Prezzo - Cena Ur 0.40 Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, 3. oktobra 1041-XIX izključna pooblafičenka u oglaševanje Italijanskega in tojega | Uredniitvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva pet la pnbblicitft di provenienza italiana izvora: Union« PabblidU Italiana S. Milano. i Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Union« Pubblititš italiana S. Milano, Nemška uradna pohvala junaštvu italijanskega zbora v Ukrajini Uspehi obkoljevalne bitke v številkah - Boji na Vzhodu potekajo spet po načrtu Ukrajinsko bojišče, 3. oktobra, s. Nemški konjeniški general von Mackensen, pod čigar poveljstvom je do včeraj nastopal italijanski ekspedicijski zbor, je izdal naslednjo dnevno zapoved: »Kraljevi italijanski eskpedicijski zbor zapušča, kar obžalujem, danes moje zapoved-niško področje. Uporabljam to priliko, da izrekam zboru in zlasti njegovemu poveljujočemu generalu svojo zahvalo za uspešno sodelovanje, ki sta mi ga nudila. Vsi moji načrti in vsa moja določila so našla popolno razumevanje in bila takoj izvedena. Vedno sem občudoval navdušeni zagon divizije >Torino<. Tudi danes sem imel priliko, da pionirjem izrečem osebno pohvalo, katero sporočam tudi vam. Želim italijanskemu kraljevemu ekspedicijskemu zboru tudi za bodoče uspehe, enake tistim, katere je mogel doseči z mojo skupino. Konjeniški general y. Mackensen.« Pohvala pionirjem italijanskega ekspedicijskega zbora pa se glasi: >S svojega opazovališča sem videl odlično vedenje pionirjev italijanskega ekspedicijskega zbora. Pod močnim in dobro merjenim topniškim ognjem so zvezali pontonski most pri Dnjepro-petrovsku, ne da bi se bili tudi za trenutek dali zmotiti pri delu, in ne da bi bili delo tudi za prav kratko ustavili. Delo je bilo izvedeno z uspehom do konca. Izražam italijanskim pionirjem osebno pohvalo za njihovo vzgledno vedenje. Konjeniški general v. Mackensen.« Vzhodno bojišče, 3. okt. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Bitka za uničenje nekaj sovjetskih divizij, ki so prišle v klešče onstran Dnjepra in so bile zajete v obsežni globeli med tremi strugami, je končana. Bitko je zamislilo noveljništvo italijanskega ekspedicijskega zbora. Izvedlo jo je nekaj velikih enot zbora. Dokazala je sijajne vrline te edinstvene in nadvse nagle skupine, njeno popolno gibljivost in gibljivost vseh njenih nnnog. Ta bitka ' ukazala, da je zbor popolno, gibčno in mo- Stockholm, 3. okt. 6. Izjave, ki jih je včeraj 'dal ameriški mornariški minister Knox, je treba po sodbi švedskega lista »Stockholms Tioningen« razlagati kot poskus, da bi ameriška vlada vplivala na zbornico in na javno mnenje ko bo prišlo v razpravo o spremembi nevtralnostnega zakona. Ameriški mornariški minister Knox, znan po svojih vojnohujskaških govorih, je imel namreč včeraj v Indianopohsu zopet bojevit govor. Z govorom je razpršil še poslednje dvome pri tistili, ki so se spraševali, ali Združene države zares že sodelujejo v vojni proti državam C>6i ali ne. Knox ni samo izjavil, da bo Amerika skupno z Veliko Britanijo premagala države Osi, temveč je napovedal skorajšnjo ofenzivo ameriške vojne mornarice. Dejal je, da 6vobode morja, ki mora biti predpravica Anglije in Amerike, ni mogoče ohraniti samo z obrambo teh morij, in je po njegovem mnenju potrebno, da se iz obrambe preide v napad na kopnem. Izjavil je še, da 6e Združene države ne bodo borile samo na svojih tleh, temveč tudi drugod. Združene države morajo po njegovem, za obrambo Zahodne poloble vzdrževati 6estav oporišč v Atlantskem morju. Tem izjavam, ki so po hujskaški ostrini presegle vse, kar je doslej prišlo k Amerike, pripisujejo v Združenih državah daljnosežen pomen, čudni sklepi na posvetu med Anglijo, Ameriko in Rusijo v Moskvi Rim, 3. okt. s. Posvet med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo v Moskvi je končal svoje delo z običajno resolucijo, katere glavna označba je nejasna in netočna oblika. Trem vladam, ki so bile zastopane na tem posvetu, se je zdelo primerno, da ostanejo pri splošnih^ sklepih. Uradno poročilo pravi, da bodo ugodili skoraj vsem ruskim zahtevam. Ta omejitev v listini, g katero so omenjene tri države prav za prav hotele pokazati čim popolnejšo sporazumnost, je nedvomno zelo pomeiubna. Kar smešna pa je izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je v imenu boljševizma razglasil največja zastopnika kapitalizma, Churchilla in Roosevelta, za največja državnika sveta. Vsi ljudje na petih celinah sveta pa bodo s posmehom sprejeli ugotovitev, da je tudi boljševiška vlada vključena med tiste velike idealne sile, ki se bore za svobodo in neodvisnost omikanega sveta. Novi ukrepi zoper komuniste na Hrvatskem Zagreb, 3. okt. s. Snočnji hrvaški uradni list Prinaša poglavnikov ukrep, po katerem bo nošnje ministrstvo v sporazumu z glavnim poli-c*jskim ravnateljstvom za vsako osebo, ki bi bila H^ita pri atentatih, o katerih se ugotovi, da so Jih povzročili komunisti, takoi ustrelilo deset komunističnih prvakov. Igočno vojno sredstvo fašistovske Italije. Pri izvajanju drznih akcij za ustvaritev ti.tega žepa, v kalnem so bile pokončane in zajete s’ upine, pripadajoče vsaj štirim ruskim divizijam, je ekspedicijski zbor -osegel vojaški uspeh prve <.5te, ki ga je v številkah mogoče povedati takole: nekaj tisoč sovražnikov mrtvih ali ranjenih ter 7000 ujetnikov. Italijanski vojaki, ki so radostni, da so izpolnili svojo dolžnost tako, da lahko vzbujajo ponos vseh Italijanov, zdaj ne kažejo niti najmanjše utrujenosti, temveč so spet v premikanju in merijo na druge važne cilje. Severna Afrika: Ob obali Cirenaike so nemška letala z ognjem iz strojnic prisilila angleško letalo vrste »Blenheim«, da je moralo pristati. Letalo se je nato potopilo. Ostala nemška letala so večkrat zaporedoma napadla vojaške cilje v trdnjavi Tobruk. Sovražnik je izvedel polete nad Benghazi, kjer so bombe poškodovale poslopja, angleška letala so bila tudi nad Džebelom v Cirenaiki, kjer so bombe zadele poljsko bolnišnico. Druga angleška letala so bombardirala Tripoli. Bilo je poškodovanih nekaj zasebnih poslopij in kolonialna bolnišnica. Vzhodna Afrika: V pokrajini Gon-dar se je angleški oddelek skušal približati našim postojankam. Pri tem pa ga je ustavilo naše minsko polje, ki mn je prizadejalo znatne izgube in topniški ogenj ga je razpršil. Angleška letala so preletela in z bombami poškodovala našo prednjo postojanko. Materialna škoda je majhna. Naša letala so v noči na 2. oktober bombardirala letališče Nicosia na Cipru.. V Sicilskem kanalu je sedem na-ših lovcev napadlo skupino osmih angleških le- saj 60 jasno znamenje o pravih načrtih ameriške politike, katere cilj je, polastiti se po sedanji vojni oblasti nad vsem 6vetom. Rio de Janeiro, 3. oktobra, s. Brazilski listi razpravljajo o izjavah ameriškega mornariškega ministra o zagotovitvi ameriške in angleške oblasti nad svetovnimi morji za prihodnjih sto let. Listi pravijo, da ti načrti niso vabljivi niti za tiste države, ki čutijo še kaj nežnosti za Angleže in Amerikance. Toda vsi ti načrti prehajajo dan za dnem vedno bolj v območje ne-možnosti General Pricolo pri maršalu Goeringu Berlin, 3. okt. s. Italijanski državni podtajnik za letalstvo general Pricolo je včeraj z letalom odpotoval iz Berlina v glavni stan maršala Gdringa, vrhovnega poveljnika nemškega letalstva. Številke o nemških letalskih napadih na London Rim, 3. okt 8. Angleške oblasti so te dni objavile podatke o letalskih napadih na London. Ti podatki kažejo, da je angleška prestolnica lani od 7. septembra do 30. novembra imela samo dve noči brez letalskih alarmov. V tem času je nad London priletelo vsako noč povprečno po dvesto nemških letal. Najeilovitejši napad je bil 15. oktobra 1940., pri katerem je sodelovalo 400 nemških letal. Umetna megla za varstvo angleške industrije Stockholm, 2. okt. AS. Londonski dopisnik »Trgovskega tednika« poroča iz Londona, da je angleška javnost zvedela za postopek, ki so ga do sedaj 6krbno prikrivali. Gre namreč za umetno meglo, s katero se že nekaj časa zakrivajo važni Industrijski objekti in tudi cela mesta. Ni še znano, ali bo iznajdba uporabna tudi za širši obseg. General Franco je včeraj sprejel španskega poslanika iz Berlina in imel z njim dolgo posvetovanje. Te dni bo odpotovalo ▼ Nemčijo zastopstvo slovaške policije in orožništva, da se seznani z or-garnizijo nemške policije, ter na ta način poglobi nemško-slovaško sodelovanje. Zadnji Churchillov govor je povzročil živahno kritiko v angleški poslanski zbornici, poroča londonski dopisnik »Aftenbladet«. Govor je naredil vtis, da je Anglija, sedaj bolj kakor kdaj prej, v obrambi. Tudi ni mogel govor prikriti težkoč v zvezi s pošiljanjem orožja v Sovjetsko Rusijo. Veliko potniško letalo ameriške družbe Arramayo Minning je v zraku eksplodiralo ko je letelo preko hribovja pokrajine Recaja. Najbrž je vseh 8 potnikov ubitih. Hitlerjev Glavni stan, 3. okt. Vrhovno nemško poveljstvo objavlja naslednje uradno poročilo: Italijanske čete so pri obkoljevanju in uničenju sovjetskih sil vzhodno od Dnjepra od 28. do 30. septembra zajele nad 8000 ujetnikov in prizadejale sovražniku velike izgube. Na karelijskem bojišču so finske čete včeraj po drznem naskoku z juga in zahoda zavzele Pe-traskoj (Petrozavodsk) na zahodni obali Oneškega jezera, glavno mesto vzhodne Karelije. Bojna letala so tudi v pretekli noči bombardirala vojaške naprave v Moskvi in v Petrograda. tal vrste »Hurricane«. Dve letali sta bili sestreljeni. Na bojišču, Z okt. as. Letaki, ki so 6e udeležili pomorske bitke v srednjem delu Sredozemskega morja, 60 izjavili dopisniku agencije Stefani, da so lov9ka letala imela nalogo izvesti dvoje: spremljati torpedna letala pri njihovih napadih na ladje, ki so prihajale iz Gibraltarja in skušale pluli skozi Sicilski kanal in ščititi edinice italijanske mornarice proti napadom angleških torpednih letal in angleških bombnikov. Prva naloga je bila zaupana letalom, ki niso tako hitra, imajo pa večjo samostojnost, druga naloga pa je bila zaupana letalom, ki imajo nasprotne značilnosti. Predno so torpedna letala dosegla angleško brodovje pri La Galitu, so 6e že dvignila z letalonosilke sovražna lovska letala vrste »Defiant«. Ta letala so skušala ščititi angleško brodovje. Italijanska letala so 6e takoj pustila v dvoboje s sovražnimi lovci. Tako 60 angleška lovska letala morala opustiti ofenzivo in to je dovolilo torpednim letalom, da 60 lahko opravila svoje torp>ediranje. Italijanski lovci so več sto kilometrov proč od svojih oporišč ščitili lastna torpedna letala do zadnjega litra in do zadnje kapljice bencina. Zaradi pomanjkanja bencina, sta se morali dve lovski letali zasilno spustiti na južni strani Sardinije. Vkljub številčni premoči sovražnika 60 italijanska lovska letala sestrelila šest sovražnih lovcev, izgubila pa samo eno. Poleg tega pa so lovska letala tudi uspešno zaščitila lastne vojne ladje. Knez Piemontski na obisku v Genovi Genova, 2. okt AS. Prine Piemontski je *a-sebtio prišel v Genovo, kjer si je v spremstvu lastnikov oblasti ogledal tiste dele mesta, ki so bili zadeti med zadnjimi letalskimi napadi. Nato se je podal v bolnišnico, kjer je obiskal ranjence, pri vsakem se je ustavil in se zanimal za njegovo zdravstveno stanje. Nato se je prine Piemontski podal v bolnišnico San Lorenzo, kjer ga je pri vhodu pozdravil kardinal-nadško! i vsemi cerkvenimi odličniki. Ogledal si je obnovitvena dela in se je ustavil pri izstrelku 381, ki bo ostal na istem mestu, kamor j« padel, v spomin zločinskega angleškega bombardiranja i dne 9. februarja. Princ Piemontski je nato odpotoval iz mesta. Pomen italijanskih nastopov na ruskem bojišču Rim, 3. oktobra, s. Obsežni mednarodni odmev sijajnih uspehov italijanskih divizij na ruskem bojišču je vsemu svetu predočil po-mern, ki ga ima vojaško sodelovanje Italije na protiboljševiški fronti. Italijanska vojska je na drugih bojiščih sedanje vojne imela pre-važno, toda nehvaležno nalogo, da se v raznih presledkih žrtvuje zaradi najvišjih koristi skupne stvari in da s svojo hrabrostjo vrdržuje težo močnejšega orožja. Ta vojska je imela v Rusiji prvič možnost, da se udeleži velike bitke moderne vrste. V teh okoliščinah so italijanske enote dokazale, da imajo nele običajno vojaško hrabrost, temveč da imajo tudi odlično bojno tehniko, najboljšo organizacijo in mogočno oborožitev. Tuji vojaški opazovalci so razumeli vojaški in politični 'pomen tega italijanskega uveljavljanja in so ga pravično poudarili zaradi vsega, kar to sodelovanje za bodočnost vojne pomenu Moralna zmaga pri Uolchefltu Madrid, 3. okt. s. List »Informationes« prinaša uvodnik, posvečen junaškim italijanskim branilcem trdnjave Uolkefit v vzhodni Afriki. List poudarja, da so tam moralno zmagali ti branilci, čeprav so se vdali in da so ti junaški vojaki ponovili italijansko zmagoslavje iz leta 1935, ko se Italija čisto sama ni obotavljala napasti angleški imperij ter njegove oprode. Prva knjiga »Slovenčeve knjižnice«, »Trop brez zvoncev«, ki jo je spisal znaiti pisatelj Janez Jalen, je izšla. — Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Stane le 5 lir. »Slovenčeva knjižnica« bo imela 2i knjig izbrane vsebine, če se nanjo naročite vnaprej, boste dobili knjige dostavljene na dom. — Plačujete lahko mesečno! — Knjižnico naročite pri naših zastopnikih, ki vas obiskujejo ali pa naravnost pri upravi »Slovenske knjižnice« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Visoki Komisar poroča Duceju o položaju v Ljubljanski pokrajini Rim, 3. oktobra, s. Duce je sprejel Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Eksc. Gra-ziolija, ki mu je poročal o političnem in socialnem položaju v novi pokrajini. Položaj je v vseh ozirih odličen. Visoki Komisar je poročal Dnceju tudi o bližnjem začetku velesejma v Ljubljani in o njegovi organizaciji, na katerem bo vlado zastopal minister za korporacije Ekscelenca Ricci. * Zahvale Duceju Rim, 3. okt. s. Za razne sklepe socialnega značaja, sprejete na zadnji ministrski seji, je Duce dobil več zahvalnih brzojavk. Tako se mu je predsednik zveze trgovskega delavstva zahvalil za zakonski odlok glede rodbinskih doklad trgovskemu delavstvu, ki nima nad 2000 lir plače. Predsednik zveze sicilskih kmetov Ge je zahvalil za sklep, fx> katerem bodo pridelovalci olivnega olja doDili za svoje delo po deset kg olja na osebo. Prvaki iz sicilske prestolnice Palerma so poslali zahvalno brzojavko za sklep glede raznih davčnih olajšav pri izboljšanju bivših veleposestev na Siciliji Blaž Lorkovič sprejet pri grofu Cianu Rim, 3. okt. s. Zunanji minister grof Ciano je v navzočnosti tajnika stranke sprejel Blaža Lorkoviža, tam končal. Tedaj se prikažeta dva mlada, toda že precej velika medveda. Sešarek je prvega, samca dobro pogodil, samico pa je Andrej Mihič udaril s 6ekiro po glavi, da st je takoj zvrnila. Junaki so dobili 150 goldinarjev lovske nagrade, meso pa so Kočevci kupili po 5 krajcarjev. Kočevske kunarice so se potem kosale, katera bo pripravila boljšo pečenko. Tudi lepo krzno eo junaki dobro prodali. Bilo je to 1. 1857. Tako je zapisano v »Blatter a us Krain«, 1857. št. 11. Medvedje pa še vedno od časa do časa strašijo po kočevskih gozdovih in de- lajo celo veliko škodo na njivah pod Veliko goro. Sprevodov, kakršnega so imeli 1. 1857., pa v Kočevju zdaj ni, 6aj je dovoljeno na primer leto6 ustreliti največ le dva medveda. Tobaka je na svetu več ko dovolj »Informazione Economica Italiana« pi$e, da se mirno lahko trdi, ne da bi bilo treba navajati statistične podatke, da so zaloge tobaka, ki so na vsem svetu na razpolago, več ko zadostne. Čeprav pridelek »6ladke travce« lansko leto ni bil tako ogromen kot leta 1939., so pošiljke tobaka, ki jih iz Amerike ni bilo, nadomestili 6 pošiljkami iz drugih držav. Nimajo 6amo v Ameriki ogromnih tobačnih zalog, pač pa so tudd v drugih tujih državah več ko zadostne. Drugo vprašanje pa je zdaj, kakšno je razpoloženje med pridelovalci tobaka zaradi tolikšnih sedanjih zalog, zlasti v Ameriki, odkoder zaradi vojne v Evropi ne morejo delati s tobakom takšnih kupčij, kakor so jih prej. Ameriške zaloge ne morejo na evropski trg, za Ameriko 6amo pa jih je preveč. Te vrste blaga je torej vedno več na ameriškem trgu, kar zlasti občutijo ameriški pridelovalci tobaka. Ni več toliko povpraševanja po njem in je temu primerna tudi cena. Tamkajšnji pridelovalci so zato v skrbeh — piše omenjena agencija — in bi bili brez dvoma tudi oni veseli, če bi se vojna v Evropi že enkrat končala, razmere pa se 6pet uredile tako, da bi prihajal na evropski trg znova ameriški tobak. živali pred sodiščem Številni primeri, da so bile tudi živali pred civilnim ali kazenskim sodiščem obsojene Pod naslovom »živalsko pravoznanstvo« je pred mnogimi leti izdal zanimivo in poučno knjigo nek vseučiliški profesor, ki je na vseučilišču v Fisi poučeval civilno pravo. Da pa ne bo kakšnih napačnih razlag, naj brž povemo, da gre pri tem za dolgo vrsto najrazličnejših primerov, v katerih so živali prišle pred civilno ali kazensko sodišče, ki jih je tudi obsodilo, kakor eo »zaslužile«. Znano je, da so v starem in tudi še v srednjem veku razne živali izročali sodišču in jih tudi obsodili, če jih je sodišče sjjoznalo za krive kakšnega »zločina« aili »prestopka«. 2e 6tari hebrejski zakonik je določal, da mora biti vol, ki z rogovi usmrti človeka, kamenjan. Leta 1394. so v Franciji obesili prašiča, ki je požrl malega otroka. Leta 1474. je 6odišče v Baslu obsodilo nekega petelina na smrt na grmadi, ker je strl jajce, leta 1499. pa 60 v Franciji obsodili na smrt z obglavljenjem nekega bika, ki je ubil človeka. Pa ne samo v starem in srednjem veku tudi še danes še dogajajo primeri, ko pride pred sodišče žival in jo tam sodijo ter potem sodbo tudi izvrše prav kakor nad kakšnim človekom. V Brookporiu pri New Yorku naj bi sodišče razsodilo o primeru, ko ie utonil nek otrok. Obtoženec se je imenoval Idahe in je bil — pes. Skočil ie bil dečku, ki se je kopal v nekem prekopu, na hrbet, tako da je otrok zaradi tega utonil. Pes je prišel pred sodišče in bil obsojen na 26 mesecev zapora zaradi »naklepnega umora«. Papagaj — politični demonstrant Nek papagaj na otoku Kreti, ki se je bil naučil vzklikati: »Dol s kraljem, živela republika!«, teh vzklikov tudi še potem, ko 6e je kralj Jurij II vrnil na grški prestol, ni hotel opustiti. Žaradi njih je prišel pred sodišče. Kaznovan je bil s tem, da ni smel več jesti trobelike, pač pa se je moral odslej zadovoljiti s peteršilom, ki so mu ga za kazen dajali me6to druge hrane. Toda, kako naj zahtevamo od teh ubogih živali, da bi upoštevale tako pogoste politične spremembe, kakršne se dogajajo v naj-novej&i dobi! V Londonu je imel nek potujoči igralec opico, ki je znala zapisati svoje ime in piti pivo ali rum kot kakšen star mornar. No, in ta opica je nekoč ugriznila neko deklico. Oče dotične deklice je tožil opjčinega gospodarja. Ta je izjavil, da njegova opica rajše pogine, kakor bi se dala zapreti v ži- valski vrt Sodišče jo je zato obsodilo na smrt. Smrtna obsodba pa nad njo ni bila izvršena, ker se je neka plesalka iz varieteja ponudila, da vzame tisto opico v svoj zasebni zverinjak. Sion, ki je požrl 1400 krofov Slon »Bibo« iz dunajskega cirkusa Busch je pri neki priliki dvignil pokrov velikega zaboja m požrl v nekaj minutah 1400 krofov, ki so bili pripravljeni, da jih razdele otrokom, ki so 6e udeležili neke predstave. Prišlo je do pravde med lastnikom slaščičarne, ki je dotične krofe spekel, in med ravnateljstvom omenjenega dunajskega cirkusa.’ Po dolgi razpravi je prišlo med obema do duhovitega sporazuma, na podlagi katerega se je slon moral prikazati v areni in nositi naokrog pred gledalci v svojem rilcu velik reklamni lepak za oškodovano slaščičarno. Toda živali niso doletevale vedno 6ame nesreče. Bogat posestnik iz Gyora na Madžarskem ie v svoji oporoki zapustil 500.000 pengojev ■ (pci->ližno 2 milijona lir) mestni občini pod pogojem, da bo skrbela za prehrano in primerno bivališče mestnih golobov. Nek pokojnikov vnuk je hotel razveljaviti to oporoko, toda pravdo je izgubil in je moral povrhu še plačati vse pravdne stroške. Tudi psi lahko od strahu ali žalosti osive Londonsko sodišče je dalje obsodilo na 6mrt alzaškega psa »Niggera«, ki je ugriznil tri ljudi. Pred prizivnim sodiščem pa je gosjx>dar tega psa izpovedal, da je ob priliki nekega jx>žara njegov »Nigger« rešil življenje več osebam. Sodišče je to upoštevalo in »Niggrovo« smrtno obsodbo razveljavilo. Ubogi »Nigerček«, kakšen 6trah je moral prestati! Kdo ve, če ni zato postal siv. Izkazalo se je namreč že, da tudi psi osive. Morda kdo tega ne verjame. Pa je res, da veste. Dokazali 60 to v Karlsruhe. Neka psica je tam za nekaj časa odšla od svojih mladičev, ko pa se je vrnila, je našla dva mlada kužka mrtva. Pravijo, da je to nanjo tako učinkovalo, da je v eni sami uri postala čisto bela. Prvi ramazan v Paveličevi Hrvatski Letos bodo muslimani, ki žive na Hrvaškem slovesno praznovali 6voj praznik ramazan, in 6icer prvič, odkar so v neodvisni hrvaški državi. Pri tej priliki bo zagrebški radio imel jx>6ebne slavnostne oddaje. Ena teh bo tudi iz nove mošeje, ki so jo pred nedavnim zgradili v Zagrebu. ČdROUNKd pustolovski roman Brez odlašanja se je komisar podal v poslopje, kjer so bile nameščene ječe in velel, naj mu privedejo Foriera. Jetniku »e je poznalo, da je prebil tri noči brez spanja v ječi.. Komisar ga j* jxrvabil, naj sede in mu začel govoriti z očetovskim glasom: »Najino prvo srečanje je bik) nekoliko viharno. Zaceli ste s tem, da »te mi natvezli cel koš laži. Nato ste povedali nekaj resnice. Toda resnica mora priti V6a na dan. Na ta način si boste pridobili nekaj naklonjenosti. »Da, gospod komisar,« je dejal Forier s slabotnim glasom. »Toda zagotavljam vas, da ga nisem jaz umoril. To vam morem priseči.« »Tudi jaz 6em prepričan o tem, da niste vi morilec. Toda svoje nedolžnosti ne boste dokazali z lažjo, ampak edinole z resnico. Vi pa se na vsak način hočete rešiti na ta način, da nas hočete prepričati, da so laži, ki ste nam jih natvezli, sveta resnica. Dobro ste na primer vedeli, l:aj je v onih papirčkih, katere ste tako skrbno čuvali, toda kljub temu ste me ho-•eli prepričati, da je jedilna soda.« Forier 6e ni zganil. Jasno je bilo, da e bil na to že pripravljen. Komisar pa je ladaljeval: 22 »Ni prvič, da imam opraviti s človekom, ki je vdan kokainu, ki prav za prav ne zasluži več imena človek, ker je postal suženj tega strašnega mamila ...« »Nikakor ne!« je zaklical Forier, ki 60 ga komisarjeve besede zadele. »To ni res!... Lakota je bila temu kriva... Edino le lakota!« Umolknil je in si pogladil razmršene lase. Toda kmalu je zopet začel govoriti. Njegov glas je bil tresoč. »Sam... brez družine... brez sredstev... Moj oče je imel majhno trgovino... Kljub skromnim sredstvom me je poslal v šole... Toda lansko leto ie njegova trgovina projjadla... Izgubil je vse... Umrl je v obupu ... ostal sem sirota... Mati mi je umrla, ko sem bil še majhen ... Nisem vedel, na kakšen način bi mogel nadaljevati svoj študij. Delati se nikoli nisem učil in žal mi je bilo odpovedati se študiju. Toliko bolj, ker 6em bil zadnje leto na univerzi. Vrnil 6em 6e v Pariz, v upanju, da najdem kakino zaposlitev, toda povsod so me odklonili. Nekega večera, bilo je pred tremi meseci, sem se odpravil v Bois de Boulogne. Bil sem popolnoma obupan .. Ta večer mi bo v sramoto vse življenje... Ne, gospod komisar, nikakor nisem vdan kokainu, ni- koli nisem uporabljal tega strupa, toda storil sem nekaj hujšega.« Forier je umolknil in pokril obraz z rokami. Komisar mu je hotel pomagati. Vstal je, 6e mu približal m mu dejal prizanesljivo: »Kaj se ie torej zgodilo oni večer?« AkademiK je zopet povzel besedo. Na obrazu in po glasu se mu je poznalo, kako silno trpi. »Ko sem se sprehajal po drevoredu in mislil na svoje gorje, se je nenadoma ustavil poleg mene nek avtomobil, ki je že dalj časa vozil za menoj, toda jaz se za to prej ni6em zmenil. Ko se je ustavil, 6em presenečen dvignil glavo in nenadoma sem iz notranjščine zaslišal nek debel glas, ki me je jx>klical: »Rymond Forier!« Skoraj sem se prestrašil. Niti sanjati si nisem mogel, da bi me kdo spoznal na tem kraju in v tej nočni temini. Zdelo se mi je še toliko bolj čudno, ker me je glas bil popolnoma neznan. »Kdo ste?« sem vprašal in medtem skušal prodreti temo in spoznati, kdo je neznanec v avtomobilu, ki me je poklical. Mesto da bi mi odgovoril, je neznanec nadaljeval z mojim osebnim opisom. »Rymond Forier, 6in pokojnega Karla, rojen v Belfortu, bivajoč v Parizu, ulica Duroc št. 30, vpisan na univerzi, na kemični fakulteti... Poznam te!« Njegov glas je imel kovinast zvok. Opazil sem, aa ves trepetam. Kako neki me je ta neznanec mogel poznati? Trudil sem 6e, da bi se pomiril in znova vprašal: »Kdo ste vendar?« »Ni važno!« je odvrnil glas iz avtomobila. Nato pa je nadaljeval: »Poznam te... Že nekaj časa 6em pazil nate... Ti 6i eden izmed ljudi, kakršne potrebujem. V plačilo boš imel moje varstvo in mnogo denarja. Pomagal ti bom, da ga boš mogel zaslužiti. Dal ti bom nekaj zavojev, katere boš razpečal. Posamezne zavojčke boš prodajal j>o sto petdeset frankov, od katerih boš polovico dal meni, druga p>olovica pa ostane zate. Delal boš tako kot vsi ostali moji ljudje. Toda, kakor druge, tako bom tudi tebe strogo nadzoroval. Ce me boš skušal ogoljufati glede cene ali, kar je še hujše, če me boš hotel prodati policiji, vedi, da ne uideš mojemu maščevanju. Toda vem, da tega ne boš storil, ker te dobro poznam. Vem, da nisi tako zelo nepošten, da bi me skušal prevariti. Poskrbel pa bom, da se tega ne naučiš na moj račun. Če bi kdaj ne prišel na dogovorjeno mesto in bi 6i 6kušal obdržati ves denar, ne le, da bi ti ne dal nobenega zavoja več, ampak tudi kazni ne uideš. In ta bo vse prej ko majhna. Ali si me razumel?« Nisem vedel, kaj bi odgovoril. Neznanec pa je nadaljeval: »Tu imaš zavoj. V njem je deset malih zavojčkov, katere boš prodal po 6to petdeset frankov vsakega. Čez dva dni mi prinesi ob pol enajstih zvečer semkaj polovico izkupička. Da bom vedel, da prideš ob domenjenem ča6u in da si prodal vse zavojčke, obesi zjutraj ob enajstih na ' s okno belo brisačo.« zel 6em zavoj, katerega 6em komaj oje V; razločil v temi in imel še toliko poguma, da sem vprašal: »Kaj je v zavojčkih?« Neznanec mi je odgovoril s tihim glasom: »Kokain.« Moral bi se upreti in odkloniti. Toda nisem imel jjoguma... Tako me je neznanec zajel v svojo mrežo. Ni mi bilo težko prodati zaupano mi blago. V petek zjutraj sem obesil brisačo na okno, kakor mi je bilo naročeno. Zvečer sem odšel na dogovorjeni sestanek. Dobil sem nov zavoj in sem tudi tega prodal. Pozneje je zavoj postajal vedno večji toda vedno 6e mi je posrečilo, da sem vse razpečal. Zaslužil sem mnogo denarja. Plačal sem takse na univerzi, kupil sem si knjige, poravnal najemnino za sobo in si oskrbel zopet pošteno hrano... Toda zadovoljen le ni6ern bil. Živel sem v neprestanem strahu, da mi policija pride na sled. Toda bil 6em ujet in 6e nisem el več oprostiti.« Jorier je ves skrušen umolknil. »Ali ste imeli mnogo odjemalcev?« »Še precej, čeprav sem šele pred kratkim začel.« »Povejte mi njihova imena.« »Ne morem, gospod komisar.« »Ne morete? Torej jih bom začel naštevati jaz. Postavimo v ta seznam na prvo mesto odvetnika Legroea...« »Re6 je. Toda že cel mesec ni kupil nobenega zavojčka več in tudi prej ga je kupoval v vedno manjših količinah.« »Ali ga je začel mogoče kupovati drugje?« mo|e Za Ljudsko tiskarno v LJnbljanli Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tzhaja vsak delavnik ob 12 J» a H>, « l»i>Mmiit»«