Letnik XVII.	Celovec, petek, 13. julij 1962	Štev. 28 (1052)
V Kairu se je začela
Gospodarska konferenca razvijajočih se držav
ob udeležbi delegatov iz 35 držav Afrike, Azije, Evrope in Južne Amerike
S pozdravnim govorom predsednika Združene arabske republike Naserja se je v ponedeljek začela v Kairu gospodarska konferenca razvijajočih se držav, na kateri se je zbralo nad 200 ministrov in gospodarskih strokovnjakov iz 35 držav Afrike, Azije, Evrope in Južne Amerike. Udeleženke konference so naslednje države: Afganistan, Alžirija, Bolivija, Brazilija, Burma, Cejlon, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineje, Indija, Indonezija, Jemen, Jugoslavija, Kambodža, Kongo, Kuba, Kuvajt, Libanon, Libija, Malaja, Mali, Maroko, Mehika, Pakistan, Somalija Sudan, Tanganjika, Tunizija in Združena arabska republika, medtem ko so z opazovalci zastopane: Čile, Ekvador, Singapur, Urugvaj in Venezuela; poleg tega pa opazovalci zastopajo naslednje mednarodne in regionalne organizacije: Organizacijo združenih narodov. Mednarodni monetarni sklad, Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Arabsko ligo ter Afriško-azijsko organizacijo za gospodarsko sodelovanje.
Predsednik ZAR Naser je v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen te konference in dejal, da le-ta ni naperjena proti nobeni državi. Predvsem pa je naglasil, da Ima svet danes opravka z dvema nevarnostima: prvo predstavlja atomsko oboroževanje, v katero so zapletene razvite države, drugo pa vprašanje nezadostnega razvoja, ki postaja še hujše zaradi večanja prebivalstva v državah, ki se razvijajo.
Kairski konferenci razvijajočih se držav posveča svetovna javnost veliko pažnjo In se splošno poudarja njen pomen v prizadevanjih za uresničitev enakopravnosti v mednarodnih gospodarskih odnosih. Pričakovati je, da bodo na tem sestanku udeležene države izdelale program za medsebojno sodelovanje in nov sistem gospodarskih odnosov v svetu. Vsekakor je kairska konferenca dogodek izrednega zgodovinskega pomena, ki bo dal neprecenljiv prispevek k sodelovanju in sporazumevanju med narodi.
Pokrajinske volitve v Zahodni Nemčiji:
Adenauerjeva zvezda se nagiba k zatonu
Za enakopravnost v gospodarskih odnosih
Kairska gospodarska konferenca nerazvitih držav in držav v razvoju, ki je pretekli ponedeljek pričela s svojim delom, obravnava težko problematiko sedanjih mednarodnih gospodarskih odnosov, ki jo karakterizira naraščajoče izkoriščanje razvijajočih se držav po razvitih industrijskih državah. Teža te problematike je vedno večja, večata pa jo zlasti gospodarsko utrjujoča in razširjajoča se bloka, na zahodu Evropska gospodarska skupnost, ki prerašča v Atlantsko gospodarsko skupnost, na vzhodu pa Svet za vzajemno ekonomsko pomoč.
Pred kratkim je Evropska gospodarska skupnost šestih zahodnoevropskih držav, v katero se sedaj po vrsti vključujejo tudi države EFTA z Anglijo na čelu, sporočila, da pozdravlja Kennedyjevo idejo »odkritega partnerstva« med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo. To partnerstvo pa meri v Atlantsko gospodarsko skupnost, ki bi bila z gospodarsko močjo 1000 milijard dolarjev in 90 %> zahodne industrijske proizvodnje sila, od katere bi bile gospodarsko odvisne takorekoč vse države ostalih celin sveta. Skoraj istočasno pa so na gospodarsko razvitem vzhodu najvišja partijska in državna vodstva držav Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč sklenila, da je treba v okviru teh držav poglobiti medsebojno sodelovanje, zlasti pa delitev dela in plansko koordinacijo.
Med tema dvema blokovskima gospodarskima skupinama obstojajo kajpada pomembne razlike, ki izvirajo iz razlikujočih se družbenih struktur njunih članic. Vendar te razlike ne zmanjšujejo dejstva, da že sam obstoj gospodarskih blokov industrijsko razvitih držav neposredno škoduje razvoju držav izven teh blokov, ki so ali gospodarsko nerazvite ali pa sredi svojega gospodarskega razvoja. Nastanek teh dveh blokov je njihovo vlogo v mednarodni blagovni izmenjavi močno oslabil in jih čedalje močneje zavira v gospodarskem razvoju. Razvite države, ki so jim svojčas nudile »gospodarsko pomoč v obliki investicijskih kreditov, se sedaj branijo kupovati produkte razvijajočih se držav, vsled česar so te vedno manj v stanju vračati najeta posojila. Njihov industrijski razvoj zaradi tega zaostaja, njihova zadolženost pa se veča.
Za lažjo oceno položaja razvijajočih se držav v blokovski koncentraciji gospodarskih sil Evrope in Amerike nekaj dejstev:
to Takoj po drugi svetovni vojni je znašal povprečni letni narodni dohodek na prebivalca ZDA 1000 dolarjev, v nerazvitih državah Afrike, Azije in Latinske Amerike pa okrog 100 dolarjev. Petnajst let pozneje je znašal povprečni narodni dohodek prebivalca ZDA 2500 dolarjev, povprečni dohodek prebivalca nerazvitih dežel pa komaj 150 dolarjev. Po vojni je bil torej povprečni dohodek prebivalca v ZDA desetkrat večri od dohodka prebivalca nerazvitih držav, doslej pa se je ta razlika povečala na sedemnajstkrat.
to Proizvodnja hrane na prebivalca se je po vojni po vsem svetu povečala za 13 %>. Medtem ko se je v Afriki zmanjšala za 2 %>, je v Zahodni Evropi narasla za 21 °/o, v Latinski Ameriki pa le za 2 °/».
to Nerazvite dežele so takoj po drugi svetovni vojni sodelovale v svetovni trgovinski izmenjavi z 38 Vo. Do leta 1953 se je njihov delež zmanjšal na 36 •/#, do leta 1959 na 31 °/o in do leta 1961 na 29 °/o.
d Samo v zadnjem desetletju so cene industrijskega blaga narasle za 24 */», cene surovin Pa so padle za 5 °/o. Nerazvite države, ki izvažajo surovine, morejo kupiti skoraj za tretjino manj industrijskega blaga, kakor so ga s svojimi surovinami kupile pred 10 leti.
to Mednarodna zadolženost nerazvitih držav rapidno narašča. Pred 10 leti so nerazvite dežele v celoti plačevale tujim investitorjem Za profite, obresti in dividende 9,4 •/# svojega blagovnega izvoza. Ta delež se je doslej zvišal v povprečju na 11,6*1», v Latinski Ameriki na 14,7 °U, na Srednjem Vzhodu pa celo na 16,8 •/,.
Tak razvoj skriva v sebi nevarnost moder-nega kolonializma. To nevarnost so razvijajoče se države spoznale že na lanski beograjski konferenci izvenblokovskih držav. Iz tega spoznala so se lani na Generalni skupščini OZN Zavzele za načrt »Desetletnega razvoja OZN«, 0 katerem sedaj razpravlja ekonomsko-socialni svet OZN v Ženevi, istočasno pa so zahtevale sklicanje gospodarske konference OZN, ki je Predvidena letos jeseni.
Ko je zahodnonemški kancler Adenauer za zaključek svojega večdnevnega obiska v Franciji zadnjo nedeljo s francoskim predsednikom de Gaullom prisostvoval veliki vojaški paradi francoskih in nemških čet, so prebivalci največje zahodnonemške dežele Porurje-Westfalije pravkar bili na volišču, da pri pokrajinskih volitvah z glasovnico izrazijo svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z dosedanjo politiko v Zahodni Nemčiji. In priznati je treba, da je bil Adenauer, še poln navdušenja in zadovoljstva nad razgovori, ki jih je z de Gaullom vodil o bodoči ureditvi Evrope, ob prihodu v domovino namesto slovesnega sprejema deležen zelo bridkega razočaranja:	njegova
k rščansko-demokratska stranka je na volitvah utrpela občuten poraz in je izgubila dosedanjo absolutno večino v porursko-tvestfalski deželi.
Volitve v številkah: CDU je dobila 3,751.920 glasov lin je s tem padel njen delež na gla-
Na dnevnem redu moskovskega kongresa so v glavnem naslednja vprašanja: 0 razorožitev kat politično in tehnično vpraša-nje; to gospodarske posledice razorožitve; to razorožitev in neodvisnost; 0 razorožitev in pravni, kulturni ter etični problemi. O vseh teh problemih razpravlja kongres v posebnih komisijah in delovnih skupinah, plenarnih sej pa je predvidenih v celoti le pet, na katerih naj bi nastopilo skupno 40 govornikov.
Izmed dosedanjih govornikov je brez dvoma vzbudil največje zanimanje predsednik sovjetske vlade Hruščov, ki je v svojem dve in polurnem govoru poudaril, da v današnji moderni dobi vojne niso več usodna neizogibnost ter je pozval vse narode sveta na skupen boj za ohranitev in utrditev svetovnega miru. Izrazil je pripravljenost Sovjetske
Konference, h kateri so se razvijajoče se države Azije, Afrike, Latinske Amerike in Evrope ob navzočnosti predstavnika OZN v ponedeljek zbrale v Kairu, pa bo utrdila solidarnost nerazvitih držav in koordinirala skupne poglede na ureditev mednarodnih gospodarskih odnosov, da bi le-ti vodili k plodnejšemu gospodarskemu sodelovanju in razumevanju v duhu mirnega sožitja in nedeljive blaginje na svetu.
sovih od 50,5 na 46,4 %; socialdemokratska stranka si je osvojila 3,495.637 glasov in je svoj položaj izboljšala od 39,2 na 43,3 %; FDP, ki v državnem merilu tvori vladno koalicijo s CDU, je ohranila le še 553.379 glasov in je procentuelno padla od 7,1 na 6 %. V novem deželnem zboru Porurja-Westfalije bodo imele posamezne stranke naslednje število poslancev: CDU 96 (doslej 104), SPD 90 (81) in FDP 14 (15).
Ta izid volitev je vsekakor precej hladna prha za Adenauerja, posebno še, ker je prišla prav v trenutku, ko je »stari iz Bonna« mislil, da si je s svojim »obiskom sprave« v Franciji pridobil primeren temelj za spomenik, ki naj bi po njegovem že davno potrebnem odstopu spominjal na novega »železnega kanclerja« dvajsetega stoletja. Toda volivci so odločili drugače in jasno povedali, da se Adenauerjeva zvezda nagiba k zatonu.
zveze, da kat prvi korak k splošni razorožitvi takoj uniči vse rakete za 'izstreljevanje atomskega orožja, če zahodne sile opustijo svoja vojaška oporišča v tujih državah in umaknejo od tam svoje čete. Hkrati ije Hruščov omenit tudii vprašanje Berlina ter dejal, da bi bilo nemška vprašanja, v kolikor se nanašajo na posledice druge svetovne vojne, ob dobri volji mogoče hitro rešiti ter je konkretno za Berlin predlagal, naj bi sedanje zasedbene sile Amerike, Velike Britanije in Francije v zahodnem Berlinu zamenjale čete drugih držav, kot Norveške in Danske ali Belgije in Nizozemske ter čete Češkoslovaške in Poljske, kii bi bile pod poveljstvom OZN.
Gotovi krogi na Zahodu sicer skušajo tako govor Hruščova kot tudi sedanji svetovni kongres za mir In razorožitev v Moskvi označiti za .komunistični trik”, toda ravno v tem se izraža njihova slaba vest zaradi ameriškega atomskega poskusa v vesolju, ki so ga v svetu splošno obsodili kot .barbarski akt proti človeštvu”. Poleg tega pa je fTeba upoštevati, da so na moskovskem kongresu prav zahodne države najbolj številno zastopane vključno Amerike, katerih prebivalstvo enako odločno obsoja atomske poskuse in oboroževalno tekmovanje ter zahteva mir in prijateljsko sožitje med narodi.
Parlament glede šolske reforme v časovni stiski
Zaradi obsežnega gradiva, ki ga vsebujejo številni zakonski osnutki za šolsko reformo, je parlament v hudi časovni stiski. Da pa bi bilo mogoče sprejeli zakone še na tem zasedanju, je parlament sestavil več pododborov, ki skoraj permanentno zasedajo.
Kakor smo že poročali, smo tudi koroški Slovenci z vlogo z dne 15. 6. 1962 zavzeli stališče k šolski reformi in je prosvetni minister dr. Drimmel dne 19. 6. 1962 potrdil prejem stališča in sporočil, da ga je posredoval svojim merodajnim „Gewahrsleute".
Čeprav je že v tem stališču postavljena tudi zahteva po upoštevanju in priznanju večjega napora pri dvojezičnem pouku za učitelje v novem „Leh-rerdienstrechtgesetz", so bili v tej smeri s strani koroških Slovencev storjeni še posebni koraki. Tako je bil tozadevno v zadnjih dneh poseben razgovor pri narodnem poslancu dr. Weissu, ki je predsednik parlament ornega šolskega pododbora, s tozadevnimi zahtevami pa je bil seznanjen tudi narodni poslanec dr. Neugebauer, ki je merodajni predstavnik socialistične stranke v parlamentarnih šolskih odborih.
Končno je v podporo šolskih teženj koroških Slovencev naslovila Slovenska prosvetna zveza na prvega in drugega predsednika parlamenta te dni še naslednjo brzojavko:
.Sisvendca pio>»uUic zp-.za v T<s-lovcu Vas, velespoštovani gospod predsednik parlamenta, prosi za Vašo podporo, da bodo pri obravnavi šolskih zakonov v pododborih parlamenta primemo upoštevani tudi predlogi, ki so jih koroški Slovenci posredovali gospodu zveznemu kanclerju In gospodu zveznemu ministru za pouk.”
Na Južnem Tirolskem spet dinamit
Še ni dolgo tega, ko je bilo v Bregenzu izvoljeno novo vodstvo »Berg-Isel-Bunda«, katero je v svoji načelni izjavi poudarilo, da »odklanja duha narodnega sovraštva in nasilje kot borbeno sredstvo za rešitev južno-tirolskega vprašanja«, marveč hoče »z orožjem duha in morale pomagati svojim bratom in sestram na Južnem Tirolskem v boju proti grozečemu poginu«. Za reševanje južnotirol-skega problema je omenjena zveza nakazala dve možnosti: ali priznanje resnične avtonomije za pokrajino Božen ali pa plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom.
Iz teh izjav in predvsem iz postavljenih alternativ je seveda težko razvideti, da bi se bilo v politiki »Berg-Isel-Bunda« res kaj bistvenega spremenilo; poleg tega pa je tudi »novo« vodstvo ostalo v glavnem pri starem. Vsekakor je značilno, da so to očitno tako razumeli tudi na Južnem Tirolskem, kjer je le nekaj dni po »reorganizaciji« omenjene zveze prišlo do novega dinamitskega atentata, ki je napravil konec štirimesečnemu premirju. Prišlo je do ponovne zaostritve ozračja, kar gotovo ne bo prispevalo k stvarnemu reševanju problema Južne Tirolske, s katerim se je zadnje čase zelo intenzivno bavila posebna parlamentarna komisija, ki je na licu mesta s predstavniki obeh strani proučila možnosti za prenos nadaljnjih pravic na bo-censko pokrajino.
Dinamit pa nikakor ni sredstvo, ki bi prispevalo k pomiritvi in stvarnemu reševanju odprtih problemov.
Nov satelit, Jelsar”
Z ameriškega letalskega oporišča Cape Ca-naveral so izstrelili nov umetni satelit z imenom »Telstar«, ki obkroža Zemljo v 160 minutah na višini 1000 do 5700 km. Ta satelit je zamišljen kot relejna postaja za prenos medkontinentalnih televizijskih, telefonskih in radijskih oddaj. Prve poskuse so po dosedanjih poročilih že izvedli s televizijo in so večminutne oddaje posredovali iz Amerike v Veliko Britanijo in Francijo ter obratno iz obeh evropskih držav v Ameriko.
Medtem ko Amerika nadaljuje atomske poskuse:
Svetovni kongres za mir in splošno razorožitev
zaseda v Moskvi ob udeležbi nad 2000 delegatov iz vseh delov sveta
Istočasno, ko je Amerika zadnji ponedeljek zjutraj na področju Tihega oceana opravila v višini 320 km eksplozijo vodikove bombe z eksplozivno močjo milijona ton razstreliva In s tem kljub protestom in svarilom Iz vsega sveta razširila atomske poskuse tudi na vesolje, se je v Moskvi začel svetovni kongres za mir in splošno razorožitev. V veliki dvorani nove palače v Kremlju se jezbralo nad 2000 delegatov, opazovalcev In gostov in več kot sto dežel iz vseh predelov sveta, da povzdignejo svoj glas v skupni obsodbi vseh tistih, ki še vedno nadaljujejo blazno oboroževalno tekmo, ter obravnavajo vprašanja razorožitve in ohranitve miru na svetu.
u L' l!l lit M til hj £ M
v-e<vcmAsR
Odurna igra OVP:
Z mlekom v votivno borbo
Okoli mleka in ureditve njegovih cen je že tedne sem velika gonja in zmešnjava. Kar so zadnje mesece, odkar so trezni agrarni strokovnjaki ugotovili, da bi podražitev mleka imela najbolj usodne posledice za kmečke producente, gospodje od OVP-Bauernbunda besedičili in pisarili okoli mleka, nima ne nog ne glave. Čemu ta direndaj, ki se je pričel 29. aprila z FPO-jevsko traktorsko povorko po Celovcu, ki je zaradi »mlečnega štrajka«
2. junija stal koroške kmete 1h milijona šilingov dnevnega zaslužka, ki je pozneje sprožil ustanavljanje »borbenih fondov«, v katere zahtevajo bauernbundovi »borbeni komiteji« kmečke prispevke, in ki bo — ne da bi se med tem pri proizvodni ceni mleka kaj spremenilo — prav gotovo nehal po volitvah koncem novembra 1962?
Po svojem starem običaju si je OVP tudi to pot izbrala mleko za sredstvo svoje volilne propagande na vasi. Na račun vladnega partnerja poskusa na vsak način v zvezi z mlekom skonstruirati notranjepolitično afero, s katero bi vsaj malo olepšala svojo klavrno in zavoženo kmečko politiko. Kakor na splošno, so tudi to pot najbolj glasni in nestrpni koroški OVP-jevci. Sedaj, ko se je nekoliko ohladila njihova »odločenost na borbo« in ko ne vedo, proti komu so se hoteli pravzaprav »boriti«, se z vsemi silami otepajo vsakega konstruktivnega predloga za kolikorto-liko pravično ureditev težkega problema mleko. V ta namen so si med drugim spet enkrat izposodili uradno glasilo koroške kmetijske zbornice »Der Kdrntner Bauer« in načelnika njenega oddelka za mlekarstvo, da se je spravil nad upoštevanja vredni konstruktivni predlog o socialno stopnjevani subvenciji za ceno mleka.
Kakor znano, daje k proizvodni ceni mleka država na vsak liter mlekarni oddanega mleka 50 grošev subvencije. Poleg tega daje država 50 grošev subvencije še na vsak prodani kilogram rži in pšenice. Tako se zgodi, da je n. pr. ravninski zemljiški posestnik, ki baje producira mleko po 1,60 šil./kg, deležen na leto 35.000 šil. subvencije na ceno mleka, poleg tega pa še 20.000 šil. in več subvencije na ceno rži in pšenice, skupno torej 55.000 šil. Istočasno pa je v hriboviti legi mali kmet s 5 kravcami, ki pa dobi za oddano mleko It' 10.000 šil. subvencije, za žito pa sploh nič, °tcer ga ne more producirati. To pa ni le osamljen primer, temveč splošni pojav krivičnega subvencioniranja kmetijske proizvodnje v naši državi.
Socialno stopnjevana subvencija na ceno mleka naj bi to krivico odpravila. Na 3 do 4 kategorije stopnjevana subvencija na ceno mleka naj bi zagotovila pomoč države v prvi vrsti tistim kmetijam, ki so je najbolj potrebne in ki niso deležne podobne subvencije na ceno rži in pšenice, ker ju ne morajo pridelovati za prodajo. Državno subvencionirana proizvodnja mleka naj postane kmečko proizvodno področje, medtem ko naj je zemljiška posest deležna državne subvencije pri proizvodnji krušnega žita. Pri mleku pa naj bi državna subvencija v kategorijah naraščala odgovarjajoče padajočemu obsegu kmetije ali pa količini letno oddanega mleka.
Taka ureditev ni nič novega, niti ni avstrijski izum. Podobno socialno stopnjevanje kmečkih subvencij je v Švici uvedeno že dalj časa. Švicarski kmečki predeli so po nadmorski višini razdeljeni na 3 cone, ki so merodajne za višino subvencij, ki jih daje država kmetom s 5 in manj molznicami. Večji kmetje teh subvencij niso deležni. Prav tako Švica primanjkljaje, ki nastanejo pri predelavi mleka, subvencionira le v prid kmečkih gospodarstev.
Švicarska ureditev subvencioniranja kmečke proizvodnje je dosti bolj pravična od subvencioniranja v naši državi. Garanti ra n odkup ter garantirana cena in subvencija na liter mleka mora koristiti v prvi vrsti kmečkim ljudem, ki so drugače eksistenčno najbolj ogroženi. Sedanje subvencioniranje kmetijske proizvodnje pa koristi v prvi vrsti zemljiškim posestnikom. Če bi bila OVP in njen Bauernbund res zaskrbljena za položaj kmečkega prebivalstva, bi se morala zavzeti za socialno stopnjevanje subvencije na ceno mleka, namesto da to vprašanje z vsemi sredstvi demagogije zamegljujeta in z njim ustvarjata načrtno zmešnjavo na vasi. Za socialno stopnjevane subvencije pa bi se moral zavzeti zlasti člankar v zadnjem »Kdrntner Bauer«, namesto da se po svoje nerodno repenči in huduje nad tozadevnim predlogom in še po svoje zavija njegovo bistvo. Nedvomno bi mu bolj pristojalo, da bi bil vsaj on — če to že ne moreta biti OVP in njen Bauernbund — objektiven in pravičen do vseh koroških kmetov, katerih mleko pije in katerih šiling služi.
Na dnevnem redu ekonomsko-socialnega sveta OZN:
Desetletje razvoja Organizacije združenih narodov
Ekonomsko-socialni svet OZN, ki od torka preteklega tedna zaseda v Ženevi, je pričel v ponedeljek obravnavati osnutek programa za razvoj manj razvitih področij v svetu, ki ga je pred kratkim objavil vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant. Razprava o tem programu je glavna točka dnevnega reda sedanjega zasedanja ekonomsko-socialnega sveta OZN. V razpravi prihaja posebej do izraza skupna dejavnost štirih držav kairske konference — Jugoslavije, Indije, Brazilije in Etiopije, ki so v dveh resolucijah predložile
svoje predloge o zboljšanju dejavnosti OZN okviru desetletja razvoja OZN.
Program desetletnega razvoja članic svetovne organizacije v svojem osnutku določa, da se more narodni dohodek razvijajočih se držav nujno povečati od sedanjih 3,5 na 5% letno, tako da se bo čez 25 do 30 let življenjska raven teh narodov lahko podvojila. Industrijsko proizvodnjo v manj razvitih področjih naj bi v prihodnjih desetih letih dvignili za 130%, istočasno pa letno zgradili 19 do 24 milijonov stanovanj.
Splošno razpravo o osnutku tega programa je začel generalni sekretar U Tant. Za njim je govorila že vrsta visokih predstavnikov vlad držav, ki so članice tega sveta. Jugoslavija, Indija, Brazilija in Etiopija so v svoji prvi skupni resoluciji obravnavale položaj nerazvitih držav v svetovnem gospodarstvu in na podlagi tega predlagale konkretne ukrepe za zboljšanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Resolucija pri-
in njenega ekonomskega-socialnega sveta v
poroča, naj bi dejavnost OZN v prvih letih te akcije osredotočili na ključna področja, od katerih sta predvsem odvisna zboljšanje sedanjega neugodnega položaja držav v razvoju ter zagotovitev poglavitnega cilja programa „Deset!etje razvoja OZN", namreč pospešiti tempo gospodarskega razvoja teh držav.
Druga resolucija teh štirih držav, udeleženk kairske konference, v ekonomsko-socialnem svetu OZN je navezana na prvo. V njej je govora o sklicanju gospodarske konference OZN. Resolucija predlaga, da bi gospodarsko konferenco OZN sklicali v letu 1963 in zahteva, naj pridejo na dnevni red konference bistvena vprašanja mednarodne trgovine, mednarodne izmenjave surovin /in gospodarskih odnosov med industrijskimi in manj razvitimi državami.
Od 1. julija naprej:
Pospeševanje varčevanja z nagradami
S 1. julijem je stopil v veljavo državni zakon od 9. maja 1962 o pospeševanju varčevanja. Po tem zakonu dobi vsaka oseba, ki sklene z enim izmed denarnih zavodov v državi pogodbo, da bo skozi 5 let varčevala na svoj varčevalni konto četrtletno najmanj 150, največ pa 3.000 šilingov, posebno nagrado. Ta nagrada obstoji iz zvišanja običajnih obresti za Vi % od četrtega leta varčevanja naprej in iz posebne nagrade v višini vseh obresti in obrestnih obresti, ki so se od privarčevanega zneska nabrale v teku petih let. Odvisno od višine privarčevanega zneska znaša ta nagrada lahko tudi 28 % tega zneska. V široki praksi pa po petih letih izvira vsaki šesti šiling na varčevalnem kontu iz nagrade za to obvezno varčevanje. Nagrado Izplačata država in denarni zavod vsak do polovice. Nagrada ni podvržena dohodninskemu davku.
Osebam, ki ob izpolnitvi pogodbe nagradnega varčevanja, torej po petih letih varčevanja, še niso prekoračile 35. leto starosti, pa taisti zakon zagotavlja še nadaljnjo ugodnost. V primeru, da potrebujejo posojilo, prevzame država poroštvo za vrnitev posojila. Držova prevzame poroštvo za posojilo v višini privarčevanega zneska ter obresti in nagrade, največ vendar 30.000 šil. Le v primeru posojila za nakup in ureditev stanovanja je poroštvo države povišano na 50.000 šil. V tem primeru traja poroštvo države 10 let, pri posojilih pod 30.000 šil. pa 5 let.
Zakon o pospeševanju varčevanja zagotavlja po eni strani tistim, ki redno varčujejo, posebne nagrade, mladini pa pomoč države pri ostvaritvi poklicne eksistence, pri ustanovitvi družine in pri ureditvi lastnega stanovanja. Zato j-e nagradno varčevanje splošnokoristno in priporočljivo. Naše krajevne hranilnice in posojilnice so v vsakem oziru z nasveti in pojasnili na razpolago.
V Jugoslaviji:
Vsakih 13 minut nov avtomobil
V petek preteklega tedna je bila v tovarni avtomobilov zavoda „Crvena zastava” v Kragujevcu velika svečanost, ko je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič pognal v novi tovarni tekoči trak, po katerem pride vsakih 13 minut po en potniški avtomobil. Doslej je tovorna izdelovala avtomobile v licenci italijanske tovarne avtomobilov FIAT, odslej naprej pa
Počitniško letovanje
v duhu zbliževanja med narodi sosedi
Sedaj, ko so povsod šolske počitnice, se je pričelo tudi vsakoletno počitniško letovanje otrok. Včeraj je iz Celovca odpotovala na letovanje v Savudrijo ob Jadranu prva skupina 45 slovenskih otrok, ki jo na letovanje pošilja Zveza slovenskih organizacij. Njej bo koncem julija sledila druga skupina 15 otrok, začetkom avgusta pa še nadaljnja skupina 45 otrok.
V Jugoslaviji pa bodo letovali tudi otroci naših nemških sodeželanov s Koroške in drugih predelov države. Njihovo letovanje je omogočil sporazum med Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter med socialistično organizacijo ..Kinderfreunde” in komunistično mladino. Ti otroci bodo letovali ob Jadranu, v zameno pa bodo prišli ob koroška jezera in druga otroška letovišča v državi otroci iz Slovenije.
Tako bo potom mladinskega letovanja v lem delu Evrope vzpostavljenih letos spet več slo novih poznanstev in primerov prijateljstva v duhu medsebojnega spoznavanja kot predpogojev za prijateljstvo in sožitje med narodi.
bo prešla na lastno neodvisno proizvodnjo.
Kakor je bilo ob tej priložnosti povedano, je bila tovorna zgrajena v 26 mesecih ali poldrugo leto prej, kakor je fo predvideval investicijski načrt. Pri gradnji iin opremi tovorne je sodelovalo 17 jugoslovanskih podjetij in 20 mladinskih delovnih brigad iz vse države. Tovorna je ena izmed petih projektiranih tovarn zavoda „Crvena zvezda" in bo v prvi fazi izdelala letno 32.000 motornih vozili, po potrebi pa jih bo lahko izdelala tudi 82.000 in več na leto. Dvorana s tekočim trakom je tako velika, da bi v njej lahko stalo nad 300.000 ljudi.
V zavodu „Crvena zvezda” ter v tovarni strojev „21. maj”, ki se je spojila z zavodom, in v več kot 50 drugih podjetjih, ki so kooperanti v proizvodnji motornih vozil, je zaposlenih okoli 40.000 delavcev. Njihovo število vendar še vedno močno narašča.
Jadranska magistrala zgrajena od Reke do Šibenika
Preteklo nedeljo so v Zadru izročilo prometu novo zgrajeni odsek jadranske magistrale med Zadrom .in Šibenikom, ki je dolg 72 km. Z dograditvijo tega odseka je sedaj moderno urejena jadranska cesta že dolga 326 km. Od Reke do Šibenika je s tem mogoča neprekinjena vožnja po tej cesti. Upoštevati pa je treba, da so poleg tega zgrajeni se posamezni odseki v območju Splita in v Črni gori.
Dograditev izredno lepega odseka jadranske magistrale od Reke do Šibenika je, za razvoj jugoslovanskega turizma velikega pomena. Na poti iz Reke proti jugu bo inozemski turist pri Senju z avtomobilom lahko zavil proti Plitvičkim jezerom, ki jih bo dosegel po 80 km aili pa bo pri Jablancu z avtomobilom postal in se sam pustil prepeljati na otok Rab ogledat italijanski Rz iz druge svetovne vojne. In ko bo m’mo Zadra po dobrih 4 urah vožnje prispel na ravnino okoli Vranskega jezera v Šibenik, se bo kljub zaenkrat nekoliko slabši cesti potrudil še nadaljnjih 100km naprej, da bo užival čarobni svet okoli Splita.
osi rokco) svetu
----Po Sirnem svetu
RIM. — PrejSnji petek se je v Italiji spet začela stavka grafičnih delavcev, kateri so se pridružili tudi uslužbenci tiskovnih agencij. 2e pred to stavko italijanski dnevniki tekom desetih dni žestkrat niso izSli. Namen zadnje petdnevne stavke je zahteva po zviSanju plač zaradi stalnega nadurnega dela.
NEW YORK. — Stavka zdravnikov ni le zadeva Avstrije, kot kaže primer Kanade, kjer v pokrajini Saskatchewan prav tako stavkajo zdravniki in je za* radi tega 900.000 ljudi v tej pokrajini brez zdravniške oskrbe. PriSlo je že do več smrtnih primerov in so morali priskočiti na pomoč zdravniki iz drugih pokrajin pa tudi z Velike Britanije in Amerike. Gre za spor zaradi namere pokrajinske vlade, da bi izvedla program sploSne zdravstvene službe, s katerim bi uvedli vladno in javno kontrolo službe zdravnikov.
BEOGRAD. — Konec zadnjega tedna se je po kratkem vmesnem obisku v Budimpešti vrnila v Jugoslavijo gospodarska delegacija, ki je v Moskvi vodila pogajanja o razSiritvi gospodarskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ob zaključku pogajanj je bil podpisan sporazum, na podlagi katerega se bo precej povečala blagovna izmenjava med obema državama v obdobju od 1963 do 1965.
WASHINGTON. — AmeriSki obrambni minister Mc Namara je odredil strogo revizijo nabav orožja v tujini za potrebe ameriške vojske. Kakor znano, se je Amerika odločila za zmanjšanje izdatkov za vojaške nakupe v tujini, da bi tako zavrla odtekanje dolarjev v inozemstvo. Vendar obrambni minister z dosedanjimi ukrepi ni zadovoljen in se zavzema za to, da bi se vojaSki izdatki ZDA v tujini, ki znaSajo letno okoli 3 milijarde dolarjev, zmanjSali za celo tretjino.
HAVANA. — Ministrstvo revolucionarnih oboroženih sil Kube je objavilo, da so ameriSka vojaSka letala tekom dveh dni Štirikrat krSila suverenost kubanskega zračnega prostora. Verjetno tudi taki izzivalni poleti spadajo v okvir ameriškega pojmovanja načela o nevmeSavanju v notranje zadeve drugih držav!
VARŠAVA. — Na podlagi sporazuma, ki so ga sklenili v VarSavi, bo Poljska dala Združeni arabski republiki kredit v znesku 20 milijonov dolarjev. Dobavila ji bo kompletne industrijske naprave in industrijsko opremo.
NEV/ YORK. — SkrbniSki svet OZN je naslovil na vlado ZDA zahtevo, naj nujno sprejme ukrepe za odškodnino žrtvam ameriških atomskih poskusov na Pacifiku. V svojem sporočilu SkrbniSki svet izraža upanje, da bo ameriSki kongres sprejel zadovoljiv sklep o odškodnini prebivalcem Marshallskih otokov, ki po ameriških atomskih poskusih v letu 1954 trpijo za posledicami radioaktivnosti.
MOSKVA. — Sovjetski list „Krasnaja zvezda” je objavil vest o sklepu funkcionarjev japonske narodne obrambe, da bodo letos ustanovili prve japonske enote z raketnim orožjem. Po pisanju omenjenega lista proizvaja japonska industrija rakete, ki bi lahko nosile atomske nabojne konice, poleg tega pa kupuje Japonska raketno orožje tudi v tujini. Militarizacija Japonske — je rečeno v poročilu — se krepi v skladu z zahtevami sporazuma o varnosti, sklenjenega pred dvema letoma med Japonsko in Ameriko.
OXFORD. — V 64. letu starosti je za srčno kapjo umrl znani ameriSki pisatelj William Faulkner, ki je zadnja leta predaval ameriSko književnost na univerzi v državi Virginia. Leta 1950 je Faulkner prejel Nobelovo nagrado za književnost.
LONDON. — Generalni sekretar OZN U Tant je med svojim obiskom v Londonu izjavil, da se je položaj v Kongu spet poslabSal. Napovedal je možnost, da bo od Varnostnega sveta zahteval nova pooblastila ali pa novo resolucijo o Kongu. Osnovni problem Konga je	Kafanga	— je	dejal	U Tant — to je
problem financ, finance pa so problem rudarske družbe Union miniere, od katere vlada v Leopoldvillu doslej ni prejela niti groSa davkov.
LJUBLJANA. — Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda, bodo tudi letos po vsej Sloveniji Številne proslave in prireditve, ki jih bodo pripravili okrajni in	občinski	odbori	SZDL skupaj z drugimi
organizacijami. Osrednja proslava pa bo v Ljubljani, kjer bodo 21. in 22. julija organizirali celo vrsto Športnih tekmovanj, kulturnih in zabavnih prireditev, slavnostnih predstav v gledališčih in promenadnih koncertov,	mladina	pa bo	na	predvečer praznika
kurila kresove po okoliških hribih.
V/ASHINGTON. — Po predhodni odobritvi predsednika Kennedyja je Amerika ukinila vse omejitve za potovanja sovjetskih turistov in sovjetskih državljanov, ki	so na obisku v	ZDA.	Hkrati je ameriSka
vlada v noti sovjetski zvezi izrazila upanje, da bo podobne ukrepe podvzela tudi Sovjetska zveza za ameriške državljane. Do te olajSave je priSlo na podlagi ameriSko-sovjetskega sporazuma o kulturni izmenjavi in veljajo dosedanje omejitve le Se za uslužbence sovjetskega veleposlaništva v Washing* tonu in za osebje sovjetske misije pri OZN.
LONDON. — Generalni sekretar AfriSke nacionalne unije angolskega ljudstva Savinbi je izjavil, da je bilo od marca 1961, ko se je začel upor proti portugalski vladavini v Angoli, ubitih 50.000 domačinov in 5000 angolskih borcev za svobodo, Portugalci so izgubili 2000 vojakov in uslužbencev, medtem ko j* 200.000 Angolcev zbežalo v Kongo.
AKRA. — Ganski minister za Informacije Adamafio je v govoru ob otvoritvi mladinskega kongresa, ki združuje zastopnike Gane, Gvineje in Malija, pozval mladino, naj se bori za afriiko enotnost. Samo politična združitev afriških držav — je dejal minister — lahko zares reSI nujne afriSke probleme.
NEW YORK. — Tekom junija se je Število brezposelnih v Ameriki ponovno močno povečalo in doseglo 4,4 milijona oseb. Istega meseca so zabeležili rekordno Število zaposlenih, namreč 69,500.000 ljudi-
re3gr«f»5
Šfev. 28 (1052) — 3
Pot slovenske gimnazije skozi pet let
v »Letnem poročilu” za šolsko leto 1961/62
O poti, ki jo je prehodila .Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence" ali kratko slovenska gimnazija v Celovcu v petih letih svojega obstoja, smo v našem listu obširno poročali že ob letošnji zaključni akademiji. Kljub temu pa je prav, da posvetimo temu učnemu zavodu nekaj vrstic tudi zdaj, ko se je ob koncu šolskega leta predstavil s svojim .Letnim poročilom", katero ni le bolj obsežno in pestro od prejšnj'h let, marveč posebno zanimivo in dragoceno zato, ker vsebuje obširen pregled nastanka in petletnega razvoja edine slovenske srednje šole na Koroškem odnosno v Avstriji.
Iz tega poročili a je razvidna nenehna rast slovenske gimnazije, ki je v šolskem letu 1957/58 vstopila v življenje s prvimi tremi razredi s skupno 101 učencem in se v petih letih razvila v zavod s sedmimi razredi (pravzaprav z devetimi razredi, ker imata dva razreda paralelko) v šolskem letu 1961/62, ko je bito na šali 268 dijakov, med temi 87 deklet. Sorazmerno se je od teta do teta večal tudi profesorski zbor, ki je v zadnjem šolskem letu štel skupno 18 profesorjev.
Prav tako pa je treba zabeležiti viden porast učnih uspehov, kot se zrcali zlasti v številu učencev, ki so svoj razred izdelali s prav dobrim uspehom; tako je bilo v pravkar zaključenem šolskem letu v posameznih razredih naslednje število odtičnja-kot: l.a razred od skupno 30 učencev 7 odličnjakov, l.b razred 31 — 10, 2. razred 47 — 5, 3. a razred 29 — 9, 3. b razred 29 — 2, 4. razred 32 — 6, 5. razred 32 — 8, 6. razred 21 — 3 in 7. razred 8 odličnjakov pri 17 učencih; skupno torej 58 odličnjakov med 268 učendi na slovenski gimnaziji.
Izmed podrobnih dogodkov na slovenski gimnaziji tekom zadnjega šolskega leta bi navedli naslednje: Lani septembra je skupina avstrijskih novinarjev na poti po avstrijskih šolah obiskala tudi slovensko gimnazijo v Celovcu, kjer se je zlasti zanimala za uspehe pri pouku v obeh deželnih jezikih, medtem ko je vodstvo šole opozorilo predvsem na težave, ki jih tako učiteljem kot učencem povzroča stalni popoldanski pouk, ker slovenska gimnazija še vedno nima svojega lastnega poslopja. Društvo staršev je na to nevzdržno stanje opozarjalo pristojne oblasti tudi tekom zadnjega šolskega leta. Meseca novembra je šolo obiskala delegacija ruskih solnikov, katerih zanimanje je razumljivo veljalo v prvi vrsti pouku ruščine, ki je bila v šolskem letu 1960/61 uvedena od 6. razreda dalje kot prosti predmet in so se zanjo prijavili skoraj vsi učenci. Ruski šolniki so si najprej ogledali pouk slovenščine in nemščine v prvem razredu in nato ostali celo uro pri ruskem pouku v sedmem razredu. Ob koncu
so gostje naglasili, da odnašajo s šole globoke vtise o njeni visoki ravni in da občudujejo visoko pevsko kulturo na šoli (šolski pevski zbor je gostom namerč zapel nekaj pesmi, med temi tudi eno rusko); predvsem pa so izrazili svoje veliko začudenje, da so se dijaki v tem kratkem času naučili toliko ruskega jezika, in prav posebno poudarili dejstvo, da so pri tem praktičnem pouku videli in slišali veliko sorodnost obeh slovanskih jezikov — ruskega in slovenskega.
Dijaki slovenske gimnazije so tudi v zadnjem šolskem letu obiskali več kultumo-umet-niških prireditev, tako številne predstave v celovškem Mestnem gledališču in obe uprizoritvi ob gostovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane; v Delavski zbornici so si ogledali razstavo o koncentracijskem taborišču Ravensbriick, ki je — kot je rečeno v Letnem poročilu — »napravila na mladino globok vtis še prav posebno, ker so starši marsikaterega učenca na lastni koži občutili grozodejstva teh mučilnic« in so mnogi dijaki bili za časa nacizma tudi sami izseljeni; nadalje so obiskali koncert mladinskega orkestra, v katerem sodelujejo tudi trije učenci slovenske gimnazije; ogledali so si tudi vrsto poučnih filmov; nadalje so se dijaki slovenske gimnazije udeležili prireditev mladinskega tedna, imeli so smučarske tečaje in druge športne prireditve, z moškim in mešanim zborom so z velikim uspehom nastopili
Septembra bo izšel
ZBORNIK SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Klub slovenskih študentov na Dunaju (Prej Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju) bo izdal ob 40-let-nici svojega obstoja .ZBORNIK SLOVENSKIH ŠTUDENTOV", ki bo na razpolago od začetka septembra naprej.
Že danes opozarjamo na ta zbornik, ki ga lahko naročite v knjigami .Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse, ali pa neposredno pri Klubu slovenskih študentov na Dunaju, Wien Vlil., Ben-nogasse 21.
na deželnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov; na predvečer deželnega praznika (9. oktobra) so se udeležili baklade celovške mladine, medtem ko so imeli za Dan zastave posebno proslavo v šoli; z veličastno akademijo 3. junija pa so proslavili petletnico obstoja slovenske gimnazije v Celovcu.
Po tem naštevanju drobnih dogodkov tekom šolskega leta bi zabeležili le še toliko, da vsebuje .Letno poročilo" poteg raznih drugih podatkov o šoli in učencih še članek o šestdesetletnici ravnatelja dr. Tischlerja, poročila nemških listov (zakaj ne tudi slovenskih?) o zaključni akademiji »n petletnici slovenske gimnazije ter sestavke: Ob stoletnici Slomškove smrti (prof. dr. Reginatd Vospernik), Pogovor z Milko Hartmanovo (dr. France Czigan), Elektrarna v Kazazah (prot. Franc David), Polet v vesolje (prof. Štefan Močilnik), Ob proslavi dneva avstrijske zastave na Dunaju (Mojca Praper) lin Mladinski športni dan (prof. Milan Kuppeir).
.Pregled petletnega obstoja in delovanja slovenske srednje šole v Celovcu kaže in dokazuje potrebo po takem zavodu, ker prvič v zgodovini koroških Slovencev slovenskim otrokom daje isto izhodišče, kakor ga imajo nemški otroci, da si na osnovi materinskega jezika utirajo pot do višje izo-
brazbe, ki je danes hujša življenjska nujnost, kakor je bila še pred pol stoletjem. Obisk srednje šole ni več prednost Izvoljenih in bogatih, to je danes praktična pot v življenje tudi za vsakega kmečkega in delavskega otroka," Je v obširnem članku „Ob petletnici" zapisal ravnatelj dr. loško Tisch-ler. Te besede potrjuje dosedanji razvoj slovenske gimnazije, kateri tudi za bodoče želimo obilo uspehov, ko bo prihodnje leto tudi po dipl. inž. arh. Janezu Osvvakdu zasnovani ovitek .Letnega poročila" z osmimi stopnicami in polnim žitnim klasom simbolično pričal, da se je ta učni zavod iz skromnih začetkov ob podpori in skrbi vsega našega ljudstva razrasel v polno osem razred n o slovensko srednjo šolo v Celovcu s prvimi maturanti.
KULTURNE DROBTINE m
0 .Ljudski zbor Celovec”, ki spada med najboljle nemike meiane pevske zbore na KoroSkem, je slavil svoj 70-letni jubilej. Od petka do nedelje so se vrstile temu jubileju posvečene prireditve v Domu glasbe in na dvoriSču Deželnega dvorca, kjer je bila svečanost zaključena s .Pesmijo dela”.
• V ponedeljek so se v Celovcu začeli letolnji pedagoški tedni, pri katerih se je zbralo 800 koroSkih učiteljev. Na sporedu te vsakoletne prireditve je tudi več referatov o pouku na dvojezičnih Šolah.
0 Jutri se začne v Puli tradicionalni operni festival v izvedbi ReSke opere. Na sporedu so tri operna dela: Verdijev .Don Carlos”, Gotovčev .Ero z onega sveta* * in Mascanijeva .Cavalleria rusticana” ter dva baleta: Ravelov .Bolero” in Gershwinov .Amerikanec v Parizu”.
Kulturno-umetniški tedni v Spittalu:
Razstava „Sodobna umetnost Slovenije”
ter uprizoritev komedij Moliera in Shakespeara
V krog. poletnih iger se je vključil tudi Spittcd ob Dravi, kjer je bila zadnjo soboto na gradu »Porcia« otvoritev letošnjih kulturno-umetniških tednov. Že takoj prvi dan teh prireditev je pokazal široko zasnovan spored, ki sega od razstave pod naslovom »Sodobna umetnost Slovenije« do odrskih uprizoritev komedij dveh velikih svetovnih klasikov — Moliera in Shakespeara.
Razstavo »Sodobna umetnost Slovenije« je v navzočnosti podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfana, predsednika Sveta za kulturo in prosveto LRS Bena Zupančiča, jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Borisa Trampuža in ravnatelja ljubljanske Moderne galerije prof. Zorana Kržišnika odprl deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je ob tej priložnosti opozoril na tradicionalne kulturne stike med Koroško in Slovenijo ter poudaril, da tako sodelovanje bistveno prispeva k razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednimi narodi in deželami. Na razstavi sodeluje 20 sodobnih slovenskih sli-karjev, grafikov in kiparjev, ki so zastopam s skupno 60 deli; skoraj vsi zastopani umetniki so bili že deležni visokih mednarodnih priznanj.
Gledališki del kulturno-umetniških tednov v Spittalu pa obsega uprizoritve Molierove komedije »Zdravnik proti volji« in Shakespearove »Komedije zmešnjav«. Čeprav gre pri obeh komadih za precej sorodno ozadje — razkrinkati in osmešiti v človeku njegove slabe lastnosti pa je njihova povezava vseeno z elo tvegana in zahteva od igralcev velike sposobnosti. Vodja skupine Herbert Wochinz je uspel oblikovati ansambel, ki se zna uspešno okoristiti z danimi okolnostmi na grajskem dvorišču in katerega prodorna moč ni v storitvah posameznikov, marveč v homogenem učinku celotne skupine. Bistveno pa je k uspehu prispeval tudi Matthias Kralj s scenskimi slikami in kostumi. Tako bodo tudi poletne igre v Spittalu zasluzeno deležne priznanja številnih domačih in tujih obiskovalcev.
Dva tisoč osem sto jezikov človeštva
Tisti, ki hi se rad pogovoril z vsakim zemljanom v njegovem jeziku, bi moral obvladati nič manj kot 2796 jezikov. Tudi če bi to bilo izvedljivo, naš znanec ne bi mogel razvozlati pomena nekaterih izumrlih jezikov niti docela razumeti obsežno množico, ki bi se pomenkovala v kakem narečju. Bil bi izvedenec le za žive jezike.
Največji delež — okoli 1000 jezikov — so k temu presenetljivo visokemu številu prispevali Indijanci obeh Amerik, za njimi Afriška celina s 500 jeziki črnskih plemen in še na dal jnimi 500, ki jih govori jo jezikovne skupine v Aziji in na pacifiških otokih. Jezikov, ki jih uporablja milijon ali nekaj več, je okrog 200.
Pri vsakem jeziku sta odločilna dva oinitelja. Eden nam pove, koliko ljudi ga rabi, drugi pa njegovo teritorialno razširjenost, kar nam tudi v določeni meri kaže materialne in duhovne dosežke naroda, ki mu je ta jezik materinščina.
Daleč premočen je kitajski jezik, ki je, vsaj kar zadeva število ljudi, trdno na prvem mestu. Po številu mu sledi angleščina, ki pa vodi po teritorialni razširjenosti.
Angleško govoreči ljudje so predvsem na severno-ameniški celini s kakimi 170 milijoni in še 15 milijoni v Kanadi.
Evropa oziroma Britanski otoki Povečajo to število za približno 50 Pjilijonov, a Avstralija, Nova Zelandija in Južnoafriška unija dodajo še 12 milijonov.
, Ljudi, ki jim je angleščina materini ln prvi jezik, cenijo na kakih 250 milijonov. S tem nismo povedali še Vsega. Angleščina je jezik, ki ga po nekaterih cenitvah govori okoli 600 ndlijonov ljudi. Morda je ta številka nekoliko pretirana, čeprav je Še dokaj *°čna. V precejšnjem delu evropskih držav poučujejo angleški jezik kot je-Zlk št. 1. Vsaj 5 milijonov Evropej-Cev ga popolnoma obvlada; tem pe-JJm milijonom lahko čiste vesti prištejemo še pet milijonov dobrih poznavalcev v Južni in Osrednji Amc-ftki, Mehiki in na Haribskih otokih.
Azija je poglavje zase. Kolonialistična in izkoriščevalska politika angleškega imperija je v tamošnjih deželah uvedla angleščino za uradni jezik. Ko so narodi Azije svobodno zadihali, je kot dediščina ostal angleški jezik in odigral pozitivno vlogo, ker bi billo drugače sporazumevanje med mnogoterimi narodi ene države otežkočeno. Najbolj izrazit je primer Indije, Burme, Pakistana in Ceylona.
Odlučujoči činitelj je tudi jezikovna obsežnost jezika. Bolj zgovorne kot pripovedovanje so številke, ki povedo, koliko ljudi govori gotov jezik. Zato jim dajmo besedo!
kitajski .	.	.	.	500,000.000
angleški	.	.	.	250,000.000
hindustanski	. 160,000.000
ruski	.	.	.	.	150,000.000
španski .	.	.	. 120,000.000
nemški .	.	.	. 100,000.000
japonski .	.	.	. 100,000.000
francoski .	.	. 80,000.000
indonezijski	. 80,000.000
portugalski .	.	. 60,000.000
bengalski .	.	. 60,000.000
italijanski .	.	. 60,000.000
arabski .	.	.	.	50,000.000
vsi ostali .	.	.	.	830,000.000
Neverjetno, kajne? Izmed 2796 je-	
zikov je le trinajst takih, ki jih go-	
Med azijskimi in svetovnimi jeziki je kitajski trdno prvi, čeprav je kra-
jevnega značaja ali, z drugimi besedami, omejen predvsem na področje LR Kitajske in nacionalistične For-moze.
Takoj mu sledi angleščina, ki je, koit smo že rekli, najbolj razširjeni svetovni jezik.
Od tretjega mesta naprej več niso tako velike razlike kot so bile med prvima dvema jezikoma in drugimi, vendar je ruščina krepko zasidrana na četrtem mestu. Ruski jezik je glavni jezik v SZ in se vedno bolj tudi uveljavlja in širi v svetovnem merilu.
Jezik španskih mornarjev se je kmalu udomačil v novi domovini, v Južni Ameriki, in je danes vodilni jezik južno od reke Rio Grande. Brez teh ne bi bil po razširjenosti na tretjem mestu, saj ga drugače rabijo le v Španiji oziroma v nekaterih špansko-afriških kolonijah.
Za nemški jezik smemo reči, da je najvažnejši jezik osrednje Evrope, saj ga ne govorijo zgolj v Nemčiji, Avstriji im Švici marveč tudi v državah, na katere mejijo. Poseben pomen mu pripisujejo kot jeziku, v katerem so napisana številna znanstvena dela.
Francoščina je pojem, ki ga srečamo razen v Franciji tudi v Belgiji in Švici. Tam je hkrati materni in uradni jezik. Po razširjenosti je tesno za angleškim. Z njim so povezani pojmi elegance, kulture in umetnosti. Znan je tudi kot jezik sporazumevanja v diplomatskih krogih.
Podobno kot je ostala angleščina v Aziji, je čutiti vpliv francoskega kolonializma odnosno jezika v francoskih posestih — Francoski Gvineji, Marriniku, Gvadeloupe. Ne smemo pozabiti pa francosko govoreče dele Afrike, 'kot so Maroko, Tunizija, Alžirija, Francoska Zahodna Afrika, Ekvatorialna Afrika in otok Madagaskar.
Portugalska je sorazmerno majhna država. Ima kakih 9 milijonov pre-
bivalcev, vendar se v portugalščini pogovarja 60 milijonov. Kako je to mogoče, če je v portugalskih kolonijah v Afriki, Indiji in Pacifiku samo 1.5 milijona uporabnikov? Odgovor moramo poiskati v Braziliji, državi, ki je večja od celinske ZDA. Petdesetim milijonom njenih prebivalcev je portugalščina materni jezik.
Eden osrednjih jezikov Sredozemlja je italijanščina. Prav tako kot nemškega ga rabijo precej v obmejnih pokrajinah držav, ki jim je Italija soseda. Ohranil se je v gotovi meri tudi v prejšnjih italijanskih kolonijah — sedaj samostojni Etiopiji, Libiji in Eritreji. Močan priliv italijanskih izseljencev v severno in južno Ameriko je ustvaril številne italijansko govoreče skupnosti.
Kot jezik, ki. ga govori 50 milijonov, je tudi arabščina. To je zelo razširjen jezik in z veliko kulturno močjo. Pod vplivom islama, arabske religije ga bolj ali manj dobro obvlada okrog 300 milijonov v Iranu, Afganistanu, Sovjetski zvezi, Indiji, Pakistanu in celo v LR Kitajski in Indoneziji. Prebivalci, ki jim je arabščina jezik rodne grude, živijo na področju zahodno od Egipta in vzhodno od Maroka, v pravi domovini Arabiji in bližnjem vzhodu kot Iraku, Siriji, Jordanu in Libanonu.
Vendar je le 200 jezikov, ki lih uporablja nad milijon prebivalcev
Dolgujemo še pojasnilo za hin-dustanski in bengalski jezik. Hindu-stanski je kombinacija jezika urdu (uradni pakistanski jezik) in glavnega jezika Indije hindu. Ta dva jezika se v pisavi zelo razlikujeta, a v govoru sta si podobna. Bengalski je navzlic svojemu številu drugi je-
zik vzhodnega Pakistana in severno-vzhodenga dela Indije.
Japonski in indonezijski jezik sta skoraj izključno lastnina teh dveh narodov in kot taka tudi krajevno omejena.
Razen teh živih jezikov imamo opravka tudi z mrtvimi. Pridevnik mrtvi povzroča pogosto nesoglasja med jezikoslovci, češ ali so res »mrtvi«. Najpomembnejša predstavnika sta grščina in latinščina.
Grščina je v nekoliko spremenjeni obliki premagala čas in je aktivni jezik. Njega ne rabijo samo prebivalci Grčije, marveč po njem pridno sega znanost, ko išče nove izraze za nove iznajdbe.
Latinski jezik je neusahljiv vir brezštevilnih generacij medicincev po vsem svetu in občevalni jezik katoliške hierarhije. Težko bi si tudi zamislili obstoj zahodnoevropskih jezikov brez latinskih besed ali izpeljank. To so francoščina, portugalščina, španščina, italijanščina in angleščina. Grško-latinskega vpliva pa ni čutiti samo v jezikih, ampak tudi v pogledih na življenje in način mišljenja, čemur so, seveda, najbolj izpostavljeni zahodnjaki.
Omeniti ipa moramo še nekaj »mrtvih« jezikov. Eden teh je hebrejščina, ki je vse prej kot mrtva, saj jo govorijo v Izraelu in rabijo pri opravljanju judovskih verskih obredov.
Kateri jezik bi še lahko prišteli med klasične? Nedvomno sanskrit, sveti jezik starodavne Indije, in najstarejši znani indoevropski jezik akadijan — jezik starih Babiloncev.
Še in še bi lahko dodajali, odštevali in spreminjali ta pisani mozaik, vendar bi postali podobni katalogu. Zavedati se moramo, da je vsak jezik dragocen kamenček v tem nenehno se spreminjajočem mozaiku, ki mu pravimo človekova družina.
1>€XVCMJLr
Dve proslavi gospodarske izgradnje našega ozemlja:
Elektrarna v Kazazah v pogonu...
Prejšnji petek je bil v Kazazah prazničen slavnosten dan. Delo je počivalo, kajti dokončno je bila zgrajena velika elektrarna Avstrijske dravske elektrifikacijske družbe v spodnji pokrajini naše dežele. Prej divjeromantičen in zapuščen kraj ob Dravi, je danes opremljen z modernimi zgradbami, vendar prilagojenimi prirodnemu okolju kraja, kar je prikupno spremenilo krajevni obraz ter pokrajinska lepota po zgradbi elektrarne ni izmaličena. Posebno pomembne so tudi sodobno zgrajene ceste, ki so nadomestile prej klavrne kolovozne poti.
Ta dan, ko je bila predaja nove dravske elektrarne, druge največje vodne elektrarne v Avstriji, svojemu koristnemu narodnogospodarskemu namenu, je prihitelo v Kazaze nad 1000 ljudi. Na visokih drogih vihrajoče zastave in gidonde preko širokega zajeznega mostu, tudi to je prispevalo k prazničnemu razpoloženju. Razen množice delavcev in prebivalstva iz okolice je slavnostim otvoritve prisostvovalo veliko število častnih gostov, predstavnikov gospodarskega in političnega življenja s Koroške, Štajerske in iz Dunaja z ministrom za promet in elektrifi-kacijsko gospodarstvo dipl. ing. Waldbrun-nerjem na čelu. Slavnosti se je udeležil tudi ling. Kobler, direktor elektrifikacijske družbe v Sloveniji.
S projekcijskimi deli za kozaško elektrarno so začeli že leta 1952. Dne 14. aprila 1959 je bilo tako daleč, da so s prvim simboličnim vbodom z lopato začeli uresničevati veliki načrt. Po dobrih treh letih je minister Wald-brunner s ponosom lahko dejal: „Storjeno je veliko delo!" V tem kraju sipa Drava ogromno vodno silo za mogočno proizvodnjo električne energije. Direktor dipl. ing. Werner pa je med drugim dejal: „Če se odslej v tej pesmi predani deželi še niso našli pesniki in komponisti, ki bi opevali Dravo, bo odslej tehnika pela visoko pesem te reke." (Brez dvoma so slovenski ljudski pesniki tudi opevali Dravo in Ijo vpletali v svoje pesmi, saj so znane „Šumi, šumi Drava .. .", „Slovenski smo fantje pri Dravci doma ...” ali „Ko Žila noj Drava . .. :in druge; odslej pa bo odmevala Drava od gromkega petja tehnične in proizvodne zmogljivosti nove eletrarne.)
Skupni stroški za novo elektrarno so znašali okoli 700 milijonov šilingov. Iz lastnih sredstev je Avstrijska dravska elektrifikacijska družba prispevala 163 milijonov šilingov, v ostalem pa so stroške krili predvsem s sredstvi energijskega posojila, z 20 °/o pa je bila udeležena tudi KELAG.
Elektrarna je opremljena z dvema strojnima napravama lin dvemi Kaplan-turbinami proizvodnje strojne tovarne Andritz v Grazu. Na sekundo pada na lopate turbin iz višine 20,5 metra vodna sila z zmogljivostjo 51.000 PS. Elektrarna bo letno dobavljala 360 milijonov kilovatnih ur v električno omrežje ter bo med drugim koristila predvsem tudi dvigu industrijske ravni v pokrajini spodnje Koroške ter bo za deželo in državo velikega gospodarskega pomena.
Delavci so storili pri gradnji velikansko delo. Premaknili so približno 2,413.000 kubičnih metrov prsti in kamenja, 168.000 kubičnih metrov betona so zagraditi. Za zaščitne za-jeze proti poplavljanju kmetijskih zemljišč so potrebovali 2 milijona kubičnih metrov materiala. Najvišje število pri gradnji zaposlenih delavcev je bilo 1028.
Z zajezitvijo Drave že vidno nastaja novo, po velikosti tretje največje jezero na Koroškem v dolžini 22 kilometrov in 10,5 kvadratnega kilometra površine. Dve.to ljudi je moralo zapustiti svoja zemljišča ob Dravi, kjer se bo razširilo jezero in 40 poslopij je Avstrijska dravska elektrifikacijska družba odkupila, in sicer po zadovoljivi ceni. Kakor zagotavljajo, novega jezera, imenujejo ga že Velikovško jezero, nikdar ne bodo zagradili ter bo vsak čas dostopno široki javnosti. Špekulanti ne morejo računati na dobičke. Uporaba motornih čolnov na tem jezeru ne bo dovoljena. Obrežni pas okoli jezera ostane v lasti Avstrijske dravske elektrifikacijske družbe.
V sestavku so kratki posnetki iz zanimivih podatkov govornikov, kakor direktorja Kuglerja, tehniškega direktorja dipl. ing. Werner-ja, direktorja dipl. ling. Slezaka, predsednika obratnega sveta Inthala In ne nazadnje ministra V/aldbrunnerja, ki je nato s pritiskom na gumb simbolično in oficielno začel z obratovanjem elektrarne v Kazazah.
Kar je pripomniti: Avstrijska dravska elektrifikacijska družba je velik del gradbenih stroškov potrošila v deželi in pri podjetjih v drugih zveznih deželah. Večina delavcev je bila doma Iz Spodnje Koroške, ki bodo morati sedaj spet iskati delo in zaslužek v drugih krajih. Gotovo bi bila najlepša in najboljša
pohvala in zahvala delavcem, ki so založili pri gradnji eletrarne v Kazazah svojo pridnost in sposobnosti, da bi res kmalu začeli uresničevati projekte za dve nadaljnji dravski elektrarni v Rožeku in na Bistrici.
... in začetek gradnje ceste pri Svetni vasi
Le dva dni prej pa je bil slovesen pričetek del na izgradnji ceste pri Svetni vasi, ki bo v bodoče peljala mimo vasi in se izognila nevarnim ovinkom v vasi sami.
Čeprav gre tu le za delno zboljšanje ro-žanske ceste, so v očigled bližnjih volitev slavili pričetek teh del z velikim pompom. Očitno iz volilno-taktičnih namenov so vabili k tej slavnosti vse različne interesente in ne-interesente, pristojne in nepristojne.
Tako je smel spregovoriti skupno z zastopnikom „Abwehrkdmpferjev" tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, da je bila na ta način demonstrirana vsa široka ljubezen OVP tudi do koroških Slovencev.
Ni naš namen, da bii tukaj ocenjevali ta svojevrstni skupni nastop izrazitih nasprotnikov naših narodnih teženj in predstavnika
Skromen pridelek obeta in ponekod sploh nič letošnja sadna letina in nekako pusto in prazno je v sadnih vrtovih po naših vaseh. Podeželje bo prikrajšano za zdravo in dragoceno poživilo s sadjem, pa tudi za vir lepih dohodkov. Naš sodelavec, strokovnjak v sadjarstvu, je op:sal nekaj opazovanj o posledicah vremenskih prilik za letošnje sadno letino, ki jih posredujemo našim bralcem.
Minuila zima za sadno drevje ni bila ugodna. Drevje je bilo lansko jesen dolgo v soku in je tudi Ustje pozno odpadalo. V decembru pa je pritisnil hud in trajen mraz ter je lahko mogoče, da je več mladih drevesc po-zeblo že v decembru, ker jih je mraz dosegel deloma še v soku. Več sort jablan je pozeblo po mladikah. V okolici sem opazoval na primer pri Kanadlki, ki ni občutljiva le za mraz temveč tudii za lesni skrlup, krastavost ne samo na listju in sadu, temveč tudi na mladikah. Na tej vidimo raztrgano zgornjo kožo mladik in je zaradi tega oslabela in kaj lahko pozebe.
Na jablanah je letošnje zimo pozeblo tudi cvetno brstje, cvetno popje. Po večini je pozeblo le nekaj popkov v vsakem brstu, ob cvetenju pa smo videli, da se je razcvetelo manj popkov kot običajno, drugi pa so bili uničeni od mraza že zdavnaj v začetnem razvoju. Kjer pa je lani sadje dobro obrodilo, itak zaradi stradanja ni moglo zastaviti cvetnega popja. To bi moglo biti le ob zadostnem gnojeniu, ki pa bi moralo biti po sortah različno. Popolnoma je jablanov cvet uničil cve-tožer v legah, ki so mu ugodne, kakor kaže v bližini gozda, kar sem tudi lahko opazoval. Letos je bila razlika posebno izrazita. Ob gori Kiclnu se jablane kljub mnogo popja niso razcvetele, vse je uničil cvetožer, v sosedni vasi Vesele, ki je bolj izpostavljena mrzlemu vetru, pa je bilo le malo cvetov ožrtih in so se tam jablane razcvetele tri do pet dni pozneje. Cvetožer lahko s pravočasnim škropljenjem uničimo in tako obvarujemo sadno letino.
Mostni m hruškam zimski mraz ni dosti škodoval. Kolikor so cvetele, so napravile dosti plodičev, dočim pa je namizni"’ '-—'''•'m mraz zelo škodoval in so zastavile le zelo malo plodičev. V zavetnih legah je tudi cvetožer
konservativno usmerjenih koroških Slovencev, miti se nočemo dafikati oblike in vsebine podanih izjav. To so pač stvari pojmovanja narodnega dostojanstva in okusa! V razumevanje OVP za težnje našega ljudstva pa bomo verovali šele, ko bodo ob podobnih priložnostih, ko ne gre le za ceste marveč za bolj bistvene koristi naših krajev in ljudi, dovolili Slovencem spregovoriti tudi kritično besedo z odločno zahtevo in ne le hvalnice in slavospeve. Ob poznanih akcijah, resolucijah, izjavah in predlogih dr. Einspielerja, dr. Mayerhoferja in drugih proti našim upravičenim zahtevam so vse priložnostne lepe besede pač brez vrednosti.
Šele ko bodo ti krogi prenehali z hujskanjem na šolske štrajke, za odjave od dvojezičnega pouka, za tako imenovano ugotavljanje manjšine itd. ter bosta oba naroda v deželi lahko živela v enakopravnosti in v miru med seboj, bo južna Koroška, kar je iskrena želja tudi pri nas, v resnici „biser" Avstrije.
Da takega enakopravnega lin mirnega sožitja na žalost danes še mi, je potrdil sam namestnik deželnega glavarja ing. Truppe s svojo nekvalificirano izjavo, ko je baje »zavrnil podtikavanja titokomunističnega tiska, da v spodnji deželi ni bilo nič storjenega".
Gospodu ing. Truppeju so gotovo znani sklepi tako zvezne kot deželne vlade, da gre pri Južni Koroški za „Nofsta!ndsgebiet” in še mi dolgo tega, ko so ob 40-letnici plebiscita vsi tisti, zlasti pa 'OVP-jevski tisk, na široko pisali o gospodarski zapostavljenosti krajev južno Drave. Torej je g. namestnik deželnega glavarja zavrnil svoje lastne sklepe in svoj lastni tisk. Zato se čudimo temu izpadu tembolj, ker poznamo im imamo v rokah tudi drugačne njegove izjave.
uničil veliko popkov, kar se pri hruškah le redlko dogaja.
Češple so pri nas obilno cvetele, kaže pa, da kljub temu posebno polne ne bodo. Pri češnjah je oziroma bo letina zelo različna po legi in sortah ter času, v katerem so cvetele. Ob cvetenju zgodnjih sort je padala slana in če je posijalo sonce na zmrzel cvet, ie bil zarod uničen. Drevesom, ki so zjutraj proti soncu zasenčena, je slana mnogo manj škodovala.
Obilne padavine in premalo sonca je povzročilo, da se je razširila bolezen luknjičavost, kar sem opazoval že od konca maja, namreč Pst je z majhnimi luknjicami in tudi plodiče z madeži, kar je uničevalo pričakovano dobro letino. Tudi v tem primeru bi lahko mnogo koristilo pravočasno škropljenje.
Ribez bo tudi letos obilo obrodil. Pač pa so grozd?oi proti koncu bolj prazni, 'ker je ribez cvetel bržkone tudi v času, ko je zaporedoma padala slana. Za hude zime je, kakor sem opazoval, črni ribez manj odporen kot rdeči ali beli.
Kaj pa grozdje, trta Izabela modra in bela, ki je v Podjuni zelo razširjena in donaša v topilih letih velik pridelek? V mrzlejših letih in ob zgodnji slani ne dozori popolnoma. Kuhanje sladkega soka iz grozdja se je m-r nas tako udomačilo, da bodo gospodinje žalostne, če bi letos grozdje ne dozorelo.
V splošnem se nam torej letos ne obeta dobra sadna letina, gotova sadna plemena pa bodo vendarle še dobro obrodila. Pridelek moremo povečati, če pomagamo sadn:m rastlinam že meseca junija s hitro delujočimi mineralnimi gnojili, ker bi poznešje gnojenje lahko povzročilo pozebo v sledeči zimi.
[KOLEDAR
Pofek, 13. julij: Anaklet Sobota, 14. julij: Bonaventura Nedelja, 15. julij: Vladimir
Ponedeljek, 16. julij: D. M. K. Torek, 17. julij: Aleš Sreda, 18. julij: Miroslav Četrtek, 19. julij: Vincencij
Srečanje kmečke mladine v Podravljah
V nedeljo, dne 22. julija priredita uprava kmetijske šole Podravlje in vodstvo gospodinjskega tečaja Slovenskega šolskega društva
SREČANJE
absolventov in gojencev kmetijske šole in absolventk gospodinjskega tečaja.
Dnevni red: Od 9. do 11. ure aktualna strokovna predavanja, nato razgovor. Ob 11. uri obhod posestva kmetijske šole pod vodstvom upravnika posestva in ravnatelja šole. Od 15. ure dalje prosta zabava s plesom vdvorani gostilne Maček. Igral bo priznani gorenjski plesni ansambel.
Posebej vabimo na srečanje absolvente in gojence kmetijske šole, absolventke gospodinjskega tečaja, ostalo kmečko mladino, kmete in vse prijatelje kmetijske šole Podravlje.
Posledice vremenskih prilik za letošnjo sadno letino
Pripombe ob koncu šolskega leta
Bilčovs. — Šesfego julija je za šolska mladino nastopil čas velikih počitnic. Domov so otroci prinesli šolska spričevala, iz katerih je razviden učni uspeh. Šolarji, ki so dobili v spričevala zapisane dobre rede, so se jih samoumevno veselili in komaj čakali, da so jih mogli pokazati svojim staršem, katerim so dobri redi v učnih predmetih, ki jih morajo šolarji zmagati v učnih urah, tudi v veliko zadoščenje. Starši vedo, da je najdragocenejša dota široko in koristno znanje, ki ga otrok nese v življenje.
Kakor je pač v življenju že tako, pa so nekateri šolarji bolj z boječim srcem pokazali spričevala svojim roditeljem, kjer so zapisani slabši redi. Krivda za slabe rede ne zadene v vseh takih primerih te oboke same, kajti priroda ni vseh v enaki meri obdarila z nadarjenostjo, toda so tudi primeri, da so krivi bolj starši, ki se malo menijo za šolske zadeve in ne posvečajo potrebne paž-nje učenju svojih otrok. Potrebno je, da šola in starši medsebojno sodelujejo in marsikakšno razočaranje bi lahko izostalo.
Iz spričeval je tudi razvidno, v koliko se naši otroci v šoli učijo in priučijo obeh deželnih jezikov, tako slovenskega kot nemškega. Žal je še dosti staršev, ki se vrednosti obeh jezikov za svoje otroke ne zavedajo in odklanjajo prijave otrok k učenju obeh jezikov. Zgrešenega mnenja so, da je učenje obeh jezikov za otroke prenaporno in mislijo, da bodo njihovi ljubljenčki bolj napredovali v drugih predmetih, če se bodo v šoli učili samo nemško. Izkušnja pa govori drugače, ker če pregledamo spričevala vseh otrok, ki obiskujejo tukajšnjo ljudsko šolo, lahko v odstotkih ugotovimo, da so učni uspehi pri otrocih z dvojezičnim poukom mnogo boljši, kot pri onih, ki se učijo le nemško. Razen tega in pri vsem tem pa more otrokom znanje obeh jezikov samo mnogo koristiti v bodočem življenju.
Dvojezični pouk je otrokom tudii pri obisku višjih šol koristen, kar jasno dokazujejo uspehi v slovenski gimnaziji v Celovcu. Iz naše občine obiskuje to šolo devet dijakov. Kakor izkazuje zadnje gimnazijsko poročilo, so med temi štirje odličnjaki. Gotovo je to kar lepo število. Kdor koli od odgovornih višje deželne ali državne oblasti obišče to šolo, pritrdilno' prizna, da je učenje obeh deželnih jezikov učencem na jezikovno mešanem ozemlju pri nadaljnjem učenju le v korist. Učenci se no podlagi znanja materinega jezika veliko lažje spoprimejo z učenjem drugih tujih jezikov.
Vsem našim marljivim učenikom in učencem k uspehom v šoli iskreno čestitamo', jim želimo prijetne počitnice in jim kličemo, naj vstopijo v novo šolsko leto s prav takim zaletom. Našim staršem pa velja poziv: Ne zamudite in prijavite vaše otroke k dvojezičnemu pouku, to bo otrokom le v korist in nekoč vam bodo hvaležni! Čas zahteva in bo zahteval čim več znanja in bodočnost bo tistega, ki več zna in ve.
t« »«««♦♦«>«
Družba „Rettet das Kind - Rešite otroka”
se zahvaljuje za knjižno darilo Slovenske prosvetne zveze
Višji vladni svetnik dir. Marchari je kot poslovodja koroške deželne zveze avstrijske družbe „Rettef das Kind — Rešite otroka" poslal Slovenski prosvetni zvezi pismeno zahvalo za knjige, ki jih je le-tai podarila zavetiščem za v šolo vozeče se otroke v Celovcu in Beljaku. Vsebina pisma je naslednja:
Po naročilu Avstrijske družbe „Rettet das Kind — Rešite otroka”, koroška deželna zveza, se smem najlepše zahvaliti za od gospoda dr. Zwittra v imenu Vaše Zveze sprejeti knjižni dar za obe od nas preskrbovani zavetišči za v šole vozečo se mladino v Celovcu In Beljaku. Številne od Vaše strani na razpolago postavljene slovenske mladinske knjige pomenijo bistveno obogatitev obeh zavetiščnih knjižnic. Ne nazadnje naj Vam bo izrečena odkrita zahvala tudi v imenu številnih v šole v Celovcu In Beljaku vozečih se otrok in mladincev, ki zelo radi obiskujejo naši zavetišči.
ih t
‘J
Tone Batagelj:
Danes se bo zgodil čudež...
Na balkonu ga imam. Na jutranjem soncu. Velik je kot otroška glava. In ves je pokrit * sivimi, ostrimi bodicami. Kot jež. Mora se braniti pred radovednimi prsti. Samo dotakni se me in videl boš, kaj znam. Okoli velikega rastejo mali. Kup. Povsem podobni velikemu. Samo, da so majhni. Očka in deca. Na velikem je mnogo majhnih srebrnih mačic. Popkov. Iz njih bo vzkipel, ko pride čas, najlepši cvet. Zares.
Danes so mi ptički prinesli novico, da bo ^ep dan in da se bo zgodilo nekaj prav izred-°ega. Sonce je vstalo zgodaj, zgodaj. Še pred njim so vstali ptički. Tako je vse vedro in veselo. Od morja diha rahel vetrič. V njem čutiš slan okus. Zapletel se je v cvetoči ne-Rnoj in glicinije in zdaj rosi z njih ko zlat in sinji dež. Ukradel je vrtnicam opojen vonj in opil zrak in čebelice in metulje v njem. Na travi drhtijo drobceni biseri rose. V njih se igrajo sončni žarki v čudnih mavričnih prelivih. Povsod slišiš brenčanje in zadovoljno godrnjanje: čebele, čmrlji, ose, sršeni, muhe; mušice, komarji, kačji pastirji, metulji, hrošči so že zgodaj marljivo na delu. Letos je miza bogato pogrnjena. Koliko sladkega medu. Vse se gnete in preriva kakor na bogatem sejmu, čmrlji in hrošči brundajo od samega zadovoljstva. Muhe plešejo kot nore. Celo rogač jadra s svojimi težkimi krili nad vso to gnečo in se vozi kakor imenitnež in gospod v črni kočiji. Murni in kobilice godejo kakor za stavo. Celo škržat se oglaša zategnjeno. In kdo bi mogel ostati na mestu pri takem vremenu? Kar srbijo te pete. Zaplesal bi od sreče. Ne moreš in ne moreš drugače. Aha.
Že nekaj dni nestrpno opazujem kaktusove Popke. Kar čez noč ti zrastejo in se odpro. Zato moram paziti, da mi ne uide tisti skrivnostni hip, ko bo cvet za cvetom odkril svojo neomadeževano lepoto. Svojo nežno, rožnato čašico. Svoj cvet. Najlepši cvet.
Vprašujete: Ali je res, da cvetke govorijo? Kdo ve? Jaz ne vem. Še nisem slišal. Morda so nekdaj govorile. Kaj vemo. Davno, davno. Vendar ne moremo govorico cvetlic prispodo-hiti s človeško. Ne govore med seboj kot ljudje. Drugače govorijo. Sporazumevajo se na svoj poseben način. Njih čuti niso kot naši. Drugače so ustvarjeni. Toda zato niso _ nič manj jasni in prikladni. Za njih ustvarjeni.
Stana Vinšek
^omililo
Ščinkavec se krega z veje:
»Tat, tat, tat, ti grdi tat!« Lišček pa se mu nasmeje: »Nisem, nisem tat — sem svat: Jutri zjutraj pod kosmuljo vrabec ženi se z vrabuljo!
Rose vsak prinese zase zvrhane tri cvetne čaše, a pšeničko
zbiram tukaj na poljani
za potičko —
pridi in pojej jo z nami!«
Cvetke občujejo med seboj drugače. Imajo svoje posredovalce. Poštne sle. Veter, čebele, metulje, žuželke. Oni prenašajo sporočila od cvetke do cvetke, od grma do grma, od drevesa do drevesa. In vonj. Vrtnice napolnijo zrak s svojim omamnim vonjem in primamijo živalice, ki prenašajo najnežnejša in najslajša sporočila, vroče želje, tihe misli, sladke občutke. In teh so zmožne tudi cvetke na čudovit način.
Kako je to lepo. Ali ne?
Kaktusov cvet je vzdrhtel. Še ga niso dosegli sončni žarki. Njegovo z nežnim srebrrrm puhom pokrito stebelce se je zganilo in dvignilo. Cvetna čašica je še zaprta. Tudi njo pokriva nežen puh. Skozi tenko rožnoto kožico čutiš, da se v cvetu pripravlja nekaj skrivnostnega. Čuti lepoto jutra. Ve, da prihaja lep, svetel dan, ko se bo izpolnila njegova usoda. Hoče odkriti soncu svojo lepoto. Mora. Njegovo življenje je kratko. Tako kratko. En sam dan. Mora pohiteti. Preživeti vse, kar je usojeno živemu bitju. Občutljivemu. Mora preživeti. Doživeti topel poljub sončnega žarka. Odkriti mu vso svojo razkošno lepoto. Vso nežno ljubezen. Privabiti čebelico in metuljčka, da se naužijeta njegove lepote in sladkosti. Potem, ko pride večer, nagniti mirno glavo in umreti. Umreti brez sanj in spominov. O, ne. Sanje in lepe spomine nežno zaviti v rožnato čašico in iih izročiti zemlji. Zaupati ji skrivnost življenja. Enodnevnega življenja. In zemlja ie čarovnik. Vzbudila bo iz čašice novo življenje, večno lepo in pričakovanja polno.
Tiho, neslišno se prikrade sončni žarek k cvetu. Kakor tat. Nežno ga poljubi, kakor mamica speče dete. In cvet se počasi odpira
kot začuden otrok iz lepega sna. Odpre svoja nežno rožnata usteča, svoj nežno rožnati ob-razček. In se obrne proti vzhajajočem soncu.
»Pozdravljeno, zlato, sladko življenje.«
Cvet pozdravlja svojo mladost.
Ko stoji sonce visoko, visoko, pridejo na obisk k cvetu čebelice in pisani metulji.
Cvet vzdrhti in s tesnobo pomisli:
»Zdaj se bo zgodilo.«
Nato jih pozdravi:
»Pozdravljena, ljubezen.«
In ko sonce zahaja in še zadnjič poljubi nežno rožnati cvet, pride od morja hladen zrak.
Cvet težko vzdihne:
»Pozdravljena smrt.«
In nagne glavico in umre.
UGANKE
Preko noči svetli so biseri travnik posuli, da se vse iskri, ko ga sonce zlati v jutranji uri.
(osoy)
Dva trakova iz želleza narejena na hrasfovino pritrjena — to je železna cesta —
Skozi hribe, čez mostove gresta drug ob drugem venomer, srečata pa se nikjer. ^
France Bevk
NETOPIRJA
Ali res se bojite netopirja? Zakaj? Jaz se ga ne bojim. Res, da ni lepa žival, „poltič-polmiš" ji pravijo pri nas, a ni hudobna. Nliti nadležna kot modrasov hlapec, ki tudi ni lepa žival.
Nekoč sta me dva netopirja nekaj časa vsak večer obiskovala.
To je bilo pred vojno, ko sem živel v Gorici. Nekoč v jeseni sem zvečer ležal v postelji in bral, ko sta priletela v spalnico. Najprej eden, potem pa drugi. Bržkone sta bila samec in samica. Priletela sta iz parka, ki se je raztezal za hišo. Skozi odprto okno v kuhinji in skozi njo v mojo delovno sobo.
Tako blizu in jasno še nikoli nisem videl netopirjev. Ko sem bil še mdjhen, sem jih videl letati okoli velikega bezga v našem vrtu, kjer je bilo vse polno mušic. Med letom
Čudežno zdravilo
Neka ženska je imela dva sina: pravega sina Tonika in pastorka Honzika. O Hon-ziku so vsi govorili, da je tepček, in to je mati izkoristila. Vsa težja dela je naprtila njemu.
Tonik je bil znan lenuh. Nekoč ga je poslal oče v gozd. Tonik se je izgovarjal, da ne more iti, ker je bolan. Mačeha je takoj rekla Honziku:
— Brž teci v mesto in prinesi Toniku zdravilo!
Honzik se je odpravil. Tonik in mačeha pa sta vpila za njim:
— Teci, teci, kar te noge nosijo!
Pritekel je Honzik v mesto, našel lekarno in hotel steči vanjo. Pri tem pa ni videl steklenih vrat in jih je razbil.
Lekarnar je stopil pred vrata, da pogleda, kaj pomeni ta žvenket.
Honzik mu je takoj povedal, da je Tonik bolan in da je prišel po zdravilo zanj. — Ali si ti razbil vrata! — je zavpil lekarnar in pograbil palico.
— Na, tu imaš tvoje zdravilo! Tu imaš zdravilo! — je vpil lekarnar in udaril Honzika dvakrat preko hrbta.
Honzik je pritekel domov, mačeha je takoj zavpila nanj:
— Daj brž zdravilo!
— Ne vem, morda bo Toniku škodovalo, — se je pričel izgovarjati Honzik.
— Ne govori neumnosti! — je zavpila nadenj mati. — Lekarnar že ve, kaj ti je dal!
Honzik je pograbil palico in dvakrat udaril Tonika.
Tonik je skočil iz postelje kot poparjen in pobegnil.
Honzik pa je dejal materi:
— No, vidite. Tonik je ozdravel! Torej mu je zdravilo le pomagalo.
tčeika pravljico)
so večerjali. A bil je zmeraj že globok mrak, da se jih ni dalo videli. Billi so kot sence.
Tudi v spalnici sta netopirja letala tiho kot sence, a v svetlobi sem ju razločno videl. Menda veste, kakšen je netopir, zato vam ga ne bom opisoval. Letala sta zdaj sem, zdaj tja, zdaj više zdaj niže, vseokrog po sobi. Pri tem nista mikali zadela v vrvico, na kateri je visela električna žarnica. Če sem ugasnil luč, ju to mi motilo. Dalje sta letala. Včasih sta odletela v mojo sobo ali v kuhinjo, a sta se kmalu vrnila. Slednjič sta se poslovila, tisti večer ju ni bilo več nazaj.
Ne, nisem si domišljal, da me obiskujeta. Zame se nista niti zmenila, kaj šele da bi se mi zapletla v lase, kot včasih pripovedujejo. Lovila sta muhe in komarje, ki so me vsako jesen nadlegovali. Za to sem jima bil hvaležen. Njunih obiskov sem se tako navadili, da sem ju pogrešal, če sta se zapozni la.
Na zimo, ko ni bilo več muh in komarjev, sta nenadoma Izostala. Vedel sem, da sta se kam zatekla, da bi prespala zimo. Bil sem radoveden, če me bosta ob letu zopet obiskola. A nisem niti slutil, da sta mi tako blizu.
Ko smo zakurili v železni pečici v moji sobi, sta zgorela. Med ogljem lin pepelom smo našli njune zogljenele ostanke. Skozi dimnik sta se bila splazila v peč, se obesila na kaveljčke svojih perutnic In zaspalo. V zimskem spanju ju je presenetil ogenj.
S svojimi obiski sta se mi tako priljubila, da mi je bilo žal zanju. Bit sem nehote kriv njune smrti. Kadar se ju spomnim, mi je težko pri srcu. Gotovo sta rada živela, kot vsi radii živimo.
Če netopirji kako noč priletijo v vašo sobo, ne bojte se jih! Ne bodo se vam zapletli v lase, mar jim je za vas! Lovijo le muhe in komarje. Opazujte jih, kako naglo in tiho letajo kot sence, prav tako pri svetlobi kot v temi. In ne priželite jim, da bi bili tako nesrečni kot moja dva netopirja.
Travniška
kronika
Dakler je bil mlajši in dokler je imel koga, ki mu je ^Qjal poguma s priznanjem, je pisali manj, sedaj pa, ko so j pr'šla leta, ko ni bilo nikogar več, kli bi ga resno jemal kot Fanika, je delal redno in marljivo. Podzavestno potrebo j izražanju in varljivo silo mladosti sta zamenjali okorela oavada in marljivost. Zakaj marljivost, krepost, ki se tako P°gosto pojavlja tam, kjer ni potrebna ati kadar ni več Potrebna, je bila vedno uteha nedarovitih pisateljev in neteča umetnosti. Izjemne razmere, samota in dolgčas, ki je nc*nje bil za leta obsojen, so tirale Davilla vedno bolj na to jalovo stranpot, v nedolžni greh, ki ga je nazival poezijo.
Dejansko je bil Daville na stranpoti že od dneva, ko jo napisal prvi stih, ker s poezijo nikoli ni mogel imeti Prav© zveze. V njenem najneposrednejšem izrazu je ni
01 ogel niti občutiti, kaj šele, da bi jo izzval in ustvarjal.
Pojav zla na svetu je netil v Davillu razdraženost ali j Potlačenost, pojav dobrega pa navdušenje in zadovoljstvo, °oko vrsto moralnega zanosa. Iz teh moralnih reakcij, ki So bile v njem zares žive in budne, četudi ne stalne in ne v®dno zanesljive, je pa ustvarjal pesmi, ki jim je manjkalo
vsega, da bi bile poezija. Resnici na ljubo je treba povedati, da ga je v tem napačnem pojmovanju utrjevala tudi moda časa.
Tako je Daville iz leta v leto svoje nemajhne vrline vedno bolj trmasto spreminjal v povprečne napake in je v poeziji iskal prav tisto, česar v njej ni: cenenih moralnih evforij pa nedolžnega duhovnega igračkanja in zapravljanja časa.
Razumljivo je, da mladi des Fosses tak, kakršen je stal pred njim, ni bil zaželen poslušalec ali kritik, ne primeren sobesednik za književne razgovore.
Tu se je odpirala med konzulom im mladeničem nova velikanska razdalja, za katero je bil konzul posebno občutljiv.
Poznavanje neštetih dejstev, naglo presojanje in drznost v sklepanju so bile glavne oznake mladeničeve inteligence. Znanje in intuicija sta v njem na neki posebni način sodelovala in se dopolnjevala. Navzlic vsemu nesoglasju in osebnemu odporu je konzul to moral priznati. Za hip se mu je včasih zazdelo, da je štiriindvajsetletni mladenič prebral cele knjižnice in da se mu to pravzaprav ne zdi nič kaj važno. In des Fosses je res vedno znova presenečal sogovornika s svojim mnogovrstnim znanjem in drznimi sodbami. Kakor igraje je govoril o zgodovini Egipta ali o odnosu španskih južnoameriških kolonij do matične dežele, o orientalskih jezikih ali o spopadih vere in plemen kjer koli že na svetu, o ciljih in nadah Napoleonovega kcntinetalnega sistema ali pa o prometnih smereh iin tarifnih postavkah. Nepričakovano je navajal citate iz klasikov in to vselej manj znana mesta, vedno v kaki drzni zvezi in novi osvetlitvi. Pa četudi je v marsikateri teh stvari konzul videl več mladeniške poze in prekipevanja kakor pa reda in stvarne vrednosti, je vedno poslušal mla-

!

deničevo razlaganje z nekakšnim praznovernim in neprijetnim občudovanjem, pa tudi z nekim mučnim občutjem lastne slabosti in nedoraslosti, ki ga je zaman skušal premagati in izpodbiti.
In ta mladi mož je bil gluh in slep za tisto, kar je bilo Davillu najdražje in kar se mo je zdelo poleg državljanskih dolžnosti edino vredno spoštovanja. Des Fosses je odkrito priznal, da ne mara pesmi in da se mu sodobna francoska poezija zdi nerazumljiva, popolnoma neiskrena, bleda in nepotrebna. Vendar se niti za hip ni odrekel pravici in užitku, da bi o tistem, česar po lastnem priznanju ni mogel ne čutiti ne ljubiti, ne razpravljal in ne govoril svobodno in brezobzirno, brez zlobe, pa tudi brez spoštovanja in mnogega razmišljanja.
Tako je na primer o Debilu, oboževanem Deliltu, takoj vedel povedati, da* 1 je spreten salonski človek, da dobiva honorar po šest frankov od stiha in da ga zato gospa Debilova vsak dan zaklepa in ga ne izpusti iz sobe, dokler ne izdela določenega števila stihov.
Ta brezobzirnost „novega rodu” je konzula zdaj jezila, zdaj spet žalostila. Vsekakor je bila vzrok, da se je počutil še bolj osamljen.
Včasih je Daville, koprneč, da bi se izrazil in razodel, vse pozabil pa začel intimen in topel razgovor o svojih književnih nazorih in načrtih. (Popolnoma razumljiva slabost v takih razmerah!) Tako je nekega večera odkril ves načrt svojega epa o Aleksandru Velikem in razložil vse moralne tendence, ki jih je položil v osnove epskega dejanja. Mladenič se ni niti za trenutek spustil v oceno teh misli in pojmovanj, ki so sestavljali svetlejšo polovico konzulovega življenja, pač pa je nepričakovano, razpoložen in z nasmehom začel recitirati Baileauja:
tt — Štev. 28 (1052)	y			m	13. julij 1962 j
Nujna zahteva časa:
Povečajmo zaloge krme
za pozno jesen, zimo in pomlad!
Za kravo z 101 mleka ali za 2 doraščajoči plemenski telici je na dan potrebnih 10 kg povprečno dobrega sena in 30 kg mešane silaže, kjer so koruza in trava oz. njivske krmne mešanice v razmerju 1 :1. Za kravo s 15 litri mleka ali za mlade bikce na pitanju je na dan potrebnih že 12 kg boljšega sena in 35 kg mešane silaže, drugače potrebam, ki jih imajo taka goveda po beljakovinah in škrobnim enotah, ni zadoščeno^ Toda kravam, ki dajejo po 201 mleka dnevno, pa je s hranilnimi snovmi mogoče zadostiti le, če dobijo sena in silaže, kolikor jih požreti morejo.
Iz tega sledi, da v 200 dneh povprečno trajajočega zimskega krmljenja potrebuje 10 krav ali primemo število doraščajače in pitovne živine najmanj 200 q ali 350 m3 dobrega sena in 700 q ali 90 m3 dobre mešane silaže.
Q ozimna ogrščica (Winferraps), ki bo zrela brž za oljno repico in ki jo sejemo začetkom septembra (10 kg/ha —
Okno ▼ svet:
V Franciji kujejo nov zakon o kmetijstvu
Francoski kmetijski minister Pisani je pred, kratkim predložil svoji vladi osnutek zakona, ki pa je izdelal skupno s predstavniki francoskih kmečkih združenj. V svojem osnutku poskuša najti pot za reševanje francoskega agrarnega vprašanja, ki bi zadovoljila tako kroge, ki se — podobno kot avstrijski vodilni agrarni politiki — zavzemajo za obstoj družinskih kmetij, kakor tudi težnje francoskih zadružnikov, ki se zavzemajo za nove osnove v agrarni strukturi in v agrarni politiki.
Po ministrovem osnutku kmečka lastnina v Franciji ne bi bila več nedotakljiva, temveč bi imela država pravico, da bi razlastila kmete z neobdelano zemljo. To zemljo bi država izročila splošnokoristnim družbam v upravljanje, obdelovanje in izkoriščanje. Te splošno-koristne družbe bi imele v primeru prodaje zemlje predpravico nakupa. Edino najemniki, ki zemljo obdelujejo, bi imeli še pred temi družbami pravico do nakupa zemlje. Mimo vsega tega prepoveduje zakon vsaki privatni
ZA NAŠO VAS
Jutri, soboto, zvečer ob 18.25 uri bomo prisluhnili oddaji radia Celovec „Za našo vas”.
osebi in vsaki družbi, da bi brez posebnega dovoljenja upravljala dve kmetiji hkrati. Kakor hoče s tem po eni strani preprečiti koncentracijo lastništva na zemlji, tako po drugi strani pospešuje združevanje kmetij, ki same niso sposobne za obstoj v večje enote, ki naj bi bile ustvarjene s posredovanjem splošno-koristnih družb.
Da bi prisilil zadruge na racionalne norme, jim osnutek zakona ponuja finančne prednosti pod pogojem, da se podvržejo državnemu priznanju in kontroli. Podobno osnutek predvideva, da bi producenti, predelovalci in trgovci s produkti, za katere obstoja v okviru EWG skupna ureditev glede trgovanja, dobili neke vrste poklicno izkaznico, ki pa bi jim jo država odvzela, če bi njihovi pridelki in izdelki ne odgovarjali predpisani kvaliteti in če proizvodnja in predelava ne bi bili racionalni.
Francoski osnutek zakona o kmetijstvu v pravem pomenu besede postavlja na glavo vse pojmovanje agrarnega vprašanja v zahodni Evropi. Po njegovem ima družinska kmetija le še toliko pravice do obstoja, v kolikor njen lastnik racionalno gospodari in producira zahtevane kvalitete. Drugače pa postavlja kmetijsko zemljo pod državno last v upravi splošno koristnih družb. To je najradikalnejši poseg v sedanjo kmetijsko strukturo, kajti zakon se ne ozira več na tradicijo, običaje in doktrine, temveč zahteva tudi od kmetijstva enako kot od industrije racionalnost in kvaliteto kot pogoja za pravico obstoja.
To silažo je mogoče pridobiti Je, če je poleg % ha silokoruze osejanih letos vsaj še 1,5 ha z na beljakovinah bogato leguminosno mešanico. Setev te mešanice je letos potrebna tembolj, ker izgleda, da silokoruza zaradi »večnega« dežja in mraza ne bo prišla do mlečne zrelosti zrnja. Slab pridelek sena in še slabši pridelek otave, ki sta — vsaj kar tiče kvaliteto — takorekoč povsod očitna, pa naravnost kategorično opominjata, da bomo morali pozimi s senom zelo varčevati in si čim dalj v zimo in čim hitreje pomladi pomagati s strniščnimi krmnimi mešanicami, ki jih še lahko sejemo.
Izbira in sestav krmnih mešanic
Ker najbolj preti pomanjkanje beljakovin, in ker so lente v krmilih zelo drage, je potrebno, da v mešanicah dominirajo metuljnice ali leguminoge. Zato so tudi te mešanice razmeroma drage, vendar brezpogojno cenejši od beljakovinskih krmil.
Za z g o d n j o j e s e n s k o zeleno krmo in za siliranje v drugi polovici septembra priporočamo naslednje mešanice:
0 za suho zemljo: 50 kg peluške, 50 kg poletne grašce, 30 kg konjskega boba, 40 kg koruze, 40 kg ovsa in 4 kg sončnic — mešanica stane 900 šil./ha;
0 za svežo vlažno zemljo: 75 kg poletne grašce, 25 kg konjskega boba, 60 kg graha, 25 kg ovsa in 20 kg sladke lupine — mešanica stane 925 šil./ha;
% za srednjo, toda z apnom založeno zemljo: 40 kg poletne grašce, 50 kg graha, 30 kg koruze, 4 kg metlastega prosa (Besenhirse), 3 kg ogrščice in 10 kg gorščice (Senf)
—	mešanica stane 715 šil./ha;
£ za srednje dobro zemljo: 40 kg konjskega boba, 60 kg poletne grašce, 60 kg graha, 40 kg koruze in 50 kg ovsa
—	mešanica stane 1110 šil./ha;
• za lahko zemljo: 30 kg poletne grašce, 10 kg mella-stega prosa, 4 kg ogrščice in 8 kg gorščice — mešanica stane 320 šil./ha.
Vse te mešanice je treba sejati še tekom julija. Čim prej, tem bolje.
Za poznojesensko zeleno krmo v novembru in decembru (dokler docela ne zapade sneg) priporočamo lihoogrščico (10(kg semenja po hektarju) in Siletto (18 kg semenja po hektarju). Lihoogrščico je treba v gorskih predelih sejati pred 15. avgustom, v ravnini pa po 15. avgustu. Siletto je mogoče sejati pozneje koncem avgusta in začetkom septembra, priporočljiva pa je tam, kjer lihoogrščica ne uspeva več.
Kakor ti dve rastlini v pozni jeseni, bodo za govejo živino pomladi v aprilu in maju potrebne naslednje v i g r e d n e krmne rastline iin njihove mešanice:
% ozimna oljna repica (Winterrubsen), ki da pomladi prvo zeleno krmo in ki jo sejemo začetkom septembra (10 kg/ha — 100 šil.);
120 šil.);
# mešanica 80 kg ozimne grašce z 80 kg ozimne rži, ki
jo sejemo koncem avgusta in začetkom septembra (980 šil./ha).
9 Landsberška zmes (40 kg ozimne grašce, 20 kg laške ljuljke in 5 kg inkarnatke — 590 šil./ha).
Landsberiko zmes sejemo v prvi polovici septembra ali pa — če le moremo — že sedaj sredi julija. V tem primeru bo dala jeseni prvi, pomladi pa drugi odkos in tako postala najbolj racionalna krmna mešanica.
Ko bomo sejali to ali ono strniščno krmno mešanico, ne pozabimo, da so vse razmeroma drage. Zato mora biti uspeh njihove setve popoln. To pa bo le, če bomo pred njihovo setvijo izvedli
letos nujno kclifosfatno gnojenje
in — za naglo in dobro začetno rast potrebno — dušično gnojenje. Zaradi obilega dežja je namreč njivski svet na površini izpran in reven tako na dušiku, kakor na fosforju in kaliju. Zato je treba pred setvijo strniščnih mešanic dati po hdktarju vsaj 300 do 400 kg superfosfata in 150 do 200 kg kalijeve soli ter 75 do 100 kg nitramoncala, lihoogrščici in Si-letti pa gnojnice, kolikor ie le imamo. Le tako smemo od navedenih mešanic pričakovati, da bodo dale 200 do 300 q zelenja po hektarju.
Zapomnimo: Vprašanje, »ali bo za zimo dovolj krme?«, ne sme postati vprašanje dokupa dragih beljakovinskih krmil tako dolgo, dokler mu še lahko zadostimo s setvijo strniščnih krmnih rastlin.
Potrošnja masla v Zahodni Evropi
Po švicarskih podatkih je v letu 1961 znašala potrošnja masla na osebo na Finskem 15,3 kg, na Danskem 10,8 kg, na Švedskem 9,6 kg, v Franciji 9,3 kg, v Belgiji 9,2 kg, v Zahodni Nemčiji 8,3 kg, v Angliji 8,2 kg, v Švici 6,9 kg iin v Avstriji 4,8 kg.
Potrošnja masla na prebivalca Avstrije ne znaša nliti 10dikg tedensko. Govoriti potemtakem o izobilju masla v Avstriji je več kot drzno. Pristojni krogi mlečnega gospodarstva bi storili bolje, če bi sredstva kriznega tonda, ki je namenjen za izvoz masla, porabili za učinkovitejšo propagando za maslo med domačim prebivalstvom iin za pocenjeno dobavo masla bolnišnicam ter dijaškim iin vajeniškim domovom.
Konsum mlečnih izdelkov narašča
Kakor je pred kratkim ugotovila Konferenca preiziidentov kmetijskih zbornic, se je letos nasproti lani dobava mleka mlekarnam povišala za 7 °/o. V zadnjih tednih se je konsum pitnega mleka sicer precej povečal, vendar bo le težko dosegel onega lanskega prvega polletja. Lepo naraščata potrošnja masla iin sira ter mleka v prahu in kondenziranega mleka. Konsum masla se je nasproti lanskemu prvemu polletju povečal za 7 °/o, konsum konde-nsiranega mleka pa za 30 %.
Krizni fond mlečnega gospodarstva ima aktivo
Minister Hartmonn, je pred kratkim sporočil parlamentu, da ima krizni fond mlečnega gospodarstva, v katerega morajo kmetje od vsakega oddanega litra mleka odvajati 2 groša, zbranih sedaj že 14,6 milijona šilingov. Kakor znano, -uporablja mlečno gospodarstvo sredstva tega fonda za subvencioniranje izvoza masla v inozemstvo.
Rejsko središče simodolcev v Riedu v letu 1961
V svojem letnem poročilu za leto 1961 ugotavlja rejska zveza simodolcev za okrožje okoli Irma in Hausrucka v Riedu, da je bila pri 12.197 rodovniških kravah dosežena povprečna letna molznost 4.607 kg mleka s 4,06% ali 187 kg masti. Pri 20.476 kontroliranih kravah pa je znašala povprečna letna molznost 4.200 kg mleka s 4,04% ali 170 kg masti. S tem je povprečna molznost v tej rejski zvezi združenih krav vidno boljša od povprečne molznosti, ki jo izkazujejo rejske zveze simodolcev na Bavarkem In v Švici. Na Bavarskem so lani dosegli 4.015 kg mleka s 4,08 % ali 164 kg masti, v Švici pa 3.968 kg mleka s 4,03 % masti na kravo.
Pri osrednjem ocenjevanju 240 nad 2 leti starih rodovniških bikov dne 15. maja t. I. je dobilo 26 bikov kvalifikacijo I in 39 kvalifikacijo II fer Ha. Matere teh 240 bikov izkazujejo povprečno molznost 4.785 kg mleka s 4,20 % ali 201 kg masti. Za prihodnje leto pa bo zveza zahtevala za vsakega rodovniškega bika, da bo njegova mati dala 5.000 kg mleka s 4,20 % masti.
Toda kvaliteta in tako strogi kriteriji pri ocenjevanju rodovniških živali so omogočili, da je rejska zveza simodolcev v Riedu lani prodala 7.466 plemenskih goved v vrednosti 70 milijonov šilingov in da je izvozila 1.857 goved v vrednosti 17 milijonov šilingov v inozemstvo. Glavni kupec je bila lani Zahodna Nemčija z 990 živalmi, potem sledijo Italija s 369 živalmi. Sovjetska zveza z 299, Romunija s 126, Poljska z 42, Bolgarija s 17 In Jugoslavija s 14 živalmi.
Que crois-tu qu'Alexandre, en ravageant la terre,
Cherche parmi 1’horreur, le tumulte et la guerre?
Possede d’un ennui qu'il ne saurait dompter
11 craint d’etre d lui-meme et songe d s’eviter.*
In takoj je dodal v opravičilo, da je verze nekoč prebral v neki satiri in si jih po naključju zapomnil.
Daville je pa nenadoma začutil, da je užaljen in neskončno bolj osamljen, kakor je bil še pred nekoliko minutami. Zdelo se mu je, da stoji tu pred njim podoba in prilika „nove generacije" -in da se je dotika s prstom. To je to peklensko nemirni rod razdiralnih misli -i-n naglih, nezdravih asociacij, rod, ki .ne mara pesmi", vendar se zmeni tudi zanje, -pa še kako, kadar jih more uporabiti za svoja napačna prizadevanja, ki vse no svetu vlačijo k tlom, vse zmanjšujejo i-n ponižujejo, ker hočejo vse pri-ličiti tistemu, kar je slabo in nizkotno v človeku.
Daville ni z ničemer pokazal svoje -nevolje, vendar je takoj pretrgal razgovor in se umaknil v svoje stanovanje. Dolgo ni mogel zaspati in še v snu je čutil grenkobo, ki lahko ostane od ene same nedolžne pripombe. In nekaj dni se ni mogel dotakniti ne razvezati rokopisa, ki je počival v platnicah iz lepenke in bil povezan z zeleno vrvco, tako se mu je njegovo drago delo zdelo oskrunjeno in kruto zasmehovano.
Des Fosses pa se niti za hip ni zavedal, da bi bil s čimer koli konzula užalil. Nasprotno, verzi so bili naj-
* Kaj la Aleksander, ki v bedo svet peha, išče sredi groze, zmede in vojska?
Dolgočasje v sebi si zaman kroti, boji se sam ostati, pa pred seboj beži.
redkejše sadje v shrambi njegovega -izrednega spomina, in bil je zadovoljen, da se jih je tako posrečeno domislil; še spomnil se ni, da bi mogli imeti kakšne dejanske notranje vezi z Davil-lavim delom, da Ibi mu utegnili biti kakor koli neprijetni ali da bi lahko vplivali na njune medsebojne odnose.
Vedno je tako, da se dva rodova, ki se stikata in drug drugega -izmenjavata, najteže prenašata in se dejansko najmanj poznata. Mnogo teh nasprotij m sporov med različnimi rodovi po temelji, ka-kor večina sporov sploh, na nesporazumih.
Kar kanzu-lu posebno zastruplja nespečnost in moti sanje, je misel, da ta mladenič, ki ga je zvečer užalil -in na katerega misli z grenkobo in nejevoljo, sedaj spe trdno, zdravo spanje, k-i je prav tako naravno in brezobzirno zadovoljno, kakor je vse, kar čez dan dela i-n govori. Toda konzul bi si bil vsaj to grenkobo lahko prihranil, zakaj v tem se je varal. Ne spi, ni miren in srečen vsak, kdor se čez dan vedro smeje in svobodno giblje med ljudmi. Mladi des Fosses n-i bi-l zgolj krepak in brezbrižen mladenič .novega tipa", prerano zrel i-n prenatrpan z znanjem, srečen otrok srečnega cesarstva in nič drugega, kakor se je Davillu dostikrat dozdevalo. To noč sta oba Francoza trpela vsak svojo bolečino, toda vsak po svoje, brez možnosti, da bi docela razumela drug drugega. Na svoj način je tudi des Fosses plačeval davek novemu okolju in nenavadnim razmeram. Četudi so bila njegova bo-Jna sredstva močnejša in številnejša od Davillovih, je tudi on trpel od dolgega časa in .bosenske tišine" in čutil, kako ga ta zemlja i-n življenje v njej načenja, utruja, poskuša zviti ali zlomiti in tako zenači-ti z vsem ostalim akali njega. Ni namreč lahko in ne preprosto, če te v štirindvajsetem letu pahnejo iz Pariza v turški Travnik, če imaš želje in
načrte, ki segajo daleč in visoko nad vse, -kar te obdaja, in če moraš potrpežljivo čakati, medtem ko se vse vklenjene sile i-n vse ne-utešene terjatve mladosti upirajo in bore zoper sleherno čakanje.
Že v Splitu se je začelo-. Kakor stiskanje nevidnega obroča-: za -vsako stvar je potreben večji napor, hkrati je pa človek m-an-j sposoben zanj; vsak korak je težji, vsaka od-ločite-v počasnejša, iizvirš!i-tev negotova, medtem ko izza vsega ka-kor stalna grožnjo prežijo -nezaupanje, pomanjkanje in -nezgode. Tako se je najavljal Vzhod.
Poveljnik mesta, k-i »mu je dali na razpolago zanikrno kočijo (in še to samo do Si-n-ja), konje za prtljago in štiri može za spremstvo, je bil skrben, silen, skorajda škodoželjen. Čeprav mlad, je des Fosses poznal ta način, k-i so ga dolge -vojne zanesle med svet. Že leta hodijo ljudje kakor natovorjeni Skazi življenje, vsak vlači kakšno bolečino s se-boj, nihče ni tam, kjer bi moral biti, -in zato vsak skuša-, kako -bi del svojega bremena naprtil drugemu in -sebi malo Olajšal, če drugače ne more, pa vsaij z grobo -psovko in ostro besedo. In tako se splošno gorje vcd-i in -preklada nenehna -i-z kraja v -kraj, s človeka na človeka lin ko se tako prenaša, postane vsaj znosnejše, če ne lažje.
To je občutil des Fosses, ko se je zaletel tim vprašal, ali so -na vo-zu vzmeti močne i-n če je- sedež mehak. Komandant ga je nekako srepo in svetlo pogledal, kakor da j« pijan.
„To je najboljše, kar se da iztakniti v tej hudičevi deželi. Sicer pa mo-rai -imeti tisti, ki odhaja na Turško v službo, jekleno zadnjico."
Mladenič ni trenil. Pogledati je komandantu v oči, se nasmehnil in odgovoril:
.Instrukcije, ki sem jih dobil v Parizu, tega ne omenjajo."
Franc Šrimpf
V Sladkovodni ulici št. 7 so imeli okoli hiše staro, železobetonsko ograjo. Ni bila moderna tista ograja. Preveč je bilo v njej betona in Preveč železa. Oklepala je nizko, enonadstropno hišo, da je bila skupaj z njo podobna staremu, nerodnemu tanku iz prve svetovne vojne. Tudi hiša ni bila sodobna. Majhna in nevisoka, z dimnikom, ki je sedel na strehi kakor pomečkan cilinder na glavi, z okni, ki so gledala na ulico z očmi miške iz moke, z jte precej razpadlim, ranjenim zidovjem se je kar dobro ujemala z ograjo. Pravzaprav je ono samo nekaj, kar je motilo to skladnost, t0 vzajemno harmonijo hiše in ograje.
Okoli plotu, se pravi, zadaj za njim, je rasla lepa, živozelena živa meja. Šele prejšnje «®to so jo posadili, pa je bila že tako visoka, <ta je prerasla ograjo. Stanovalci so hoteli * njo razbiti težko sivino stavbe liri ograje, čeprav tega niso storili zavestno. Res je zelena harva poživila okolico, in tudi ljudem v hiši jn tistim, ki so hodili mimo, je prijala. Toda harmonija barv je bila vseeno razbita. Sivi heton, prepleten s črnim železjem, se ni mogel sprijazniti s sijočo živozeleno barvo žive meje. In tudi sivo hišno ozidje se ji je upiralo.
Toda, kaj lahko storijo trdi, mrtvi predmeti proti živemu življenju, ki se je bohotilo rž korenin zelene meje? Nič niso mogli storiti. Potrpežljivo so potrpeli in pustili, da se jih je voljno vejevje zelene meje oklenilo, taslo ob njih in jih preraslo. Seveda si niti misliti niso mogli, da bo tudi zanje prišel čas.
Hiška ie bila razdeljena na dve polovici in Vsaka je imela kuhinjo, sobo in ostale pritikline. Prostori so bili nekoliko tesni, a so zadostovali dvema družinama brez otrok. V levi Polovici je stanoval Jakob Žgur z ženo Apolonijo, v desni pa Martin Krejač z ženo Agato.
Žgur im Krejač sta bila stara prijatelja z železnice. Skupaj sta delala, Žgur je bil strojevodja, Krejač pa kurjač. Že takrat sta sklenila, da si bosta sezidala hišico, v kateri bosta skupaj stanovala. To sta pozneje tudi uresničila. Tudi poročila sta se skupaj: Žgur z Apolonijo in Krejač z Agato. In poglejte čudo: nobeden ni imel otrok. Ne, da bi jih ne hotela imeti, ampak kratko malo ni jih bilo.
Bila je tudi vojna, toda Žgur in Krejač sta Bua takrat že starejša in se je nista udeležila. Toda po svoje sta tudi onadva doprinesla svoj delež. Vsakdo je moral v tej vojni odriniti svoj del. Toda to je že snov za drugo zgodbo.
Ne bi mogel trditi, da se obe družini ne oi nikoli skregali v teku let, kar sta živeli skupaj. Nasprotno: prišlo je večkrat do prepirov, vedno zaradi kakšnih malenkosti. Toda do resnih nesoglasij se niso nikoli povzpeli, četudi sta bili obe ženi, Apolonija in Agata, Večkrat za to. Ali Žgur in Krejač sta vedno napravila red. Potegnila sta skupaj in nič ju ni moglo omajati, da bi ju ločilo. In tako sta Ženi uvideli, da pravzaprav nima smisla, če Pi se prepirali sami, in ker se jima ni _posrečilo °ddvojit! mož, sta tudi oni popustili.
Morda bi tako vozili do končne postaje, zadnje življenjske postaje, kjer bi mirno izstopili in se poslovili, če se ne bi Žgur spomnil Pa tisto preklicano ograio. Čudno, pravzaprav: nikoli niso imeli žive meje okoli hiše ’n nikoli je ni nobeden niti omenil. Imeli so vrt in ob plotu sta ženi nasadili cvetice, tako da bi tisti, ki bi hotel krasti, ne mogel takoj Priti do čebule, peteršiljčka, korenčka in tisto thalo krompirja, ki so ga potrebovali za vsak dan.
Japonski pregovori
% Z zelenimi očali se vidi vse zeleno.
*
% Skupnost je začetek ločitve.
% Niti pes se ne zanima za spor med ;; z<%>bljenci.
w Nikoli ne verjemi vsega, vselej le Polovico.
% Ne beri desetkrat, rajši prepiši en-i! krat.
*
% Kdor je usmiljen, nima sovražnikov.
*
% Kadar hočemo izpolniti svojo doli-aost do staršev, so ti že mrtvi.
**♦♦♦♦♦♦♦♦♦»
ŽIVA MEJA
Zdaj pa je Žgur kar sam od sebe, ne da bi se prej posvetoval s Krejačem, od nekod privlekel nekakšno hago«, kakor je rekla žena, in jo zasadil ob ograji. Žgur je imel neznansko veselje z njo, ker je lepo uspevala in ker je bilo kmalu vse živozeleno okoli hiše.
No, in takrat se je začelo. Krejač je povesil nos, ker je Žgur to storil mimo njega. Rekel najprej ni nič, toda na obrazu se mu je poznalo, da mu ni prav. K temu je še žena Agata napravila svoje. Rekla mu je:
»Kaj je bilo treba tistega zelenega vejevja okoli hiše! Če je bilo do zdaj dorbo, bi bilo še teh nekaj let, kar bomo živeli. Prej sem videla vsakega, ki je šel mimo ali k nam. Zd%j pa je tako, kakor da bi bil človek v kehi. Okrog in okrog plot pa še tista meja!«
Pravzaprav je bila tudi Apolonija istega mnenja, toda tega ni hotela pokazati. Že iz kljubovalnosti ne.
Krejač pa je molčal. Pravzaprav tudi on ni imel nič proti tistemu zelenilu, samo jezilo ga je, da je Žgur delal po svoji glavi in mu ni omenil, kaj misli napraviti.
Živa meja pa je rasla in rasla in Žgur ie imel vedno večje veselje z njo. Strigel jo je kakor ovco, tako da je bila vedno ravna kot z ravnilom potegnjena. Celo z metrom jo je meril, da je imela povsod enako višino.
V Krejaču pa ie z mejo rastla nejevolja, ki jo je še podžigala Agata:
»Vidiš, sploh te ne upošteva. Še vedno misli, da je on več kakor ti, ker je bil strojevodja, ti pa kurjač. Danes pa smo vsi enaki!«
In tako_ je postajalo življenje teh majhnih ljudi, živlienje, ki je bilo že skoraj v zatonti, tako rekoč na zadnjem ovinku proti končni postaji, sčasoma neznosno. Prepirali se niso samo zaradi ograje, temveč za vsako malenkost. Toda ne kakor včasih. Sedaj so iz malenkosti delali pomembne stvari. Ozračje v majhni hiši je bilo najprej silovito naelektreno, pozneje pa vedno bolj zastrupljeno. Ljudje v njem so se začeli dušiti.
Potem se je nekoč Krejač odločil. Premagal je samega sebe in stopil k Žguru. Obe ženi sta bili zdoma. Stopil je k njemu in mu s kar se da mirnim In pomirljivim glasom rekel:
»Čuj, Jakob, posekaj tistega vraga, da ho enkrat mir. Saj tako ne moremo več živeti. Poglej, midva sva še vedno potegnila skupaj, kadar sta se najini stari razkokodakali. Dajva, bodiva pametna še zdaj. Zakaj bi si grenili življenje, zdaj, proti koncu?«
Žgur pa je bil trmast. Preveč se mu je priljubila ograja, preveč je že delal z njo, da bi odnehal. Pa tudi kljubovalnosti je bilo v njem kar precej. Trdo je odgovoril:
»Lahko se izseliš, če ti ni prav. Živa meja pa bo ostala, dokler bom jaz živ!«
»Ampak, saj hiša ni samo tvoja, Žgur. Najina je, torej prav toliko tvoja kakor moja in imam jaz prav toliko pravice odločati o njej kakor ti!«
»Ni res!« je vzkipel Žgur. »Kdo je prvi položil denar zanjo? A? Jaz ali ti?«
»Pošteno sem ti vrnil.«
»Ja, čez dve leti!«
»No, in kaj potem! Denar je imel tedaj isto veljavo kakor pred dvema letoma.«
»Ampak, hiše ne bi imela, če ne bi jaz dal prvi denarja!«
»Torej,« je zdaj Krejač pustil ta pogovor, »torej se misliš pobotati ali se ne misliš?« V njem pa je že dozorel sklep.
»Nikdar!« je kriknil Žgur.
»Prav, tudi prav. Med nama je končano!« je tudi zavpil Krejač in odšel iz Žgurovega stanovanja.
Tisto popoldne ga ni bilo doma do večera. Šele v mraku se je vrnil. S seboj je nosil orodje. Ni šel skozi glavna, temveč skozi zadnja vrata, da ga ne bi nihče videl. Za smetišniikom je spustil orodje na tla in odšel v hišo.
Naslednje jutro je bilo okoli hiše v Sladkovodni ulici številka 7 opustošeno kakor na
bojnem polju. Vsenaokoli so ležale zelene veje in neurejeno pokrivale ozko ulico. S koreninami navzgor so bile podobne razrušenim hišam, ki so jim ostali samo še dimniki. Žive meje okoli stare železobetonske ograje ni bilo več.
Stari Krejač je trdo delal vso noč. Niti enega samega grmiča ni pustil. Skrbno, kakor da bi bilo to zelo važno, je izruval vsakega posebej in ga še s sekiro obsekal. Tudi žena Agata mu je pomagala, kolikor mu je zaradi debelosti pač mogla pomagati. Na srečo je bila noč svetla in jasna, tako da so jima zvezde lahko dajale svetlobo. Šele proti jutru, ko se je zoblaoilo in je začel pihati skrajno mrzel veter — bili so že globoko v septembru — sta prenehala z delom. Končala sta ga.
Toda Krejač naslednjega dne ni mogel vstati. Bolelo ga je v prsih in hudo je pokaš-ljeval.
Tedaj je priropotal Žgur k njemu:
»Za to mi boš plačal, Krejač!« Tako mu je rekel vedno, kadar je bil posebno divji nanj. »Na sodišče boš šel!«
»Samo, če me bodo peljali,« je s težavo izdavil Krejač. »Mislim, da je konec z menoj. Oh, prekleta ograja!«
Čez tri dni so Krejača pokopali. Za njegovim pogrebom sta razen žalostne Agate šla tudi Žgur in Apolonija.
»Vidiš, Krejač,« je mislil Žgur, ko so Krejača zasuli, »pa le nisva skupaj privozila do zadnje postaje, kakor sva se večkrat pogovarjala.« In žal mu je bilo za umrlim prijateljem.
Ograja pa je ostala taka, kakor je bila pred tem. Za njo so namesto zelene žive meje zopet dišale cvetice. In zopet se je njen stari sivi beton in njeno staro črno železo skladalo s sivim ometom nizke, enonadstropne hiše, z že močno ranjenim zidovjem, v Sladkovodni ulici številka sedem.
Zadnji izhod
Rudi je obstal na pločniku. Ped svojim desnim čevljem je čutil mrežo požiralnika in za nekaj trenutkov je njegovo trdno odločitev izpodrinilo hrepenenje, tako močno, da bi ga lahka razneslo. Kot nenaden, vse preplavljajoč val je vdrlo vanj: živeti! Odtrgali se od tod z enim samim sunkom, zdrveti, zgubiti se v množici, uiti! Spet čutiti sonce in veter lin dekliški obraz, se do sitega nagledati sočnozelenth travnikov, spet slišati šumenje dreves, globoko brenčanje hroščev. — Nemi vzklik v njem je zamrl, nenadno, kot se je rodil. Vse to je zdaj minilo. — ’ Rudi je potisnil rolke v žepe svojega suknjiča, da so napeto štrleli vstran, odrevenelo gledali v smer, od koder bi moral priti tovariš. Njega ne smejo ujeti! Mnogo njihovih najvažnejših zvez, človeških življenj je bilo odvisno od tega. Njega ne smejo ujeti. On pripada življenju, prihajajočemu, novemu in boljšemu, življenju, za katerega se bijemo. Njemu in mnogim drugim kot je on ...
Pol ducata oči se je vsesalio v Rudija, ni ga izpustilo niti za sekundo, zasledovalo sleherno njegovo kretnjo. Gestapovci, ki so nadzorovali Rudija, so veleli ustaviti avto, v katerem so ga pripeljali, nekoliko vstran in so mu nato, ne da bi vzbujali pozornost, sledili. Tu, na oglu Nurnberške in Tazent-zienske ceste so se lahko razdeliti hitro, neopazno. Kdor je tu stal pred vrati trgovine, izložbe ali sli je nadel videz, da nekoga čaka, je ostal neopažen, izgubil se je v valovju mimoidočih, avtomobilov in omnibusov, konjskih vpreg in kolesarjev; posebno zdaj, v opoldanskem času vročega poletnega dne, ko so uslužbenci trgovskih hiiš in trgovin Hiteli v restavracije in okrepčevalnice. Le nekaj minut je manjkalo do enih, so ugotoviti Rudijevi opazovalci! Takrat mora priti mož, s katerim je bil Schwarz tukaj domenjen. Oba sta dobro izbrala kraj sestanka. Predobro za njuno stvor! Ta mladi fant dvajsetih let je bil eden najbolj fanatičnih in najtrših oseb, ki so jim kdajkoli prišle v roke. S trdovratnim lin zagrizenim molčanjem je odbil vsak poskus, dai bi odkril svoje zveze, imenoval imena svojih sodelavcev, pa naj so delali z njim, kar so hoteli. Toda njegovega sokrivca, ki so ga ujeli z njim vred, so omehčati. In še kako! Ta je bil uničen, ta je izpljunil vse, kar so
hoteli izvedeti. Da so prišli na sled tej stvari, je bil eden njihovih največjih uspehov v zadnjem času. Mož, ki naj bi ga Schvvarz sreča! in tukaj nagovoril — je bil visok nacionalsocialistični fukncianar! Dobro prikrit izdajalec, ki se je vrinil v njihovo organizacijo. Schvrarzu naj bi prinesel strogo tajna navodila in obvestila. Kakšna? S katerih strankinih forumov? Z visokih forumov, je izpovedal Schwarzev sokrivec; posameznosti mu niso bile znane, vedel je ie za ta sestanek. — Schwarzu je njegovo ogorčeno kljubovanje le malo koristilo! Zdaj je bil živeča limanica, zdaj je bil v pasti in je lahko samo še čakcil, da bo maž, ki bi ga moral srečati tukaj, prišel. — In past se bo zaskočila!
Sonce je Rudija peklo v obraz. Priprl je oči in pločnik je ležal pred njim kot izrez kamere, v katerem so ostro zarisani migotali ljudje. Že od daleč bo spoznal Alberta. Albert je bil za dobro glavo večji ad njega. Kaj pa, če pride iz druge smeri? Ne, prišel bo s postoje podzemne železnice na Witte>n-berškem trgu. Zagotovo. — To je bil torej konec, to je bilo vse, kar je še lahko storil. Kako nenavaden je človek? Misli in občutja se spremenijo in že tiči v njem neki drug človek, ta vidi stvori drugače, čisto spremenjene! Se malo prej in predvsem v pretekli noči, ko se je v njem prvič porodila misel, mu je bilo, kot da ga stresa razjedajoča mrzlica. Vse v njem se je upiralo temu izhodu, izmučili je možgane, da bi našel drugo, odrešujočo rešitev... In zdaj je bila v njem tišina, mirno premišljanje, kot bi se prebudil iz hudih, zmedenih sainj, kot bi mu prežeče oči smrtnih sovražnikov vrnile zavest. Zdaj se je zdela njegovo odločitev neobhodna in nujna, osvobojena vsakega strahu, vsake groze, dolžnost, ki jo je dolgoval svojemu življenju, ki ga je živel zavestno! — Nikoli ne bi mogel biti pri .zasliševanju" drugačen kot je bil, ampak tudi zdaj, če bi bil v tem trenutku slabič, bi bilo vse, za čemer je stremel, za kar se je boril, nesmiselno iin zaman. Celo vse spomine bi nato prepregel z grdim pajčolanom.
Nihče mu ni mogel vzeti spominov na ure in dneve kratke radosti, na premore med dolžnostjo in bojem. Bile so noči ob plapolajočem ognju kresne noči, uporne pesmi iz tisoč mladih grl, pesmi, ki so jih peli že pra-
dedje. Da, življenje je bilo lepo, kljub vsemu. — Meter visok, deviški sneg v hribih, jelke kot posute z iskrečim se sladkorjem in smučke, kii puščajo samotne sledi v novi deželi zime. Kako se je dolgi Enich, .Vrag na smučeh", vedno zapodil in jih potegnil za seboj s svojo diivjo, veselo življenjsko radostjo! Kot bi ga izstrelil drsti po pobočju, da se pršič vrtinči iin kot vesela zastava plapola za njim, s harmonkio namesto palic v rokah, igra in poje, da odmeva v vihrajočem spustu! Erich. Kje neki je zdaj, kam ga je zanesel čas? — Gorska jezera na njihovih jesenskih vožnjah! Cista kat steklo, prevlečena z bleskom ugašajočega dne, z migljajočim zlatom, miirna, nedotaknjena od sapic, pogreznjena v tišino.
Rudijeve misli so se odtrgale kot bi ga nekdo s hitrim rezom ločil od njih. Nekaj v njem se je v trenutku strnilo, otrdelo. Ne prihaja tam? — Pusti ga, naj pride bliže, je ukazal sam sebi. Biti moraš prepričan, da je res Albert! Njegove oči so se zapičile v vrste mimoidočih, ki so se gnetli na nasproti ležečem pločniku in hiteti preko ceste, poskušale so odriniti glave in telesa, da bi se lahko trdno oprijele točke, jo videle ostreje, trdneje zarisano: Glavo, s sivim športnim klobukom, glavo, ki se je skrila, pa se spet pokazala nad drugimi glavami. Obenem, nagonsko, samo na pol zavestno, je Rudi s pogledom iz očesnih kotičkov objel cesto pred seboj, mimovozeče in bližajoče se avtomobile; tega, da mu vse telo zaliva znoj, ni čutil, mi mogel videti svojega obraza, ki se je nenadoma spremenil: ustnice tenka črta, koža siva iin kot napeta, senčnice trdo zarisane, kot bi hotele predreti skoznjo.
Da, prač, da! — To je bil Albert! Tam čez je prihajal Albert, tam med ljudmi, takoj bo na robu ceste, takoj!
.Pozor—I----------Biki—!” Z vso močjo,
ki jo je premogel, je Rudi zakričal te besede; glasno in rezko so obvisele nad cesto, nad hrupom. Nato se je s silnim skokom vrgel naprej, pod kolesa mimovozečego taksija.
Gestapovci so zaprti nekaj mimoidočih, a zaman. V množici, ki se je v sekundi nabrala okrog taksija, je Albert izginil in ušel.
Rudija so .ozdravili". Nato so ga, s tremi tovariši vred, v temni noči peljali na Kilo-meterberg pri Wamneeju, ga pahnili iz avtomobila in ga .ustrelili na begu*.
Miro Cerar dvakratni zmagovalec na svetovnem prvenstvu v telovadbi
Pravi triumf je na svetovnem telovadnem prvenstvu v Pragi doživel 23-letni študent prava — Miroslav Cerar iz Ljubljane. Kadar je nastopal on na orodjih, je publika zadržala dih in umolknila, tako dovršene so bile njegove proste in obvezne vaje. Kakor je bilo pričakovati, je bil edino on enakovreden tekmec ruskim in japonskim telovadcem, čeprav sta v borbo za medalje posegla tudi v talni telovadbi Italijan Menichelii (bronasta) in Čehoslovak Krbec v preskoku čez konja (zlata). V dvanajsteroboju, to je v prostih in obveznih disciplinah na vseh orodjih, je zmagal Rus Titov z malenkostno prednostjo pred Japoncem Endom, rojakom Šahlinom, Japoncem Onom in Jugoslovanom Cerarjem, kateremu se je kot edinemu Srednjevropejcu uspelo plasirati med prvo dese-torico. Cerar je pokazal najbolj zrele vaje in je bil že zelo blizu naslovu svetovnega prvaka, ko sta ga spodrsljaja na bradlji in pri preskoku čez konja stala desetinke točk in s tem zmago.
V finalnem tekmovanju na posameznih orodjih so se pomerile najboljše šestorice, ki so se najbolj odlikovale pri dvanajsteroboju. Razen omenjenih dveh tekmovalcev iz Italije in Češkoslovaške ter Cerarja so- se v odločilnih borbah pomerili izključno tekmovalci Sovjetske zveze in Azije — Japonci In en Kitajec.
FINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA NA POSAMEZNIH ORODJIH
V tailni telovadbi Cerar ni nastopil. Odlični vaji Itatiljona Menichetlija sta slediti še boljši Aihare in Enda (oba Japonska), ki sta skupno osvojita zlato medaljo. Srebrna ni bila podeljena, bronasto pa je dobit Menichelii.
Nato so se tekmovalci pomeriti na konju z ročaji, kjer je Cerar s fantastično vajo, ki je po mnenju strokovnjakov presegla vse dosedanje dosežke na tem orodju, dobili najvišje ocene vsega svetovnega prvenstva in za dva razreda prekosil sotekmovalce. Mladli slovenski športnik si je z elegantno in tehnično dovršeno izvedbo osvojit srca dvajset tisočev gledalcev, ki so z viharnimi aplavzi in skandiranjem: Cerar, Cerar... pozdravili njegov uspeh, ki je nadomestit smolo v dvanajsteroboju. Sploh je bil Cerar vedno v ospredju dogajanja svetovnega prvenstva — tako v časopisju, kakor v televiziji in pri gledalcih, ker je s svojim športnim nastopom, skromnostjo in predvsem z nedosegljivo eleganco navdušit skratka vse. Njegova izvajanja so spremljali samo superlativi.
Vajam na krogih Cerar psihološko mi bil več dorasel. Prekosila sta ga ruska tekmo-
valka Titov (zlata medalja) ter Šahtin in Endo (Japonska), ki sta skupaj osvojita drugo mesto.
Nato je sledilo veliko presenečenje v preskoku čez konja, kjer je ob velikem navdu-
šenju gledalcev zmagal domačin Krbec pred Japoncem Yamashito in Rusom Šaihliinom, ki je skupaj z Endom osvojit tretje mesto.
Kar je prišlo potem, je bilo vsekakor senzacija in obenem škandal, ki je vrgel temne sence na sicer odlično organizacijo in do tedaj še kar zadovoljivo sojenje. Na bradlji so se pomeriti med drugimi do tedaj vodeči Endo, Šahtin in Cerar. Ob dokajšnji prednosti Šahtiin in Endo nista dosti tvegala. Svoji vaji sta izvedla kvalitetno in mirno, nista pa vnesla v nje težjih prvin, s kakršnimi se je nato predstavil Cerar, ki je z nedosegljivo telovadbo znova navdušil vse. Publika je planita s sedežev in zahtevata najvišjo oceno za Ljubljančana. Nepopisno pa je bilo presenečenje, ko so Cerarju dosodili isto število točk kot Šahtinu. Celotna dvorana je takoj nato zagrmela v pravem infernu žvižganja in protestov, kar se do sedaj ni zgodilo na nobenem tako kvalitetnem tekmo-
vanju. Brez dvoma je Cerar s talko fantastično izvedbo svoje vaje zaslužili naslov svetovnega prvaka, kair je po dvajsetminutnem orkanu protestov in ponovnem skandiranju cele dvorane: „Cerar, Cerar, Cerar", spoznata tudi komisijo, ki je spremenila odločitev sodnikov in na najvišjo stopnico se je ponovno povzpel Miro. Vidno poparjen je svojo tretjo srebrno medaljo prejel Šahtin, bronasta pa: je bila podeljena Japoncu Endu.
Na drogu Cerar ni več mogel ponoviti prejšnjih uspehov, čeprav se ravno na tem orodju poteg konja z ročaji vedno najbolj odlikuje. Največje priznanje je požel Japonec Ono pred Endom in Rusom Stolbovim, ki sta skupaj osvojita srebrno medaljo.
V moški ekipni konkurenci so zmagali Japonci pred Rusi in Čehoslovaki, ženska po se je zaključila z ruskim triumfom. Predstavnice Češkoslovaške so v borbi za drugo mesto prekosite zastopnice Japonske. V tekmovanju posameznic je zmagala Latinina (Sovjetska1 zveza) pred Časlavsko (Češkoslovaška) in Pervuhiino (Sovjetska zveza).
Z vrnitvijo najboljših avstrijskih smo* J čarjev na vodi z gostovanja v Italiji &p| se je na Vrbskem jezeru začela sezono ’ kvalitetnih tekmovanj, kar med drugim pomeni tudi porast tujskega prometa. Na sliki prizor iz otvoritvene sezone. Naslednjo nedeljo se bo ob verjetnem sodelovanju Italijanov in Francozov no jezeru pomerila vsa domača elita v vseh panogah tega izredno vabljivega športa.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 14. 7.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Most", roman Lorenza Mačka — 15.45 Komorni zbor dunajske akademije — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Za delovno ženo — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Velika simfonija.
Nedelja, 15. 7.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Glasba nekdaj in danes — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba —
19.00	Šport — 20.10 »Od mene o meni", Wilhelm Busch —
21.10	Komorna glasba.
Ponedeljek, 16. 7.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni količek — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi?
—	20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika — 21.15 Za mesto in deželo.
Torek, 17. 7.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba — 14.45 Oddaja kulturnega urada — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 18.35 Novo na knjižnem trgu — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Radijska igra — 21.30 To so še bili časi.
Sreda, 18. 7.: 8.00 Zveneč jufranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.15 Glasba za mladino — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dunajski slavnostni tedni.
četrtek, 19. 7.: 8.00 Zveneč jufranji pozdrav — 8.15 Orkester radia Celovec — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 15.45 Aktualna reportaža — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja Delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddoja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koroški hišni koledar -— 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 20. 7.: 7.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroške godbe na pihala — 19.00 Otvoritev slavnostnih iger v Bregenzu — 20.15 Od mene do tebe — 21. Glasbene šarade.
II.	PROGRAM
Sobota, 14. 7.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 Komorna glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14.15 Godba na pihala
—	14.40 Tehnični razgled — 15.15 Iz parlamenta — 17.10 Lepa pesem — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Salzburška knjiga gostov — 22.20 Zaplešite z nami.
Nedelja, 15. 7.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Oj, ta mladina! — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbena pestrost — 11.00 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 18.00 Moderna zabavna glasba — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov
—	20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Ob lepi modri Donavi ,— 21.15 Ljube stare viže.
Ponedeljek, 16. 7.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 $panska glasba
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Glasbena drama — 22.30 Tedenski športni komentar.
Torek, 17. 7.: 6.05 Preden odide‘e — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Za Ijubi-tel a resne glasbe — 13.20 Teden pri Združenih narodih
—	13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Dežela v Sfifterjevih delih — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Glasba za delopust — 20.00 Veliki orkester dunajskega radia — 21.00 Glasba je v zraku — 21.30 Predniki vesoljske rakete.
Sreda, 18. 7.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.Q0 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 »Pri nas doma* — 16.30 Komorna glasba — 19.30 Veselo zapeto, veselo zaigrano — 20.45 Mednarodni jazz — 21.10 Seine-Donava — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 19. 7.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Komorni koncert — 14.15 Pomembni orkestri — 15.00 Glasba za vsakogar — 17.40 Ženska oddaja — 18.00 Srečanje z dobrimi znanci — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor, snemanjel — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 20. 7.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Da, fo je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Ura solistov — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Srečanje z znanimi melodijami — 20.25 Slavnostne igre v Bregenzu.
TTeievizuaj
Sobota, 14. 7.: 19.00 Kaj vidimo novega — 20.20 Kratki film — 20.25 »In godba igra".
Nedelja, 15. 7.: 17.00 Svet mladine — 17.30 »Mizica pogrni se", televizijska pravljica — 18.40 Sedem dni dogajanj — 20.00 »Jezdec cesarice", opereta.
Ponedeljek, 16. 7.: 19.30 Za filatelista — 20.20 Kratki film — 20.25 Aktualni šport — 20.45 Enaindvajset.
Torek, 17. 7.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 Tako živimo vse dni — 21.00 »Kompliciran človek", film.
Sreda, 18. 7.: 17.00 Za otroke — 17.30 »Fury", pustolovščine konja — 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Angola", potovanje v vojno.
Četrtek, 19. 7.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.20 Kratki film — 21.10 »Vsak umira sam zase", film.
Petek, 20. 7.: 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.25 »Dobrodošli, mr. Marshall", satira malega mesta.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Ponereljek, 16. 7.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Rož, Podjuna, Žila v pesmi in glasbi. — 18.00 Vinček, oj vinček moj!
Torek, 17. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Sreda, 18. 7.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi . . .
Četrtek, 19. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte!
Petek, 20. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Z mikrofonom na obisku pri obirskih rudarjih.
Nedelja, 22. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 14. 7.: 8.55	Počitniško	popotovanje —	9.10 Zabavni kaleidoskop —	9.45 Poje	planinski oktet	—	11.00
Popularni operni dueti — 12.05 Avsenikov kvintet — 13.30 Orkester New-Yorške filharmonije — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni orkestri — 15.40 Nekaj	Aljaževih in nekaj	Jerebovih zborov — 17.50	Ansambel	Mojmira Sepeta	—	18.10
Violina in klavir — 18.34 Pojo zabavni zbori — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Domači napevi za sobotni večer — 20.20 Za prijeten konec ledna — 23.05 Pepevke in plesni ritmi.
Nedelja, 15. 7.: 6.00 S sprejemnikom na dopust — 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.35 Skladbe za mlade poslušalce — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.46 Mladostne skladbe — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Promenadni koncert — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Zbor Radia Beograd — 12.05 Voščila — 15.30 Mozart in Balakirev — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Glasba za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Vaša pesem, vaša melodija — 20.50 Športna poročila —
21.00	Zbor v operi — 22.15 Posnetki koncertov lil. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 23.05 Zaplešimo v novi teden.
Ponedeljek, 16. 7.: 8.05 Med Savco in Dravco — 8.25 Iz Verdijeve »Traviate" — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Hammond orgle — 9.40 Samospevi Cirila Preglja —
11.00	Naši skladatelji iz preteklosti — 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Glasba Beethovna — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.25 Paganinijeve kaprice — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Arija skozi stoletja — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice —
20.00	Novosti iz arhiva zabavne glasbe — 20.45 Kulturni globus — 21.05 Koncert Zagrebške filharmonije.
Torek, 17. 7.: 8.05 Nocoj se mi je sanjalo — 8.25 Ob zvokih zabavne glasbe — 8.55 Počitniško popotovanje —
9.45 Izraelske pesmi — 11.51 Majhni zabavni ansambli —-12.05 Zadovoljni Kranjci — 13.30 Iz opere »Seviljski brivec"
—	14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.20 Trio Darka škoberneta — 17.05 Popoldne v orkestralnem studiu
—	18.10 Poje Mariborski komorni zbor — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Portret v miniaturi: Beti Jurkovič — 20.15 Koncert hornista Jožeta Falouta — 20.30 Radijska igra — 21.42 Malo instrumentov, veliko glasbe — 22.15 Slavko Osterc in njegovi učenci«
Sreda, 18. 7.: 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje —-8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —■ 11.00 Odlomki M opere »Vaški vedež" — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Zabavni kaleidoskop — 12.05 Domače polke igra Vaški kvintet — 13.30 Orkestralni odlomki — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Iz Verdijeve opere »Ofhello" — 15.20 Slovenske in dalmatinske narodne pesmi — 15.40 Lipov-škove in Škerjančeve skladbe — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Bojan Adamič: Plesalka — 18.45 Ljudski parlament
—	19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš variete — 21.00 Veliki zabavni orkestri.
Četrtek, 19. 7.: 8.05 V duetu In kvartetu — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Vesele počitnice — 9.25 Iz Webrove opere »Čarostrelec* — 11.(Ki Simfonična pesnitev Franza Liszta »Kaj slišimo na gorah"
—	11.30 Zbor Sovjetske armade poje ruske narodne pesmi
—	11.40 Melodije Johanna Straussa in Franza Leharja —* 13.30 Pianist Adam Harasiewicz igra Chopina — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.20 Naši pevci no tujem — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Turizem in melodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 22.15 Posnetki koncertov lil. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu.
Petek, 20. 7.: 8.05 Arijo za kolorafurni sopran — 8.40 Hollywoodski simfonični orkester — 8.55 Pionirski tednik
—	11.00 Stare slovenske skladbe — 11.50 Zabavni zvoki
—	12.05 Igra Kmečka godba — 13.30 Iz Konjovičeve .Koštane" — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 V domačem Ionu — 17.05 Solist tega tedna: violinist Igor Ozim — 17.40 Dvajset plesnih minut — 18.10 Mihail Glinka, prvi ruski operni skladatelj — 19.05 Glasbene razglednice —'
20.00	Antonio Vivaldi — 20.15 Tedenski zunanje-političnl pregled — 20.30 Zborovske miniature italijanske renesanse — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Romantičnim plesalcem.
Ta teden vam priporočamo!
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
Trenutno imamo	na zalogi naslednje zvezke:	
O Simon Gregorčič:	3. knjiga, 488 str. pil.	31 šil.
	4. knjiga, 508 str. pl.	31 srt.
O Josip Jurčič:	5. knjiga, 392 str. pl.	32 šil.
0 Janko Kersnik:	4. knjiga, 352 str. pl.	32 šil.
	5. knjiga, 652 str. pl. 62 šil., ppl.	58 šil.
0 Dragotin Kette:	2. knjiga, 348 str. pl.	25 šil.
Q Fran Levstik:	1. knjiga, 574 str. br.	20 šili.
	2. knjiga, 464 str. pl.	37 šil.
0 Josip Stritar:	9. knjiga', 400 str. pl.	34 šil.
0 Ivan Tavčar:	2. knjiga, 468 str. pl.	38 šil.
0 Janez Trdina:	2. knjiga, 432 str. ppl.	28 šil. *
	3. knjiga, 644 str., pl.	42 šil.
n^ -~y •		
„Naša*knjiga“, Celovec, Wulfengasse		
Izdojotelj, lastnik Ir. založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Kiagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, o dgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Kiagenfurt 2, Postfach 124.