Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico atov. 15. '/• urednikom ao moro govoriti v:»ak dan od 11. do 12. \;ro. Rokopisi ao ne vračajo. Inserati: Šoatstopim potit-vrata 4 kr., pri večkratnora ponavljanji dajo ho Popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak; dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer. Velja za IJublJano v upravnistvu: za colo loto C gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mosoc HO kr., poailjatev na dom velja mesečno 9 kr. voč. Po pošti velja za celo leto 10gl., aa pol lota 6 gld., za čotrtleta2gld. 50 kr. in za joden mesec 85 kr. Stev. 170. V Ljubljani v ponedeljek, 22. septembra 1884. Tedaj I. Kedo je kriv? Čestokrat se pripeti v oni tragikomediji, katero oblastno nazivljamo zgodovino člove-čanstva, da se posreči posameznemu veleumu, pregnanten izraz izumiti resnici, katero je ves narod uže z davna čutil v svojem srci. Beseda jo iznajdena, hipoma se razširja med izobraženim svetom, locus communis postaja — in naposled se skoro bojiš, rabiti jo v javnosti. Nič drugače se ni godilo glasoviti frazi, s kojo jo označil duhovit Francoz neizmerno veljavo mladega zaroda za narodno prihodnost. Kedo izmed nas se ni uže porogljivo nasmehnil obrabljenemu izrazu o „nadi bodočnosti" — in vender je gola, neovržna resnica, da je izgubljen narod, ako se mu mladina ne odgoji v narodnem duhu! In ta vekovita resnica prošinja tudi vsakega slovenskega rodoljuba ! Oziraje se na bolestni čut, kateri se je moral polastiti slehernega narodnj .ka, čitajočega neljubo vest, da se v šolskem letu 1884/85, da-si le začasno, zopet vpolje na ljubljanskih mestnih šolah učni črtež z 1. 1879. z vsemi svojimi posledicami, oziraje se na žaljeni ta čut niti zameriti ne moremo „Slovencu“, da je v sobotni številki prijavil pikri članek z naslovom: „Naj-novejši odlok deželnega šolskega sveta “. Previsoko čislamo veljavno in resno stranko, kateri je „Slovenec“ glasilo, da bi mogli zlobne namene spodtikati besedam vplivnega časnika. Ali ker smo po uradnih virih natančno poučeni o tej zadevi, veže nas dolžnost, popraviti „Slovenčeve“ pomanjkljivosti ter svojemu občinstvu razložiti stvar po vsem objektivno in stvarno, brez nepotrebnega lišpa in umetnega lepotičja. V svesti smo si, da bode vsak nepri-stransk presojevalec se konečno strinjal z našo sodbo, katera se glasi: krivda, da bode pouk na ljudskih šolah ljubljanskega mesta tudi v bodočem šolskem letu še utrakvističen, ni- Listek. Trije bratje. Spisal M. Tonejec-Samostal. (Dalje.) Bili so to fantje, ki so šli iz domače v druge vasi vsak po svojih potih. Zalednikov Pes, sicer prav nemirna žival po noči, se ni •losti brigal za fante pod orehom konec vasi, kor poznal je uže domače ponočnjake, še le ko so odšli je jel lajati, toda skoro je zopet utihnil. Svojo dolžnost je spomnil, da je zarenčal in nekoliko pogledal okrog hiše, ko je slišal kake stopinje. Ali stari dlaki je bilo nekako vse znano, kaj se po noči godi, imel je dober nos in je precej vedel, da se ni bati nevarnosti, če je tudi kedo pritapal po tiho Pod omreženo okno na vrt na to stran. Uže Po hoji je poznal stari Koder človeka, ki je bil vzrok, da so se mati tolikokrat jezili in hudovali, ker jim je nekedo zelnate glave pohodil v zelniku za hišo, spomladni čas pa solato, ko jo jela najlepše rasti. če je Koder Judi nekoliko zagrčal, vender je zopet precej brezskrbno položil glavo na predne nog<5, ko kakor ne zadeva deželnega šolskega sveta in njegovih članov. Deželno šolsko oblastvo se niti za las ni odmaknilo od strogo postavnega stališča, in če „Slovenčev“ sotrudnik trdi, da je deželni šolski sv6t sam „zopet uničil svoje delo", dokazuje s to ne-osnovano trditvijo jedino to, da je i>ereqrinus in Israel. Kako pa je prišlo do naredbe, katera bode sigurno jako neprijetno iznenadila vse narodne kroge? Znano je, da je uže lansko leto deželni šolski svčt v toliko bil ustregel zahtevam ljubljanskega mestnega zastopa, da je na javnih mestnih šolah uvedel slovenščiuo kot učni jezik. Ali ker se je ob jednem zahtevalo, da se ima nemščina uže v prvem razredu poučevati kot obligaten predmet, ugovarjal je mestni zbor, in začetkom tega leta odobril je deželni šolski šolski svčt njega nasvete ter zaukazal, da se ima nemški jezik stoprav od tretjega razreda pričenši sprejeti med obligatne učne predmete. To se je tudi na znanje dalo mestuemu zastopu. Ali s tem stvar vender še ni bila rešena! Bela Ljubljana vender ni čisto slovenska, v njej prebiva nad pet tisoč prebivalcev, kateri se prištevajo nemškemu plemenu ter v isti meri do-našajo svoj delež k mestnemu gospodarstvu kakor njih slovenski someščani; to je naposled faktum, kateri se nc da zanikati z nobenim sofizmom, niti odpraviti s surovim nasilstvom. Na nemški živelj v slovenski stolnici se je pač tudi trebalo ozirati, in to je storilo visoko ministerstvo za nauk in bogočastje, katero je z odlokom z dne 2. marc. 1884, štev. 238, naznanilo deželnemu šolskemu svetu, da sicer odobruje njegove sklepe gledč slovenskih šol, da pa ob jednem kategorično zaukazuje ustanovitev javnega zavoda z nemškim učnim jezikom za otroke nemških starišev. Ob istem času se imajo uživotvoriti učni zavodi obojih kategorij — tako se je glasila koncizna na-redba visokega ministerstva. Po vsem naravno je, da se je deželni je čul glas: „Koder! le tiho bodi, le tiho, saj si priden. Koder, priden, priden!“ Bilo je tudi bolj pametno, da je bila tiho pesja dlaka, vsaj ni nikomur sitnosti napravljala in ne ljudi budila, kateri so radi spali, vsaj nevarnosti ni bilo, ker čulo je več oči, kot samo Kodrove. Počili so trudni vaščanje in okrepčalo jih je dobrodejno spanje, da so mogli zjutraj zopet na delo. Toda nekateri še niso zatisnili oči, ko so se jeli petelini oglašati. To so bili tisti, ki so se pod orehom zbirali zvečer in šli potem vsak po svojih potih. Predno so so prve vežne duri v vasi odprle so pač jeli prihajati ponočnjaki vsak posamezen in po tiho. Uže so je na obnebji dobro moglo razločiti, katera je jutranja, katera zahodna stran, ko je prišel zadnji v vas. Rahlo je škornje izzul in precej je zginil izpod prostega neba ter se zaril na hlevu v seno, kjer mu je bil le kratek čas še za počitek. Zato je pa toliko bolje in toliko bolj trdo spal tako, da so ga morali zjutraj mati večkrat priti klicat, ker se ni mogel precej zbuditi. Če so mu rekli, da naj vstane, je zaspano odgovoril, da uže vstaja, toda spal je še naprej; in zakaj bi no ? saj ga bodo mati radi prišli še klicat, in šolski svčt kot podredjeno oblastvo v vsakem oziru strogo ravnal po določbi naj višje učne uprave. Saj ta naredba, da-si varuje pravico nemških prebivalcev v Ljubljani, vender ob jednem po polnem zadostuje opravičenim terjatvam slovenskega prebivalstva. „Vsakemu svoje“ — proti temu vzvišenemu načelu se do sedaj nikdar ni izustil noben slovensk poštenjak, in če je ministerstvo ustanovo češke šole zaukazalo nemškim razsajalcem v Liber c i, potem sigurno proti slični napravi tudi pri nas ne bode ugovarjal noben trezno-misleč narodnjak v slovenskem osredji. Kaj je bilo tedaj storiti kranjskemu deželnemu šolskemu svetu? Najkrajša pot bi pač bila, da bi takoj zapovedal mestnemu zastopu, da se ima nemška šola otvoriti takoj po počitnicah. Ali ne gled<5 na to, da je vsak „oktroy“ sam po sebi neprijetna, odijozna stvar, — kako preračunati, koliko razredov, oziroma koliko šol da bode treba ljubljanskim Nemcem? V tem oziru je merodajen § 11. drž. šolske novele z 2. maja 1883, in ljubljansko mesto ni bilo dolžno, storiti več, nego se zahteva v tem paragrafu. In deželno šolsko oblastvo se poleg tega ni smelo oddaljevati od dež. šolske novele z 9. marcija 1879, kateri v § 17., alin. 3., izrečno določuje, da ima po-izvedavati in obravnavati glede razširjenja obstoječih in ustanovljenja novih žol okrajni šolski urad, oziroma za Ljubljano mestni šolski svžt. Recimo tedaj, da bi najvišje šolsko oblastvo vojvodine kranjske preziralo to postavno določbo, ustvarilo bi de-janjsko nezakonitost, in upravno sodišče bi lehko brez pomisleka ovrglo in uničilo njegov nepostavni „oktroy“. Stvar je tedaj jasna kakor beli dan. Deželni šolski sv6t je postopal po polnem pravilno, ko je najprej zaukazal mestnemu šolskemu svžtu, d a poizve o številu nemških za šolo godnih in o številu šolo obiskujočih otrok. Stavil je mestnemu šolskemu sv&tu dne 16. junija petero vprašanj ter ga z dopisom 12. jul. v ga bodo tako na glas klicali, da se bode prav gotovo in prav do dobrega zbudil predno bode kosilo na mizi. Kolikor pa se ne more zdaj pri spanji, kar se je zamudilo, vtegniti, se bode uže po dnevi na kak način. Otroci, ki so zapuščeni v revni hišici sami prenočili, so bili zjutraj veseli in dobre volje. Ob pravem času se je zbudil starejši, opravil je kozo in jo je izpustil iz hleva, ko je zatrobil kožar na rog doli na sredi vasi. Ko je živina odšla na pašo, je vzel Matija svojega brata Tončka in šel je z njim k sosedu Govedarju, in dobili so vsi trije otroci tukaj kosilo, mati so jim ga že pripravili. Ker je moral oče otrok zaslužiti, da so imeli kaj živeti, je prosil sosedinje, naj ona pazi na njegovo družino, naj skuha otrokom zjutraj in v poldan, zvečer pa naj se opravi s kruhom in mlekom. Rada je storila dobra žena, kar je mogla, za zapuščence, ki so bili brez matere, ker smilili so se ji in postregla jim je, kolikor je bilo mogoče, čeravno je imela sama mlado družino, in sicer čvetero otrok. Mali Tonček se je tako privadil nove matere, da se je večkrat jokal, ko je moral zvečer od nje in donui spat. Lastnega očeta ni tako poznal, kak|r tujo mater, ker oče je moral biti vedno novič pozval, da ima dotične date izročiti sigurno do 18. jul. t. 1. Na podlagi teh statističnih dat iu oziraje se na postavne določbe je tedaj imel razsoditi deželni šolski svet, ali je potreba nemške ljudske šole v Ljubljani dokazana ter v katerem obsegu se ima izvršiti njena ustanovitev. Do tedaj pa, — in tudi to je bilo naravnost povedano v dotičnih odlokih — se ničesar ne more spremeniti gledč uprave ljubljanskih učilnic. Dokler se bistveni, od ministerstva zapovedani pogoj prenaredbe ne spolni, obdrži učni črtež z leta 1879 svojo pravokrepnost, kajti v vsakem dobro urejenem organizmu se odpravi stari red stoprav tedaj, kader se je vse priredilo, da se upeljejo nove norme. Le ubogih petero vprašanj tedaj, le mrvico statističnih dat od mestnega šolskega svčta, — in pričenši s 15. septembrom 1884 bi se na vseh dosedanjih mestnih šolah uvedla slovenščina kot iz-klj učni učni jezik. Nejevolja se nas polasti, ako pomislimo, da je minulo več nego tri mesece in da do tega trenotka pri deželnem šolskem svetu niti sledu ni teh tako važnih iu pomenljivih statističnih podatkov! Nečemo iskati ostrih izrazov, da bi grajali to čudovito indolentnost, — prepuščamo to nehvaležno delo »Slovenčevemu" sotrudniku, kateri se je ravnokar s toliko srditostjo bil zakadil v deželno šolsko oblastvo, da-si je ta urad, kot celota in po posameznih svojih členih, natančno bil spolnoval vse dolžnosti svojega dostojanstva. „Slovenčevemu* pedagogu se bode karakteristika baje lažje posrečila! Toda, — oglasil se bode nejevoljen čitatelj, — kaj pa je storil šolski odsek v mestnem zastopu, poklicani varuh narodne odgoje, sestavljen iz same elite „Narod“-ovih in »Slovanovih" pristašev? On vsaj se je trudil in prizadeval, da bi ljubljanskemu zarodu, „nadi naše bodočnosti" preskrbel čisto slovenske učilnice! „Neprestrašeni borilci ..." — pst! dragi čitatelj, črevlje z nog in mirno, tiho po prstih! Phrygično pokrivalo ..neskončnega" rodoljubja je vender le za nedeljsko parado, in bolje se počiva pod navadno filistersko ponočno čepico. Tako tudi mestni šolski odsek— spavaj mirno, spavaj tersladko sanjaj o konečni zmagi neupogljivega narodnjaštva! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Slavnostni dnevi na Predarelskem so končani, arelska železnica je otvorena. Lepa in važna za celo monarhijo je bila ta slavnost; trgovini naši odprla se je nova pot, katera bode gotovo mnogo pripomogla k boljšemu materijalnemu blagostanju širne naše carevine. v gorah, kjer je drvaril in oglje kuhal. To je bilo že dolgo časa njegovo delo, njegov zaslužek. Ko mu je žena umrla, so postale potrebe večji in tem bolj je bilo treba pridnemu biti, da je mogel samega sebe in družino preživiti. Najhuje je bilo to, ker ni mogel pri otrocih ostati, ker jih je moral same ali drugim ljudem prepustiti. Za dolgo časa to ne bode moglo biti, ker otroci morajo biti pri starših, toraj, ker nimajo več matere, pri očetu. In to ravno je bilo težavno, ker on zavolj dela ni mogel gore pustiti, otrok pa pri sebi imeti tudi ni mogel, ker bivali so tudi drugi drvarji z njim vred v kolibi. Ali predrugačiti se bode to vender moralo. Te misli so ga večkrat trpinčile in mu spanje jemalo po noči. * * * V saboto večer je bilo, ko so drvarji uže odšli proti domu, kopar pa je ostal sam pri kolibi. Vzel je pripravo in šel je počasi po v debelo in dolgo drevo vsekanih stopnicah na kopo. Nesel je koš »braške" sabo in jo stresel v kopo. Kmalo je dokončal delo; šel jc potem na hribec nekoliko od kopišča, gledal je okrog sebe, ozrl se je zdaj na to, zdaj na ono stran V štajarskem deželnem zboru vršč se pregovori o zjedinjenju slovenskega in konservativnega kluba. Slovenski poslanci zaključili so, da bodo najprej kot gosti prisovstvo-vali razpravam kluba konservativnih poslancev. O zjedinjenju obeh klubov se dogovarjanja še nadaljujejo. Na Dunaji ovršil je krvnik zadno soboto svojo nalogo pri anarhistu Kammererju. Zločinec, kateri je hotel z ropom in ubojstvom reformirati človeško društvo, šel je hladnokrvno smrti v naročje. Zelo zanimivi so podatki, katere je objavil Kammerer v teku vojno-sodbene preiskave o organizaciji anarhistov. Anarhisti ne poznajo imen svojih so-drugov — previdnost, katera da jih čuva izdaje. Ta previdnost je pač karakteristična za zaupanje, katero imajo anarhisti o svojih somišljenikih. V gališkeui deželnem zboru stavil je v zadnji seji grof Dzieduszycki predlog o reformi gališkega ljudskega šolstva. Predlagatelj zahteva nov šolski zakon, kateri bi uredil notranjo organizacijo in učevni črtež ljudskih šol. Danes vrši se razprava o tem predmetu. Skupni izid saborskih volitev na Hrvat-skeui je vender ugodnejši, nego se je pričakovalo. Narodna stranka priborila sije 70 mandatov; ker tudi virilisti glasujejo s to stranko, razpolaga na ta način z dvema tretjinama glasov. Starčevičeva stranka ima 24, neodvisna narodna stranka 13, a divjaki tri mandate. — Sabor sklican je zopet v 30. dan meseca septembra. Tuje dežele. Volitve za nemški državni zbor razpisane so za dan 28. oktobra. Stranke imajo torej še pet tednov časa za volilno agitacijo, kateri čas bodo gotovo dobro upotrebile. Posebno živahna je agitacija od strani središča, katero je postavilo svoje kandidate tudi v okrajih, kjer ima le malo pristašev. Katoliški časopisi rimski objavljajo pismo nekdanjega jezuita patra Curcya, v katerem obsoja vse svoje spise, katere je papež označil kot protivne veri, morali in discipline. Agitacija v severni Albaniji postaja zopet živahna. Ko so namreč albanska plemena zvedela, da namerava sultan dobrovoljno odstopiti njihov terrain Črni Gori, vzbudila se je stara strastna mržnja proti Črnogorcem. Albanci protestujejo proti temu, da bi njihovo zemljišče prišlo pod Črno Goro, a to bode v Carigradu zopet dalo pov6d, da se reguliranje meje, kakor je to določil berolinski kougres, zopet odloži ad calendas graecas. Angleška zaključila je zopet pomnožiti ekspedicijo v Sudan za 3000 mož. General Wol-seley namerava namreč ne samo osloboditi Kartum, nego tudi Suakin in Berber. Vsled tega zahteval je pomnoženje ekspedicijske čete, a roke na križem zadaj na hrbtu. Dolg čas mu je bilo, ni bil rad sam tukaj gori, čeravno mu je sicer kraj ugajal, ali danes mu ni bilo vse povoljno. »Ne ljubi se mi jesti, ne bom si večerje pripravljal, rajši ga bom eno zažgal, pa saj se mi ga tudi posebno ne ljubi," govori kopar in gre nazaj proti kolibi. Višnjevkast dim je šel iz kope in tako lepo naravnost vkvišku, nobenega vetra ni bilo ne od te, ne od druge strani. Mirno je bilo in tiho, kakor bi bilo vse izmrlo v naravi, v bližnji okolici, tako je nastalo, ko so odšli koparjevi tovarši z gore. Po dnevi, še pred dobro uro se je slišalo sekanje sekir v gozdu, pred odhodom in ko so odhajali so še zapeli, da se je razlegalo po smerečji, ali zdaj ni čuti glasu. Tudi žolna ne razbija, ne tolče več po suhih sme-rekali, ne išče več črvičev, škodljive živalice pod kožo bolnih dreves, poiskala si je uže prostora za prenočišče. Pivke ni slišati, ker ne preletuje se več iz enega roba v druzega, vsedla se je uže, kjer bode prenočila. Jastreb, ki se je vozil popoludne v kolobaru visoko v zraku in je zrl bistrim okom na zemljo, da bi zagledal kako miško ali kako kačo v travi ali ob robu na solnčni strani v kamenji, je vojno ministerstvo odobrilo je brez ugovora njegov predlog. Razne vesti. — (Zlato v Rusiji.) Ruski listi poročajo, da so je v Rusiji v 1882. 1. izkopalo zlata za 57 milijonov rubljev. Rusija je jedna prvih držav, kar so tiče dobivanja zlata. Tako na pr. dobiva Avstrija zlata za koma,) 50 milijonov, Amerika za 60 milijonov. — (Tožba za odškodnino.) Daniel Connor v Novem Jorku tožil je lastniko parobroda, kateri se je v meseci aprilu potopil, za 10 000 dolarjev odškodnine, ker sta v valovih našla tudi njegova dva otroka smrt. — (Vojsko stanejo manj ko pitje.) Veliko stanejo evropsko vojske in njih bromo silno teži narodove moči; angleški in ameriški opazovatelji celo trdijo, da nas bodo uničile. Pa kaj je ta teža proti oni, ki jo naklada pijanstvo 1 Belgijski zraernik E. Caudorlior je to dokazal. Belgijska vojska (1883) stano 44 G50 000 frankov; žganja pa so popije trikrat toliko, za 140 000 000 frankov. Vsakovrstnih opojnih pijač se jo uže lota 1881. desetkrat več pognalo po grlu. — Nemško velja njena strašna vojska 500 do 600 000 000 frankov. Ker so pa računa 13,7 litrov žganja in 86 litrov piva vsako leto na vsako glavo nomško, da to svoto 2200 000 000 frankov, ki so izdado za opojila. Nemška nezmernost v pitju jo znana. Belžan pravi: „Pije kakor Nemec." A zmagoviti lavor gre vender lo Belžanom. Ko bi Belžani popili toliko žganja in piva kakor Nemci, izdali bi lo 302000 000 opojnine, tor bi jim ostajalo še 150000 000. A Belžani si to jako pitno slavo ne dado jemati. — Vojni troškovnik Francoske kaže 600 do 700 000 000 frankov. Koliko da Francozi izdado za pijačo, so natanko ne more povedati, ker sami pridelajo mnogo vina in ga sami popijo. Soditi po onih izkazih, kolikor ga prodado, smomo reči, da so več ko trikrat bolj žejni kakor vojo-močni. — Armada Britanije in njeno brodovjo stane 33 000 000 funtov sterlingov. S to svoto gospoduje po vsoh morjih sveta. Ti milijoni, s katerimi vzdržuje svojo moč in oblast po vseh dolili in po vsoh morjih, so le 3/a °nih svot, ki jih Britanska zapije. W. Hoyle jo izračunal, da jo 1. 1882 John Buli v 35 000 000 Stanovnikih zapil 126 251359 funtov stori. — Bolžani in Angleži so si enaki v pitju; pri obeh prido 85 frankov vsako leto na vsako glavo. Toda Belžan dobi za 85 frankov veliko več tekočine ko Anglež, in torej Belžani možujejo, kajti angleški fiskus pobira Vi, belgijski pa le 1/l0 : angleški dobi 740 000 000, belgijski 45 000 000. Ko bi so belgijska vlada ravnala po angleški, dobila bi mosto 45 colih 120000000. Po takoin znosijo Belžani 75000000 v krčmo, ter imajo trikrat toliko krčem ko Britanci, in na eno krčmo pride 45 prebivalcov. Več so tedaj izda za radovoljno samoubojstvo ko za krvavo vojstvo I (Z—v.) tudi dokončal svoje delo, ni ga videti več. Soge, ki so se podile od prvega svita do poznega popoludne doli v bukovem šnmovji ter kričale, posnemale in oponašale kolikor so slišale tujih glasov, da je bil vriš, kakor bi bilo vse drevje oživelo in jelo vpiti, tudi te so potihnile. Le še krekovt se je oglasil zadnjikrat, ko se je preletel iz ene smereke na drugo za prenočevanje bolj pripravno, zadrl se je oni kraj roba, ki je visel proti zahodu in več ni bilo čuti glasu. Kakor bi bilo vse izmrlo v gozdu, tako tiho je nastalo, ko je zašlo solnce, in ko ni bilo več videti rudečih žarkov ne na bližnih gorah, ne na večernem obnebji. Sam je bil kopar, prav sam jo ostal, ne žive duše ni bilo pri njem. Samota pa in tihota vzbudi človeku časi jako žalostno misli, naredi ga žalostnega, čeravno je v lepi naravi. Ima tu priliko človek premišljevati to in ono, ker nobena stvar ga ne moti. Tako so šle tudi koparju različne misli po glavi; podile so 3e ena za drugo, toda bile so vso take, kakeršne rodi skrb, in katere samo zopet rodijo skrbi, misli, ki so dostikrat vzrok, da človek vso noč ne zatisne očesa in zjutraj bolj truden vstane, kakor je zvečer spat šel. (Dalje prihodnjič.) Domače stvari. — (Imenovanja.) Deželni šolski svet kranjski je začasnega učitelja v Trnovem gosp. J. Dimnika imenoval stalnim učiteljem za tretje učiteljsko mesto na ljudski četverorazrednici v Postojini; začasno učiteljico v Kočevji gdč. Heleno Wene-dikter stalno učiteljico za drugo učiteljsko mesto na dvorazredni dokliški Soli v Kočevji; začasnega učitelja v Gorčaricah gosp. Ivana Poznika stalnim učiteljem na tej dvorazredni ljudski šoli in začasnega učitelja v Planini gosp. Antona Pegana stalnim učiteljem na tej jednorazrodnici. — (Visoko c. kr. poljedelsko mini-sterstvo) je podelilo Ivanu Beletu iz Dob na Dolenjskem, za študije na c. kr. enologičnem in po-mologičnem učilišči v Klosterneuburgu državno ustanovo v letnem znesku 300 gold. — (Gospod deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker t-) Danes zjutraj umrl jo po daljšom in mučnem trp-pljenji g. Rajmund Pirker, c. kr. deželni šolski nadzornik. Pokojni jo bil stoprav 56 let star ter jo v svoji zadnji funkciji služboval od leta 1872. Kodor jo imel priliko, opazovati ranjkega v njegovem službovanji, priznavati mu jo moral vztrajno delavnost, živo zanimanje za razvoj njegovemu varstvu izročenoga šolstva tor globok čut za spolno-vanjo službenih dolžnostij. Bil jo pravi vzgled delavnega, marljivega uradnika. Naj v miru počiva! — Pogreb njogov bodo jutri ob polu 5. uri po-poludno; sprovod so bodo pomikal od hišo št. 15 na Poljanah. — (Slovensko glodališče.) V soboto in včeraj priredilo nam jo dramatično društvo dva prijetna večera. Na oder spravilo je izvirno opero »Jamsko Ivanko" in v nji provzole so najboljše pevske moči uloge. Da so je pevski oddelek izvel s posebno preciznostjo, nam skoro omenjati ni treba, kajti znane so nam osebo uže od mnogih drugih nastopov. Kraljica tega večera pa je bila oporna pevka gospa Emilija Gerbičeva, kateri so podarili častilci tudi šopek cvetic V istini smo v zadregi, bi se li izrazili bolj pohvaluo o nje ljubkom kretanji, njo igralski izvežbanosti, ali bi slavili bolj njo milo doneč čist glas, — občinstvo bilo jo kar očarano, ko jo „Ivanka“ (gospa Gerbi-čova) povajoč razodovala liropononjo. Gospa Dragoila Odijova provzela je ta večer iz posebne prijaznosti ulogo „Ljudmilo“ (mati Ivankina) ter so izkazala svoji ulogi po polnem zadostljivo, kakor nam je pač uže znana iz prejšnjih let. Gospod Kocelj „Maligradski vitez* izvršil je, kakor vselej, vzorno svojo ulogo, isto tako je občinstvo mnogo odlikovalo z rokoploskanjem gg. Medena „Kalškoga viteza11 in Štamcarja »Bogomila". Potjo povskega ljubljansko čitalnice bilo jo, kakor vseloj, kader nastopi, izborno. Občinstvo, bilo jo izbrano in blizu da polno na vseh prostorih, pozivalo jo omonjono osobe z rokoploskanjem večkrat na odor. V istini prav hvaležni moramo biti dramatičnemu društvu in igralcem za ta lep večer. Gledališčo počastil je tudi visokorodni gospod deželni predsednik baron Winkler. Pogrešali smo pa, z žalostjo izpovedamo, pri predstavah marsikatero gospodo, katori bi se bili pač vonder lo lehko udeležili, osobito, kor jo bil čisti dohodok predstave namenjen „Narodnemu domu." — (Včorašnja noč) je bila v našem mestu jako nemirna. Pretepov jo bilo mnogo. V Latter-mannovom drevoredu topli so so vojaki; nek podčastnik jo bil tako težko poškodovan,’ da so ga odnesli v .bolnico. Mestne policije zapori so bili donašnjo noč vsi napolnjoni in šo danes je bilo zaradi ponočnega razgrajanja po policiji obsojenih pet osel) na daljši in krajši zapor. — (Zgubil jo) gosp. Ernest Spacok sre-bem medaljon s podobami dveh otrok ter želi, da ga oni, katori ga jo našel, izroči mestni policiji. — (Ukraden) jo bil zadnje dni v Dolgi ulici zlat prstan, vrodon 8 gld. Tatvine je sum-njiva 30 let stara žouska iz Litijo, katoro sedaj P°licija iše0> ,. 7" (P r o t o p) so jo vršil včeraj mod velikanskim škandalom v „Zvozdi“. Provzročila sta ga trgovec P. o. in mogar p § ( kajti protopala sta mizarja K. jn ga j.rvav0 ranya na glavi. Trgovec • , ^odo zaradi surovoga obnašanja imel za- govarjati zaradi žaljonja stražo. — (Tatu) Janeza Rozmana prijela je včeraj na kolodvoru južne železnice policija. Imel je pri sebi 5 gld. denarjev, lepo srebrno uro, patrone za revolver in več druzih rečij. Pri policiji je izpovedal Rozman, da je ukral zemljišneinu posestniku Andreju Sajovicu v Olšovku 34 gld. denarja in za te nov«e nakupil raznovrstne reči, katere so našli pri njem. Policija ga jo izročila deželni sodniji. — (Izpred porotnega sodišča.) V soboto je bila zatožena uže priletna Marijana Rojina hudodelstva požiga, ker je zažgala v Gorenji Šiški poslopje. Zatožena je tajila in porotniki so z 10 proti 2 glasoma zanikali nje krivdo, in bila je zatožona oproščena. — Danes je bil zatožen Jurij Jeras hudodelstva uboja; obravnava pa so je preložila, da se zaslišijo še drugo priče. — (Vzdržljiva priča.) Pri današnji obravnavi proti Juriju Jerasu zaradi hudodelstva uboja imel so jo tudi zaslišati kot priča Miha Traun, lilapoc v Srednjih Gamoljnih. A ta ni hotela ničesar izpovedati, na kar je državnega pravdništva zastopnik g. Pajk prodlagal, naj se odvedo priča v zapor, čemur je sodišče tudi pritrdilo. — (Umrl) jo c.kr. beležnik v Brežicah gospod Karol Sirk dno 15. t. m. po daljšom bolehanji v 45. letu svoje dobe. — (Neprevidnost.) Iz Rakovnika se nam poroča: Posestnikov sin Janez Golar iz Dolenjo Senice vozil je dne 17. t. m. po okrajni cesti mimo gostilnico Marijo Knifičevo ter pustil konja stati na cesti brez nadzorstva. Lačno to kljuse pa si je hotelo zdaj, ko ni bilo gospodarja, privoščiti kaj boljšega; v vrtu rastla je kaj lepa trava. Kljuse poda se, pasoč se, v vrt; tu pa jo bil vodnjak, zadelan z deskami; kljuse pripaše so tu mimo, stopa čez desko nad vodnjakom, deske se udero, kljuse izgine v globini tor si razbije poželjive svoje kosti. Neprevidni Janez Golar ima škode okolo 60 gld. — (Surovost.) Poroča se nam izVižtnarij: Dne 15. t. m. delal jo tu blizu svojo hiše na travniku kolar Pran P., nič ni hudega slutil. Nenadno pa pridirjata proti njemu črovljar Anton in njegov sin Janez Č. tor ga neusmiljeno obdelujeta s sekiro ter mu prizadeneta več ran. Kolar zgrudil se je nezavesten pod udarci na tla; prouesti so ga morali v hišo njegovo, kjer zdaj loži in trpi hudo bolečine. — (Gospod Božidar Raič,) državni poslanec, daroval je kmetskim občinam ptujskim in ptujski čitalnici za „Narodni dom" znesek 200 goldinarjev. — (Klub slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru) izvolil je načelnikom gosp. dr. Dominkuša, njega namestnikom gosp. dr, Radeja in zapisnikarjem gospoda dr. Šuca. — (V prospeh trgovine s sadjem) je osrednji odbor štajarske kmetijsko družbo izposloval od vodstva železnice, da so od dne 15. t. m. na vsaki postaji južno železnice vzprejemajo direktne pošiljatve v severno Nemčijo ter da se vo-zarina po izdatno znižani tarifi preračuni. Iz deželnega zbora. III. seja. V Ljubljani, 19. septembra. (Konec.) Poslanec Obreza poroča o § 1. deželno-od-borovega poročila: »Sklenjene postave" in predlaga, da so isti po polnem odobri, čomur zbor pritrdi. Poslanec Klun poroča o § 8. poročila do-želnega odbora, kateri zadeva šolstvo. Govornik pravi, da jo deželni zbor uže lansko loto sklenil, da se naroči doželnomu odboru, naj se obrne na deželni šolski svet s prošnjo, da se uvode pouk grščine na srednjih šolah na Kranjskem v slovenskem jeziku. Dežolni odbor je to storil na korist domačega šolstva, kajti brezdvojno je, da bode slovenski pouk v grškom jeziku lo na korist slovenski mladini, kakor tu kaže, da je pouk latinščine v slovenskom jeziku bil na veliko korist slo-vonske mladoži. Učenci so se zadnji čas na ljubljanski gimnaziji zel6 pomnožili. Lotos, kakor poročajo časniki, vpisalo so jih je 800, med temi v prvi razred 202, od teh pa le 35 v nemški oddelek, kar pač očividno kaže, kako potrebna je druga slovenska gimnazija. Pri teh okoliščinah je treba, da deželni zbor skrbi, da so potrebne slovensko knjige pripravljeno in da ne poidejo Žopičeve slovensko latinske vaje, katere bode itak treba prenarediti, ker se je uvedla nova latinska slovnica. Govornik misli, da bode deželni odbor izdavanje potrebnih knjig najbolje pospeševal, ako da založniku nekoliko podporo, kajti deželni odbor se ne more pečati z zalaganjem knjig. Poročevalec tedaj predlaga: 1.) Deželnemu odboru se naroči, da se obrne do višjo šolske oblasti s prošnjo, naj se uvede pouk grščino v slovenskom jeziku; 2.) za izdajo grško-slovenske slovnice, za slovensko-latinske in za slovensko-grško vaje dovoli se deželnemu odboru kredita 1000 gld.; 3.) izplačilo 500 gld. knjigarni Kleinmayrjevi in Bambergovi za izdavanje knjig se odobri. Posl. Deschmann so protivi temu predlogu in misli, naj bi to zadevo preudarjal prej še finančni odsek. Kar se tiče izdatkov za srednje šole, nima skrbeti po postavi za nje dežela, ampak država, isto tako za potrebne knjige. Pri glasovanji obveljajo predlogi odseka. Posl. Robič poroča o deželno-odborovem poročilu o točkah „Osebne in splošne zadeve", katore so brez razgovora odobrč. Alojziji Drnovšokovi odpišejo se troški v blaznici za njenega moža v znesku 622 gld. 28 kr.; prošnja učiteljske udove Alojzije Malenšek se ne usliši, Mariji Tokavčič pa dovoli podpora proti temu, da prinese ubožni list; dijaškemu podpornemu društvu v Rudolfovem dovoli se 50 gld. podpore; društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na vseučilišči na Dunaji dovoli so 50 gld. podpore; prošnja podpornoga društva rudarskih akademikov v Ljubnom se no usliši. Poslanec Šukljo poroča o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1883 in nasvetuje, da so odobri. Poslanec Kersnik je pri toj priliki k točki „A. Pravi dohodki" omenil, kako krivično so sev zadnjem letu izterjevale one izza leta 1873 do 1875 zaostalo šolnine, katero se po davkarskili uradih niso repartirale na direktni davek šolskih občin, ki niso kongruentne s katastralnimi občinami, nogo kar na direktni davek onih katastralnih občin, po katorili so so dotične šolo imenovalo. Govornik želi pojasnila, kdo je izumil to drastično sredstvo pobirati zaostaline, katero je vsekako — če tudi koristno in vspešno, — vender-le krivično. Ne-možno je, da bi so posamezni davkoplačevalec, kateri vender ne pogleda vselej, kako se mu je zaračunal vplačani znesek — pritoževal — torej jo treba, da oblasti gledajo, da se ne ukrene kaj krivičnega. Poslanoc dr. Vošnjak brani postopanjo dež. odbora. Res je hudo za posameznika plačati zaostanke, posebno tedaj, ako se je še le kasnojo naselil v dotični občini, a iyem ne gre delati v takem slučaji. Poročovalec Šuklje pravi, da se mu zdi, da g. predgovornik ni dobro razumil g. poslanca Kersnika. Kakor se poročevalcu zdi, se ni Kersnik pritoževal zaradi tega, ker se imajo povrniti ti zaostanki, temveč da je le govoril proti temu, da se izterjava zaostanek ne od šolskih marveč od katastralnih občin. Poročevalec pravi, da ne ve, ali se je to v istini dogodilo, ali odobravati toga nikakor no more, kajti kdo jo iiuol pod 1. 1875 skrb za vzdržavanje šol? Šolske občine in zakon z dno 29. aprila 1873. 1. § 45. podelila jo tudi šolskim občinam pravico, pobirati priklade v to svrho; tedaj meni, da so v tem slučaji lo šolske občine dolžne, vrniti te zaostanke. In če se pogleda v ravno isto lotno poročilo, katero je navajal dr. Vošnjak, vidi se, da so tam izrečno govori o šolskih občinah in ravno tam stoji veliko število občin, zlasti kamoniškega in kočevskega okraja, katere svoji starih dolgov niso plačale. Takih šolskih občin da jo dolga vrsta v ornonjo-nom poročilu in pri vsaki teh občin navedena jo priklada, katera se ji je naložila. Tedaj jo po polnem utemeljeno, kar jo naglašal g. Kersnik. Potom so računski sklep normalno-šolskega zaklada odobri, isto tako računski sklepi ustanovnih zakladov. Posl. Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o § 7 poročila doželnoga odbora in stavi naslodnjo predlogo: 1.) Aktivni zaostanki, kateri so o času računskega sklepa dvojljivi, naj se odpišejo in knjigovodstvo naj jih ima r posebni evidenci, da se isti, ako se razmere dolžnikov spremone, izterjajo. 2.) Za zmanjšanje stanja premoženja se imajo vsako loto odpisati 4°/0 pri imobilijah in 15 °/0 pri inventariii, katero zmanjšanje vrednosti se ima v proračunu vstaviti med potrebščino in se ima odtegniti od premoženja. 3.) Deželnemu odboru se dovoli, da ustanovi dve novi definitivni mesti za paznike druzega razreda. 4.) Deželnemu odboru se dovoli, da stanovanje v zavodu prepusti novo imenovanemu kontrolorju Albinu Poternelu. Se odobri. Posl. Luckmann poroča o proračunu po-silne delavnice za 1. 1885. Skupne potrebščine iznašajo 62 298 gld. 743/4 kr.; pokritje iznaša 56 236 gld.; tedaj je primanjkljaja 7062 gld. 74*/4 kr., kateri se pokrije iz deželnega zaklada. (Odobreno.) Posl. S vet ec poroča v imeuu upravnega odseka o § 5. deželnega odbora in o predlogih deželnega odbora glede odobrenja različnih občinskih priklad, katerim vsem predlogom deželni zbor pritrdi; vzprejme pa tudi posl. Svetca predlog, naj se sl. c. kr, deželna vlada naprosi, da po c. kr. okrajnih glavarstvih deluje na to, da si občini no nalagajo čez mero doklad. Uradna instrukcija deželne blagajnice so spremeni tako, da se prostori po služabniku odpr6 jedno uro prej, prodno so začno uradue uro. O vo-litvi šolskega odseka smo užo poročali. Prihodnja seja jo jutri, 23. t. m Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Bruselj, 22. septembra. „Moniteur“ objavlja novi šolski zakon. Na voglih so nabiti županovi oglasi, v kateri prepoveduje javne pojave, zborovanja ter omeuja, da so komunalne volitve, katere se bodo kmalu vršile, jedino postavno sredstvo, s katerimi naj se bojuje proti šolskemu zakonu. Napolj, 22. septembra. V 24 urah do včeraj do 4. ure popoludne je 280 oseb obolelo in 11G oseb umrlo za kolero. I n o m o s t, 19. septembra. Med včerajšnjo bakljado poklical je cesar oba župana in predstojnika pevskemu društvu k sebi ter se jima globoko ginjen zahvalil za lojalno pojave. Bregenc, 21. septembra. Ob C. uri je bil dvorni obed za 62 oseb; udeležili so se ga iz Švice došli vojvoda parmski, ministerski predsednik, tajni svetniki, poslanci in dostojanstveniki raznih oblastev. Ob polu 9. uri se je cesar odpeljal po arlski železnici. Pri slovesu je obilo zbrana množica navdušeno pozdravljala vladarja. Dunaj , 20. septembra. Anarhista Kam-mererja so danes v jutro obesili. Zagreb, 21. septembra. Volitve so dovršene in po konečnem rezultatu je dobila vladna stranka 70 poslancev, S t a r -čevidijanci 24, nezavisna stranka 13 in 3 poslanci ne pripadajo nobeni stranki. Slednji glasujejo z vlado. Sabor se otvori v 3 0. dan septembra. — Ker ima vlada zase dve tretjini večine, se bode lebko preustrojil saborski red. Zagreb, 21. septembra. Ker so se po noči dogajali izgredi Starčevičijancev, zapovedal jo župan, da se morajo hišne dveri zapreti ob 8. uri, gostilnice ob 11. uri in kavarne ob 12. uri ter prepovedal tudi vsako zbiranje. Bero lin, 20. septembra. Vsled cesarskega ukaza z dnd 18. septembra se bodo volitve v državni zbor vršile v 28. dan oktobra. Rim, 21. septembra. Včeraj je obolelo v kraljestvu 471 oseb in 199 umrlo za kolero, izmed teh so v mestu Napolji 303 osebe obolele in 101 oseba umrla. Napolj, 20. septembra. Od včeraj od 4. ure popoludnč do danes do 4. ure popoludne je 320 oseb obolelo in 194 oseb umrlo. London, 21. septembra. „Pall Mali Ga-zette“ poroča, da je vlada dobila brzojavko od Baringa, da mudir iz Dongole poroča, da je Gordon dvakrat premagal vstajnike ter da se je obsedanje Kartuma v 30. dan avgusta prenehalo. Telegrafično borzno poročilo z dnč 22. septembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................80'80 » » > » srebru..........................81-90 Zlata renta..........................................104'60 5% avstr, renta.........................................95 • 85 Delnice ndrodne banke.................................. 850' — Kreditne delnice....................................... 294 • 60 London 10 lir sterling...................................121-65 20 frankovec............................................. 9-685 Cekini c. kr......................................... 5'78 100 drž. mark.............................................59-65 Uradni glasnik z dnfe 22. septembra. Eks. javne dražbe: V Ljubljani veleposestvo (uknjiženo v deželnih deskah) grofice Liechtenbergove dnž 10. novembra, 15. decembra leta 1884. in 12. ja-nuvarja 1. 1885. — V Novem Mestu zemljišče Fr. Gričarja iz Družinske Vasi dn& 25. sept. Tujci. Dn6 20. septembra. Pri Maliči: Poppelbaum, fabrikant, in Tumeley, trgovec, z Dunaja. — Kronberger, lesni trgovec, iz Budimpešte. — Lochmer, profesor, s soprogo, iz Bakra. — Homma iz Gradca. — Walther, graščak, iz Celja. — Stare z rodbino iz Kamnika. Pri Slonu: Breberin, potovalec, z Dunaja. — Appel-man in Kramer, dijaka, iz Gradca. — Bukounig, kavarnar, iz Reke. — Du Fresne, c. kr. major, iz Gorice. — Kliinan, Mayer in Pogatschnig, enoletni prostovoljci, iz Celovca. — Rupnik, zasebnik, iz Idrije. — Globočnik, c. kr. beležnik, iz Zatičine. — Češnik, trgovec, iz Knežaka. — Ružička, trgovec, iz Selovic. Pri Bavarskem dvoru: Ruper, trgovec, iz Linča. — Pernat, dijak, iz Maribora. — Muri, lesotržec, z Jezera. Pri Južnem kolodvoru: Permoser, posestnik, iz Maribora. — Bezjak, kovač, iz Mozirja. — Dula, posestnik, iz Stor. — Strel, orgljar, iz Gorenjskega. Pri Avstr, carji: Giraldi in Bratogna, namorščak, iz Reke. — Izirc, posestnik, iz Tržiča. TJ mrl i so: Dnč 20. septembra. Anton Blaž, mestnega stražnika sin, 4 1., Poljanska cesta št. 47, jetika. — Rajmund Pirker, c. kr. dež. šolski nadzornik, 56 1., Poljanska cesta št. 15, za rakom v obistih in mehurji. V civilni bolnici: Dn6 19. septembra. Barbara Traven, gostinja, 70 1., kron. črevesni kat&r. Srečke z dn6 20. septembra. Dunaj: 07 82 80 71 33. Gradec: 64 65 85 71 18. Tržil© cene. V Ljubljani 20. septembra: Hektoliter banaškepše-nice velja 8 gld. 8 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 3 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 2 gld. 93 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 68 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjina 68 kr., drobniško po 30 kr. — Piške po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. C c« P Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempo- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm "o-