Izhajajo vsako sredo in saboto. Vel jajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y sredo 11. januaria 1854. Ust Naznanilo težka in mokra, pa tudi preveć pešena in suha ne zastran živinske soli. Krajnska kmetijska družba je 30. novembra p. I. ani: naj bi m se dobi tista zivinska sol, ki jo je ć. k. ministerstvo poslednji čas iz morske soli napravljati ukazalo. deželno poglavarstvo se je ober tudi za mokri žito ni tako dobra 5 emlj pomanjkuje koseni moki zraka pretezki in y pre prosila si. deželno poglavarstvo v Ljublj naznaniti blagovolilo m suhi vode; zrak in voda pa sta kosenici potrebna da razpade in sparstení. Ravno zatega voljo ko šena moka tekne ozimini, ker zimska mokrot jo pripravlj 9 za c mÊÊÊÊKÊÊÊÊÊÊKÊ razpad in sparstenjenje čez zimo* Ravno za tega voljo je košene moke već potreba na težki ? emlj ? nilo zatega voljo bérž do c dezelnega pogla globoko pod brazdo priti in ravno zatega voljo ne sme pre c varstva v Terst in na to je přejelo od Teržaškega . dnarstvenega vodsřva sledeči dopis, ki ga je blagovolilo 31. p.m. na znanje datikmetijskidružbi. Glasi se takole: Dalj tekne ravno tako so skušnje poterdile, da kosena moka <1 v • « I 1 V • • . I tom. kakor konoplj J 1 kem gnojé ž njo tudi pé gersici in krompirju. NaAnglež ? in pomeěanjem sive morske solí s stupo en cjanovo in z ogljenim prahom se je po naj višjem sklep c. tudi P tu in tam et od 15. junia 1851 vsled visocega ukaza dnarstvenega ministerstva od 24. augusta 1853 lirskem primorju od 20. septembra 1853 Gnojí se polje s košeno moko, da se seje z žitom ali drugim sadom vred, ali da se vsejano postupa z njim, kakor z apnom cem itd. 5 pepelom 5 mav začela prodajati zivinska sol, Dunajski cent po 2 fl Kolikor drobnejše je košena moka sphana Po ti ceni se dobiva v c. k. solárii (k. k. Salzver ali zmleta, toliko bolj je ker taka hit g° schleissamt) v P na Istrianskem ta sol brez t pospešuje rast v zemlji. Če se iz kosti od posode, ktero si mora vsak kupec sam preskerbeti. I"ravi aso b je še bolja taka moka, ker ma Tudi je še već sto centov te v Kop (Cap ? v prodajavnici Istria) na prodaj, od kodar dobiti zamore, dokler je je ondi še kaj Ci soba nima nič gnojne moči v sebi in ne pusti vode v košene drobce, da bi zamogli hitro sparsteneti. eve fabrike na bolj Ta živinska olj tedaj pri centu za40krajc Dunaj Košena moka iz Fihtnerj se je popolnoma dobro poterdila po skusnjah 7 kup od une v zgornji Austrii, in tudi zato ne dvomim ? da centov te moke fp ne bo toliko znesla. Za krajnsko deželo je naprosila kmetijska družba nekega tergovca v Ljubljani: naj naroći te soli več skupaj in jo prodaja po kolikor moc ceni. Berž ko jo bode dobil in ko bodemo m jo bo prodaja!, borno to na znanje sorte) popolnoma pognoji en oral (joli) zemlj ali za tri vagane fmecne) posetve, da teh c V • zvedili dali v jjNcvic a htt velja košene moke toliko opravi, kakor 200 cento v nskega gnoj Tako priporoča gnojno moč košene moke, naj prid živinoreje želimo, da bi se tudi v dru z ih kraj i h zakladal kdo s to soljo, ktere bojo kmetovavci radi veliko kupovali, ako bo cena nizka. kemikar prof. Stôckhardt imenovani fabriki se dobi košena moka po sledeči ceni Sorte podobi režene M ^^H H H M za popolno pognojenje enega orala ali moke) veljá Velika gnojna moč košene moke za moke agáne posétve je treba 8 do 10 centov te (Dalje in konec.) 5 Kosena moka je sama po sebi dober gnoj ali se pa primeša živinskemugnoju, guanu, oger sičnim prešam itd. Nekteri se boje, da zgol sama košena moka izpije zemljo, al na Saksonskem so skušnje mnogih kmetovavcov, kteri gnojé 10 let svoje polje zgol s to moko, očitno učile, da Sorte 2. (v podobi živinske moke) velja cent . 30 kr.; oral njive popolnoma pognojiti je je treba 9 do 12 centov. Dobé se v ti fabriki še 3 druge sorte košene moke (poguanjene, z žvepleno kislino pomočene itd.) V ze Vi r» J 9 M JLXyXX JLMJL ne pšenica i ne * ¥ rez ne jec y poželo dovelj ne ajda. Nestevilnih njiv se je pokosilo namesto , in komaj seme se je pridobilo. Le sená je bilo 5 pa dnina je bila silno draga; duinarji so bili i do 35 kr. na dan, s trojno pojedino, J j* J namesto Juvo\ ovarja tudi kot j i Ker pa narod slovenski ; in strukljev ni bilo nikolj dovelj Bog (vsi slavenski j u so ceski leto ce ne bo v V . 1 na priliko 5 jih), ter j prehaja v čisti i v, služka nikjer ni več tace h krajih neizrečena nadloga kot prej primeri štirko slovensko in ogersko-slovenako jii no h in cesarstvo nase cez * __. . w « V . • ... Hamb». zahaj da vina daj letos dobro Za- Odkar roba v Terst vedno h junak Tako je iz J postalo I I Verjetnejše pa V se v -WW— M.*, M ni w u i ^ Kuiiuju ^ no xviot > vuui ponižuje, in Terst je žila našega življenja. Mauj robe je ) da je noriški Slovenec namesto manjši vožnína. Voznikov pa je kot listja in trav y vul 1 vil 1 kakor se današnji dan po raznih se sili pred drugim, eden in nemara bodo kmalo za očitno krajih slovenskih ta žival vse imenuje izgovarjal ul, zgubo pohajali in vozarili po cesti da vlové kak kraj ©1, il. govoriti Po koroških planinah sem še današnji dan čul car za prerevni živež svoje družine. Za odrajtanje davkov ' ni nič ostalo druzega kot nekaj sena, pa se komaj toliko naprezi přižení", „kje pa Tako se vidi, da je ol, ul, st tudi v sanskritu nahajamo jila, kot vol 5 V u 1 nj dobi, kolikor se je nj strosilo v košnji, ker dan krava, kar je gotovo na dan ga v Terst vozijo, kakor da bi hotli morje za znamnje Ilije, da preuHiii vicujo gia&uuta v ^vui, vui, ouu » ujnu. /imuot pa mura uuuii uiovcita, tvuuar se je v poznejsih dôbah razvitja jezika nastalo. Ker elisi, da po ne naj revniših hisah le enkrat na dan jejo predstavlenj glasnika v (vol vul suti z njim. Žalost pa mora obliti člověka, kadar se narod tudi govori vil (Ru o v dostih besedah spre- in tistibart le m kisle ktero vbogajme spro menvajo v í, (postavim kin namesto kon), ter je go sijo Bog pomagaj! Kadar pa kruha manjka y naj bo tudi enkrat govori! il; glasnik l pa je pri koroških milost nar bližnjiša sosedinj tovo ■ M^H^HHH Slovencih euak glasniku v, torej se je il varjalo Krompir je semtertje že dobro pojenjal cr » njiti Le kot i u i IV y rek II > in ime reke I ponemčeno Hier to, kar ime tos sem ga od 20 mernikov přidělal 10 globokih ko 2 pornem ravno Še živí v ustih sloven- zdravega in debelega. Pa skušam tudi že celih 7 let skega naroda današnji dan ta različni * < vorjenj pravo zadeti. Sadil sem «•a »đ 7,iV daj in po i v rahlo Imamo vés na Štajerskem blizo Radgone, kteri gornji cerno, ilovnatno in pešeno zemljo ; gnojil sem mu, pepe _ - __• « « « a « f « t i I V i i « « w « . sosedje pravijo J dolj in sami prebiva pa lil Ivane na lanci in njihov gerb je bik :u n I susil in tudi ne, pořezal sem mu perje o velkem HHHH|HHHHHHHHH|H|HHHHH imajo bika Smarnu in po S. Mihelu ga izkopaval in pokladal jih smehujejo sosedi, in kadar se kakšin sonca na slamo. Iz vsih teh poskusb mislim, da sem vescan zeni, si ne napravijo mo bika iz testa ktereg díl da je treba za zdrav in debel pridelk 1 P za tram obesijo, temoč tudi živega na lanci izbirati zd med veselim krikom in godbo po vesi gonijo ne ga ali I M T V ^ I c e l e g a in p r e d r o b 2 za seme v e n j e- Pa tudi slovenska bsseda kot ol, ul, il, vol, vul, vil y 0 V 5 IV y po me ni toliko n še nahajamo diti 3. ga k večem čez pol zrezanega vsa z god aj d in v pes » k o p a va t l 4 gnoj njivo y ga izkopavati o lepem besed« v obliki g > das Ochsenjoch. Kakor ste si la vremenu, na soncu posušiti, in čisto zbraneg tinski besedi ju ment nm in jugum v sorodnosti tako ig m îg ÍS pomena ola J • V niso nic u la vus, I druzeg i la y Igo nt kakor soimena jula — jil; Is o n t na suhem. nep redrob Posebn pa svetvam y 1 » shraniti i i i ti in ker sku uci tistega sponaša tudi sad. S ? da po semenu se pa dvomim , da bo ek kadaj m J iva, i g a. Čudno je, da na Štajerskem se najdej v razsodil to bolezen. Prišla je k žalosti, odsla bo k vski fari bli v a n c i, I y Ra dg I h o v sledeče sosedne vesi s ) I sro vš a k o y J I Enaka se godi z gnjil praševal po Ipavski do grojídj bendimi sem modre možake iri pre m V koreniki i f 1 imajo svoj razlog historiška gledeval tudi sam, kaj da je ta bolezen imena Igor ? Igo z nosovnicolngo, pervi rusinski , drug sem čul in opazil gotovega. Letos bili al >J malo koroški vajvoda. Na noriških kamníh najdemo lastna gradi nar manj razdj i posebno tišti, ktere sta zrak imena Ih in Ism Rodovine Ih živijo še na prepihala in burj Kranskem in Štajerskem. Ravno ta pomen, kakor zemlje, so bile le malo gnj Terte, ki so se stezale nizko prek pa proti Vinogradom vav. I y i I g ota ima ime reke I od j > pomanj- izhodu lezečim in viharjem zapertim se je škoda prime sano junec, po ravno unem V • kakor jiinoh je po- rila velika. Opomina vredno je da je stalo i i deželah rek Iv dalje lomeju velijo h. Vse te imena najdem v slovenskih j po glej v drugem članku 3 Glej Sa se delo začelo le kmali! Treba celega mož je zdaj, da se kak izversten in priden delà loti, da se vdahne obilni nabiri le en duh Tud£ 12 da med s nano; Qglezko in perzisko vlado je nek spet porav vradni časnik v Teheránu pravi, da se perziska sa terminologu» raznih znanstev bi bilo gledati, od Vodnika pridno osnovano delo se tudi lepo doverši po potrebah sedanjega časa! (Danesnaznanimo le to,da vlada le zato oborožuje, ker je deržava njena sosednja »vitli gg. knez želijo h iter začetek, in da se bode dvéh v vojski zapopadenih vlad. Po tem takem tista zvesto na vse gledalo, da se kolikor moč dobro izgo- zveza med ko in perzisko vlado tovi delo. Vred.) zadnjem listu se je po tiskarnem pogrešku pisalo turske) niso gotova Dansk m dska vlada ste oklicale, da Novičar iz mnogih krajev Dunajskému družtvu, ki izdaja podačoe bukve za se ne bote vstopile na m nila kakošna vojska vneti b stran » ako se uteg Tista sodba zoper strica gorskega kneza in njegove tovario je bila omiko ljudstva, so podarili presv. cesar Ferdinand scer sklenjena, pa ne razgl lep pripomoček v dnarju, ravno tako tudi svitli na dvoj- zbor v Lond AngležLi deržavni voda Joan in več druzih imenitnih mož. se bo pričel 31. dan t. m Ze se je na bralo v Terstu za revne Istriance dokaj milodarov » se več pa jih bo treba. Na Dunaji se v podonav Hruševe peške skih predmestjih boje vsaki dan bude povodnji 9 ker struga Donave je zabasana z ledom. letosnjega leta se bo začelo 1. sušca. Sreckanje za rekrute p0 2 gold, bokal nakupuje gosp. dr. S trupi na vertu kmetijske družba V Galicii y če so lepe in ne na péči posušene ponehuje goveja kuga; poginilo je dosihmal 429 goved od 627, ki so zbolele za to kugo, 12 so jih pobili, ozdravilo se jih je 121 , še bolnih je sedaj 65. — Na Ogerskem bojo začeli napravljati občinske žitne hranilnice, perva bo v Peštu. — Med rusovskoin zedinjeno francozko-angležko vlado so zavolj Tur-čije strane zdaj tako napete, da se vsak dan mora zadnji sklep prićakovati : ali bo vojska ali mir med njimi. Skriti so prihodnji časi Prerokovanje Kakšno bo le novo leto, Kaj bo dal prihodnji cas? To spoznati, Žapravljivcov premoženje Prerokvati 9 Pac rés mika nas. » Manjsi bo , dolgov pa vec Kdor popiva. Se naliva : Ta odžene srećo preč. Kupci bojo bogateli, y Gotovo je sedaj, da ste angležka in francozka vlada svojim barkam ukazale odriniti v černo morje 9 da se ubrani Sedaj je kakor francozki minister unanjih oprav pravi nov napad rusovskih vojnih bark na turške. tedaj važno vprašanje: kako bo rusovski car sprejel to silo in kako bo odgovoril na predloge Duuajske konferencije in Carigradske sklepe. Do 15. t. m. se pri-čakuje odgovor cara. Med tem maršira zmiraj več ru-sovske armade v Moldavo in Vlahijo, in neprenehoma se delajo okopi poleg Bukurešta. Do 29. dec. je pri- marširalo Osten-Sakenovega kardela že 40.000 mož. Da so Turki Rasom Karakal vzeli, se terdi zdaj od več strani; vradni rusovski razglasi pa ne omenijo še nič od te bitve. Druga majhna bitev je bila 31. decembra Mladim bo se kdaj godilo, pri Osestanu blizo Kalafata; turšk eskadron se je po- Ko ravnajo s starimi Lét število znano ni; V nje pogledat', Kaj povedať, Vender nemogoče ni. Mir ostane med zakonskim In edinost zgolj povsod: Mož zanašaj In prenašaj, Zena molcí, krotka bod ! Starišii kakor dete malo Tako bo veliko tud, Poslušljivo In marljivo Plača enkrat staršem trud. r 9 Pa z dobickom malim le Da V posili Vec dobili, Tud to malo berž zgubé. Pridni kmet bo že še shajal, Zivel brez pomanjkanja: Kaj prihranil In ubránil 9 Se nagote, stradanja. Pridnim , umnim rokodelcem Delà manjkalo ne bo Kdor slepari, 9 Delo kvari 9 Moj ster skaza stradal bo. 9 Vsim poštenim in pravičnim Dobro imé ostalo bo ; dal proti ti mali vasi sledit stan rusovske posadke in je nje prednje straže napadel, kar skoči ondašnji rusovski bataljon na noge in zapodi turške konjike nazaj 9 da je Kdor sovraži Te in draži, . gorje mu stare dní Al laznjivec Goljufivec Kot je bil. slepar še bo. 10 mertvih na bojiscu oblezalo, nekoliko pa so jih zajeli. V mali Valahii je vstalo več kmetov za Torke na noge, pa Rusi so kmalo zaterli to vstajo. Tudi Carigrad je zdaj spet miren, čeravno softi natihoma širijo plamen vojske. Kakor Turki so tudi Rusi vsi nadušeni za ,?8vetoa vojsko, in rusovski čaeniki naznanjajo vse-skozi dařila, ki jih pokladajo domoljubi na oltar domovine. V morski bitvi pri Sinopi se je slišal mnogokrat AI pobožnim v novem letu 9 Nic se bati treba ni Bog še čuje In daruje Milost in pomoč vse dní. J. Burja Pogovori vrednišťva Starému Krajncu": Mocno nas je razveselila pesmica rusovski narodni pregovor: „dvuh smrtej nebivat 99 9 odnoj Vaša za novo leto, ker vidimo iz nje 9 da „Novice"4 imaj o zares neminovat", to je, „dvéh smerti ni, eni pa ne boš všel"; zares je ta prislovica dober pripomocek proti smert-nemu strahu v boju! Zmiraj očitniši je, da v S erb i i nima rusovska vlada vsih serc; tudi v Kragujevac sv. Andreja molilo še delà dosto podučiti vse uka potrebne. Le to prosimo, potem bomo „pesmico" natisnili naznanite pravo ime svoje; pot v „Novícah", da bo slišal da nam pervo se je kakor v Belogradu na praznik za sultana, ne pa za cara rusovskega; topovi so na svet po vse m Slovenskem: kako nekteri „tiči" pojó na Krajnskem. — Gosp. dopisniku iz P. : Bodemo natisnili, kadar prejmemo vse ; toda prosimo le točne dokaze, da ni resnica to, kar se je prigovarjalo. Naročila bodemo izgotovili, naznanite nam prebivališče svoje da znanjali slovesnost deleč krog in krog; reklo se je so le poskušali nove topove. „Serbski dnevnik" pravi, da se zoper to poskušnjo ne more scer nie rêci, ven- ■H ■■ ^H^H M Stan kursa na Dunaji 9. januaria 1854. bila znaia biti tudi na dan sv. Nikolaja. V Belogradu je Rusom vdana serbska stranka praznovala na dan sv. Nikolaja slovesno službo božjo, v kteri se je molilo za rusovskega cara Nikolaja in pela pesem: ..da Obligacije deržavnega dolga i 5 4 4 3 27 0 0 2 » )) 5 8 r> 2 » 91'/ 80 72 55 46 fl bi zmagal vrage svoje » . Francozki in angležki poroč-nik pa sta berž protestirala zoper to početje. Razpertje Oblig. 5% od leta 1851 B 109 '/2 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 88 Zajemi od leta 1834 3Î 99 1839 227 131 99 99 99 99 55 99 55 55 Esterhaz. srećke po 40 fl. 77 fl. Windišgrac. „ „ 20 „ 26 \ „ Waldštein. „ „ 20., 28 „ Keglevičeve „ „ 10 „ 10'/4 „ Cesarski cekini......5 fl. 32 Napoleondor (20frankov) . 9 fl. Suverendor.......16 fl. Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. . 20 fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar ia založnik : Jozef Blasnik