Katolišk cerkven IImI. . v: m V četertik 5£(>. velikiga serpana I K5*. Teeaj i'. Slovez JI h rije. Bodi slava, o devica. Tebi. hiša Večniga! Ki si naša pomočnica Ki nam bodeš. si bila. Ti bre* madeža rojena Hila zavolj Sina si. Iii od Sina posvečena Ko te -*včl še vidil ni Vrata ti nebes odpiraš. Zvezda lii-e .lakopa ! Z okam materuim oziraš K nam v dolino se solza. Ti «i knegiiija nebesna V -redi .-v«»jih ljubljen« «v . Ki nbdaja breztelesna Trifiia te nebeščaiiov Zopcriiikam tvoje obličje Našim groza ino stiah. Tvoje 'me jim ,, božji bič" je, Vsak pred njim trepeče plah. Torai zemlje sla« ' cez ječni Svet zadoiii. da se bo Cul Marije slove/, večni |»o svetovih v«.ih -- v nebo! S- li fcveti evauscli. Ilrag dar. biser iicprcccnjciie vrednosti mora v saeimu kristjanu sveti evangeli bili. Ako nam zvest prijatel per ločcnjii kako ziiamuje svoje goreče l jubezni zapusti: kajne dc bomo ta spomin v veliki časti imeli, ga večkrat ogledovali in sc oddaljenima prijatla spomnili? Sveti evangeli jc nezasluzen. nikoli ne dosti resen spomin z višave nasiga Odrcšenika. Vedno nas opominja grenciga terpljenja. Miiertnili britko*!. s kterimi smo peklenske sužnost i oteti. Opominja nas. milcje od naj zvestejšiga. naj iskrensiga prijatla. ozke in ternjeve poti v nebeški dom ue'zapustiti, široke poti v pogubljenje pa s. skerbno ogibati. V terpijenjii, v telesnili nadlogah, v dušnih težavah iiasimu sercu hladno tolažbo vliva, rajski mir deli. Iu tega spomina hi mi ne častili? Posnemanja vreden nam bo izgled naših prednikov. Kaksiu božji strah jih obhaja pri pogledu svetih bukev, kakšna sveta groza 'jih sprelctava pri pri-eujocnosti sv. evaiigelia! Svetih želja, nebeškiga veselja trepecejo, de še clo kleče sv. pismo bero: dobro vedo. terdno so prepričani, dc jim sam živi Bog iz njega govori. Skerbe zanj bolje ko za vse posvetne zaklade, in jih ua persih nosi joči pri vsaki perložnosti prebirajo. V cerkvenih zborih, kot v nikejskim, kaledonskim in efežanskim sv.evnn-geliu prečastiti škofje neizrečeno čast skazujejo. Na kraljev i stol po vsi "moči olepšaniga in ozaljsani ga polože. de se kot kralj od dvorjanov obdan, v sredi z hira lisa znajde. Koliko spoštovanja nam tudi prisega na sv. evangeli razodene: kakor resnično mi llog pomaga in ta njegov sv. evangeli! I'a ne samo duhovni, škofje, tudi naj mogoc-nisi vladarji per vsi svoji svitlohi in velikost« so sv. evangeli častili. Pervi keršanski cesar Konšian-tin velikfga posije sv. škofu Nikolaju v čistim zlatu vezaniga iu z dragimi kamni bogato ozalisaniga Cesar Teodozi ga z lastno roko prepisaniga v*ako noč skerbno prebira. Te visoke osebe naj nam liotl« lep izgled, kako naj tudi mi sv. bukve čislamo. Ile bi se pa spostovanjc sc bolj iiasimu sercu vtisnilo. de bi hili bolj iiterjeni v veri in pokrepeani, naj se sledeči čudeži pripomorejo. Sv. Gregor litrski pisc v življenju svetih očetov od mesta \rver-na. ktero je začelo goreli. Ondašnji skof sv.Gal. poln zaupanja v milostiviga Koga. vzame svete bukve, jih proti ognju od peric dcr/.i in goreče moli. Ilitro ogenj ugasne, de se iskrica več ne tli. S\ Nieclor pripoveduje, de je sv. Marian. ko jc cerkev sv. Anastazie gorela, evangeli zagrabil, na verh cerkve sel in ondi z molitvijo c« rkc. rešil. Slavili pisav ce llaroni nam sporoči to eudno pri-godho. Cesar llazili maeedonski posije škofa. Iliisc h katoliški ccrkvi preobračat. Ti pa polni poganskih (ajdovskih ) vraž nočejo poslušali, ampak mu vele. ako jih hoče kristjane vidili. evangeli v hud plamen zagnali. Skof to stori, pa o čuda! ko /.t \se derva zgore. ko že tudi žerjavica potli. se svete bukve ncozgaiic ogledajo. Ako sv. « vangeli žc posvetni ogenj pogasi, koliko bolj mora sc I«* oginj sladnosti. oginj mcseiiiga po/clcnja v krotiti. "Tudi tega imamo dosti prlc. dovolj izgledov : pa naj eden zadosti, llavno prej imenovani llaroni tako pisc: Živela jc 301. leta po Krislusu »levica Tcolila. Plcmcnitiiiga rodu jc bila. od Stvarnika z vsimi telesnimi lepotami obogatena. I.epota iu čistost njene duše pa ste sc iz nje djanja in govorjenja lepše od vsili zgiiiljivih posebnost lesketale. Vjamejo jo nejeverei in ker se moško prave vere derzi. sklenejo zaslepijenei. ji nar dražji zaklad čistosti odvzrli. lleviea T olila pa razprosir. roke. povzdigne oci proti nehesam. in moli: O .lezu^. moja luč. moje življenje, varli čistosti moje. poglej me, svoj« nevesto, nc daj me derečim volkov am, ne pusti nezmožne ovčice raztergati, ohrani mi čistost! Pri tih besedah vzame sveti evangcli, odpre, bere. Kmalo stopi gerdun v sobo, pa ugledavši jo brati, ga nckakšin strah zdergeta, nesrečnež se derzne dalje proti njej iti, tode mertev pred njo pade. Knialo perstopi drugi pa čudna svitloba ga oslepi. Taka iu še huje se pergodi še marsikteri-mii, dc zadnjič noče noben več življenja si kratiti. Stopijo pa pobožni ljudje k devici, in lejte! mladenča neizrečene lepote, nebeške svitlobe vidijo pri njej stati. Kdo je tak, kot kristjanov Bog? vsa množica enoglasno zakliče. Ta mladeneč Teortlo še v cerkev pelje, jo pozdravi: Mir s tabo! in zgine. Teotila in ž njo vsi kristjani Boga hvalijo in časte, de je nedolžnost tako vidno rešil: nejeverci pa spoznajo vsigamogočniga Boga in njegovo skerb za kristjane. I«. Jli«joii»ke naznanila q. Dr. Knofdehrrja do s redi* ni tja odbora Marijne družbe na Dunaju. i Dalje i Tukaj seže v ozek in podolgast kos zeml je delec v vodo. in z njegoviga konca sc vidi lepo jezeru podobno povodje. v čiger gladki poveršnini so stolpam iu tempelnam enako /nasad nakopičene temne pečine krog in krog slovesno odsevale. Xa južni strani med dvema nadvisečima sterminama so molele kviško dobro ohranjene podertine Kilaenskiga hrama ktere jc ravno poslednje večerno solnee ru-dečkasto obsevalo. Na izhodnim bregu so bili pod gostimi palmami šotorji tovaršev, ki so nas pereako-vali in o našim prihodu stavnico (bandero) veselo razpeli. Zmed severa in zahoda je vlekel prigodin veter. Velika jadrilna plahta sc je razvila in smo proti šotoram zakernili. Tako tedaj je rZgodnja Da-nica.u s streljanjem iz lombard vesel je oznanov ajoča. de je zdrava preplavala nevarne slapov ja. o poslednjih žarkih zahajočiga solnca na nasi misjonski zemlji v mirni zavetnik (ladjostaj ) veslala. - - Zjutraj tistiga dne smo sredi slapov ja v kapelici na ladii Bogu darovali eno sv. mašo za tovarše Marijne bratovšine, ki je na litina ju v prid mišjima med srednjoafrikanskimi zamorci napravljena: prihodnjo nedeljo pa smo Bogu pernesli zahvalni dar za hrambo in pomoč, ktero n?tm je Bog na potu do listihmal tolikanj dobrotljivo skazoval. — llopoldne smo iz Asvana več obiskan j prejeli. Poglavar, Kadi in imenilniki mohametaiiskih prebivavcov tega mesla so perjezdarili. nam zavoljo prebrodarenja cez slapov ja srečo vošit. Tudi Scjli-Aba-el-ainain-a. tukaj posebno spoštovaniga moža. moram v misel vzeti, kteriga jc precej pri našim prihodu vAsvan nekaj, ne vem koga. k nam posebno mikalo. Kil je poprej Saraf (plemenit, vikši) zdaj živi po-sanisko od svojiga lastniga premoženja. Ponujal se mi jc v službo, iu jc napravil, dc sini namesto veliko denara. kteriga so glavarji v slapih za prevoz ladije lirjali, le samo okoli (»O gold. plačal. Naravnost je hotel, naj ga zviilim v misjonskiga oprav nika. de bo naše odpravilstvo ali pošiljan-stvo med llartumani in Asvanam iu od tod do Kaira oskerboval, in to sim tudi prav rad storil, ker od vsih strani sim le hvalo o njem slišal. Tudi dva cvropcjska kupca, mlada dobro olikana Francoza, ki sta čisto na novo še le pred enim mescam z robo i z Kraneoskiga doli peršla. najpred v Asvanu svoje sreče skusit, sla nas prav pridno obiskovala, in sta mi poslednjič željo razodela, tje do Hartu-maiti, ako jima bi pervolil, se skoz pušavo, ktere sta se posebno bala. nam perdružiti. Vedi! sim. de v Sudanu bi zamogla blago veliko ložej in z večini pridani izpečati, kot med ubožnimi Barabra-prebivavci, in ker sim vidil, de sta bila oba pametna mladenča čedniga obnašanja, sim jima pervolil, in obljubil jih seboj vzeti, ako bota blago do praviga časa pospravila in nas v Korosku še do-lekla. Se tisti dan sta v pristanu fl-djostaji) nad slapi najela ladijo in se vesela v Asvan povernila. svoje dopise v Evropo odpravit in po tem neute-gama začet se odpravljati. — Popoldne smo s col-ničem bili šli po vodi ob divotno-mičnim kraju ve-likanskiga pečinstva. ktero ko otoki in brežne stene okrajno obdaja. Obiskali smo bili korenjaške Kilaen-ske podertine in smo se še le zvečer per s vitli luni k „Zgodnji Danici" povcrnili. (Dalje «ledi.) PopolvHiijc Nvllll^n cesarja po Oger^klni. Njih veličastv o svitli cesar so svoje popotvanje po Ogcrskim in Erdeljskim dokončali. Veliko se jc bralo od slovesnosti, s ktero so jih ljudje povsod sprejemali, od veselja, ki so ga nad cesarjevim prihodam imeli. Od kod pa vse to izhaja? Ne samo lepe lastnosti, ki se na Njih veličanstvu vidijo, ne samo dobrote, ki jih sedanja vlada Ogerskimu skazil je. so tiga vzrok, ampak sosebno in nar bolj pravi keršanski katoliški duh. kteriga cesar povsod na znanje daje, očitno spoznanje svete vere. to je Ogre zbudilo, de so za svojiga mladiga vladarja tolikanj vneli. Oger spoštuje v svojim cesarju naslednika sv. kralja Štefana: zato ker je on gospodar Ogerskiga kraljestva, ima tudi ime .,apostolsko veličastvo.4* Ogcrska dežela je posvečena Materi božji Marii. zato sc ji tudi Marijna dežela pravi. Za tiga voljo gre vsa misel Ogra le na k atol i-skiga cesarja, in bolj ko se cesar derži svoje cerkve, bolj očitno ko on spoznii svojo katoliško vero. večji ljuheziu. zvestejši pokoršino iu vikši spoštovanje ima do njega ljudstvo. De je pa naš cesar zvest sin svoje cerkve, sc vidi tudi iz tiga, dc. berž ko je v kak kraj pcršcl, je naj pervo v cerkev hitel, v nji Boga pobožno molit. Njegovo lepo serce tudi naslednji pergodek razodeva. V Ostrigonu (tiran) je cesar v nadškofov im poslopji zagledal podobo slovečiga nekdanjiga kardinala in knezo-vclkiga škofa Petra Pazmana*), in je rekel: ..T a j e bil tudi jezuit, o d j e z u i-tov perča kuje m pred vsim katoliško rejo mladosti, zato sim njih družbo v njene pravice spel postavil** (darum babe icli die (•esellseliaft restituirt). Pričijoči veliki škof se veselo zavzame to slišati, zlasti, ker se je ukaz, de smejo jezuiti v Avstrii samostanske družbe imeti, ') Pazman. rojen 1571 v velikim Varadinu od protestanških starcev, se je bil zgodej v katoliško cerkev vernil in je 17 Iel star. \ red jezuitov stopil. Itil jc >• loveč govornik, »e je v besedi in pisanju spretniga zagovornika jezuitov ska-zal. ko so jih hotli pretestanti it dežele pregnati. Hil je 1616 veliki škof v Ostrigonu. potlej tudi kardinal. Za \ero in uccnust se je posebno poganjal. Založil je vseučilišč v veliki Subotici tTirnavi in napravil duhnvsko semenišč na Dunaju ..fazmanrum," Veliko zmed naj imenitnisili družin je savernil v katoliško cerkev; ko je on pervaški *tol zasedel, je bil veči del Ogerskiga protestan»k; ko je umeri, v eci del katolišk. Vred čez toliko čas« spet zaslišal, in ker se ic že skorej dvomilo, de bi se to zgodilo. Veliki škof je že zdavnej želel, v Tirnovo, kjer so Jezuiti nekdaj velike šole imeli, ta red poklicati: torej per ti priliki svetliga cesarja boječe zaprosi, mu milost-Ijivo dovoliti, dc bi smel v Tirnovo dva ali tri jezuite poklicati. Cesar je odgovoril: „Ova ali tri je premalo, oni (Jezuiti) morajo več šol v deželi prevzeti in mišjo ne (eksercicijc za ljudstvo) i ni e t i.u Tako pove dopis iz Pešta od H. t. m. v Salzb. Korrcsp. S takim obnašanjem so svitli cesar lepo naznanili svoje spoštovanje do katoliške cerkve iu zasluženo čislan je tiga imenitniga reda, kteri je nekdaj toliko obrekovanja in preganjanja mogel prestati in ga sem ter tje še zdaj terpi. — Kavno zdaj je kraljeva vlada na Prajsovskim naznanila, de nobeden duhoven, ki bo v Hiinu v kolegiu za Nemce (kjer jezuiti učijo), v šolo hodil, nc bo na Prajsovskim službe imel. — V Kadnu je bila leta* ravno laka prepoved dana. Kes je. de .sv. katoliška cerkev je že več sto let na svetu stala, preden jc bil O. lgnaci Lojnimi ta jezuitarski red napravil, in de ona zamore tudi brez njega še obstati. Pa ravno tako res je, de se red jezuitov iz med vsih cerkvenih redov nar bolj natanko derži postav, ktere mu je bil dal njegov perčetnik sv. lgnaci in jih bil poterdil papež Pavel III. v 1540. letu. Prav je rekel 18. jezuitarski vikši sprednik Lav-rene Kicci: „Sint, it t suiit, aut nun sint — ali vse. ali pa nič.** Kavno zato so Jezuiti nepremakljiv jez in hramba zoper vse prekueijsko gibanje v cerkvi in v deržavi vselej bili in so. Oni so se protestan-tam vedno ustavljali, in v toliko deželah, kjer jim je vlada na roku šla, kakor na Poljskim, Ogerskim, Češkim i. t. d. katoliško vero. ktero so bili protestanti v tla pomamlrali. zopet oživili. Po njih perzadevaiiju sosebno se jc v 1(5. stoletju toliko Slovanov in Komunov od odcepljene gerške k rim-sko-katoliški cerkvi spreobcrnilo, tako, dc znese število gerko-katoličanov še današnji dan več milio-nov. akoravno jih jc bilo 1839. leta na Kusovskini I) do 4 milionov s silo od katoliške odterganih iu k odcepljeni periuoranih. Jezuti so se dalej neu-trudljivo upirali zoper početje jaiiscnistov in so odkrivali škodljive reci. ki so bile po njih bukvah pod pokrivalaiu poboznosti skrite. - Kaj čuda tedaj.de so oni protestantam in odcepljenim grekam tolikanj zoperni. Katoliški kristjan pa, kteri njili zaslužcuja za povzdigo sv. vere med krivoverci in neverniki in postave njili reda pozna, bo hlagroval deželo, kjer se oni vselijo. Prckucuhi, sc vč, ne morajo od njih nič slišati, zato so jih v 1848. letu tolikanj preganjali in neštevilne laži v množili iztisih in bukvah čez nje trosili. Prav je v 1848. letu v Kinui, kjer so sc tudi jezuiti pred Mazzlnisti mogli uganiti, neki jezuit odgovoril nespremišljenimu pe-trinarju, ki ga je odhajati zadovoljno gledal: .Mi gremo, ali vi pridete za nami! V. Sežun. in greška cerkev sklenile. 1848. leta so *pet zadeli na to pismo od 1718. leta, in bilo je rusov-skim škofam svetvano, dc naj bi nekterc hogoznan-ce odločili, kteri naj bi se zastran pisanj sv. pisma, ki papeža tičejo, z rimskimi hogoznanei pomenili. Odgovorili so pa, kakor dc bi bilo zc d i nje nje med kristjani reč, ki naj bo le samo Kogu mar. Tako je hila tedaj ponudba k zcdinjeiiju, h kteri so se v I. 1718 perpravne kazali, čez več ko sto let poznejši odveržena. »rnivers4* zanesljivo reče. dc hi sedanji cesar Nikola k lakimii ze-dinjenju rad roko podal, ako bi imel kilo sere n ost. mu resnico povedati. ..Volkshalle- pa pristavi: „Ali ni pa cesar .Miklavž od (ireorja \VI. v Kimu resnice slišal? Pretresla ga je, pa ne spreobernila. Vera je milost Kožja. Znano nam je. de v veliko krajih Krancoskiga zaupajo, dc se ho cesar Nikola Ii katoliški cerkvi povernil ter se vsled tega greška s katoliško eerkevjo zedinila, iu v la namen tudi goreče molijo. \aša zelja jc. de bi tudi katolčani po \emcii k ti molitvi perstopili. Koliki blagor za Evropo, ako hi se rusovski narod s svojim krepkim vladarjem v naročje cerkve vernil!4* — Iz naklonljivosti cara Nikolaja do papeža, klera sc je že večkrat pokazala, iu i/, daril, s ktcrimi rusovski veljaki sem ter tje sv. Očeta pocešujejo, je res soditi, de niso nasprotniki rim^kiga stola: morebiti le koga manka. kteri hi imel pri narodu veljavo in pa serčnost. to reč očitno sprožili in poganjati. Iluhnvno potrebo k temu zcdinjeiiju čuti, kakor jc viditi. narod iu vlada: *anm lo. de eden druziga se anata. /.notranji nagon nasproti potožiti in drug drugimu na roke ili. de bi se v ta namen začelo za resnico delati. Nar veei napotljcji hi utegnili iz množili vzrokov \ rusovskim krivo-verskim duhovstvu biti. Kratovšina ss. Cirila in Metoda je silo potrebna: molitev vse omeri in vse predre. Posebniga sadii se je od nje zlasti tudi za lo nadjati, ker tukaj moli po večini delu nedolžna mladost, neomadežane serca v en in ravno tisti namen presveto Kešnje Telil prejemajo, in dan na dan kličejo: ..O sv. Ciril iu sv. Metod, velika slo-vniska apostclna! za nas lloga prosita!- Obleti |»o NloveiiMklm. lira t ovni na h v. Cirila in Metoda ne vedno bolj razširja. Iz Logatca smo prejeli od g. Klemena, duhovniga pomočnika 135 novineov: (»O zmed njih je iz nedeljske šole. Gosp. Orešnik so nam poslali iz Št. Jerneja bratov in »enter za društvo ss. Cirila in Metoda. Gospod Anton K ii r m a h c r. fajmošter v Stari Oslici, bu izvoljeni fajmošter na I) o v j i hi Za Idriansko pripravnico ( preparaudsko šolo) se je mende že pet učeneov oglasilo. Iz Ljubljane. l'o odstopu g. Krivica v pokoj je e. k. poglavarstvo diihovnijo v Gorjah l'rež;anj«kimu namestniku g Korlnu Tedeski-u podelilo NekaU od %druževaiOa latinske lit greNke cerkve. V ,,l'nivers-uu jc list posebne imenilnosti, kte-riga je zbor rusovski h škofov do Pctrogradske Sor-bonc 18. rožnika 1718 pisal. Sorbona je bila škofe ovabila k snidu zastran razločnih naukov med greš-o iu katoliško eerkevjo. škofje v tem pismu po-terdijo nasvet, de bi se od obeh strani odborniki z volili, in željo razodenejo, de naj bi se latinska HaEfled po kerNHiisklni utehi. Francosko. Vdova ranjkiga maršala Soult-a se je v svoji veliki starosti od protestauške h katoliški veri spreobernila. Njen zet, grof Juli Mor naj jc bil leta« na smertni postelji, stregla mu jc usmiljena sestra, ktera je njegova lastna hci Ludovika Ta mlada gospodična, vnukinja slavniga in bogatiga Soulta. bi se bila lahko zavoljo svoje lepote in HMMKHI frankov let niga dohodka v tiar žlahtnim francoske hiše permožila Ati od« »i je izvolil« biti nevesta Kriatusova in darovati ovoje življenje Bogu in bolnim. Češko U kraljevima Gradca ne piše, dc je število ljudskih učenikov zmiram manjši. Leta« jih je že 2f> umerlo. Drugi »o ucitelski stan popustili, iu per vradnijah, sosebno per železnicah boljšiga kruha najdli. — Kavno tako po redkim se mladenči tudi za duhov-ski stan oglašujejo. — Unak sad perdobitkov 1848. leta se vidi tudi ua Kranjskim. Več učilelskih služba stoji praznih, ker se nobeden za nje ne oglasi: in od 22 bo-goslovcov. ki so bili jeseni 1848. leta stopili v deseto šolo, je zdaj po dokončanih šolah le f* posvečenih, 1 mora predpisane starosti čakati. 1 je umeri. 14 pa se jih je pozgubilo. Praga. C k. poglavarstvo je naznanilo, de si protestanški pastorji ne smejo imena „evangelj*ki fajmošter*' perlastovati. Ime „pastorJ gre santosvojnim protestanškim duhovnarn: tako govori tudi zakonik. Dunaj. 24. mal. serpana. — Dohtarsko zborstvo modroslovidiiga oddelka si je z II zoper « glasov Dr. Sabastiana B Minerju, vrednika Dunajskih novic „Kir-chenzeitung.u dekana izvolilo. Dunaj. Miuisterstvo naukov je ukazalo klasikarje natanko pregledati, iu za šolsko rabo iz njih vse od-praviti. kar bi bilo za deržav o, vero in čednost nevarno. V ta namen so razločui klasikarji mnogoterim jezikoslovskim profesorjem v pregled zročeni. & V rSalzbl'orresp.u se za gotovo piše. de bodo že letaš Jezuiti na gornjim avstrianskim pri Kreinu n iviciat začeli. in pravi, ker ravno šolsko leto h koncu gre. naj bi cerkveni listi to naznanilo razglasili, de zamorejo mladenči izverstnih zmožnost, ki se h temu redu čutijo poklicane, še do časa svoj sklep predništvu tega reda naznaniti Mu 30 novineov bo neki tu leto »prejetih. spanjski kralj je podaril papežu imenitin drag kelih. ki je z 12 demanti ozaljsan. Ima pa ceno (» milionov realov (I real je 15 kr. srebra.) V lir u se I n se je ueenik .MohI, rojen protestant, pokatoleil. Tesin. .Milanski veliki škof so napovedali očitne molitve, de 1»a se B'g o-milil svoje katoliške cerkve v tem kantonu, kjer jo l.uvini in drugi švajcarski prekn-eovavri tolikanj zaterajo. V M o g unči i je dalo mesto bolnišnico ii-miljeni-eam v obrambo in oprav«. V M o n a ko vi m ic bil neki go»pod kaznovan. ker je beraču na ulieuli dal milovno. Viigoburs. Me«diijan lleindl je mestni go*,oski podal HMMMMl goldinarjev v darilo za bolnišnico, ako se usmiljenim se-iram holmška postrežba zroei. Mi-tna gosposka in svetovavslvo so obljubili voljo verliga dobrotnika »polniti. Dr Vippart. pn fe-»r v Jeni. je Si«, vel. travna v Pa*avii prestopil iz protestanstva v katoliško 1'erkev. Plalz. Protestanški kolodvorni vodja Bietenleld. ki jeze popred tii svoje otroke katoliški cerkvi zroul. in je hil zavoljo tesa » d protestantov izobčen, je zdaj tudi sam v katoliško ceikev stopil, kar je bilo previditi Gola. Sin nar bolj slovečisa liiteraii"kiga pastorja, ki -e je /.e več let za pa*tor*ko s'iiy.l"» perpravlial. se je v katoliško eerkev vernil ili je zdaj katolisk dti-lioven v Triem. Bero I i u. Kraljeva vlada je zapoved vnovie ?.a-terdila in obnovila, de ob urah B«»zje slu/.be v nedelje iu praznike je vsako kakoršno koli lovstvo (jagaJ prepovedan« Nepokornež plat a do ."»O tolarjev kazni, ali pa gre do 6 tednov v ječo. — Krivoverci imajo toliko spoštovanja do dne Goapodoviga; neki katoličani na Slovenskim so se pa mende hudo jezili, ko je „Danicau enkrat tako počenjanjo grajala. Drobtinice. ° Ljudski mišjo u le dobro stori. Od sv. llipolitasc piše. de tudi v Roggenburgu so iiueli ljudski misjon. in so od njegoviga sadii popolnama prepričani. Dopisnik v „Volkshalleu pravi, de vsak vikši ali nižji služabnik, kteri tako cerkveno napravo zaderžuje. je sovražnik vladarja, sovražnik ljudstva, sovražnik čednosti. reda. srečniga stanu. Ondotni vredni gosp. fajmošter pravi: rZmirain bolj se sad misjona kaže. Veliko krivičuiga blaga se povrača. Tukej posestnik zjutraj vstane iu najde v svojim dvorišu vagan pšenice; tamkaj dobi drugi pismo z denarain; marsikteri gi meni perneso. de naj ga lastniku zročim. Vsaki večer se obilno k misjouskiinu križu zbiramo, in pesem od „križau pojemo. Kmet. ki ga ni bilo veliko let v cerkvi viditi, ker je rekel, dc siin preojster, zdaj pravi: r/daj na-šimu fajmoštru vse verjamem, in posihmal ne bom nobene pridige in nobeniga keršanskiga nauka več zamudil." Kdor zna. ta zna. 1'čenic v Nuits-u je pismo v pevskih versticah do I.. Napoleona pisal, pa nikomur nič povedal, in ga je prosil, mu dohodke od ene minute podariti. Predel je lastnoročin odgovor od predsednika z odkazilam ua frankov. Dohodki zneso vsako minuto frankov in 4 cent ime ° K la uho ii na Tirolskim. 25. u. m. je tukaj baron Kihard Ketteler. po dostanim noviškiniu letu. obljubo vedne pokoršine pod duhovnim poglavarjem storil in jc zdaj kapucinar z inienain O. Ilona ve nt ura. Njegov visoki brat. Mogunški škof. so imeli pri ti slovesnosti veliko mašo. Ko je bila slovesna obljuba (prnfes) storjena, se približa O. Bonaventura škofu, svojimu bratu, jih objame v svetim veselju do hvaležnih solz ginjeu in s kušijejem roke ravno storjene obljube pred obličjem svete Cerkve zapečati, in uatorna bratovska zaveza se je spremenila v zavezo v Kristusu. Na to so škof stopili na lečo in so s siluitn navdiham popisovali srečo, i me ni t li ost in potrebo redov ni škiga ( mniškiga ) staini. zlasti naše dni. kakor steno zoper misli m pri-zadjama sedanji; posvetnosti. tlb enim so dali mnoge nauke, kako de se zamorejo tudi svetni ljudje klošterske sreče v delt žiti z odterganjem seica od posvetinga - s pokoišino — zatajevanjem i. t. d o l.ojdovo društvo je dalo delati dva nova našla parobroda (lad.i. ki ji sopar žene i. ki bota pot od Tersta do Aleksandrie v 4 dneh obhodila: do zdaj se ie <» dni potrebovalo Tedaj imair« zopet 2 dni bliže j do svojih bratov v srednji Afriki. Na Angleškim tc neki učenik od lakote umeri. kar so pregledovavei po nje so vi smerti spri« ali. o V l.ondonu — piotestaiiškim Londonu je nedavno napravljena fahrika. v kteri se delajo različni m u I; k i. ktere auglc-ki baraiitač^v Indio vo/ijo in prodajajo Bodo lahko liiblie in maiike kar ua eni ladii v ludio vozili: to bo raviioslediio«! ! JI ili dHroil. /a alrikanski misjon. Gg. J K in J N iz Slapa :< gold Gosp. J Sabol. primiciant (za g Knob-leherja 2 gold. 32 kr *>