ki mu je rekel: »Dragi Lojz, s tole brado si videti precej neurejen, zanemarjen in neresen, ta stari pravi, da delajo take brade tudi vtis nečistoče, kaj si je ne bi obril?« Ko daje čakal samo na to, si je Lojz tako rekoč pri priči odstranil okrasek. In glej ga, namesto nove brade mu je zdaj začel rasti ugled. Poanta je torej taka: vsi, ki nosite brade, pa nimate ugleda, si jih obrij-te in zrasel vam bo ugled. TUDI TO JE KULTURA Moj prijatelj Janez, ki zna pogosto zastavljati še bolj neprijetna vprašanja kot slovenski delegati v zvezni skupščini, me je pred dnevi še enkrat presenetil! Toda ne z vprašanjem, ampak z odgovorom. Povsem v neskladju z razglašenim prepričanjem, da je kajenje škodljivo, pitje alkoholnih pijač pa še bolj, je namreč ria vprašanje lokalnega novinarja njemu in vsem ostalim, ki so njegovo izjavo brali, izjavil: »Ne, v kajenju in pitju zadnji čas ni več toliko nekulturnega, kot je bilo. Nasprotno: obe ti dve prostočasni dejavnosti lahko tudi do-prinašata h kulturni razgledanosti slovenskega naroda.« Rekrutska - Rad bi k mornarici. - Znate plavati? - Kaj mornarica nima ladij? Avkcija . jfe-iVčeraj sem bil s taščo na avkciji. - In koliko si dobil zanjo? Dogovor - Se dobiva? - Zaradi mene! - In kje? - Meni ie vseeno. - Prav, pridem, vendar bodi točen. Pust ob pustu Jubilejnega Pipca smo izdali ob prazniku - pustu. Vseeno pa v njem ni takih prehudo mastnih vicev. Premastno namreč nekaterim škoduje. Volilna Tovariši, torej smo se dogovorili, kdo bo novi predsednik! Zdaj pa še predlagajte nekaj kandidatov. Podobnost V Celju imamo podobne težave kot sicer v Jugoslaviji: severa in juga nam še ni uspelo ustrezno povezati. S cestami! Še preden so ustrezne službe in še bolj ustrezni organi ustanovili posebne komisije, ki bi sprejeli posebna stališča, ki bi služila kot osnova za oblikovanje odgovora na to za nekatere nesprejemljivo stališče, se je oglasil moj prijatelj Janez sam. Izkoristil je namreč odprtost nekaterih naših občil, ki dajejo besedo tudi ljudem, ki ne mislijo tako kot je določeno, ampak se njihove misli sprehajajo veliko bolj svobodno, pa se tako tudi bolj svobodno oplajajo. »Poglejte«, je razglabljal, »če ne bi bilo cigaret, se veliko Slovencev ne bi spoznalo s Prešernovim Povodnim možem. Toda ko so na ovitku cigaret prebrali, da so od nekdaj lepe Slovenke slovele, jim nemirni duh ni dal miru. In so razglabljali, kdo je to napisal. Pa kako se ta pesem imenuje. In naša pesniška kultura se je širila kot cigaretni dim - vse širše in širše. Pa pri pijači? Ko si pivec natoči Napoleona, se nehote spomni na francosko zgodovino. Pa ne le nanjo. Spomni se na njegova osvajanja in na njegov vpliv na slovenstvo. Na Ilirijo oživljeno, na... Kaj pa zadnja kulturniška pijača - Minister Gregor. Ko dvignete kozarček, se vam pred očmi pojavi Martin Krpan, pa dunajski dvor. Podoživite herojstvo Slovencev, ki so reševali čelo sam avstrijski dvor. Ob spominu na besede »minister Gregor pa nič« se spomnite tudi na že spoznano nehvaležnost vseh tistih, ki naj bi bili Slovencem hvaležni za pomoč.« Tako je razglabljal moj prijatelj Janez. V tovarnah cigaret in alkoholnih pijač pa so ga razumeli. In takoj so se sestali strokovnjaki, ki bi cigaretam in pijačam dali še kako kulturniško ime. To je namreč redek primer, da izpolnimo geslo: kulturo delavcem. frk Pri zobozdravniku - Koliko stane puljenje zoba? - 5.000 dinarjev. - Kako, 5 tisočakov za minuto dela? - Če želite, vam lahko zob pulim tudi celo uro? Oh, ti kupci! - So to ameriške ali danske postrvi? - Zakaj vas to zanima? Ali jih kanite jesti ali pa se pogovarjati z njimi? Uganka - Zakaj miši ne moremo molzti? - Ker ne moremo podstaviti vedra? Uradniška - Naj vam potni list podaljšam? - Hvala, moj je kar prave velikosti? Elektro Celje: bolj kot visoka napetost, jih tresejo visoki osebni dohodki. ŠE ČUDNO, DA KDO NE ZAHTEVA STATUS BORCA - ZARADI UDELEŽBE V SEKSUALNI REVOLUCIJI. MNOGO SE PIŠE, DA BOMO ZARADI KRIZE V ELEKTROGOSPODARSTVU ČEZ NEKAJ LET V TEMI - NIČ ČUDNEGA, KO PA ENERGETIKI STALNO DELAJO V TEMI. LAŽ IMA RES KRATKE NOGE, TODA LAHKO SE PODALJŠAJO -KADAR JE TREBA BEŽATI OD ODGOVORNOSTI. ČEPRAV VODILNI KADRI NE VERJAMEJO V VIŠJE SILE, SE ZVESTO DRŽIJO IZREKA - DA JE BOG NAJPREJ SEBI BRADO USTVARIL. Marjan Bradač POGOVOR NA ULICI - Praviš, daje štrajkala Anastazija? Katera Anastazija? - Kakšna Anastazija? Rekel sem, da so štrajkali anestezisti! Razumeš? ' pil Torej ne ženska. Moški Anastaziji? Bg Človek božji, kaj res ne razumeš? Razločno sem ti povedal: anestezisti! Štrajkali so tisti zdravniki, ki se jim reče anestezisti! - Daj no! Kaj so bili anestezirani? fgB Kdo je pa to rekel? Če hočeš, pa naj bo po tvoje. Anesteziral jih je pravilnik o turnusnem delu. - Da tumajo? In so potem anestezirani? Če tumajo, ne vem, vem pa, da si ti gluh in da ničesar ne razumeš. H Kaj pa samoprispevek - ta nič ne pomaga? - Kakšno zvezo pa ima samoprispevek S štrajkom? - Mislil sem, če zbiramo denar ... §¡81 Daj no! Saj ga ne zbiramo, da bi odpravili štrajke. Dragi moj, preden ga bomo zbrali, bo še veliko štrajkov. - Pa bo imel sindikat hudiča, zakaj jih pa podpira? - Kaj sindikat? Bolniki! Bolniki! - Kaj ti niso člani sindikata? Ml Pa kaj za to, če so? Midva pa res ne prideva nikamor. - Saj res, kam sem že nameraval? (oh) PRIZNANJE DOMAČEMU ZNANJU Domače znanje je pri nas vsaj tako cenjeno kot domače klobase, domači rezanci ali domače pecivo. Dokazov za to bi našli, kolikor bi hoteli. Tudi v celjski tovarni,'kjer so lani pripravili tiskovno konferenco o domači (Ruži-čevi) čistilni napravi. Rekli so, da sta avtor in naprava vredna vsega priznanja, kajti učinek čiščenja je skoraj stoodstoten in prihranili bodo devize za uvoz tuje naprave. Čez nekaj mesecev je bilo domače znanje še prav toliko vredno kot prej, le da so se v tovarni odločili za uvoženo napravo. Prednost domačega znanja je torej v tem, da v vsakem primeru ohrani priznanje in vrednost! TRGOVINA V DOBRNI Prebivalci Dobrne in tudi mnogi gosti se sprašujejo, zakaj se gradnja nove trgovine nikamor ne premakne, pri čemer nekateri odgovorni krajevni dejavniki s prstom kažejo na društvo za varstvo okolja kot glavnega krivca. Vprašali smo predstavnika društva, pa je rekel, da bi oni še kako hitro zgradili novo trgovino, če bi imeli denar in gradbeno operativo, a imajo samo nekaj neuporabnega stavbnega lesa v obliki polen, ki jim jih že vseskozi mečejo pod noge. Trgovino bi zgradili celo na lokaciji, ki jo zagovarjajo, ker s stališča varstva okolja sploh ni sporna. Čudijo se predstavniku sozda Merx, ki je že pred leti javno izjavil, da jim je popolnoma vseeno, kje bo stala nova trgovina, ma-gari stopetdeset metrov iz središča, odtlej pa ovira začetek gradnje celo samo nekajmetrski zamik od prostora, ki ga predpisujejo urbanisti (če ovira res ni denar ali nezanimanje investitorja). Kaj hočete, časi se spreminjajo, mnenja tudi, edino problemi in lokacije ostajajo (sporne). oh Ozmeijal in odšel Dani Perčič, predsednik celjske skupščine zdravstvene skupnosti, je na tiskovni konferenci žolčno napadel novinarje, zatem pa hitro odšel. Menda ni želel slišati odgovora. jr Takim, ki ne vedo, kaj govorijo, so vedno oproščali, je bilo slišati iz n' narskih vrst. SLOVO OD MAL VERZACIJA Preden je tovariš Mal Verzacij odšel na Kitajsko, kjer naj bi bil svetnik za poslovne odnose v predstavništvu in vodja pisarne za stike s kitajskimi obrtniki, so mu doma pripravili slovo. Zelo nenavadnio in pompozno, kakršno se za glavnega direktorja pač spodobi Trajalo je namreč skoraj mesec in pol Navzoč je bil tudi tovariš Hasan, ki so mu rekli mister Dolar, to je vsestransko usposobljen in na vse strani razgledan poklicni poslovodni tovariš, ki bi bil lahko prav tako direktor kakšne kovačnice kot glavni direktor velikega naftnega koncema. Spozna se, skratka, na vse. Najprej so se od tovariša Mal Ver-zacija poslavljali uslužbenci Podarili so mu kocko, v kateri je bila manjša kocka. »To se vam bo zdelo nenavadno darilo,« je s solzami v očeh rekel knjigovodja, »ampak važno je.njegovo sporočilo. Tega namreč ne smete jemati kot dokaz, da lahko malo kocko spravimo v večjo, ampak kot znano misel, ki ste jo vedno gojili tudi vi, da iz malega rase veliko. Naj tudi vam zrase kar največ!« Potem so tovarišu Mal Verzaciju pripravili slovo vsi šefi »Mi se niti ne zavedamo, kdo nas zapušča, kdo odhaja na Kitajsko, «je rekel direktor financ, tako rekoč njegova desna in leva roka obenem. »Toda prepričani smo, da boš še bolj kot nam, ki si nas že popeljal iz mraka zaostalosti, koristil Kitajcem in boš njihovim obrtnikom pokazal pot iz kamene dobe obrtništva v moderno dobo zasebnega dela.« Podarili so mu prešito odejo. »Vemo, da imaš dovolj prešitih odej,« so se opravičili, »ampak ta je posebej termično obdelana - za dežele, kjer so ostre zime. Ker vemo, da odhajaš na hladno, smo mislili, ti bo tole kot nalašč prišlo prav, da te ne bo zeblo.« Čez kake tri tedne je slovo pripravilo združenje poslovodnih kadrov. »Naše vrste zopet zapušča en član,« je rekel tovariš Eminenca. Pa kaj čemo? Naša usoda je taka, da moramo po svetu. Kdo pa naj hodi tja namesto nas? Kaj ne, Hasan? On je skoraj umrl od vročine v Kuvajtu. Moral je postati krvodajalec, a svojo kri je res tudi dobro vnovčil« Mal Verzaciju so podarili škatlo. »To niso akupunkturne igle,« so rekli. »To je jedilni pribor, nekaj kompletov palčk za različne jedi. Želimo ti veliko spretnosti pri jedi in dober tek, kitajska kuhinja je tako zelo znana.« Ko je dobil še tangram, staro kitajsko likovno igro, s katero se bo lahko kratkočasil in si bistril duha, je imel pravzaprav vse in je lahko mime duše odšel, še posebej mimo, ker ga je grela zavest, kako so znali ceniti vse njegove vrline. Prav te so ga na koncu tudi izdale: vsem, ki so mu pripravili tako ganljivo popotnico, je priznal, da namreč sploh ne odhaja na Kitajsko, ker ne bi rad postal Ko Rup Cij, ampak v sosedno tovarno. Tam bo direktor tozda, kakor dolgo bo vzdržal in ga ne bodo zopet suspendirali Kot je rekel, ima problem, ker ne more iz svoje kože. DIH UR Nesporazum Učitelj: Zakon o težnosti nam omogoča, da ne odletimo z Zemlje v vesolje. Učenec: In kaj je držalo ljudi na Zemlji, preden je bil sprejet ta zakon? Soseda sosedi »Nekaj neverjetnega. Pravkar sem izvedela, da ti je Lojzka rekla to, kar sem ji izrecno rekla, naj ti ne reče. Očitno si ji ti rekla, da ne boš meni rekla to, kar ti je ona rekla, da sem ji jaz rekla, naj ti ne reče. Zdaj te pa prosim, da ji ne boš rekla, da sem ti jaz rekla, da ti je ona rekla, kar sem ti jaz rekla, naj tebi ne reče.« Pri kemiji Na neki šoli na Škotskem učitelj poučuje kemijo. »Kot ste že slišali, sem vam pojasnil sestavo kisline v tem recipientu. Zdaj bom v tekočino spustil kovanec za 1 peni. Kaj mislite, ali se bo raztopil?« »Ne bo se!« odgovori eden od učencev. »Ste prepričani v to, kar trdite?« vpraša profesor. »Popolnoma! Če bi se kovanec raztopil, ga vi gotovo ne bi spustili v kislino.« Lovska Škoda, da je direktor Dravinjskega doma Florjan Jančič gasilec in ne loveč. Če bi bil lovec, bi gotovo ne imel toliko težav z Jelenom! NOGOMETNE ROKAVICE Kot smo izvedeli, bodo delavci bivšega Toprovega Topsporta v Pliberku v novih najemniških prostorih delali predvsem rokavice za nogometne vratarje. Nogomet v svetu se namreč vse bolj razvija, moštev je vsak dan več, vratarjev in rezervnih vratarjev pa tudi. Tako, so izračunali, ne bo težko narediti in prodati 3 tisoč parov rokavic tedensko (res da za zahodno-nemškega partnerja), še zlasti ne, ker bodo rokavice atraktivne. Nekatere* bodo narejene v vzorcu žoge, tako da se pri zadetku niti ne bo videlo, ali je v gol zletela žoga ali rokavica, kar bo delalo preglavice sodnikom. TUDI MI SMO ŠTRAJKALI Tudi v našem valjarskem tozdu smo se odločili za štrajk. To je bil menda prvi štrajk v republiki, ki ni bil zaradi plač. Šlo je za to, da nam je predsednik KPO hotel vsiliti direktorja, ki ga mi nismo marali, ker ni bil neoporečen. Rekel je, da je v podjetju že sedemnajst let, v resnici je bil samo dve leti. Predsednik pač nima vsega v glavi. In tako je nujno prišlo do štrajka. Zahtevali smo, da pride predsednik KPO, ki ga menda še nikoli nismo videli, ker ne hodi po obratih, ker nima časa, ker se vanje ne more pripeljati z avtom, vseskozi pa že tudi modernizira ceste, fasade ih pisarne. To bi bila izredna priložnost, da bi ga videli. Pa mislite, da je priV šel? Kje pa! Je prevelik baron. Rekel je, da ga ne bo, daje to, kar delamo, velika lumparija in da če ne bomo sprejeli njegovega direktorja, bo on odšel iz podjetja, lahko pa gremo tudi mi. V štrajku smo gladko zmagali, ker smo dokazali, da imamo prav in ker nas je vodil odličen pardon, odločen sindikat. Predsednik se nam ni opravičil, ker nas je razglasil za lumpe, odšel pa tudi ni. Čakamo, kdaj se bo to zgodilo. Pepi Valjar MARSIKDO PUŠČA PREHITEVATI URO, KER MISLI, DA BO TAKO DOČAKAL SVOJIH PET MINUT. RAD IMAM NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA, PRIPRAVLJEN SEM MU POMAGATI - Z NASVETI. SNEG LAHKO POKRIJE POLJA, GOZDOVE, TRAVNIKE, NE MORE PA POKRITI NAŠIH DOLGOV. NEKATERIM MINULO NEDELO RAČUNAJO V MINULO DELO. STALNO SO MU SOLILI PAMET, ZDAJ BI MU JO RADI ŠE POPOPRALI. Joža Ščrbašič NA SOCIALNO KARTO »Natakar, še eno rundo!« »Ampak tovariša, vidva sta pa že veliko popila!« »Kaj hočemo, nisva kriva, če ga veliko preneseva, hk!« »Ampak bojim se, da bosta pozabila plačati?« »Bratec, za to ti nič ne skrbi, hk! Midva pozabljava samo na svoje hk... redne obveznosti... hk!« »S čim bosta plačala?« »S kartico..: hk!« »American express?« »Daj no, prijateljček ... hk... ti bi rad celo v Ameriko?« »Mogoče, mislita na kartico Diner?« »Nikakor.,. hk ... ta preveč spominja na naš dinar.« »Ampak saj pravita, da bosta plačala s kartico?« »Dragi moj, midva sva suha kot cerkvena miš. Moral se boš obrniti... hk ... na naš sindikat. Plačali bomo s socialno. D. S. Poslušnost Tudi v Celju radi nekateri stvari zelo posplošujejo. Menijo, da če imajo nekateri koncerti manj poslušalcev, da so zato že Celjani kar na splošno neposlušni. Če je rdeče svetlo, potem nam ni treba skrbeti za našo bodočnost. Na poti v to svetlo bodočnost rtas namreč vse bolj spremljajo rdeče,- številke! Res preveč? Daje sestankov preveč, mnogi delavci pritrjujejo — toda ob tem še nove in nove sestanke izsiljujejo! Tovariši - če cene visoko letajo, še ni rečeno, da se ne bo zboljšalo vreme. Nekateri očitajo Vzhodni Nemčiji, da je še vedno preveč zaprta družba. V velenjskem Vegradu zanikujejo, da bi bili za to krivi tudi oni. Pa čeprav jim tja prodajajo svoje gradbene- celice! Za razsvetlitev V Celju so resne težave, kadar gre za kako novo večjo investicijo. Če je to investicija na družbenem področju, je seveda šeteže. Tako se zadnji čas zatika celo pri predvideni gradnji nove celjske cerkve. Res - v Celju bomo dobili novo cerkev. Ta odločitev je marsikje naletela na odobravanje, drugod pa seVeda na odpor. Pa res ne vemo, zakaj; Saj naj bi se ta cerkev imenovala cerkev Sv. duha. Kakšne razsvetlitve pa smo Celjani kar precej potrebni. EPIGRAMI TANDEM 1. Če plešast je, ker za občinsko dobrobit na položaju bi izgubil lase, bi rekli mu: vsa čast! /4 kaj, ko Ostrovid si je ogolil glavo v skrbi zase! 2. Četudi, kot še marsikakšen drug, za občino sploh ni imel zaslug si, glejte, sam predlagal je priznanje: pol hiše naj dobi za stanovanje. ŠTAJERCU, KI JE TUDI KOROŠEC Poznam nekoga, ki je tak vsevedež, da ima v cekaju kar dosmrtni sedež! VODITELJ Delavski razred (v govorih) v oblake kuje. Ni čudno, saj od tam ga tudi opazuje. MARSIKATEREMU FUNKCIONARJU Za akcijo, za govore ni čas, govornik je zbrani množici dejal. Na odru dolgo je ostal, da bi dokazal, da ne more biti vzornik. SVOBODNI UMETNIKI IN UMETNOST Cel kup umetnikov nam dokazuje, da je umetnost tudi, nič imeti, še večja je umetnost, kot dopoveduje jim družba, je od nič živeti LOGIČNO Ker bolj kot delo, znamo stol častiti, je logično, da vse bolj čvrsto smo na riti PARAZIT V podjetju skoraj nič ni naredil, zato z njim nekaj bodo naredili na stol ga namreč višji posadili, da se v udobju večjem bo rediL PAČ POSLEDICA Če znanje res, kot ugotavljajo, pri nas je skoraj brez veljave, ni čudno, da se uveljavljajo Z lahkoto tudi prazne glave. POLITIK Da ni samo svoj žolč izlil na mlade in jih v imenu svojem kritiziral, dokaz je, da odgovor na »napade« mu je baje nekdo na CK redigiral! DIHUR NEPOGREŠLJIV UPOKOJENEC Ob tem, ko se mladi strokovnjaki tudi v marsikateri celjski organizaciji težko uveljavljajo, je toliko več pozornosti lahko deležen primer, ko skušajo komu tako rekoč preprečiti, da bi mirno odšel v pokoj. Tak primer imajo v Kemičnem kombinatu, kjer je odbor za medsebojna razmerja privolil, da bivši direktor finančno računovodskega sektorja, sedanji pomočnik KPO, po 42 letih delovne dobe ostane na tem mestu le še tri mesece, predsednik KPO pa je zahteval, da dela še najmanj leto dni. Po njegovem je namreč pomočnik nenadomestljiv in nepogrešljiv. To je predvsem res, če bi upoštevali njegove znane spretnosti v nekaterih transakcijah in inozemskih aranžmajih (tudi v korist samega sebe in posameznikov). Odbor za medsebojna razmerja je, pravijo, moral sprejeti predsednikovo zahtevo, v tovarni pa so se seveda mnogi zgražali. Ampak kaj pomaga, ko ne zaležejo niti vprašanja, kako sta sploh oba ob tolikih utemeljenih obtožbah lahko na takih mestih! Samoupravljale! pač ne odločajo o tem, kdo je in kdo ni nenadomestljiv, to običajno sprevidijo prepozno. MILO ZA DRAGO TIM Laško je Kladuši zgradil hladilnico, tu pa so mu zato zamrznili denar! Kako načrtovati - Si slišal, da je zvezna centrala SDK v Beogradu hotela zakupiti spodnji grad Celje kar za 99 let, potem pa si je premislila? - Ha, dragi moj! Če pri nas ne moremo načrtovati prihodnosti niti za leto naprej, kako bi jo naj SDK za 99 let? Diagnoza Na smrt obsojeni je zbolel. Takoj so ga premestili v bolniški oddelek, kjer je nekaj časa njegovo življenje viselo na nitki. Nazadnje je ozdravel in ko so ga odpustili, so v odpustnico zapisali: zdravstveno stanje pacienta se je toliko popravilo, da ga zdaj lahko brez nevarnosti za njegovo zdravje obesijo. Dosežek v arhitekturi Celjsko in slovensko arhitekturo je zalo obogatila nova zgradba zavarovalnice Triglav. Pravijo, da je podobna stiliziranemu ogromnemu desnemu visokemu čevlju — tak levi »čevelj« pa je sosednja zgradba Elektra. To seveda še ni dokaz, da prodira čevljarstvo v arhitekturo, bojijo pa se, da prodira vanjo pletarstvo, saj so balkončki na novi stavbi ob Agrotehniki podobni košem. Kaže, da bo zelo dobrodošla novost v obliki arhitekturne delavnice - ni namreč izključeno, da bodo v njej temeljito obdelali tudi kakšnega arhitekta. (oh) KAKO NAJ UGOTOVIMO, V KATEREM GRMU TIČI ZAJEC - KO PA IMAMO TOLIKO EKONOMSKIH KRIVOLOVCEV. UDARNE JAME NISO SAMO NA CESTAH, AMPAK TUDI - V STABILIZACIJSKI POLITIKI. NAJVEČ JUGOSLOVANOV IMA BIOENERGIJO - V KOMOLCIH. OČITNO TUDI MILA ZIMA NE OVIRA - ZIMSKEGA SPANJA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB. TUDI BIROKRACIJA SE JE VKLJUČILA V PROIZVOIDNJO - PROIZVAJA OBLJUBE NA TEKOČEM TRAKU. ČE BO ŠLO TAKO NAPREJ, BOMO LAHKO POLITIKO CEN BELEŽILI V RUBRIKO - »NOČNE CVETKE«. Mali oglasi so ogledalo človeške stiske. Če jih prebirate, vidite, da ponujajo vse od odlično ohranjene inozemske avtomobilske kljuke do grobov - s pokojniki ali brez njih. Če imate srečo, dobite poceni nošen krznen plašč za novega, ali nekaj metrov še neuporabljenih bukovih drv (zajamčeno ravnih in brez grč). Dobite brezhibno nemško likalno desko Z vsemi dodatki, samsonite kovček zadnji model, suhe domače klobase brez mesa, pardon, brez škodljivih dodatkov, ali zelo malo rabljeno registrsko blagajno, ali kar sploh hočete. Mali oglasi so tudi mednarodna trgovina z najširšo izbiro. V njej lahko kupite pristne domače suhe slive za devize, ali popolnoma novo uvoženo univerzalno lasuljo super de la natur za dinarje. Da, prav nekaj takega sem dolgo iskal med oglasi. Doslej sem namreč nosil lasuljo iz sintetike, ki je pri snemanju povzročala iskrenje po glavi-zelo nerodno, namesto da bi se iskrilo v glavi Povrhu je že na daleč izdajala prevaro - imela je namreč vsaj dvakrat preveč las in to je seveda vsakdo brž opazil. »Ta pa ima goste lase, ampak če bi bili pravi lasuljo nosi« sem poslušal pripombe. Torej bom zdaj rešen vseh nevšečnosti Na vrat na nos sem poiskal oglaševalca. »Vi torej prodajate lasuljo super de la natur?« sem vprašal. »Super lasuljo de la natur,« me je popravil, »uvoženo, univerzalno, elastično. Kot vidite, je nisem kupil zase, je pravzaprav še ne potrebujem, čeprav imam čelo res že do vrha lobanje.« Z roko je pokazal in se nasmehnil. Nato je prinesel lasuljo. »Kot skalp! Da ni to skalp?« sem poskočil Najbolj varčna šola Bivša celjska gimnazija še ni naročila napisa Srednja družboslovna šola, kot se sedaj gimnaziji učeno reče. - Za vsak primer so ohranili star napis: gimnazija. Najbrž čakajo novo reformo reforme oziroma konec reformacijskega obdobja v naših srednjih šolah. Izdelava napisov namreč ni počeni.' »Kakšen skalp! To je lasulja, kakršna mora biti prava lasulja,« je odločno rekel prodajalec. »Kot vidite, nima mreže, ampak ima sintetično kožico, kije zelo elastična in se tesno oprime vsake glave. Ne odlepi se, pa če se postavljate na roke ali če delate prevale ali kakršnekoli akrobacije. In kar je tudi važno, pleša oziroma koža na glavi normalno diha, torej se ne poti.« »Kaj pa lasje? So pravi?« »Lasje so v glavnem pravi, pomeni, da niso vsi z ene glave, torej lastnik, če bi vas slučajno srečal, ne bi mogel reči: glejte, tole so pa moji lasje. Kakih sedem odstotkov je umetnih las, ki imajo to funkcijo, da si lahko naredite vsakršno frizuro. Sicer pa gostota las za razliko od sintetičnih lasulj ni po vsej glavi enaka, se pravi, je na vrhu, kjer se običajno najprej prikaže pleša nekoliko manjša in tako vsi, ki vas poznajo, dobijo vtis, ko da boste zdaj zdaj plešasti. Bi jo dala na glavo? E, takole,« je rekel in mi tako rekoč v trenutku vrnil lasišče. »Odlično. Čisto drug človek ste Poglejte se v ogledalo!« »Res super lasulja,« sem rekel. »In veste, kaj je na tej lasulji še posebej dobrega?« je vprašal. »Lasje sploh ne gredo pokonci, pa lahko slišite še tako neumnost.« Priznajmo, to je pa dandanes in pri nas še kako pomembno. DIHUR VPRAŠANJE - Ti morda veš, od kod imajo nekateri občani tako razkošne in drage avtomobile? - Dragi moj, če ti tega ne veš, če ne vedo komisije za ugotavljanje izvora premoženja, če ne ve UNZ, kako naj vem to jaz? Afera »Slišala sem, daje imel tvoj mož v pisarni neko afero...?« »Jo je imel, da. Ne vem, če ji je bilo ime Afera, vem pa, daje nima več, ker sem jo dodobra zlasala.« Lahko je bilo, ko smo zahtevali -zdaj moramo prositi! Vse bolj smo suhi: zato vse bolj zategujemo pas in - pijemo. Opet ovi Slovenci: le zakaj so vedno najbližji Italiji in Avstriji! Nekateri pri nas le menijo, da ni najpomembnejše kdo je kaj rekel, ampak kaj je kdo rekel. Ne moti jih Prešeren, ampak Zdravljica! AFORIZMI BOLJE JE IMETI DVE LJUBICI, KOT DVE DOMOVINI. SVET JE TAKO MAJHEN, DA TE ŠE MILICA TAKOJ NAJDE. ČLOVEK JE ZMOŽEN VSE PRODATI, CELO SVOBODO. KADAR NIMAM BESEDE, UPORABIM TUJKO, KI ME NAREDI ŠARLATANSKO PAMETNEGA. KDOR MISLI PLITKO, BO GOTOVO DIPLOMIRAL IZ POLITOLOGIJE. NAMESTO PLAVE KUVERTE, BI NA OLTAR DOMOVINE POLOŽIL RAČUNE MILIJARDNIH ZADOLŽITEV. BOGASTVO NE POZNA KULTA OSEBNOSTI, POZNA SAMO SKO-PUŠTVO. ZA VELIKE RIBE JE SOCIALIZEM BREZ TRNEKOV. NAJLAŽJE JE PISATI ŽIVLJENJEPISE O MRTVIH VELIKIH MOŽEH. NEKATERI VERUJEJO, DA VERUJEJO, DRUGI VERUJEJO, DA NE VERUJEJO. NEKATERE ŽENSKE SE BORIJO ZA LEPŠO PRETEKLOST. ČE BO MONA LIZA ŠE NAPREJ GLEDALA MODERNE HIPIJE, SE BO NEHALA SMEJATI. BOLJ KO SE STARAMO, SLABŠA POSTAJAJO ZRCALA. Jure Šarlah IZGUBE - Igre Z Gospodarstvom Ustvarjajo Bedno Ekonomijo POLITIKA - Pleteničenje Odgovornih Lepo Ilustrira Težnjo Izmikanju Kupu Argumentov GNILOBA - Gomila Neprilik In Laži Ob Birokratskih Avanturah SDK - Slepomišenje Direktorskih Kradljivcev KRIZA - Konec Realnih Izgledov Zaradi Agrokomerca NAMIG — Naraščajoča Administracija Moreče Izigrava Gospodarstvo NNNP - Naša Nebudnost Niza Poneverbe BIROKRAT - Beg Iz Realnosti Omogoča Kamuflažo Resnice Administrativnim Telesom EPP - Ekonomsko Propagandno Posiljevanje STRIPTIZ 4-' Seks Takoj Reši Iz Premnogih Težav Iskalke Zaposlitve M. B. KAVA - KAVA - KAVA - KAVA - ANEKDOTE V KATEREM POLČASU Predsednik celjske občinske skupščine Tone Zimšek je lani kot prvi predsednik sploh pripravil novoletno srečanje z novinarji V sproščenem, odkritem in marsičem tudi kritičnem pogovoru o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih je dopisnik ljubljanskega radia Miran Korošec dejal: »Oprostite, toda človek ima občutek, da je vaša občinska ekipa podobna nogometnemu moštvu, ki zelo dobro pozna teorijo, dobro igra, toda ko pride pred gol, zadetka ne zna zabiti.« »To je zanimivo,« se je nasmehnil Zimšek, »ampak vprašanje je, v katerem polčasu?« Nato je pojasnil, da bi bila za pravi »zadetek« potrebna dva mandata. In je verjetno imel prav, kajti nogometaši dostikrat ne dosežejo zadetka niti v dveh polčasih (oh) DOL POPIT! Ravnatelj polulske šole Milan Gombač je bil s soplaninci v mozirski koči, kjer so bili kot gosti tudi član predsedstva SRS Andrej Marinc in nekateri drugi funkcionarji. Vzdušje je bilo veselo in Gombač je svojim kolegom rekel: »Stavimo, da si upam stopiti v sosednjo sobo in zaklicati: dol popit!?« Nekateri so ga pogledali s strahom, drugi so se muzali, tretji kar naravnost rekli, da česa takega ne more in ne sme narediti Gombač pa je odprl vrata, stopil do Andreja Marinca (s katerim se poznata), vzel poln kozarec in ga dvignil rekoč: »dol popit!« Malo jih je presenetil, ampak tudi sami so dvignili kozarce in!jih »dol popili.« (oh) LITERARNI MODRECI Znano pokrajinsko literarno revijo urejajo zelo nadarjeni literati. Nekoč mi je objavila aforizme. Ko sem ji jih zatem znova poslal nekaj, mi jih je'uredniški odbor odklonil z obrazložitvijo, da so malo preveč bodičasti in da niso na zadovoljivi literarni ravni (po moje je bilo v njih le preveč resnice). Bil sem malce užaljen, a ker sem humoristično prebrisan, mi ni bilo težko, objaviti jih v več drugih glasilih - to je namrečedina možnost, da dobiš malo več honorarja. Nato sem iz del nekaterih svetovnih mojstrov prepisal nekaj njihovih hudomušnih misli in jih ponudil uredniku pokrajinske revije kot svoje najboljše misli, kar sem jih kdaj napisal. Modro se je držal, ko je prebiral Twaina, Moliera, Wilda in druge. : »Veš, Jure,« mi je na koncu dejal, »stvari niso preveč globoke, ne preveč duhovite, površne so ...« Tedaj sem temu pisatelju socialističnega realizma izdal, kdo so njihovhavtorji. Povesil je glavo, jaz pa šem se mu nasmehnil. 'Jure Šarlah Kava je pomembno politično vprašanje, ki ga ne gre podcenjevati. V Jugoslaviji, seveda Brez kave ni birokracije, brez birokracije ni odločanja, brez odločitev ni ničesar. Če imamo kavo, smo budni. To pa je v sistemu družbene samozaščite in SLO nujnost. Če bi se uspavali, bi bilo hitro po nas. Kava je sol televizije. Če ne bi bilo kave, bi ljudje pred TV sprejemniki spali. Kava je tudi pomemben vir dohodka: za državo, trgovce, kavarne; pražar-ne, tihotapce. Zlasti za slednje, saj je pri'kilogramu tega dehtečega, opojnega zrna moč zaslužiti več kot pa s poštenim delom. Kavo je treba sladkati. Ni pa nujno. Kljub temu so dogajanja s kavo pri nas precej - neslana. Ukrep ZIS, ki odloča, koliko kave smemo prinesti iz tujine, kaže na to, da se bojimo, da bi lahko država propadla, če bi smeh 'prenesti čez mejo več kave. Da je kava pomemben dejavnik pri ustvarjanju dobrega razpoloženja ljudskih množic, ni treba posebej poudarjati, saj je ob datumih, kot so 29. november, 1. januar, 1 maj, ne manjka na policah. Sicer pa: srečna država, če ni to Brazilija, katere poglavitni problem je le kava. Pa očitno to ne ve- lja več tudi za nas, saj"je v zadnjem času primanjkovalo tudi mleka. Tisti, ki so navajeni piti kavo z mlekom, so bili tako dvakrat prikrajšani. Pa brez bojazni, tudi mleko smo uvažali. P. S.: Večjo količino kave prodam za dinarje. Naslov v uredništvu »Pip ca«. j. Odkritje Amerike Pri uri zemljepisa naroči učitelj Janezu, naj pokaže, kje je Amerika. Ta pokaže. - Kdo je odkril Ameriko? vpraša uči-telj. - Janez! zavpije ves razred. ■ Šoferski izpit - Kaj bi storili, če bi po 300 metrih vožnje ugotovili, da imate kontaktni ključ v žepu? - Izstopil bi in pogledal, kateri tepec me poriva! V pralnici - Kaj vam ni prav, saj je prtiček čisto lepo opran? - Že, že, vendar je bil pred pranjem posteljno pregrinjalo! Razlika - Kakšna je razlika med zlomom in vlomom? - Po zlomu je treba ležati, po vlomu pa sedeti! Enostavno - Naštej mi tri vodilne predstavnike celjskega gospodarskega in družbenega življenja. - Zimšek! Vprašanje Ali veste, zakaj naš Pipec tako redko izhaja? Ker se v Celju tako malo dogaja! Pravijo, daje celjsko ozračje vse bolj čisto. Kakšno bi šele bilo,; če ne bi imeli lanskih volitev, pa dogajanj v Zdravstvenem centru, Cinkarni... Znamenitost Turistični delavci s šmarskega območja so Vonarsko jezero sicer nameravali gostom predstavljati kot kraj za deskanje in čolnarjenje, pa iz tega ni nič. No, kot posebnost pa ga lahko le še predstavljajo. Kot kraj, kjer živijo ribe največkrat na suhem. ZREČE MESTO ČENČE Z VSEH VETROV Celjski partijski sekretar Stane Mele je odločen nasprotnik pobude o »neodvisni« partiji. Ni neumen, da bi se na stara leta učil igrati na klavir. Že tako seje moral naučiti plesati tako, kot drugi igrajo, (tone zimšek press) * Prva dama celjske občinske uprave Astrid Pešec ni zadovoljna z napisi. Čeprav so ga na vratih njene pisarne zamenjali že petkrat, se bo Štefka Bomšek, načelnica občinskega oddelka za občo upravo, potrudila še enkrat. Poznavalci razmer predlagajo napis: »V levici vrvco, v desnici bič prenaša in cuka cucka, da se prav obnaša!« (hilda novak press) Celjski gospodarski voditelj Stane Seničar se je, kot smo izvedeli iz nezanesljivih virov, zatrdno odločil, da bo naslednjega kandidata za direktorja LIK Savinje tudi javno podprl. Kampanjo naj bi, kljub gospodarski krizi, sofinanciral tudi najstarejši varčevalec LB Splošne banke Celje Jože Bučer. (jodl press) Celjski premier Miloš Pešec iz Grevenbroichaje ugotovil, da se »pes« nikamor ne pride. To seveda se ne pomeni, da ne bo odšel od koder je prišel, (ivan andrijas press) Sergej Šešerko, ki je v prostem času predsednik šentjurskega izvršnega sveta, je na vprašanje: »Kaj je to, kdor dela, prodaja, kdor kupi, ne uporablja, kdor uporablja, ne vidi?«, odgovoril kot iz topa - TRUGA! (davkarija press) Kaj je to, rumeno je in po zemlji brodi? Kitajec, ki išče bombo! Kaj je to, rumeno je in po zraku leti? Kitajec, kije našel bombo! Kaj je to, rdeče je in po zemlji brodi? Dane Rinc-Mladinc, kije na idejnem usposabljanju! Kaj je to, rdeče je in po zraku leti? Dane Rinc-Mladinc, ko je idejno usposobljen! (zsms press) Laški gospodarski strateg Oto Rak se je nedavno mudil pri predsedniku celjskega rdečega križa Niku Kaču. Tako kot številni poslovneži pred njim, je tudi on odšel tako kot je prišel - z luknjo v žepu. Niko Kač je bil kratek, je-dernat in razumljiv: »Dejal bi da, a rečem ne, a ne ni da in da ni ne, če da bi ne bil, del bi da, a ker ni da ne, rečem ne.« (jelenko press) Brane Stamejčič, priložnostni urednik Novega tednika in edini borec na kandidatni listi za predsednika celjske frontne organizacije, se je vdal brez boja. Tudi borci niso več tisto, kar so včasih bili! (stane ko-kalj press) Qui s'excuse, s’accuse!) (Kdor se opravičuje, se sam obtožuje!) HERETIK ZMERILA GA JE - Dragi, pridi, da ti vzamem mero! - Kolikor vem, draga žena, ti nisi krojačica. -Nič ne de. Poglejva obseg čez prša. Glej, glej, kot Tarzan! - Da ne delaš ankete za kak bulvarski list? - Kje pa! Poglejva trebuh. Auu, čisto predebel! Kot Olio. Potrebna bo dieta. -Vem, stabilizacija te žene, da bi mi sama nekaj sešila. - Ne, ne. Poglejva širino pleč. Ampak saj bi lahko sodeloval na natečaju za mistra! - To pa ne nameravam. Ne vem, kaj bi pravzaprav rada. - Le počasi. Poglejva dolžino rok. No, videti je, da z njimi bolj malo delaš. - Zdaj pa je dovolj tega! Zakaj te je obsedlo to merjenje? - Samo malo še potrpi. Širina ramen je ostala nespremenjena od poroke. - Raje se začudi, da se mi ramena niso zožila, ko mi toliko vsega obešaš nanja! -Samo še obseg mišic. Ha, kot Popay, ko je bil še majhen. - Ampak, žena, zdaj je pa res dovolj! - Res je dovolj. Vzela sem ti mero. - In kakšno obleko mi boš kupila? - Tebi - nobene! Ker sem te iz- merila, ti lahko povem, da sem rezervirala tisto jakno, ki sva jo prejšnji mesec videla v starinarni. D. Starčevič // SAMO, DA SE ZASTOPIMO Petčlanska komisija, ki soji naložili izredno zahtevno nalogo, da napiše zapisnik zadnje seje, je osnutek preletela že petič. S tem so izpolnili zahtevo glede na število članov. Potem je predsednik komisije Jože - jasno, tudi tako telo brez predsedujočega ni moglo delovati zaneseno vprašal: »Je dobro?« Tine se je še malo zamislil, nagrbančil čelo, pa dejal: »Tovariš predsednik (navada je pač, da se na tako pomembnih sejah poimenujejo s funkcijami,' čeprav sta sicer vsak večer tičala skupaj v bifeju), bojim se, daje formulacija v prvem odstavku preveč konkretna. Kajne, da vsi razumete, zakaj gre?« je vprašal prisotne. KADROVSKE Od fotelja do fotelja vedno znova, je mar to celjska - kadrovska prenova? Sindikalni boter Pomagal Liku je do pozitivne nule celjski sindikalni boter, potem pa kmalu je pobasal cule in zdaj rešuje — Toper. Šef brez razpisa »Politika nam le škodo dela!« ugotovili so v Libeli, a glej, še preden so mu mero vzeli, za šefa ga je »banovina« vzela. Baron Sredi ekološke svinjarije kakor mucek prede, se šopiri, odločno brani fine se kemije, zaljubljen v cink in H2S04. Mali Napoleon »Nemogoče je mogoče«, je rekel glavni in malemu Napoleonu dal »laufpas«. Da grehi pa postali ne bi javni, za isto plačo bo (doma) zapravljal čas. Sodobni princ Sodobni princ pogreša mlade komuniste, programe sveže zanje obljubuje, a kaj, ko hkrati mlade obtožuje in jih uvršča med fašiste. PAN Ko so mu vsi potrdili, je dodal: »To seveda ni dobro. S takim zapisnikom pač ne moremo med delegate, da ga potrdijo. Saj lahko doživimo prenekatero neprijetnost.« »Tudi tretji odstavek si oglejte,« je povzel še Gabrijel. »Da bomo, če bo mogoče in če bodo dopuščale okoliščine, kar naj bi držalo, če bo le izvedeno vse drugo, kar smo predvideli, res tudi izvedli, za kar si prizadevamo in je to v skladu z že sprejetimi stališči - tovariši, se vam ne zdi, da je tak sklep le malo preveč obvezujoč. Si lahko mislite, kaj bi se zgodilo, ča bi ga ljudje res tako tudi razumeli in zahtevali njegovo uresničitev. Še bolj pazljivi moramo biti. Zavedajte se vendar naše odgovornosti«. Ta Gabrijelov vzvišeni glas je vzpodbudil k razpravi še ostale tri člane, ki so s svojimi razpravami prispevali še veliko konstruktivnih misli. In na koncu seje izkazalo, da osnutek zapisnika, ki so ga prej sestavili vsi (tako se pač reče, čeprav ga je v resnici sestavil predsednik komisije Jože sam) slab. Bil je namreč mnogo preveč razumljiv, da bi ga lahko predložili delegatom v potrditev. Še eno uro napornega dela, osem špricarjev in pol steklenice vinjaka je bilo treba, da so dorekli nov zapisnik. Pa še niso bili gotovi, da je pravilen. In v tem se je Miha, ki ga sicer niso radi upoštevali, ker je preveč razmišljal, domislil: »Imam jo! Imam idejo B ne idejo, imam predlog.« Zadostuje mast Znano je, da za tovarno krogličnih ležajev v celjski Žični niso dobili potrebne in pričakovane bančne podpore. Zdaj smo tudi izvedeli, zakaj ne. Ležaji, ki jih delajo, so po mnenju bančnikov namreč tako kakovostni, da bo za njihov tek namesto denarja zadostovala tudi mast! ODPRTO CELJE Lani je Celju, za katerega pravijo, da je odprto mesto, odprla dodatno perspektivo magistrala na zahod, ki seveda ne pomeni povezovanje s kapitalizmom, kot bi brž pomislil kak zagrizen sovražnik Slovencev. Ta naj ve, da ima Celje tudi magistralo na vzhod, pa spet ne, da bi se odpiralo realnemu socializmu. Odpira se namreč prav tako proti severu in jugu, tja pa ga je odprl podvoz. Mnogi prebivalci so se pa že veselili, da je Celje dobilo pokrito kopališče! Pozor Glede na to, kako vozniki v Celju parkirajo svoja vozila, bo treba v mestu uvesti še eno - slovensko ali celo svetovno novost. Enosmerne pločnike! In potem so se vsi strinjali z njegovim predlogom, da pokličejo v pisarno vratarja Teodorja, čistilko Mico in skladiščnika Gregorja - tri delavce, ki so bili tedaj še v službi. Poklicali so jih in jim dali prebrati zapisnik. Ko šo na obrazih vseh treh zagledali presenečenje' in ko so nato tudi vsi v en glas povedali, da zapisnika ne razumejo, je vsa peterica zaploskala in vsakemu od njih nalila po kozarček. Spoznali so, da so z zapisnikom uspeli! frk Organi za odkrivanje lopovov - Otroci, ali veste, kdo v naši družbi skrbi za odkrivanje lopovov, tatov, špekulantov in podobnih? je vprašala tovarišica. - Moj ati pravi, da novinarji, se hitro oglasi Aleš. Tovarišica ni bila zadovoljna. - Kdo pozna organe, ki odkrivajo take primere kot so ..., kot so, na primer Agrokomerc, Lik Savinja in drugi. -Jaz pa vem, pove Mihec. - Ti organi so časopisi. Kako novinarji lažejo Pred letom je Franc Ban novinarjem na tiskovni konferenci »Pri ribiču« izjavil, da bodo s Smeltom kar v dveh letih dokončali modernizacijo celjske bolnišnice. To so lahko prebrali po vsej Sloveniji. In potem je res vse steklo kot po maslu. Prvo leto, to je polovico časa pospešene gradnje, so uporabili za sklenitev pogodbe s Smeltom! Župan in urednik Vem za župana, ki je šele pri drugem litru zbral toliko korajže, daje naravnost in glasno rekel, da svojega časopisa, ki ga delijo brezplačno, sploh ne potrebujejo. Zdi se, da se je župan preveč nalezel idej o nekakšnem tržnem gospodarstvu. Občina Zreče in Körting — Za ene brez samostojne občine Zreče ni socializma. - Drugi se bojijo, da bodo z občino dobili svoj »Körting«. Škarje za celjsko upravo V Celju naj bi za deset odstotkov zmanjšali občinsko upravo, ki je sedaj dvakrat večja (številnejša) kot pred dvajsetimi leti. Nekateri so prepričani, da jim bo to uspelo še v tem stoletju. Pogovor v celjski družini Gledali so televizijski film o tatovih in vlomilcih. - Kaj to počno, zakaj se tako skrivajo? vpraša punčka. - Kradejo, ji odgovori mamica. - Kaj pridejo k vsakemu na dom? - K vsakemu ne, samo k tistim, ki imajo denar ali kaj lepega. -Ali potem k nam ne bodo prišli, ko tolikokrat praviš, da nimamo denarja? MISLI UGOTAVLJANKE V izložbah celjskih trgovin je vsak dan precej novega, predvsem - cene. Vozniška dovoljenja bi morali jemati tudi tistim, ki so pijani od - oblasti. V Jugoslaviji smo dosegli veliko stopnjo enotnosti. Povsod redno zamujajo -vlaki. Dokaz, daje ročno delo čedalje bolj cenjeno, zaslužkarji zahtevajo denar -na roke. Laž ima kratke noge, a če je vztrajna, tudi daleč pride. Boljša je dobronamerna laž, kot zlonamerna resnica. Modema umetnost skriva pod plaščem nerazumljivosti tudi nesposobnost ustvarjanja. Nekje je meja, onkraj katere moč sama sebe požre. Nekaterim dovtipom se ne smejemo, ker so pregloboko resnični F. J. Vsi so jo slačili in tako je postala najbogatejša ženska na Celjskem. »Požrl vas bom, vse vas bom požrl!« je direktor grozil delavcem. S tem so v njegovem tozdu rešili problem družbene prehrane. Vse nazaduje, samo tovariši napredujejo. PAN GRELE SO JIH CENE Ob zadnjem gostovanju estrad-nega pevca Miše Kovača v dvorani Golovec v Celju je poslušalce zeblo, ker prostora niso ogrevali. Prireditelji so pač gospodarno mislili, da ogrevanje ni potrebno, ker bo poslušalce tako ali tako ogrel Kovač; če ne s petjem, pa s ceno vstopnic. OSMOMARČEVSKA MAČKE IN MAČKI V uredništvo lokalnega časopisa je prišla precej obupana priletna občanka. »Tovariš, ne vem, na koga naj se obrnem,« je začela. »Bila sem že vsepovsod, pa nič ne dosežeš...« »Kaj pa vam leži na srcu?« je vprašal tovariš. »Kar povejte!« »Povedala bi vam nekaj o mačkah ..., saj veste, pravzaprav ne veste, ampak v tisti naši hiši je na podstrešju polno mačk..'.« »Oprostite, o mačkah se bo pa z vami pogovoril naš Travica,« je rsno dejal tovariš. »On je specializiran za domače živali in vodi rubriko živali naše hišne prijateljice.« Občanka je stopila do Travice. »Kakšne težave pa imate?« jo je vprašal ta, očitno prezaposlen. »Ne vem, kako bi vam rekla. No, na našem podstrešju je polno mačk, ki se cele noči derejo, vse posvinjajo in nam ne dajo spati.« »E, tovarišica, o tem se boste pa najlaže pogovorili s kolegom Tro-potcem, ki se je specializiral samo za mačke. Saj veste, teh je vedno več vrst in en sam urednik ne more obvladati vseh živali.« Občanka je 'svoje težave zaupala Tropotcu. »Povejte mi, za kakšno vrsto mačk gre,« je rekel ta. »Če so to navadne mačke, bi vam lahko pomagal moj pomočnik, če je pasma plemenita, bo težje, kajti nismo še našli ustreznega strokovnjaka. Veste, v naši rubriki niti nimamo podatkov o vseh vrstah in pasmah mačk, ki živijo v našem mestu, kakšna je skrb zanje, kakšna je vloga društva za zaščito malih živali itd. Tudi mačke spadajo namreč med male živali, razen če ne gre za tiste turške ali kako se jim že reče, ki so resnično ogromne.« »Jaz se spoznam na pasme,« je rekla občanka, »in vem, da so to čisto navadne tigraste mačke, nekaj je vmes črnih in rjavo lisastih.« »E, vidite, ste jih že omenili več vrst,« je odvrnil Tropoteč. »Zakaj pa niste takoj povedali, da gre za navadne domače mačke? Lahko bi se namreč zmenili kar s kmetijskim urednikom.« »Kaj, toliko ljudi imate pri vas?« je vprašala ženska užaljeno/ »Toliko mačkov?« »Ja, toliko jih že nimamo, kot imate vi mačk ha tistem podstrešju,« se ie odrezal Tropotec. (oh) IZ CELJSKIH LOGOV Ni takih inovatorjev - talentov, ki bi pri nas imeli takšno ceno, kot inovatorja - mož z ženo: celo za kopije patentov do osemdeset jima kar procentov denarja kane v žep, pa bogatita, kupujeta si avte, stanovanja ... Tako zdaj pravzaprav si ne želita nič drugega, kot le priznanja, da namreč čim hitreje že dobita za svoja inovatorska početja naziv še »inovatorja stoletja«. oh Na sindikalnem seminarju Predavatelj: - So še kraji, kjer komaj lahko govorijo o razvitosti gospodarstva in kjer delavskega razreda skoraj ni... Medklic: - Kot na primer v laški občini, kjer so lani štrajkali le kmetje - proizvajalci mleka, učitelji so pa štrajk napovedovali. Kaj dediščina Prvi Radečan: - Si slišal, da bodo morali zaradi ceste po desnem bregu Save porušiti del Radeč in s tem uničiti radeško veduto? Drugi Radečan: - Prava figa, bomo pa zato imeli cesto naravnost v Ljubljano po tej strani in nam ne bo treba tja čez Štajersko. Laška kulturna prihodnost Optimist: - Kaj pravic na to, da imamo V laški občini kar tri godbe na pihala, radeško, zidanmoško in laško?! Pesimist: - Pravim, da je to dobro, ker bomo ropotali vsaj na tri velike bobne; ko bo šla kulturna srenja na boben. Preseljevanje - Cilj združevanja laških sisov ni bil, da bi pod eno streho' bolje delovali, ampak da bi se družbene dejavnosti rešile začaranosti stavbe, v kateri so bile. Zdaj se namreč v izpraznjeno staro trško hišo selijo vodstva političnih organizacij. Laščani s hudobnim zgodovinskim spominom še vedo, da je bila ta stavba nekoč mestna - hiralnica. »KUD Anton Tanc« in Franc Jožef - Dokaz, da je reklama že sama po sebi ustvarjena vrednost, v Laškem dokazuje primer, da seje plesna skupina KUD »Anton Tanc« dala tiskati na plakat za »Pisani balon«, na nastop pa niso prišli. - Kaj pa je to za Laško posebnega. Saj imajo v zdravilišču tudi Franc Jožefovo kabino, presvitlega cesarja pa v Laškem zdravilišču svoj živ dan ni bilo. NE BO SE POTIL Med ekskluzivne pridobitve nerazumno razbohotene službene motorizacije bi morali uvrstiti službeni mercedes CE 191-221, ki so mu kot prvemu v republiki vgradili air condition (za nekaj tisoč D mark). To še kako olajša poslovanje med vožnjo. Glavni direktor, ki se pretežno vozi z njim (tudi nekaj tisoč kilometrov daleč), se namreč ob nobeni. poslovni potezi ne bo potil. Ko bodo v mercedes montirali še telefon in računalnik, bo tovarna, srečna lastnica tega mercedesa (ob več kot 40 drugih osebnih službenih avtomobilih), popolnoma varna pred morebitnimi nepokritimi menicami. Pravijo, da bo mogoče kakšno nepokrito menico odkriti že pri hitrosti sto kilometrov na uro in da bo to seveda pravi užitek. Borba Eni so bili borci v najtežjih dneh naše zgodovine. Drugi so se borili po vojni - da bi si pridobili status borcev. Tovariši, mi zamerite ali ne!? Toda raje kot moškega na liniji imam žensko z linijo! Diagnoza V Celju se je lani izkazalo, da politiki le še znajo dajati tudi pravilne diagnoze. Nek vidni -ne le čisto celjski - politik (za vsak primer ne bomo napisali, daje bil to Dane Rine) je namreč izjavil, daje celjska mladina zelo odporna, ker se ni dala okužiti kvarnim vplivom, ki so prišli v Celje od drugod. Ko bi mladim le lahko doma dali več možnosti okužbe s čim dobrim, pa čeprav domačim. V Celju sicer ne dosegamo kaj novega pri poslovanju — zato pa uvajamo novosti vsaj pri občinskem praznovanju! RAZPRODAJA ’ Mi smo razprodali staro in zunajsezonsko blago. - Mi pa smo se odločili, da razprodamo viške oblek in plaščev. f§# Pri nas razprodajajo filme, ki jim bo kmalu potekel rok trajanja. - Skoraj brezplačno ponujamo kekse, ki jih slabo prodajamo. - Lahko vam povem, da se vam pridružuje tudi naše uvozno — izvozno podjetje. Tudi mi razprodajamo. - Kaj pa? - Ne sicer blago, naše podjetje v tujini razprodaja - svoj ugled! D. S. Smetišče perspektive Marija Gradca (Iz referata KS) Po zaslugi najrazličnejših dejavnikov se krajevna skupnost' Marija Gradec vse bolj približuje cilju, ki mu je namenjen. Laško je v tej krajevni skupnosti investiralo dve odlagališči smeti, zdaj bo na vrsti tudi čistilna naprava, prav tako pa še vedno zaudarja in gospodari nered na Turkovem vrtu. Ta, še za očetove čase vzoren vrt, sedanja lastnica spreminja od prvotne proste reje svinj prek proste reje kur do proste reje kuncev ... Ideja ... Kaj pa če bi tam imeli — zajčjo dobravo? O umazanem perilu Zdravstveni center kupuje za novo pralnico nove pralne stroje. Upajo, da bo njihova zmogljivost dovolj velika, da jim umazanega perila poslej ne bo treba raznašati naokrog. Orožnov planinski dom Ob visoki obletnici laškega planinskega društva in ob obnovitvi doma na Šmohorju so zamudili izjemno priložnost, da bi ga poimenovali v OROŽNOV DOM. Tisti z zgodovinskim spominom bi ga pripisovali Laščanu Franu Orožnu, zemljepiscu in prvemu predsedniku slovenskega planinskega društva, malo bolj sakralno usmerjeni bi ga pripisovali sorodniku prvega, zgodovinopiscu in Ignaciju Orožnu, v Celju slišita na ta priimek kar dva znamenita Celjana - oče in hči ji z Marjanom Orožnom pa bi bili seveda soglasni predvsem sindikalisti. V rokavicah Mnogi se še vedno sprašujejo, zakaj nekateri delajo z drugimi tako v rokavicah. Seveda - ker imajo maslo na glavi. Pa bi se lahko tudi oni umazali. Ne vemo zanesljivo, kako so se ljudje v prazgodovinskih časih med seboj nagovarjali, se pozdrav1 ljali ali titulirali. Takrat je bil naš planet še zelo eruptiven, kurivo in drugi energetski viri pa bolj dostopni, kot dandanes, v času visoke tehnike in še bolj visoko razvitega denarništva. Sicer pa je imelo tisto prazgodovinsko obdobje druge pomanjkljivosti: ni bilo delegatskega sistema, ki bi pračloveku lahko vedno zagotovil najboljšega poglavarja, o izvozno uvozni naravnanosti ni bilo sledu, še manj o samoupravnem določanju lovišč. Zaradi vsega tega seje pračlovek moral bolj ukvarjati s pripravo ozimnice, še zlasti, ker tudi ni bilo sindikatov. Pa poglejmo bonton. Pri podajanju rok so praljudje dokazovali, da so dlani prazne in prihajajo z dobrimi nameni. Iz ledene dobe ni drugih podatkov, ko da je bilo vse zamrznjeno. Več luči v laški Klošmerl Potem ko se je morala posloviti z gradbišča za novo pošto v Laškem, si je zasebna zelenjadarka in soči-varica zgradila novo tržno hišico v zakotju starega mestnega' jedra. Idiličnemu kotičku bo treba privoščiti več luči, da bi nadevani in tudi drugi meščani zelenjave preveč ne zalivali s svojimi cevmi. Forum romanum pred zdraviliščem Nov, rekli bi, klasicističen vhod v laško zdravilišče utegne postati fo-rumski prostor za dolgotrajne razprave, kdo naj bo v tem kraju nosilec turističnega razvoja. A ker bo ta lep vhod krasil tudi kip matere z otrokom, bi se zaradi omenjenih težav priporočili kar- materi božji'. Stari Rimljani so bili že na dokaj visoki izobrazbeni ravni. Pri pozdravljanju so si zaželeli zdravje, kar dokazuje izraz SALVE! Še danes poznamo izraz salutirati. Poznali so tudi gospode in gospe, kot jih poznamo tudi pri nas. Znano je, da so že predšolski otroci tekoče govorili težak latinski jezik in da smo ga mi menda prav zato, ker je bil pretežak, odpravili in tako pokazali human odnos do naše mladine. Vikanja in onikanja stari Rimljani niso poznali. Dokaz: slavni govornik Cicero je zarotnika in disidenta Katalino nahrulil z znanimi besedami: Kako' dolgo boš zlorabljal našo potrpežljivost? Tudi danes bi lahko kakšnemu Ka-talinu podkurili ‘s podobnim vprašanjem, - le da bi ga verjetno vikali. Sicer se danes uveljavlja tikanje, naziv tovariš in tovarišica, ki pa lahko povzroči kakšno zadrego: dostikrat se ne ve, kdo je tovariš, kdo tovarišica, kdo gospod in gospa. Še to: včasih slišimo tarnanje, kako naša likovna umetnost ni dovolj predstavljena navzven. Poglejmo po javnih lokalih. Koliko neznanih talentov skuša v obliki intarzij ha gostinskih mizah, stolih, na prevlekah iz skaja dokazovati svojo domišljijo. Nikjer nobene žirije, ki bi take stvaritve ocenila, le OČALA ZA GLEDANJE RESNICI V OČI godrnjanje gostincev, da delajo škodo. So pa še druge inovacije, ki sicer niso povsem v skladu z bontonom: kako prijetno je presenečen gost v lokalu, ko sede, pa nenadoma ugotovi, da se mu je na hlače prilepil žvečilni gumi! Takoj se' lahko vključi v igro ČLOVEK, NE JEZI F. Jernejšek - Tovarišica, si ti tudi tehnološki višek? - Ne, jaz sem pa prišla na dopust iz seks revolucije. Ni škoda Predavatelj razlaga razliko med nesrečo in škodo. Kot primer omeni vlomilca, ki si je pri vlomu zlomil roko, in pojasni, daje zanj to sicer nesreča, ni pa škoda. Ali drug primer: če vihar izruje drevo, je sicer škoda, ni pa nesreča. Na koncu predavanja vpraša poslušalce, kaj bi bilo če bi si on, predavatelj, na primer, zlomil nogo. Brž se oglasi nekdo in reče: »To bi bila sicer nesreča, ne bi pa bila nobena škoda.« Ura politične geografije Učitelj: — No, Janezek. Mi znaš povedati, kakšna je politična razdelitev Jugoslavije? Janezek: - Jugoslavija ima šest republik, dve avtonomni pokrajini, eno avtonomno občino in eno avtonomno krajevno skupnost? Učitelj: -«pi Občino? Krajevno skupnost? Janezek: - Kaj pa Velenje in Radeče?! Dober predhodnik Odkar je septembra krmilo zreške frontne organizacije prevzela Danica Pem, so tam začeli z resno akcijo, da bi ustanovili svojo občino. Zlobneži pravijo, daje za delo gotovo dobila dobre napotke od svojega predhodnika. Pred njo je namreč bil predsednik zreške SZDL Avgust Špoljar - konjiški župan. Sedanji konjiški župan je Zrečan. Pravijo, da je šel v Slovenske Konjice na županstvo le na specializacijo. Mercedes pa čaka - A veš, da šefovskega mercedesa Lika Savinja ni še nihče kupil. - Morda pa se za nakup pristojni šefi bojijo, da bi jih ta mercedes zapeljal na isto — Likovo pot. Brez šale Zrečani so verjetno eni redkih ljudi, ki besede nekaterih vidnih republiških funkcionarjev takoj vzamejo za res. Dušan Šinigoj in France Popit sta se ob proglasitvi tega kraja za mesto malo pošalila, da bodo za mestom gotovo kmalu postali še občina - oni pa tega sploh nivo vzeli za šalo. ALI VESTE ... - Ali veste, kdo je v žalski občini najbolj požrešen? - Streha na osnovnošolskem centru, ki je v zadnjih dveh letih požrla kar 35 milijonov dinarjev. - Ali veste, da bo ceho moralo plačati gradbeno podjetje? - Ne. - Mi tudi ne. Zadnja vest SALOMONSKA REŠITEV V konjiški občini se že osem let belijo glave z odlagališčem odpadkov oziroma s smetiščem, kajti z nobeno lokacijo se ne morejo sprijazniti. Edino, kar jim je popolnoma jasno, je to, da imajo odpadke in smeti, ki jih je treba nekje odložiti, prostora za to paje škoda. Zato se pojavljajo razmišljanja, češ če je občina brez izgub, zakaj ne bi bila: tudi brez odpadkov? Ampak dokler ne bodo doseglij take razvojne stopnje, se bodo ver-; jetno odločili za preprosto rešitev: odlagališče odpadkov bodo prenesli na ozemlje Zreč, ko bodo tej postale nova občina, pa odlagališča, preprosto, ne bo več v konjiški občini. aero «ero aero etol IFF Proizvaja in nudi Arome, paste, baze, sadne koncentrate za brezalkoholne in alkoholne pijače, sirupe, za koriditorske proizvode, jogurte, sladolede, puding in tobak Arome za živinska krmila Barve za živilsko industrijo Začimbne ekstrakte in mešanice za mesno in konzervno industrijo, gotova jedila, juhe, aromatiziranje kisa Eterična olja, destilate in ekstrakte aromatskih rastlin in sadja Parfemske kompozicije za detergente ter milno in kozmetično industrijo ŽELEZARNA ŠTORE PROIZVODNI PROGRAM Toplo valjani profili: It kvalitetno in plemenito ogljikovo jeklo ter H kvalitetno in plemenito nizko legirano jeklo v okrogli, ploščati in kvadratni obliki, j§| specialni profili po načrtih Hladno oblikovani profili: - vlečeno in brušeno jeklo v vseh kvalitetah v okrogli, ploščati in specialni izvedbi Livarski proizvodi: - ulitki iz sive litine, - ulitki iz nodulame (KGR) litine, - kontinuirano liti profili, i— litoželezni valji, jeklarske kokile, B mehanski sklopi, ™ strmoramenska platišča Gorilniki za vse vrste industrijskih peči Indukcijske peči Priklopna sedla ZLATOROG - bitje romantičnega sveta, je ljubka žival alpskih področij, ki pa je krepka, živahna in ponosna. Zlatorog simbolizira tudi okolje, kjer se vari kvalitetno LAŠKO PIVO in s svojo pojavo opozarja na idiličnost kraja, njegove neokrnjene narave, kristalne vodne izvire, čist zrak, blago klimo. Drža zlatoroga, ki z najvišjega mesta spremlja ter nadzoruje dogajanja v okolici, je hkrati in ne slučajno tudi simbol Pivovarne Laško. PIVOVARNA LAŠKO dosega v zadnjem obdobju poslovne rezultate v skladu s simbolom. S svojimi prodajno proizvodnimi rezultati je prišla v vrh jugoslovanske industrije. Pivo, katerega zaščitni znak je ZLATOROG, prodaja ne samo v Sloveniji, temveč v vseh pomembnejših centrih in eksluzivnejših hotelih po Jugoslaviji. Prav tako LAŠKO PIVO ni neznanka v Italiji, Avstriji, Veliki Britaniji, ZDA in na Madžarskem. ZLATOROG - simbol, na katerega prisegajo številni potrošniki in poznavalci piva, osvaja s polnim harmoničnim okusom, tipično aromo ter pravo mero rezkosti in grenčičnosti. To LAŠKEM PIVU zagotavlja zvestobo vseh tistih, ki pijejo pivo za žejo, ali tistih, ki uživajo v izbranih jedeh. V slovarčku tujk pomenil bi KONICA, a v gospodarstvu pravijo mu — ŠPICA. kovinotehna Med velikankami ima ime, ki po tradiciji, kakovosti ji gre. Spozna vsak, kdor pač hoče, da tukaj NEMOGOČE JE MOGOČE! O SINDIKATU, STAVKI, ŠTRAJKU (Prispevek k javni razpravi) Za velikansko mizo so posedli, da misli bi o sindikatu, štrajku, o stavki, zboru, prekinitvi spredli, zapredli in razpredli. Pa so Rajku uvod pustili. Ta jim je dejal, da se stvari ne zdijo mu preproste in če takole reči sme, dodal, »bi opozoril vse navzoče, goste, bom rekel, da je bistveno vprašanje — po mnenju tudi naše Janje -da sindikat bo stavko znal voditi, si v njej vodilno vlogo izboriti, da z njim bo kolektiva cela četa, da nihče stal ne bo ob strani in ga podprli bojo vsi organi, sicer se dobrega mu ne obeta. Pokaže, skratka, naj, kdo nosi hlače, kako boriti se za višje plače! Tu bo seveda sporazum sprejeti, ki bo določal spodnjo mejo, ko sme se stavkati začeti, in zgornjo, ko več stavkati ne smejo. Bom rekel tudi, stavka naj bo burna, ampak tovariši, čimbolj kulturna, tako odprejo vrata ji, ni dvoma, kulture hrama ali doma, kjer srd in gnev namesto megafona utiša blesk kulturnega plafona.« »Kaj pa, če stavka znake štrajka bo kazala? bi vprašal Rajka,« se je nenadoma oglasil Slavko, ki več izkušenj že imel je s stavko. »Potrebna jasna bo opredelitev, kaj stavka je, kaj štrajk, kaj prekinitev, kaj je izsiljen zbor, sestanek, nezadovoljstvo, nejevolja, kje nekaj se začne in kje konča se, kdaj nam lahko čez glavo zrase in ognju še prilivat olja,« v razpravi je pripomnil Vanek. »Potreben torej bo pravilnik,« je še dodal in se prijel za tilnik. »Namesto da bi drli se in vpili, po cestah raje bi nosili okusne transparente fino,« je s konca drugega pripomnil Pino. »Po moje srdu ost bi otopili, če take transparente bi nosili, na primer, »Dol z draginjo!«, »Gor z OD!«, »Zavijmo vrat inflaciji!«, »Več dela!«, »Kdor vodi nas v propad, naj hitro gre!«, »Zahtevamo za vse enako jela!« »Tovariši, bom rekel, da brez diha sem vas poslušal,« del je Miha. »Če smem, bi dal vam sugestijo, in to, naj v ozdih, tozdih izvolijo kar hitro štrajkarske odbore, ki pravo vlogo naj dobijo! Kdo, vprašam vas, tem sploh kaj more? In če kak poslovodnik okoreli, bi rekel, da ne ve, kaj bi hoteli, mu stopili bojo na prste, ga vključili v stavkovne vrste. Se to. Po moje naj bi sindikat zgradil slovenski fundus ali sklad protestnih transparentov, to zato, da ne bi se na novo jih pisalo povsod, kjer štrajkajo, in pač tako več časa bi za štrajkanje ostalo.« DIHUR POZOR! CHEM. MET. MENITZ GESCHÄFT K. G. HOLZKIRCHEN/MÜNCHEN razpisuje prosto mesto super generalnega direktorja za oddelek export-import Pogoji: 1. biti mora poklicni direktor (BERUFSDIREKTOR), 2. da aktivno obvlada materin jezik in nemščino, 3. daje komunikativen (GESPRÄCHFÄHIGKEIT), 4. zaželena kvalifikacija iz finančnega inženiringa (smer WECHSEL-HÄNDLER), 5. da obvlada področje internih prometnih komunikacij in kot stransko dejavnost obnovo fasad in pisarn (BAUEXPERT MITTLEREN RANG), 6. da ima izkušnje z mahinacijami, 7. daje previden do strokovnjakov in jih je sposoben brzdati v njihovi inventivnosti, 8. da še ni imel stikov z delavci v proizvodnji ali se z njimi družil, 9. da je baronsko uglajen (BARONENSCHLIFF), 10. da ima pozdravni telegram visokega vladnega funkcionarja (BE-GRÜSSUNGSTELEGRAMM). Nudimo: 1. Rolls Royce s telefonom, mini računalnikom in prho, 2. vsako leto najmanj šest mesecev potovanja po tujini'(DIENSTREISE). S tem CHEM. MET. MENITZ GESCHÄFT K. G. vabi k sodelovanju vse kandidate s takimi in podobnimi sposobnostmi. Vloge s pisnimi dokazili (BERUFSDIREKTORBESTÄTIGUNG, GESPRÄCHFÄHIGKEITSCHEIN, BARONENSCHLIFFSCHEIN, BEGRÜSSUNGSTELEGRAMM u. sw.) naj pošljejo na naslov: šef kadrovske službe dr. A. Stempfel, Holzkircheh/MiiiC chen Abrechnungstrasse 2. VERJELI ALI NE, ŠE NAJBOLJ VARNE NALOŽBE SO V IZDELKE OD ZLATARNE! PIPEC izdaja aktiv DNS Celje. Uredniški odbor: Vili Einspieler, Drago Hribar (odg. ur.), Peter Kavalar, Franc Kramer, Janko Volf. Naslov uredništva Celje, Gledališka 2. Tisk Aero, tozd Grafika Celje. Cena 500 din. Celje, februarja 1988