Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 131 LJubljana, petek 3. junija 1927 Cena 2 Din is; 'maja oa 4. »jutraj. s= š>tanc .ncsečno Din 25-—, za ino-lemstvo Din dO-— neobvezno. Oglasi 00 tarifa. Ura d ni Stvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 207» in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vra&ajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. — Telefon St. 2036. iDseraini oddelek; LJubljana, Prešei-nova ulica št. 4. — Telefon št. 245* Podružnici. Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241 Ljubljana, 3. junija. zic';e sta še poglobila vtis, ki ga ie napravilo Venizelosovo pismo. Poročilo, ki so ga prinesli nekateri listi, češ da je bilo nasveto-vano Venizelosu, naj zapusti Grčiio ie brez pc-dlage. Na Grškem vlada pnpoln red. Izredno zasedanje poljskega sejma Varšava, 2. junija, d. Po mnenju politič« nih krogov se bo sestal sejm šc v pni po« iovici junija k izrednemu zasedanju. Na dnevnem redu tega zasedanja je med dru« gim sprememba ustave v smislu, da se lah« ko sejm razpusti na lastno inicijativo, na« dalje zakon, s katerim se odvzema voja« širim osebam volilna pravica, več zakonskih načrtov glede samouprave in končno za« kon o spremembi volilnega reda. Razen te« ga naj bi obe zbornici izvedli revizijo več dekretov predsednika republike, med dru« gim tudi dekret o spremembi tiskovnega zakona. Vlada namerava pri tej priliki pred lagati uvedbo novih davkov in ratifikacijo inozemskih posojil. Danes nepreklicno zadnjikrat ; ob 4 7 In S. uri $ IO. in IV. del (koncc) | senzacijonalneea kriminal velefilm? f Htša skrivnosti \ V glavni vlog' Ivan Možuhin in Z Nlkola Kolin znamenita ruska £ imetnika. t Telefon 2730. KINO DVOR. | Pri vseh preds'avah umetniški orkester £ MIMIIM>III»IIIIM»»HIMIIMMH>I Zborovanje učiteljstva meščanskih šol v Ljnbljani Učiteljstvo in skavtska vzgoja. 2. junija ob 9. uri dopoldne je zboroval ljubljanski odsek društva učiteljev mešč. šol, katerega se je udeležilo okoli 90 učiteljev, zastopane so bile vse šole ljubljanske oblasii. Dnevni red je obsegal zanimivo predavanje g. Pavla Ku-naverja o skavitski vzgoji, poročilo predsednika g. Hočevarja o tekočih društvenih zadevah in slučajnosti. Predavanje se je vršilo v dvorani kina Ideal ter je želo obilo priznanja. Navzoči so se za Idejo skavtizma tako navdušili, da si bo Sivi volk z lahkoto vzgojil voditelje bodočega slovenskega skavtizma. Predsednik je izčrpno poročal o tem, kaj je društvo storilo od zadnjega jesenskega zborovanja in kaj je tudi doseglo. Upa, da bodo za eno leto nazaj zaostale nagrade za nadure skoro izplačane; doseglo se je, da imajo absolventi dvoraz-rednih trgovskih šol, ki so pred vstopom v to šolo dokončali meščansko šolo, pravico na skrajšani rok, kakor oni, ki so dovršili 4 razrede nižje srednje šole: izposlovala se je odločba, da imajo učitelji z izpitom za meščan, šole prednost pri pouku na obrtno-nadalje-valnih šolah, katerih vodje naj so ravnatelji mešč. šol. Udeleženci so dobili navodila za poset kongresa, ki se vrši letos v Osijelu v prvih dneh julija. Slovenci zapojo na grobu vladike Stross-maj-eria žalostinke. Delegati bodo gostje sedanjega škofa v Djakovem Aksa-moviča. Volitve v disciplinsko sodišče so se z ozirom na meščan, šole vršile v Mariboru popolnoma drugače kot v Ljubljani. Velika župana sta tozadevno uredbo tolmačila vsak po svoje in zato ni dognano. kaj je pravilno. Storili so se koraki, da se to dožene. Pedagogični odsek je zboroval v Zagrebu in končno-veljavno revidiral »učne načrte za enotno mešč. šolo. Zakon o mešč. šolah je bil že pred finančno komisijo in stoji zadeva za enkrat ugodno. Z ustanavljanjem mešč. šol se je pričelo že v samem Beogradu, kjer se ustanovi šola kot vadniška šola za poslušalce višje ped. šole v Beogradu. Rednega člana v «Prosvetnem savetu» društvo ne more dobiti, dokler se pravila ne izpremene. Slučajnosti so prinesle zanimivo debato o uredbi krajevnih šolskih odborov, ki ne upošteva v zadostni meri položaja meščan, šol. To naj se izpopolni s pravilnikom. Prosvetna uprava se naprosi, da poskrbi pravočasno za namestitev učiteljev v novem šolskem letu. Ko se je rešilo še par malenkosti, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje z zalivalo za vneto sodelovanje. Popoldne so si zborovalci ogledali razstavo «Po-grnjenili miz» in imeli prijateljski sestanek na vrtu v Zvezdi. Še nekaj o pogrnjenih mizah Radi tako neusmiljeno pičlo odmerjenega prostora moramo tudi danes izpustiti podroben opis posameznih res krasno aranžiranih miz razstave, ki so jo po ideji in pod vodstvom v estetskih vprašanjih mojstrsko verzirane gospe dr. Majaronove priredile članice »Atene«. Rafinirani okus gospe dr. Majaronove najlepše dokazuje, da je zbiranje umetnin, starih in modernih, najboljša šola dobrega okusa. Za izložbo je ta dama posebno srečno izbrala tak materija!, ki ni ravno dragocen in je dosegljiv skoro še vsaki dami. Navadno s temnomodrimi ali rjavimi cveticami in pokrajinami okrašeni «tržaški» porcelan, kakor so nekdaj imenovali to posodo iz Wedgwooda, pri nas še ni redek, saj so posamezni krožniki in skle-dice skoro že v vsaki družini. Lepa miza, stoli, prt in dekoracija mize s popolnim servizom za šest oseb, kar je pa že rariteta, se dojmi gledalca najbolj domače. Zato bi za naše razmere ravno tej vzorni mizi prisodil nagrado radi njene estetsko-vzgojne moči, ki deluje na vse obiskovalce. Prirediteljice in obiskovalke izložbe je pa posebno prijetno presenetila tudi aktivna udeležba gospe Kalafatovičeve, soproge našega divizijonarja, ki je na mali mizici uredila vse za krstno slavo potrebna jedila, posodo, blagoslovljeno vodo in svečo po vseh pravilih častitljivega običaja naših bratov. Visok nivo okusa naših dam se pa najjasnejše zrcali v mizicah v biderma-jerskem stilu, ki so jih z vsem rafinma-nom kulturnohistoričnega študija in dobrega okusa komponirale gospe dr. Šu-bičeva (slog), dr. Zorčeva (kulturnohi-storična pravilnost), dr. Vrančičeva (harmonija barv), Gorjup-Roblekova (pri mizici s češnjami vporaba le zlate in rdeče barve), gospa Jagrova (plemenitost materijala in dekora) in druge udeleženke. Največjo pohvalo pa gotovo zasluži požrtvovalnost simpatične gospe Sku-škove, ki je pokazala za čaj pripravljeno sobo z vso opravo in za nas nerazumljivimi simboli z vsem rafinmanom visoko razvitega okusa svoje japonske domovine. Vso pravljično vsebino svoje izložbe bo ljubeznjiva gospa raztol-mačila sama pri današnjem koncertu ob zaključku razstave. K drugemu delu našega včerajšnjega poročila d oda jemo še to, da so članice «Atene» izvolile nov upravni odbor: predsednica F. Tavčarjeva, podpredsednica M. Wessnerjeva, tajnica I. M. Kroftova, tajnica II. M. Zirovnikova, blagajničarka I. I. Bogadyjeva, blagaj-ničarka II. M. Šušteršičeva, gospodarica I. M. Mlejnikova, gospodarica II. M. Gašperlinova, zapisnikarca A. Janeži-čeva, odbornice: Milka Bahovčeva, H. Feriinčeva, A. Hudovernikova, V. Ke-Ieminova, F. Majaronova, A. Neben-fiihrerjeva, T. Novakovičeva, A. Štebi- jeva, N. Vrančičeva, pregledovalki računov: A. Mahkotova, M. Milčinska in tehnični odbor: 1.) otroško igrišče: M. Potokarjeva, 2.) ortopedski zavod: I. Svetličeva, 3.) telovadni odsek: M. Švigljeva, N. Vrančičeva, 4.) plesni odsek: T. Novakovičeva, K. Šaplova, L. Turkova, 5.) lah-ko-atletični odsek: O. Polakova, 6.) ha-zena-odsek: V. Jančigajeva, 7.) tennis-odsek: Z. Janežičeva, 8.) marijonetno gledališče: M. Bahovčeva, H. Feriinčeva, M. Golubičeva, A. Nebenfiihrerjeva, Škerl-Medvedova, 9.) prosvetni odsek: V. Baltičeva. W. Gorčeva, I. Turkova, 10.) uprava igrišč: H. Pajničeva. Kotiček razstave z mizico s češnjami in likerjem. Za krstno slavo pogrnjena miza, ki jo je pripravila gospa soproga divizijonarja Kalafatoviča. Nesreča s konji žkioci je vozil ko&jaž Kolinske tovarne, Bivic Vid s polja v bližini Sv. Križa s senom vrhano naložen voz proti tovarni. V bližini pokopališča Sv. Križa mu jer v tem času pridrvel nasproti motociklist, nakar so se konji splašili. Kočijaž je poskušal zadržati splašena konja, kar pa se mu ni posrečilo. Splašena konja sta voz tako nesrečno zapeljala s poti v jarek, da je zadnje kolo »povozilo kočijaža in mu prizadejalo teža-e rane na nogah in na telesu. Ponesrečeni Bivic je bil pozneje prepeljan v bolnico. kjer so ugotovili težje notranje poškodbe. nesreča po železniški progi Včeraj ob 12.30 je bila rešilna postaja obveščena, da pripelje opoldanski vlak iz Kamnika težko ranjeno ženico, ki se je ponesrečila na železniški progi v bližini Domžail. Rešilni avito je prihitel takoj na gorenjski kolodvor, kjer je prevzel težko ranjeno približno 50. let staro Marijo Ustnik, in jo v težkem stanju prepeljal v splošni oddelek bolnice. Uradujoči zdravnik dr. Kjnamarič jc kmalu uvide!, da so poškodbe take narave, da ra misliti na rešitev. Ustnik ova je bila ves čas v nezavesti. Intela je težke kontuzije na glavi in druge rane na rokah in po telesu. Ženica je imela pretresene možgane in je pol ure po sprejemu v bolnico izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico radi nadaljne so>dne preiskave. Kakor izvemo, se je nesreča v bližini Domžal pripetila na ta način, da je pokojna Ustnik hodila po železniški progi, ne da bi pazila na prihod vlaka. Ko je pridrvel vlak do Ustnikove. jo je zagrabil in z vso silo treščil na tla. Ustaikova je pri tem padcu dobila težke poškodbe na glavi in po telesu. Vlakovodja je ustavil vlak, naložil ponesrečenko v službeni voz ter io prepeljal v Ljubljano, kamor je že bila nesreča prijavljena rešilni postaji. (Tudi ta slučaj priča, kako lahkomiselno ravnajo zlasti osebe na deželi, ki se ne ravnajo po predpisih in hodijo deloma po železniški progi, deloma čez progo, ne da bi pazili na predpise in upoštevali dovoljene prehode. Nova lepota Kamniške Bistrice Kamniška podružnica SPD je pred dnevi dovršila delo, ki bo gotovo razvesdilo vse obiskovalce in prijatelje Kamniške Bistrice. Tesen v Predoslju, kjer Bistrica šumi v ozki iskalni razpoki, je bila dosedaj nepri-stopna ter 9i edino s prirodnega mostu mogel pogledati vanjo. Slap, po katerem voda pada v mali Predoselj, pa se sploh ni videl. Sedaj je zgrajena steza, ki vodi od prirodnega mostu navzdol po desnem bregu Bistrice do doljnega vhoda v Predoselj. tam po brvi prekorači vodo in potem vodi po slikoviti galeriji ob sivi skalnati stezi po levem bregu do slapa. Odtod gre po drugi brvi tik nad slapom čez Bistrico in potem zopet po desnem bregu po dobro zavarovani stezi navzdol do brvi pod slapom. Tu vnovič prekorači vodo in se po stezi spoji s turistovsko potjo. Pogled z gornje brvi v tesen Predos-Ija in tolmune je zelo slikovit, ravno tako tudi prehod po galeriji, najlepši pa je pogled * srednje brvi na slap in v razpoko, po kateri hiti voda izpod slapa na prosto. Kamniška podružnica priredi slavnostno otvoritev nove poti in galerije na nedeljo, 12. junija. Zunanji udeleženci pridejo s prvim jutranjim vlakom v Kamnik. Vozil bo tudi avto do Stahovce s ceno 8 Din za osebo. Zbirališče bo na Kopišču. Od tod odidejo udeleženci po novi prijazni stezi ves čas tik ob vodi do dolnje brvi pod slapom, dalje po novi stezi na slap in na galerijo, kjer bo Kamniška podružnica pozdravila goste, na kar bo odhod čez prirodni most proti bistri-šiki koči. Tu bo maša v kapelici in nato prosta zabava pri kočL Sodeloval bo tamburaški zbor društva »Edinosti«. Povratek poljuben, ob 18. pa se udeleženci sestanejo še v restavraciji Društvenega doma v Kamniku. Železniška nesreča na Ptujskem polju Sv. Marjeta pri Moškanjcih, 2. junija Danes popoldne ob 16.30 se je na progi med postajo Vel. Nedelja in Osluševci pri čuvajnici Trgovišče dogodila težka železniška nesreča, ki hi kmalu zahtevala tri človeške žrtve. Posestnik Franc Podplat-nlk iz Cvetkov se je peljal z vozom v vinograd. Z njim je Ml njegov oče in njegov 41etni otrok. Pred prehodom čez železniško progo ni paziJ na vtlak, ki je prihajal od Velike Nedelje. Zapornice je namreč železniška uprava pred par leti odstranila, mesto tega pa sc daje znamenje, ki ga je voznik preslišal. Šele ko je bil z vozom na progi, je opazil nevarnost, ki je pretila in ki se ji ni mogel več izogniti. Vlak se je zadel ob zadnji del voza in ga popolnoma razbil. Posestnik Podplatnik. njegov oče in otrok so zlefteli na breg poleg proge. Vsi trije so dobili težke zunanje in notranje poškodbe. Podplatnik ima močno krvavečo ramo na glavi, njegovemu očetu je zlomilo roko in nogo in je obležal nezavesten. Tudi otrok je bil močno poškodovan. Vsi trije so bili naloženi v službeni voz in prepeljani v bolnico v Ptuju. Banditstvo ali nevarna šala? Pišejo nam: V četrtek, dne 26. maja t. 1. se je vračalo pevsko društvo »Sava« iz Ljubljane s svojega izleta fla Sveto goro preko St. Lamipreta na železniško postajo Savo. V trenotku, ko je večina družbe že bila v Št. Lampretu, je počil par strelja-jev pod Št. Lampretom strel, ki je bil po vsej verjetnosti namenoma iz zasede oddan na zaostalega člana družbe g. P. D. Po rezkem zvoku strela in ostrem žvižgu krogle, ki je letela tik nad gjavo imenovanega se da sklepati, da je bil strel oddan iz vojaške puške. Nekateri člani izlet-ne družbe so opazili nekaj minut pred oddanim strelom sumljivega moškega, ki se namenoma ni posluževal javnega pota. Zdelo se je kot da se hoče izogniti njemu nasproti prihajajoči družbi in da se mu silno mudi čim prej priti v zatišje grmovja na bregu. Jopič ie imel obešen le čez eno ramo in zdelo se je, kakor da bi nekaj skrival pod njim. Gostilničar v Št. Lampretu je po opisu imenovane sumljive osebe izjavil, da je to bržkone neznani tujec, ki se Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: «Ti in jaz». Predstava po gkx bok o znižanih enotnih cenah. Izv. Nedelja, 5.: «Mnogo hrupa za nič». Izven. Znižane cene. Pondeljek, 6.: aPegica mojega srcao. Izv. Globoko znižane cene. Torek, 7.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Petek. 3.: Zaprto. Sobota, 4.: «rPri belem konjičku*. C Zad> njikrat. Nedelja, 5.: ob 15.: «Scampolo». Kuponi. Znižane cene. Abonenti popust pri dnev« ni blagajni. Abonente reda D, ki se predstave pod taktirko ka-pelnika Neffata. s tenoristom Tomičem iz Beograda in in cCosi fan tutte«. Velikanski uspeh tenorista Rijavca v Berlinu Naš slovenski rojak, tenorist Josip Rija-vec je v nedeljo zvečer nastopil prvič v Berlinu. Pel je ulogo Cavoradossija v Puccinije-vi i Jože. Namenila sem se. da povem resnico, ne morem več tajiti. Zato bom zahtevala duhovnika, da se izpovem in očistim dušo, ker mene vest peče. da ne morem več prenašati in tajiti, zakaj bi jaz trpela za druge ljudi. Povedala bom resnico, kako se je zgodilo z Micko, da ne bodo še nedolžne živali krive mesto Tebe! Te še enkrart zadnjič pozdravim Tvoja nekdanja Micka!« To pismo je bilo napisano že pred 30. junijem 1926 komaj 14 dni po obsodbi. Pismo dokazuje. da je bil Josip Kokolj sostorilec in da je imel kot ljubimec Marije Stajner interes na odstranitvi stare nadležne žemcc. Priče potrjujejo, da je starko strašno črti! in da ji je ponovno grozil s smrtjo. Dejanski stan prve porotne razprave in sedanje obtožnice je sledeči t Josip Kokolj, Marija Stajner in njen s;n Josip Stajner so zvečer, dne 2 7. m ar ca 1926 v Kasa-zah. občina Petrovče. umorili v skupnem dogovorjenem namenu 701etno prevžitkari-co Marijo Selmajster. Mati in sin sta držala Stanko za roke in noge, Kokolj pa jo ie udaril z ušesom sekire dvakrat po glavi in ji poten: obreza] obraz. Hoteli so s tem zadnjim Snom dokazaiti, da so mačke Micki, to je umrla navadne smrti, ponoči, ko je ležala na mrtvaški postelji pri odprtem oknu objedle obraz. Sodni zdravnik je ugotovil nasilno smrt. ker je bila jezična kost zlomljena na več mestih, iz česar sledi da je bila Selmajstrova davljena. Med porotno razpravo se je izkazalo, da Josipu Steinerju, ki je bil edina priča napram Kokolju, ni verjeti. Državni pravdnik je predlagaj dodatno vprašanje glede indi-rebtne sokrivde na umoru. Sodnj dvor je predlog, kateremu se je zagovornik protivil, zavrnil in stavil edino glavno vprašanje" glede umora. Porotniki so se po polurnem posvetovanju vrnili v porotno dvorano in zahtevali od sodnega dvora dodamo vprašanje, ali je Josip Kokolj kriv, da je vedel, da se za 27. maja 1936 pripravlja umor Marije Selmajstrove.a ni iz hudobije tega dejanja preprečil. Sodni dvor je tej zahtevi ugodil in so porotniki po ponovnem kratkem posvetovanju vprašanje glede umora soglasno zanikali, potrdili pa so dodatno vprašanje z 8 da, a 4 proti. Josip Kokolj ie bil po paragrafu 213 obsojen na 15 mesecev težke ječe. Tako je Kokolj, ki je bil Prt prvi poroto; obravnavi obsojen na smrt na vešafih. dobil zdaj razmeroma majhno kasen in bo 30. jtajja aa prostem, ker se mu je uštel dosedanji zapor. Zagovarjal ba it it. Kafatv Domače vesti Duše in dinarji Čevljarju na Klancu je umrl otrok. Oče zaprosi kaplana, naj bi se otroku zvonilo. Kaplan pa ni privolil, ker čevljar še nI pla« čal — zneska 295 Din kot prispevka za no« ve zvonove. Na to gre otrokova mati h kaplanu in mu brez moževe vednosti pri« nese 150 Din. Morala se je pa vrhu tega obvezati, da plača še ostanek, Is popust 25 Din je dosegla. (Čevljar nima ne zemlje ne hiše, je ubog podeželski obrtnik, denar mu je dobesedno od ust odtrgan.) Kaplanov prednik, župnik, tudi že neko« likokrat ni dovolil, da bi se zvonilo ob smrti oseb, ki še niso prispevale za nove zvonove. Vesti o takšnih dogodkih se množe iz raznih krajev, kakor tudi vesti o inciden« tih pri pogrebih in drugih prilikah in ne« prilikah. Sliko izpopolnjujejo grožnje pri volitvah, da je «hudič v skrinjici®. Slučaj čevljarja na Klancu je eden izmed mnogih, ki kažejo, da revež, ki težko odrine zanj znatno vsoto, riskira pogreb brez one tra« dicionalne tolažbe, ki kliče vso faro k so« čustvovanju. Kaplan ali župnik raje odre« četa ta obred, kakor da bi se odTekla pla» čilu prispevka. Takšno izsiljevanje spomi« nja na dobo, ko so prodajali odpustke. •»Slovenec« bo pa zopet pisal, da smo proti cerkvi in veri in da bi morali takšno po« stopanje odobravati ali pa vsaj zamolčati. Mesto «vivos voco, mortuos plango®, napi« šite na zvonove: »Plačniku zvonim, dolž« niku molčim, ne duš več, Ic dinarje zbira zdaj Rim.® M. A. C. * Kralj pri otvoritvi Sokolskega doma ln razvitiu sokolske zastave v Niin. V zvezi s proslavo spomina kamenlške bitke na Cegu 1809 in odkritja spomenika narodnemu junaku Stevl Sindjeliču in njegovim Resav-cem se je otvori! v Nišu novi sokolski dom In se je razvila in posvetila nova sokolska zastava. Otvoritve in razvitja se ie udele* ži! kralj Aleksander s člani vlade, genera-liteto in poslanci ter pregledal dve vrsti sokolskega naraščaja ter nato stopi! v veliko dvorano. Vsa srbska sokolska društva so poslala svoje delegate, niški Sokol je pa bil seveda polnoštevilno zbran in ž njim ves Niš. Po posvetiteljskem obredu je kralj lastnoročno razvil novo zastavo, na kar je kralja pozdravil kot prvega Sokola starosta niškega Sokola Milan Stefanovič, po čigar pretežni zaslugi je novi dom zgrajen, a po govoru je sokolska deca kraliu, kraljici in nasledniku zaklicala trikratni sokolski »Zdravo!«, burno ponovljen od vseh Sokolov Ln vsega meščanstva. Kratko a navdušeno svečanost je zaključilo niško pevsko društvo s koralom »Mnogaja leta«. * Promocija. Na zagrebški univerzi sta bila prošlo sredo promovirana gg. sodnik Maks Juvanc za doktorja prava. Josip Pe-trič pa za doktorja vsega zdravilstva. * Z ljubljanske univerze. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana dr. Joža Ujčič za rednega profesorja, dr. Janez Fabijan pa za izrednega profesorja sistematske dogmatike. * Imenovanja in premeščenja v iinančni kontroli. Anton Puc, komisar fin. kontrole 1 začasni srezki upravnik v Mariboru je imenovan podinspektorjem in premeščen v Apatin v Bački. Komisar Mile Grba je premeščen od oddelka fin. kontrole v Maribor 2 (carinarnica) k srezki upravi finančne kontrole na Sušak, pripravni komisar Ra-doslav Perovic iz Maribora k srezki upravi fin. kontrole v Sarajevo. Vodstvo srez-ke finančne uprave Maribor prevzame g. kemisar Kajzer Jakob, dosedaj vodja srez-ke uprave v Zagrebu za okolico. Vodstvo oddelka Maribor 2, prevzame komisar Niko Samrdžija, oddelek Maribor 3. (pivovarna) pa komisar Pažon Ivan. * Priprave za nov državni proračun. V finančnem ministrstvu se vrše potrebne priprave za sestavo novega budžeta. Vsa ministrstva so bila opozorjena, da v najkrajšem času izdelajo svoje proračune ter jih do 10. avgusta predlože budžetnemu oddelku generalne direkcije računovodstva. + Otvoritev nove borze v Zagrebu. Noti anja dela za ureditev nove palače zagrebške borze se bližajo koncu. V soboto dne 18. junija bo nova palača na svečan način otvorjena. Na otvoritveno slavnost je povabljen Ni. Vel. kralj, minister trgovine in člani vlade, zastopniki ljubljanske, beograjske in novosadske borze ter drugi reprezentanti gospodarskih insritucij iz cele Jugoslavije. * Aero-razstava na ljubljanskem velesejmu. Uprava velesejma v Ljubljani ie za velesejmske dneve odstopila ljubljanskemu Aeroklubu »Naša krila« prostor, kjer bo prirejena razstava modelov in slik letal najznamenitejših francoskih, nemških, čeških in jugosiovenskih aero-tvornic. Dosedaj so obljubile sledeče tvornice udeležbo z modeli in slikami: Rohrbach. Junkers, Htinkel. Dornier, Lewasseur. Bieriot, Aero, Ikarus. Take razstave doslei na Ljubljanskih velesejmih še ni bilo in bo gotovo vzbu iala največjo pozornost občinstva. * Dom profesorskega društva. Ker je beograjska mestna občina poklonila potrebno stavbišče za gradnjo »Profesorskega doma« se bo na letošnjem kongresu Profesorskega društva, ki se vrši na Cetinju, razpravljalo in sklepalo o gradnji projektiranega doma. Poklonjeno stavbišče se nahaja v bližini seismološkega zavoda. * SOietnico rojstva ie slavil 1. junija posl. Ivan Pucelj. Rojen kot sin uglednega posestnika in mesarja v Vel. Laščah ie po očetov; smrti zapusti gimnazijo ter se posvetil domačemu gospodarstvu in obrti. Kot mlad mož se je pojavil g. Pucelj tudi na literarnem polju ter je sodeloval zlasti pri • Ljub. Zvonu«. L 1900 je odšel v Ameriko, kjer je ostal dve leti. Po povratku se je t. Pucelj pričel uveljavljati v politiki ter je spada! med agilne detevce naro&io na- predne stranke, ki ga je opetovamo postavila za kandidata v dežel« in državni zbor. Ko je bila za časa vojne ustanovljena Ju-gosloveoska demokratska stranka, je postal g. Pucelj njen podpredsednik. L. 1920 se je pridružil snujoči se Samostojni kmet-ski stranki, katere voditelj je še danes. Od 1. 1920 je g. Pucelj narodn poslanec, opetovano je bil minister. * Gospodinjski tečaji v mariborski oblasti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo kredit v znesku 50.000 Din za prirejanje gospodinjskih tečajev v mariborski oblasti. * Jugoslovenski večer ameriškega radija. V Chicagu izhajajoča »Jugoslavija« poroča, da je oddajna postaja chicaške »Tribune«, ena največjih ameriških oddadnih postaj, dne 10. maja priredila jugoslovenski večer. Na programu je bila produkcija gu-slarja Petra Pertmoviča na srbskem narodnem instrumentu, na guslah, nakar so peH srbsiko pevsko društvo »Branko RacLičevič«, žensko pevsko društvo »Jugoslavija« in ruski zbor »Sokolov«, končno je pel tri pesmi operni pevec Mate Culič-Dragum (angažiran na veliki operi v Chicagu). Tolmačil je za radiote in dodaja! potrebne pripombe Tribune Announcer g. Bil! Hay. * Vlntgar zopet popravllen. Za Binkošti bo vintgarska soteska izročena zopet prometu. Pota, galerije in mostove, ki jih je popolnoma porušila lanska jesenska povo-denj, je nanovo zgradila z velikimi žrtvami Zveza za tujski promet v Sloveniji. * Erjavčeva koča na Vršiču. Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Erjavčeva koča na Vršiču otvoriena in oskrbovana, istotako Staničeva koča. Vemo do želite svojemu okusu ustreči ter izbrati okrase k svojim oblekam po svoji volji. To je mogoče doseči Vam le v trgovini T. EGER, ki je najpopularnejša zaloga vseh potrebščin za damske obleke, modnih potrebščin, gumbov čipk itd. Obračajte se vedno le na tvrdko T. EGER. Sv. Petro c. Z. * Koncertna turneja Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubliani. Orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane priredi s svojim 28 članov broječim godalnim orkestrom pod taktirko prof. E. Adamiča o Binkoštih dva koncerta. Prvi se vrši v Murski Soboti v nedelio zvečer, drugi v pondeljek popoldne v Ljutomeru. Pri obeh koncertih sodelujejo konservato-risti g. K. Rupel (vijolinist), g. Marjan Rus (bas bariton) in g. Šivic Pavel (klavir). Program koncertov obsega skladbe Suka, Dvoraka, Cajkovskega, Schumanna, Wag-nerja, Dawesa, Sarasateja, Adamiča, Šantla itd. Orkestralno društvo sodeluje tudi pri slovesnih mašah tako v Murski Soboti kot v Ljutomeru. Izvajala se bo Missa Serafi-ca patra Hugolina SattneTja, več instrumentalnih cerkvenih skladb in Adamiča za to priliko komponirano pesem »Kam, o Gospod, gre tvoja pot« za bas solo s sprem-Ijevaniem orkestra. 3032 * V Konjicah je bilo dne 30. maja 1927 ukradeno popolnoma novo moško dirkalno kolo znamke »Stjrija« število 667.662. Kolo je zelene barve z rdečimi cvetličnimi cvetovi kot okraski. Ker bo tat poskušal kolo prodati v kakem drugem kraju, se svari vsakogar pred nakupom kolesa. * Udeležencem kongresa trg. zbornic v Splitu. Jadranska plovitba, Dubrovačka psroplovitba, Paroplovitbeno društvo Boka i Kaštelanska plovitba, so dovolile udeležencem kongresa trgovskih in obrt. zbornic v Splitu 7. in 8. t. m. 50% popust pri prevoznih cenah. Udeleženci kongresa se lahko poslužujejo te ugodnosti v času od 5. do 20. junija 1927 ako se izkažejo z legitimacijo v to s vrh. o izdano od poedinih Tr-govačko-obrtniških zbornic. Ceneje kot pri vsaki RAZPRODAJI dobite od 25. maja do 15. junija 1927 moške, fantovske ri deške obleke pri tvrdki Josip Ivančič, Šelenburgova ulica štev. 1 (dvorišče levo). 6137»a * Velik mlin v MIholjcu pogorel. V noči od torka na sredo ie v Dolniem Miholjcu pogorel veliki motorni mlin tvrdke \Vischin ser & Medic, zgrajen šele pred dvema letoma, škoda se ceni na milijon dinarjev. Mlin je bil pri »Jugoslaviji« zavarovan za SOO.OOO dinarjev. * Zopet potres v Srbiji. Po vesteh iz Beograda je bil včeraj zjutraj v Gornjem Milanovcu zabeležen nov precej močan potresni sunek, ki pa ni napravi! znatne škode. Po mnenju strokovnjakov so ti ponovni sunki še posledica zadnjega potresa. + Priznanice o 20% odtegljaju izdane ob priliki zamenjave kronskih novčanic za dinarske, sprejemajo do zneska 250 Din vsi davčni uradi za poravnavo davčnih zaostan kov. Ce se glase priznanice čez 250 Din, se vračuni samo 250 Din, za presežek se pa izda od davčnega urada nova priznanica. Zveza za tujski promet v Sloveniji ima svojo glavno skupščino dne 10. t. m. ob po! 11. uri dopoldne v pritličnih prostorih Zbor niče za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ako se ob določeni uri ne sestane dovoljno število članov, se bo vršF.a skupščina pol ure kasneje na istem kraru in z istim dnevnim redom ter se bo na njei sklepalo brez ozira na število navzočih članov. * Razvitje sokolskega prapora v Ptuju. Naznanjamo, da ie dovoliena za sokolski iz let v Ptui polovična vožnia na osebnih in brzoviakih. Vsak naj vzame celo karto do Ptuja, katero naj v Ptuju ne odda. Na zle-tišču dobi na to legitimacijo brezplačen povratek. Zahtevajte pri oddajni postaji postajni žig.. Razvitje prapora, javna telovadba la I. na Taboru binkoštni ponedeljek 6. junija - ob 4. uri popoldne - * Prijave za VIII. zagrebački zbor. Za jesenski mednarodni splošni veliki vzorčni sejem, ki se bo kot »VIII. zagrebački zbor« po želji večine razstavljalcev vršil od 28. avgusta do 5. septembra razpošilja uprava Zbora vsem stalnim razstavijaJcem in ostalim interesentom, industrijcem, obrtnikom in trgovcem, poziv na razstavo in tiskovine za prijavo. Naprošajo se vsi interesenti, ki bi slučajno ne prejeli tega poziva, da se izvolijo obrniti na upravo Zbora Zagreb, Markičeva ulica, tel. 22-10, kjer dobe vse potrebne informacije. * Samomor podporočnika. V Mariboru se je predvčerajšnjim ustrelil podporočnik 45. pehotnega polka Branko Ilič. rodom iz Niša. Krogla je zadela srce. Nezavestnega častnika so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Kaj je mladega oficirja pognalo v smrt, ni znano. Radi oozne sezije ZNATNO "ZNIŽANE CENE! Oglejte si naše izlozbe! GRICAR & MEJAC * Zločin aH nesreča? Potniški avto, s katerim je upravljal trgovski potnik Gold-ner, je na cesti Koprivnica-Novi gTad našel predvčerajšnjim neko težko ranjeno dekle. Ležala je nezavestna v mlaki krvi. Goldner jo je naložil na avto ter jo pripeljal v koprivniško bolnico. Tudi zdravniki jo niso mogli spraviti k zavesti. Niena iden titeta ni znana. Uvedena je preiskava, da se dožene da-li se je pripetila nesreča ali pa je bi! izvršen zločin. * Pri revmatizmu v glavi, ledjih iu ramenih. živčnih bolečinah bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiiiške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti izbomo čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Današnji nakladi »Jutra« je priložen posebne pažnje vreden letak bančne tvrdke: Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug v Zagrebu, ki ga priporočamo čita-teljem. Splošno priznana točnost in solid-nost te tvrdke kakor tudi sijajni uspehi njenih kupcev so st i i, da se danes smatra za največje in najvažnejše podjetje tc vrste 5-S58 * Organi oddelka iinančne kontrole na Rakeku priredijo dne 4. juniia ob 20. uri v »Sok. domu« in dne 5. junija ob 16. v Ljudskem demu« na Rakeku burko s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme.« * Ali že veste kje ste solidno Dostreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite Po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3. 714 * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. sept. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegrai in telefon 142 * Velika izbira raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk. kravat, itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tVTdki Ign. 7. a r g i. Ljubljana Sv. Petra cesta. 844 — Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI. Ljubljana, Sv. Petra cesta. Daruiisi Ima prao? Rešitev- te večne tajne prinaša istoimenska veseloigra NOVA METODA POMLAJEVANJA smeh in veselje Vas pmladi najce-ceneje, najboljše in najhitrejše in sicer pri kolosalni burki: DARVIN IMA PRAV? Binkošti! ELITNI KINO MATICA Binkošti! * Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v drogerijah. Depot drogerija Adria, Ljubljana Šelenburgova ulica 1., za Celje drogerij3 Vrtovec. 796 * Zahtevajte pri Vašem trgovcu vtdr,o izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Žaba — In patent obešačem. 325 MOŠKE SRAJCE, bele, najboljše Din 78.—, cenejše Din 55.—, fine cefir z 2 ovratnikoma Din 88.—, cenejše Din 60.—, mako cesir z 2 ovratnikoma Din 110__najfinejše trikolin Din 150.—, cefir in oksford navadne Din 40.—, 65.—; spodnje hlače kratke in dolge iz gradlna in platna, kravate, nogavice kakor tudi vse druge modne potrebščine kupite najceneje le pri F. in I. GORIČAR. Ljubljana. Sv. Petra cesta 99. 6155-a Oglejte si blago in ceno v izložbi. Iz Ljubljane u— Prihod delegatov na Vsedelavski zlet Kakor znano se vrši za binkoštne praznike v Ljubljani vsedelavski izlet, ki mu bodo prisostvovali tudi odlični delavski zastopniki in delegati iz raznih balkanskih in evropskih držav. Prihod delegatov ie bil naznanjen za četrtek. Ob 17.22 sta prispela z dunajskim brzoviakom na vsedelavski zlet železničarska delegata g. Weigel z Dunaja in g. Maksamin iz Varšave. Ob 29.47 so prišli delegati iz Zagreba, Beograda, Sofije, Bukarešte in Aten, med drugimi tajnik 2. Amsterdamske internaciionale g. Fintmen, bolgairski delegat g. Makarijev, rumunski delegat g. Baliveano. Na postaji so goste sprejemali člani pripravljalnega odbora vsedelavskega zleta in zastopniki ljubljanskih delavskih organizacij z godbo Na kolodvoru se je pri tej priliki nabralo tudi drugo občinstvo, ki je delegate burno pozdravljalo. Posebnega pozdrava je bil de ležen bol. delegat Makarijev, k! je na nagovor ljubljanskega zastopnika odgovoril, da prinaša pozdrave bolgarskega naroda Občinstvo je odgovorilo z viharnimi klici »Živela Bolgarska!« Ostali delegati iz Avstrije in Nemčije so prispeli z gorenjskim osebnim vlakom. Po pozdravnih govorih se je formirala povorka z godbo na čelu, ki je goste spremila do hotela »Union«, kjer je občinstvo še enkrat prav prisrčno pozdravilo inozemske goste. u— Predavanje o Gronlandu. Snoči se je vršilo v Unionski dvorani predavanje univ. prof. dr. Steinb6cka o svoiih študijah na Grčnlandu. Predavatelj ie tolmačil svoja izredno toplo prednašana izvajanja s številnimi izvirnimi posnetki deloma celo v barvah. Podal je številnemu hvaležnemu av ditoriju tekom dveh ur uprav popolno sliko življenja ljudi in prirode na GrSnlandu. Predavanje je aranžiralo Geografsko društvo v Ljubljani. Predavanj kot Kugjrjevo in danes SteinbSckovo b! prav radi še slišali. u— Mestni magistrat ljublianski opozarja m razglas delegacije ministrstva financ vse privatne uslužbence (tudi kvalificirane trgovske in obrtniške pomočnike) ter samoupravne nameščence in ftmkcijonarje, da prijavijo do 30 junija 1927 davčni administraciji svoje službene prejemke za tekoče leto. Več je razvidno iz razglasa ra mestni deski in na reklamnih deskah. u— Koncert na razstavi pogrnjenih miz priredi odbor društva »Atena« svojim obiskovalkam in občudovalcem danes ob 4. pop ob zaključku izredno uspele izložbe, kjer preseneti udeležence tudi gospa Sku-škova s predvajanjem japonskih plesov in pesmi. Ker jc pričakovati velikega navala bodo odprti tudi prostori ob veliki dvorani, kjer bodo servirani razni prigrizki in pijače u— Dan »Rdečega križa«. Binkoštno soboto popoldne in binkoštno nedeljo dopoldne bo prodajala šolska mladina vseh ljubljanskih šol listke v korist »Rdečega križa« u— Topli dnevi. Še pred par dnevi smo imeli v Ljubljani še prav hladno vreme in dež in ponoči se je temperatura ponovno znižala pod deset stopinj Celziia. V sredo pa se je živo srebro v termometru začelo naglo dvigati in je toplomer včeraj popoldne beležil že temperaturo kakršna je pri nas običajna poleti. Kopalna sezona ob Savi je že otvorjena in v kratkem prične ob Savi živahno življenje, kakor smo ga vajeni gledati v najbolj vročih dnevih. u— Neverjetna toplota vode. Išca je ime!a v sredo ob dveh popoldne 23 stopinj Celzija kar je za ta čas, ko ie komai nekai dni toplo vreme, pač izreden slučaj, u— T. K. D. »Atena« otvori na svojem igrišču šahovski tečaj. Vpisovanje vsako sredo in petek ob 18. Članarina mesečno Din 10, za naraščaj Din 5. u— Preporodaši! Na binkoštno soboto, dne 4. junija je ob 6. zvečer v Areni Nar. doma predavanje »O živalski duši«. Predava g. prof. F. Dolžan. Ker ie tema jako zanimiva vabimo na številno udeležbo. — Odbor. u— Abstinenti, ki se žele udeležiti 2. ju-gosiovenskesa abstinenčnega kongresa, nai se javijo kongresni pisarni oblastnega središča Trezvene mladeži v Ljubljani, Stan in dom. Tridnevno skupno prenočišče hrana, kongresna značka, velesejmska vstopnica in pristop k vsem prireditvam kongresa ter pravica za polovično vožnjo stane za Izvenljubljanske udeležnike skupaj 100 Din. u— 16. artiljerijskl poBt praznuje svojo slavo dne 5. junija kot spominski dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopHe na Gcsposvetsko polje leta 1919. Služba božja ob 10. uri na dvorišču vojašnice »Kralja Aleksandra I.» Vstop samo proti vabilu. u_ Koncert danes od 20. do 1. ure »Pod Skalco«, Mestni trg 11. 842 u— Visoko starost zanesliivo dosežete le če se odpoveste nepotrebnim strupom. Opu stite redno uživanje prave kave in pijte vsak dan Ziko! Dobi se povsod v rdečih zavitkih. u— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši na binkoštno nedeljo 5. t. m. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Krasen in velik senčnat vrt. S48 u— Listnica z večio vsoto je bila izgubljena na poti proti »Pod Rožniku«. Najditelj se naproša, da odda listnico na naslov, ki ga najde v listnici. 816 u— Med. dr. Josip Tičar zooet redno or-dinira Šelenburgova ulica št. 3. od 2. do 4. popoldne S43 Iz Maribora a— Demokratizem naših klerikalcev se je idilično pokazal v praksi pri zadnji občinski seji. Za izvolitev članov krajnega šolskega odbora je predlagal član SLS, dr. Juvan, naj se izvoli poleg dosedanjih članov dr. Faninger, ki Je bil kot edini izvoljen v občinski svet od SKS. Od občinskih volitev pa se je pozicija samostomežev v Mariboru tako poslabšala, da pride na nje po rezultatu zadnjih volitev, ko so nastopili skupno s prof. Ribaričem in z njim vred tudi propadli, le 33 voliicev v Mariboru. Cisto upravičeno so se torej socijalisti uprli predlogu, da bi prišel v šolski odbor dr. Faninger ali radikal ter so predlagali imenom svoje stranke, ki ie dobila pri oblastnih volitvah v Mariboru 1500 glasov, za odbornika g. Bahuna. Temu predlogu so se pridružili tudi demokrati In je v niihovem ime nu predlagal podžupan dr. Lipold, da se izvoli mesto dr. Faningeria socijalist g. Ba-hun, ker to edino odgovarja načelu proporca in potrebnemu zastopstvu opozicije v vseh občinskih odborih. Klerikalci pa načelo demokratizma čisto drugače pojmujejo ter so skupno z NSS in SKS glasovali za dr. Juvanovo listo, katero sta podprla tudi nemška nacijonalca in so na ta način dobili 15 glasov, g. Bahun pa 11 glasov. Nemški nacijonalci torei na vsej črti podpirajo v Mariboru klerikalce, ki so jim obljubili že tudi udeležbo v novem mariborskem občinskem svetu. a— Turnir za prvenstvo mariborskega šahovskega kluba se prične v petek, dne 3. t. m. Udeležili se ga bodo sledeči gospodje: Ermenc, Goleč, Hilmar. Hočevar, Klanjšček, Kramer, Lukež in Ostanek. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru ima svojo odborovo sejo v soboto dne 4. iunija 1927 ob 20. uri v gostilni »Friedau« na Tržaški cesti. — Odbor. a— Vidovičev klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. junija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma iavno predavanje. Tema: »Činitelj dela — evangelij življenja«. To predavanje je napisal Miljen-ko Vidovič, vodja prosvetno-etičnega po-kreta v Sarajevu, nalašč za to priliko in bo ponovilo tudi po ostalih kraiih naše države, da se na ta način javnost seznani z vodilno idejo tega pokreta. Važno ie to predavanje radi tega, ker se bo na niem obravnavalo tudi o glasovih, ki so se v zadnjem času pojavili v naši javnosti proti Vidovičevemu pokretu. Po predavanju se vrši diskusija. Iz Celja e— Osebna vest. Premeščen je iz Celja v Ljubljano k visokostavbenemu odseku g. Maks Avšič nadzornik proge v Celju. e— Demokratski večer v Celju. Krajevna organizacija SDS je priredila v sredo, dne 1. iunija zvečer v Celjskem domu družabni večer vseh svojih somišljenikov in prijateljev demokratske stranke. Prireditve sc ;e udeležilo tako lepo število narodnega občinstva iz Celja in okolicc, da ic bila dvorana premajhna in je mnogo rodbin zasedlo ob prijetnem večeru še obsežno teraso. Prof. dr. Kovačič iz Maribora ie predava5 o aktualni temi »Sarajevski atentat«. Na podlagi obsežne literature je v lepo izbranih besedah pojasnil predvsem, ca je povzročilo atentat revolucionarno gibanje iz Bosne. Predavatelj je bil za svoia izvajanja viharno aklamiran. Ob marljivem sviranju orkestra »Celjskega godbenega društva« ;e ostala prijateljska družba, obstoječa iz vseh slojev pozno v noč ter se ie razšla z želio, da bi se slični družabni večeri ponovili večkrat na leto. Majska deklaracija v Celju »Slovenec® se je čutil poklicanega, da graja, zakaj sc ni proslavila v Celju deset* letnica majske deklaracije na isti način, kakor po vseh večjih in celo manjših kra« jih Slovenije. Koncem svojega modrovanja je pristavil stavek: cNam se zdi, da vemo za vzroke takemu početju.® Nam celjskim narodnjakom se pa ne zdi samo, ampak mi vemo dobro, kje jc treba iskati glavni vzrok. Celjskim Nemcem je spomin ua majniško deklaracijo jako mučen in njiho« vim vnetim zaveznikom se pač zdi. da jc treba vpoštevati delikatni položaj. To da so naprednjaki slavili desetletnico s kras« no sokolsko prireditvijo, vendar ni moglo biti povod, da so se klerikalci in radikali držali v popolni rezerviranosti. Saj vendar naprednjaki v Celju «nič ne pomenijo® in kleroradikalska gospoda že celo leto trdi, da ima v Celju ogromno večino za seboj ter je nekako vzela vse mesto v zakup. Ali niste bili gospodje iz slavne koalicije s celj« skimi Nemci prav tako poklicani, da aran« žirate proslavo majske deklaracije, katero celokupno narodno evolucijo izrabljate se« daj celo v svoje partijske svrhe in jo sku« sate predstavljati neukemu svetu kot iz« ključno klerikalno delo? Vkljub svoji po« nižni lojalnosti napram Nemcem pa ste dobili v Split ...» Praha 7 8. 14. 21. 8. 7. i K B O/ «c »sS ca f- s - /611 19 2 74 759-8 30-1 42 760-7 23-9 53 761-2 24-C 55 760 6 21-0 84 760-2 27-0 f>3 761-7 22-0 5") 762-3 24-0 58 760 6 21-0 77 7e0-6 23 0 74 757-5 20-0 zahaja ob 19.40, Sltei vetra 'r brzin« » metrih Oblačno 0-10 mirno 0 SW 5 0 SW 2 0 mirno 0 SE 2 6 SSE 4 0 mirno 0 E 1 0 mirno 0 mirno 0 mirno 3 Padavine Vrsta * cdo do J. wn --- ----J .. w Najvišja temperatura danes » Ljubljani 31.3 C, najnižja 13.4 C. Dunajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah jasno in topla Tržaška vremenska napoved ia petek: Ozračje mirno, nebo večinoma jasno; temperatura se bo zvišala, morje mirno. Službene objave LNP. (Nadaljevanje sklepov sej u. o. dne 10. in 20. V. 1927.) V zadevi nesportnih dogodkov povodom anuliranih prvenstvenih tekem Hermes : Ili rija in Slovan : Primorje, odigranih dne 1. V. in v zvezi a tem objavljenih dosedanjih sklepov poslovnega in upravnega odbora LNPa je upravni odbor po zaključeni pre« iskavi napravil sledeče končne sklepe: 1. Na podlagi izjav zaslišanih klubskih predstav« nikov smatra upr. o. za ugotovljeno, da klubi oficijelno niso udeleženi na nesport« nih dogodkih dne 1. V. Ker preiskava tudi sicer ne daje podlage za postopanje proti klubom kot takim, se ASK Primorje in SK Slovan oprostita obtožbe, preiskava proti SK Iliriji in ŽSK Hermesu pa se ustavi. 2. Z ozirom na ta sicer osamljeni slučaj apelira upr. odbor vnovič na klube LNP««, da varujejo v svojem javnem nastopanju vsikdar ugled in koristi športa, uvažujejo dolžnosti, ki jih imajo kot prireditelji te« kem do plačujoče publike ter pouče svoja moštva, da so zlasti prvenstvene tekme merilo za napredek in kvaliteto vsakega po sameznega kluba. 3. Motreč zadevo iz športnih vidikov po« trjuje upravni odbor anulacijo obeh tekem odigranih dne 1. V., kakor je sklenil to posl. odbor. — Zavrne se s tem obenem protest ŽSK Hermesa proti anulaciji tekme po posl. odboru. 4. Ustavi se postopanje proti članu upr. odbora g. I. Dorčecu in ukine izrečeni su« spenz. Upr. odbor je obenem storil potreb« ne korake, da zagotovi za bodoče vestno tn točno nadzorovalno službo pri podsaveznih prireditvah. G. Dorčec prejme tozadevno poseben dopis. 5. Z ozirom na enostransko obravnava« nje dogodkov z dne 1. V. v nekaterih li« stih konstatira upr. odbor, da je bila pm šoja ŽSK Hermesa za odgoditev ponovne tekme s termina 13. V. neoporečna, ugoto« ditev te prošnje ex praesidio pa izrečena v smislu pravil ter soglasno potrjena na seji upr. odbora dne 13. V. Kar se tiče vpraša« nja zaupanja v sedanjo upravo LNP, kon« statira u. o., da je bila sedanja uprava LNP legalno izvoljena z glasovi in po volji ve« čine klubov LNPa. Tajnik I. Službeno iz LLAP. Z ozirom principi« elnega sklepa u. o. JLAS, da se v enem mestu istega dne ne moreta prirediti dve prireditvi, je JLAS v svojem dopisu z dne 24. V. zabranil popoldanski mednarodni miting ASK Primorja za binkoštni ponde« Ijek, in sicer iz istih razlogov, kot je bila 3voječasno izdana prepoved za juniorski miting SK Ilirije. LLAP. je apeliral na Sa« vez, naj zabrano prekliče. Eventuelna reši« tev se bo objavila, čira dospe. — LLAP. Gg. Gromov in Belič, ki sta na poto« vanju v Zagreb, kjer se udeležita medna« rodnih tekem v rokoborbi, nastopita v Ljubljani na prireditvi SK Slovana. Pri tej priliki nastopijo tudi atleti SK Slovana v rokoborbi in boksu. Podrobno jutri in v nedeljo v listih. ASK Primorje. Danes ob 21. uri važ« na seja centralnega odbora v damski sobi kavarne Emona. Gg. odborniki se uljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. — Predsed« nik. SK Slovan, težkoatletična sekcija. Da« nes zvečer ob 19. uri zadnji trening v klu« bovi telovadnici. Naprošeni: Bizjak, Legat, Vavpotič, Lah, Vrhovnik, Banovec, Kafan. Točno! — Načelnik. Hajduk bo vendarle sodeloval v tekt movanju za državno prvenstvo. JNS je uvaževal razloge, radi katerih je Hajduk zagrozil z bojkotom tekmovanja za dTžav« no prvenstvo in mu obljubil tri tekme v Splitu, vsled česar odpotuje Hajduk danes v Subotico k tekmi s Sandom. Svet slušateljev ljubljanske univerze. Športna sekcija. Odhod lahkoatletske re« prezentance v soboto, dopoldne ob 9. uri. Kolegi: Dr. Perpar, Stepišnik, Lojk, Ko« štomaj, Medica, Močan, Persche, Orehek, Štrekelj, Korošec in Frohlich naj bodo na kolodvoru točno ob 8.30 uri. Seboj morajo prinesti sprintcricc in črne hlačke. Prometno ministrstvo se je nedavno glede na pasivnost državnih železnic odločilo revidirati železniške tarife. Ta revizija se v glavnem tiče povišanja tarifov. Posebni tarifni odbor ima nalogo, da prouči to vprašanje in da sestavi tozadevne predloge. V tem odboru so sicer zastopane tudi gospodarske korporacije, vendar je malo upanja, da bodo te korporacije prodrle s svojimi predlogi. Gre predvsem za ukinjenje najnižjih železniških tarif 28. in 29., ki se nanašajo na prevoz blaga najmanjše vrednosti, kakor n. pr. premoga, drv, krompirja, opeke, apna itd. Nameravano pa je tudi povišanje, odnosno sprememba nekaterih drugih tarif. V tem važnem vprašanju se je vršila v pondeljek 30 t. m. pri zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici anketa gospodarskih krogov, na kateri so zastopane korporacije odločno protestirale proti nameravanemu povišanju tarif, ki morejo imeti težke posledice za naše celokupno gospodarstvo. Stališče prometnega ministrstva, da more deficit državnih železnic odpraviti edino s povišanjem tarifov, je popolnoma ne-osnovano. Če bi bili znani detajlni podatki računov prometnega ministrstva, bi bilo mogoče dokazati, da izvira deficit iz splošno znanega slabega in neekonomičnega gospodarstva pri železnicah. Ko bi se tu popra vile srtorjene napake, bi v kratkem prene hala pasivnost poslovanja. Na omenjeni anketi zagrebških gospodarskih krogov je strokovni referent dr. Krman-sky celo postavil trditev, da naše železnice navzlic slabemu gospodarstvu sploh ne bi bile pasivne, če bi se knjigovodstvo vršilo po trgovskih načelih. Predložil je dokaze, da se na račun rednih prometnih stroškov knjižijo tudi taki stroški, ki nikakor ne spadajo na ta račun. Še manj je seveda to povišanje tarif upravičeno iz splošnih gospodarskih razlogov. Povišanje lokalnih tarif bi najobčutneje podražilo prevoz premoga, koksa, drv (povišanje 50 %), taninskega lesa (80 %), krompirja (30 %). sladkorne pese (50 %), gnojil, apna (33 %), strešnikov (50 %), opeke (13 odstotkov) itd. Gradbeni materijal bi se znatno podražil, kar bi v veliki meri oviralo gradbeno delavnost, naša lesna industrija bi izgubila največjega konzumenta za drva Vojvodino, ki bi potem uvažala samo rumunska drva; gotovo najobčutneje pa bi bila prizadeta naša taninaka industrija. Povišanje izvoanih tarif pa bi v prvi vrsti škodovalo našemu kmetijstvu in naši agrarni industriji. Izvozna tarifa za krompir bi se n. pr. povišala za 15 %, tarifa za rezance sladkorne pese pa za 13 %. Težko prizadeta bi bila tudi naša industrija gradbenega materijala v obmejnih krajih, ker bi se tarifa za opeko in strešnike povišala za 50 %. Najbolj neupravičeno pa bi bilo povišanje pristaniščnih tarif, ki so že itak visoke in bi le ovirale izvoz preko naših domačih luk. Povišanje pristaniščnih tarif bi znašalo za bavksit, drva, opeko in strešnike 50 %, za rude 30 %, za premog 40 % itd. Kako nesmiselno je v gotovih primerih to povišanje tarif, se vidi že iz dejstva, da bi hi! n. pr. izvoz drv preko Reke za 50 % cenejši, kakor pa preko Sušaka. Največje proteste v naših gospodarskih krogih pa bo gotovo izzvala izprememba v zaračunanju izvoznih tarif. V bodoče se ne bi izvozne tarife zaračunale direktno potom kartiranja, temveč potom povrnitve razlike na podlagi duplikata in carinskih dokumentov. Ta sprememba bi povzročila, da bi v bodoče ležali ogromni kapi tali naših izvoznikov brezobrestno v blagajnah državnih železnic. Ker je, kakor znano, poslovanje pri naših železnicah zelo počasno, bi morali li izvozniki čakati mesece, da se jim povrne ta denar. Posamezne direkcije ta posel po izvršenih redukcijah uradništva sploh ne bi mogle redno vršiti, kajti postopek je sam na sebi zelo kompliciran. Odločilni faktorji v prometnem ministrstvu so gotovo zašli na krivo pot. Projektirano povišanje železniških tarif ni samo udarec za naše gospodarske kroge, temveč še v večji meri za naše konzumente. Zato bi se morali protestu gospodarskih krogov pridružiti tudi protesti -ostalih slojev. Tržna poročila Ljubljanski živinski sejem (1. t. m.) Dogon 73 volov, 352 konj, 73 krav, 17 telet in 445 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 48 volov, 44 konj, 38 krav, 11 telet in 342 prašičkov za rejo. Promet je bil zelo živahen. Cene teletom so 9e dvignile za 0.50 — 1 Din pri k?. Največ se je prodalo prašičkov za rejo, edino po konjih je bilo povpraševanje mlač-nejše. Cene za kg žive teže: voli I. 10—11, II. 9, III. 8, krave debele 5 — 7, krave klo-basarice 3 — 4, teleta 13 — 14.50 Din. Konji 500 — 4000 Din, prašički za rejo pa 175 do 300 Din komad. Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. m.) Ugodnejša vremenska poročila v prekomorskih produkcijskih območjih so povzročila na terminskih borzah v Newyorku in Chicagu oslabljenje tendence. Najizdatnej-še je bilo nazadovanje chicaškega majskega termina. Dunajsko tržišče je bilo popolnoma pod vplivom prekomorskih vesti, zlasti ker je tudi budimpeštansko tržišče močneje popustilo. Razpoloženje za nakupovanje se je zmanjšalo. Dunajske cene so ostale za enkrat nespremenjene. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kilogramov v šilingih: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79—80 kg) 50.50 — 51; rž: 42.25 — 44; ječmen: pi-vovarski domači I. 38 — 41; turščica: 25.50 — 26.50; oves: domači 35.50 — 36; moka <0> (v trgovini na debelo): domača 74 — 76, madžarska 71 — 84, jugoslovenska 68 — 70; krušna moka: 62 — 64. glointernacijonalno banko. Fuzija naj bi se izvršila po želji londonskega protektorja. = Ustanovitev sekcije hmeijskih trgovcev pri Srezkem gremiju trgovcev v Celju. Na občnem zboru Srezkega gremija trgovcev v Celju 24. maja je bila ustanovljena posebna sekcija hmeijskih trgovcev. Ta nova sekcija ima nalogo pospeševati reelno hmeljsko trgovino in pobijati delovanje gotovih škodljivih elementov. Sekcija je na svoji prvi seji sklenila izstaviti vsem članom gremija, ki se bavijo s hmeljsko trgovino, kakor tudi nakupovaJcem, ki bodo od članov prijavljeni in pooblaščeni, posebne legitimacije s fotografijami. S tem bo olajšana kontrola nad šušmarstvom. Inozemske hmeljske tvrdke so o tem sklepu že obveščene in naprošene, da se pri kupčijskih sklepih poslužujejo posredovanja pozvanih legitimnih hmeljski trgovcev. = Vprašanje priključitve jugoslovenskih železarn k srednjeevropskemu železarskemu kartelu. Po vesteh z Dunaja so se te dni tamkaj obnovila pogajanja jugoslovenskih železarn s češkoslovaškimi, avstrijskimi in madžarskimi železarnami glede priključitve jugoslovenskih podjetij k srednjeevropskemu kartelu. Kakor se zatrjuje, bodo pogajanja dovedla do pozitivnega rezultata. = Pospešen transport jajc. Zaradi številnih pritožb je generalna direkcija državnih železnic izdala strogo naredbo, po kateri se morajo transporti jajc pospeševati. Brez nujne potrebe se taki transporti ne smejo zadr-žavati na postajah niti ob priliki carinske manipulacije. Vsi transporti jajc imajo pred drugimi transporti prvenstvo. = Plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev. Na plenarni seji načelstva Zveze trgovskih gremijev, ki se bo vršila v torek 7. t. m. v restavracijskih prostorih Celjskega doma v Celju, se bo razpravljalo o nastopnih aktualnih vprašanjih: 1.) akcija za znižanje poštnine za tiskovine; 2.) detajlno potovanje in zlorabe inozemskih trgovskih potnikov; 3.) poročilo o intervenciji glede ukinjenja točilnih pravic; 4.) izprememba voznega reda; 5.) predlog glede prepovedi kartelov; 6.) pripadnost kozjanskega okraja Gremiju trgovcev v Šmarju, odnosno v Brežicah; 7.) poročilo o nameravanem povišanju blagovnih tarif: 8.) poročilo o načrtu nove potniške tarife; 9.) poročilo o stanju trgovinskih pogajanj s Švico in Grčijo. = Notranja uredite r poslopja Narodne skupščine. Ministrstvo za zgradbe je imenovalo komisijo, ki ima nalogo, določiti stroške za notranjo ureditev nove palače Narodne skupščine. Prvotna svota 100 milijonov Din se ima znatno reducirati. Komisija bo tudi določila, katera dela se imajo izvršiti s strani domačih tvrdk, oziroma katera dela se imajo oddati na račun reparacij. Čim bo komisija dovršila svojo nalogo, bo ministrstvo za zgradbe zahtevalo potrebne kredite za dela, katera bodo oddana domačini indu-strijcem in obrtnikom. = Beograjska mestna hranilnica. Beograjska občina je, kakor znano, nedavno sklenila osnovati po vzorcu prečanskih mest svojo mestno hranilnico. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ima izdelati statute Beograjska občina bo dala hranilnici na razpolago 5 milijonov Din kapitala. — V zadnjem času se je tudi mnogo razpravljalo o osnovanju oblastnih hranilnic. Ta akcija je naletela na odpor iz bančnih krogov, ki povdarjajo, da imamo v naši državi že itak preveč denarnih zavodov (preko 650 bank). = Podpis češkoslovaško - madžarske trgovinske pogodbe. Iz Prage poročajo, da je bila 31. maja v zunanjem ministrstvu podpisana trgovinska pogodba z Madžarsko, ki temelji na načelu največjih ugodnosti. = Notranje posojilo sovjetske Rusije. So-vjet narodnih komisarjev je sklenil razpisati notranje posojilo v znesku 200 milijonov rubljev. Zaradi velikega pomanjkanja kapitala se je morala obrestna mera za io posojilo določiti na 12 %. = Nenaden močan dvig lire. Deviza na Italijo, ki se je zadnje tedne le malo spreminjala, se je včeraj nenadoma krepkeje dvignila. V Curihu je opoldne notirala 28.725 denar (1. t. m. 28.60), popoldne pa je porasla na 29.10 denar, kar bi odgovarjalo tečaju 818 Din. Tudi v Londonu je relacija angleškega funta napram liri nazadovala od 88.30 do 86.60 lir za 1 funt šterling. = Vesti o faziji dveh zagrebških vele-bank. Kakor ponovno poročajo iz Zagreba, se vrše pogajanja o fuziji Hrvatske eskompt-ne banke in Sveopče kreditne banke v Zagrebu. Na prvi je, kakor znano, interesirana Anglointernacijonalna banka v Londonu (prej Angloavstrijska banka), na drugi pa dunajska banka Kreditanstalt fur Handel und Gewerb«, ki je v najožjih stikih z An- 2. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčii-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85, Vojna škoda 342.50-343.50 zastavni in komun. Kranjske 20—22, Celjska posojil niča 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98—100 (98), Prašted. 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 460, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 _ (iS. šešir 104 — 0. — B 1 a g o: Tendenca za les nespremenjena; enako za deželne pridelke. Zaključeni 3 vagoni lesa. ZAGREB. Vojna škoda se je trgovala na včerajšnji višini: promptna po 342.50 — 343, za junij po 343.50 in za avgust po 349. — Na deviznem tržišču je nekoliko porasla deviza na Italijo. Ob zaključku borze se je trgovala po 313.50; v Curihu je opoldne notirala 28.725 denar, popoldne pa 6e je še dalje očvrstila na preko 29. Notirale 90 devize: Dunaj 800 — 803, Berlin 1348 — 1351. Budimpešta 990.5 — 993.5, Italija 311.99 do 313.99, London 276.10 — 276.90, Newvork 56.70 — 56.90, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.20 _ 169, Curih 1093.5 - 1096.5; e f e k-t i: bančni: Eskomptna 95.5 — 96, Poljo 15.50 — 16, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 60 — 64, Jugo 92.50 93, Obrtna 40—43, Praštediona 850 _ 855, Ljubljanska kreditna 150 — 152, Narodna 4690 — 4710; industrijski: Gutmann 270 — 285, Slaveks 110—125, Slavonija 27 — 28, Šefierana Osijek 505 do 515, Trbovlje 450 — 465, Danica 150 — 170, Drava 580 — 620, Vagon 49 — 50, Union Na-šice 1700 — 0, Dubrovačka 420 _ 435, Vevče 130 — 140; državni: investicijsko 84.50 do 85, agrarne 50.50 — 51.25, Vojna škoda promptna 341.5 — 343, za junij 343 — 343.75, za julij 345.50—346, za avgust 147—349. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.20, London 25.25 in ena osminka, Newyork 519 in trinajst šestnajstini, Pariz 20.36, Milan 28.65, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75» Varšava 58.10, Dunaj 73165 TRST. Devize: Beograd 31.45 — 31.95, Dunaj 250 - 260, Praga 53.3750 — 53.8750, Pariz 70.65 — 71.15, Newyork 18.03 — 18.13, Curih 347.25 — 351.25, Budimpešta 311 do 321, Bukarešta 10.35 — 10.85; valute-dinarji 31.25 — 32.25, dolarji 17.75 — 18.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47—12.51, Berlin 168.13 — 168.63, Budimpešta 123.67 do 123.97, Bukarešta 4.2875 — 4.3075, London 34.4625 34 5625, Milan 39.477o - 39.5775, Newyork 7(l'.15 _ 711.65, Pariz 27.7825 do 27.8825, Praga 21 - 21.08, Sofija 5.11 - 5.15, Varšava 79.29 — 79.57, Curih 136.44—136.94; valute: dinarji 12.4675 — 12.5275, dolarji 705.50 — 709.50. Deriia Beograd na ostalih borzah: v Pra-ari 80.215. v Berlinu 7.4115 Iz življe Po prekomorskem poletu O Nungesserju ni sledu. — Francozi si hočejo zopet priboriti prvenstvo v poletu na daljavo. — Priprave za Lindberghov sprejem v Francoski letalski kapitan Fonck, ki je skušal preleteti razdaljo med Parizom in Newyorkom že pred enim letom, pa je pri svojem poskusnem poletu ponesrečil, se je zadnja dva tedna živahno udeleževal ekspedicije, ki je iskala sledov za izginulima francoskima pre-komorskima letalcema Nungesserjem in Cobjem. Zadnje dni je poslal iz Amerike v Pariz brzojavno poročilo, v katerem natančno opisuje svoj polet nad Labradorjem, v zalivu St. Laurentu in na severni obali Anglije. Za raziskovanje vseh teh krajev je porabil nad 250 ur. Medpotoma je stopil v komunikacijske zveze z nad 250 ribiškimi čolni. Vendar ni vedel niti en čoln povedati kaj posebnega v < Beii ptici«. Francozi smatrajo, da je po negativnem zaključku teh poizvedb popolnoma izključeno vsako nadaljno upanje, da sta francoska letalca še živa * Francoza Rignot in Goste sta napravila načrt za nov polet, ki naj vnovič pribori Franciji rekord, katerega je nehote nosekal Charles Lindbergh. Leta- Ameriki lo Rignota in Costeja je opremljeno z vsemi pripomočki za nepretrgan polei 6000 km daljave. Letalca bosta letela iz Pariza do Bajkalskega jezera in če jima bo aparat dopuščal, bosta nadaljevala polet celo do Tokiia. Lindbergh je v torek, dne 31. maja poletel iz Londona na letališče Gosport pri Portsmouihu. Tam je spravni svoje letalo v zaboj. cSpirit St. Louis* pojde v .Ameriko na krovu nekega ameriškega torpednega rušilca. Izgleda, da hočejo Američani urediti transport tako, da bo letalo tipa «Ryan» že na mestu, ko se vrne zmagovalec Atlantika v Newyork. V Newyorku se delajo velikanske priprave za Lindberghov sprejem. Ze danes je mogoče predvideti, da bo deležen Lindbergh sprejema, kakršnega še ni videla Amerika. Letalo in letalca ponesejo v 5 km dolgem sprevodu po V. Aveniji do centralnega parka, pred katerim bo stal slavolok z napisom: «Dobrodošel Lindbergh in njegovo letalo!» gradu take, da je prišlo povprečno 100 ločitev na teden. Omejitev razporok si poznavalci turških razmer razlagajo z uvedbo novega kodeksa, ki je enkrat za vselej okrnil pravico premožnih turških državljanov, ld so ženo, kadar so se je naveličali, kratkomalo zavrgli. Novi zakon je v tem pogledu sličen švicarskim določbam in pravi da imata pravico zahtevati ločitev tako mož kakor žena. Novo sredstvo zoper sladkorno bolezen Nemški zdravnik profesor Noolden v Frankfurtu ob Meni poroča o uspehih, katere je dosegel pri zdravljenju sladkorne bolezni s svojim novim preparatom hormentom. Zdravilo je uporabljal pri lahko in težko bolnih pacijentih. Bolniki ki so se. preden so prišli v njegovo oskrbo, držali pokonci kdva z visokimi dozam: insulina, so se po uživanju hormenta čutili naravnost prenovljene. Izločevanje sladkorja je prenehalo in v nekaterih primerih je nastopilo popolno ozdravljenje. Horment uživajo bolniki, trpeči na sladkorni bolezni, v tabletah. 2e to dejstvo daje zdravilu prednost pred insulinom. ki je sicer uspešen medikament, toda ga mnogi paciienti ne prenesejo. Horment je prost sleherne insulinove primesi, dobiva se pa od živali. Naturalizacija Italijanov v Ffanciji Francoska vlada je pred kratkim predložila svoji zbornici nov zakonski projekt glede naturalizacije mozerncev na Francoskem. Projekt je zadel v živo posebno Italijane, ki pravijo, da živi SOOJDOO ljudi njihove krvi in jezika na francoskih tleh. Vsem tem baje grozi opasnost da se vtope v francoskem morju. Zakonski načrt, ki ga je zbornica odobrila, obsega naslednje nove in važne določbe: Sin francoske matere ostane Francoz neglede na to, če je njegov oče francoski ali tuj državljan. Ce torej poroči inozemec Francozinjo in si ne pridobi francoskega državljanstva, bo njegova družina po pripadništvu razdeljena na dve državi. Žena in otroci moškega pokoljenja bodo Francozi mož pa lahko obdrži svoje prvotno državljanstvo. Francozinja, ki se omoži s ^ tujcem, ohrani svoje državljanstvo. Vsak na francoskih tleh živeči moški, ki ostane v Franciji do 21. leta starosti ter se ne odreče francoskemu državljanstvu, postane avtomatično Francoz. Kdor živi tri leta na Francoskem, ima takisto vse pogoje za naturalizacijo. Te zakonske določbe so neprijetno dirnile Mussolinijev režim, ki dobro ve. koliko italijanskih podanikov si služi kruha na irancoskem ozemlju, bodisi da žive stalno v Franciji aii pa da prihajajo na Francosko kot sezonski delavci. Delavec, ki bo posihmal tri sezone zaporedoma zaposlen v Franciji se bo moral vkkmiti novi postavi in bo izgubil svoje prvotno državljanstvo. Seveda ne velja nov francoski natu-raiizačni zakon samo za Italijane, am- pak za tujce vobče. Teh pa je na Francoskem tri milijone, ali trinajsti del celokupnega francoskega prebivalstva. Novi zakon uvaja sistematično novo politiko naturalizacije, je po svojem konceptu popolnoma nova prikazen v svetu tozadevnih pravniških vprašanj. Za Francijo je ta stvar popolnoma logična posledica krčenja prebivalstva. Seveda ni ta politika všeč državam in narodom, ki hočejo predvsem okrepiti lastno pozicijo v svetu. In to so Italijani danes v veliki meri. Znana ie Musso-linijeva izjava, da se mora italijanski narod pomnožiti za 20 milijonov duš. kajti brez 60 milijonov prebivalcev Italija ne more postat? imperij. V tem zboru pa znači SOO.non Italijanov, katerim preti francoska naturalizacija, vsekako zelo visoko številko. Nazadovanje razporok v lurcm V nasprotju z drugimi deželami na svetu, stoji turška republika glede razporok danes na enem zadnjih mest. Statistika, katero je pred kratkim izdala angorska viada, pravi, da je bilo v zadnjih šestih mesecih v Carigradu, ki ima notorično en milijon prebivalcev, samo 115 razporok. Ta odstotek je v primeri s številom ločenih zakonov v prejšnjih časih naravnost nizek. Zadnja leta so bile razmere v Cari- / Največji evropski razbojnik pod ključem Pariški policiji je prišel v pest Arrto-nio Jimenes. španski razbojnik, ki velja za največjega mojstra svoje stroke v Evropi. Kako uspešno je hodil pot do svoje karijere. izpričuje dejstvo, da je bil v Španiji 12 krat obsojen na smrt in da ie v zadnjih dveh letih oplenil nič manj ko 200 blagajn v predmestjih Pariza. Francoska policija je dolgo zasledovala zločinca in ga k naposled prestreg-la v St. Ouenu baš ko je pripravljal nov roparski napad. Jimenes je imel že natančno izdelan načrt, kdaj pojde na rop. Hotel se k pred napadom le še spočiti. Šel k spat. Bogve kaj se mu je sanjalo, ko je nenadoma policija vdrla v njegovo stanovanje in ga zajela napol v snu. Stanoval je Jimenes v krasni vili, ki je bila urejena kakor kaka moderna orožarna. Na stenah so viseli samokresi. v kleteh so bile zaloge municije. po sobah je ležalo križem svedrovskp orodje, katerega k razbojnik uporabljal pri svojem poslu. Jimenes k bil svoje čase inženkr. Bogve. kaj ga je pripeljalo na pot zločina. Tehniko k pustil in se posvetil študiju tehničnega izkoriščanja napadalnih sredstev. Prevrtati dobro zavarovano blagajno je stalo nkga baš toliko truda, kakor navadnega človeka odpreti škatlo sardin. Uspeval je sijajno. Dasi so mu bili zasledovalci neprestano za petami, jim je vedno srečno ušel. Razbojnik k radi lažkga kritja živel pod psevdonimom E! Pistoleso. Bil je tudi poglavar roparske tolpe, katero so tvorili večinoma Španci. Rreden je pobegnil v Francijo je omadeževal svojo dušo na Španskem s krvavimi zločini. Umoril k nadškofa v Saragossi, leta 1920. je izvršil roparski napad na guvernerja v Barceloni. Pri Puertu Ruevu je izvršil napad na vlak. ubil več uradnikov in oropal vse potnike. Njegov zadnji čin na španskih tleh je bil poskus. da z dinamitom požene v zrak banko v Gvonu. Policija k takrat prikla dva Jimene-zova tovariša in obsodila E1 Plstolesa kot kolovodjo na smrt. ker je bilo pri napadu na banko ubitih več oseb. Jimenes ie potem za nekaj časa izginil. Po rd^Tnosti se ie ooiavil v Pari- Eden najdrznejših mostov v Evropi vIost so zgradili čez hudournik Usses v Švici in se odlikuje po ogromnem železnem oboku, ki j-ma 140 m razDetine. Popolnoma novo! Sijajni uspeh pri včerajšnji premijeri Sužnji strasti... 4. 1 8. 9. Prekrasno monumentalno tiimsko delo' Izreden prikaz ljubavi, ljubavne sreče in A propasti — Zgrešena pot mladega življe« "T« nja. — Podzemne kadilnice opija na Kitaj« f I q skem in Havaju. — Ples. — Strast. — Uq Sladke sanje — Noro uživanje opojnosti Milijonarji se kopljejo v šampanjcu. — Pu» Q stolovščine milijonarjev v tajnih špelunkah Krasna ameriška obala. — Ogromno mesto Sen Francisco. — Prekrasna Kalifornija. — Od Newyorka do San Francisca. — Od San Francisca do šanghaja. — Od Sang= haja do Honolulu ir. nazaj v milijonski Nevvork nas pelje pot v tem kolosalnem filmskem delu. — V glavnih vlogah dve najlepše ameriške filmske zvezde, in si« cer znana Irrasotica velika kneginja Tatjana L., ki igra pod imenom DOROTHY MACHAILL in edini naslednik nepozabnega R. Valentina, idealno lepi GEORGE 0'BRIEN. Preskrbite si vstopnice v predprodaji! — Oglejte si krasne reklamne fotografije. Sredina mesta! ELITNI KINO MATICA Sredina mesta! zu, kjer je deloval sistematično. Na teden je izvršil povprečno dva ropa. Nihče ga ni mogel dobiti v pest a tudi nobena blagajna ni bila varna pred njim. Njegova razbojniška družba je bila strah in. trepet Parižanov. Podoba k. da je postal Jimenes na koncu žrtev izdaje. Neki član njegove tolpe se je maščeval nad njim za krivico. ki mu jo je poglavar storil. Tako je prišla njegova glava na trg pravice. Razbojnik se bo mora! zagovarjati za 100 zločinov, po veliki večini umorov in ropov. Italijanska rodovitnost Pred kratkim so rimski listi priobčili sliko neke italijanske družine, ki se odlikuje naravnost po ogromni plodovi-tosti. Oče te srečne družinske zajednžce je 33-letni Rimljan Ferdinand Bruschi, po poklicu nameščenec električne železnice. Seveda je član fašistovske stranke. Njegova žena je Emilija roj. Pilati in je stara sedaj 28 let Zakonca sta se poročila dne 24. marca 1919 in od takrat do danes je žena rodila svojemu možu štirikrat dvojčke. Od osmih otrok je sedem živih in popolnoma zdravih: eden je umrl. Mussolini, ki se trudi na vse kriplje, da se število porodov v fašistični Italiji ne začne krčiti, je čestital očetu in materi ob zadnjem porodu s posebnim pismom in jima tudi naklonil tudi beraško podporo 500 lir. Tri stopnje zakona v Abesiniji Abesinija je dežela črncev, a ne divjakov in ima tri izredno zanimive stopnje zakona, kakršnih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Prva stopnja abesinskega zakona je konkubinat. katerega smatrajo Abesin-ci za pripravo na drugo in tretjo stopnjo. To je prvi poskus za poznejšo normalno zakonsko zvezo. Kdor s pridom absolvira konkubinat. lahko stopi v navaden zakon, ki se parafinira s posebnimi pogodbami. Abesinski juristi imajo v ta namen izdelane zelo natančne ior-mularje. ki so se doslej še vedno izkazali v praksi. Dobrodošli so posebno te-dai ko pride do razdora med možem in ženo ter eden ali drugi zahtevata, da se zveza razdere. Tretja in najvišja stopnja zakona pa je cerkven brak ki je nepreklicen in tako daiekosežen za oba zakonca, da se mož in žena. ki jima je bi! podeljen ta zakrament ne smeta vezati nikoli več s kako drugo osebo. Ta vrsta zakonskega življenja nastane običajno šele po dolg: dob: preizkušnje, t. j. po konku-binatu in po običajnem zakonu. Navadno se to zgodi tedaj, ko sta mož in žena med seboj popolnoma prepričana, da bosta drug drugemu ostala zvesta do groba in da bosta tudi po smrti enega ali drugega izvrševala stroge določbe celibata. Za primer, kakšen pomen ima tretja stopnja zakonskega življenja v Abesl-mjl navajamo, da je regent Meneiik sklenil religijozen zakon šel- 20 let potem. ko se je oženil. Abesinci se torej temeljito premislijo, predno se odločijo Za dneve m/vinih potrebščin bo do nedelje tvrdka DBAGA SCIIVi AB. Ljubljana, cene modnim potrebščinam primerno znižala, da bo mogoče vsakomur nakupiti le najbolpe in najceneje. za važen korak, ki se pri nas že ne smatra več za trajno in svero dosmrtno ustanovo. Proces Grosavescu Preiskovalni sodnik, ki ima v rokah zadevo gospe Nelly Grosavescu, žene pokojnega tenorista dunajske Državne opere, je zaključil svoje spise ter izročil gradivo naprej. Kolikor je mogoče predvideti, se otvori javna obravnava o tej senzacijonaini aferi med 20. in 25. junijem. Trajala bo predvidoma 2 dneva, Nel!y Grosavescu se bo morala zagovarjati pred poroto. Iz navedenih dejstev izhaja, da so sodni izvedenci, t. j. psihijatri, ki so morilko zdravniško pregledali ugotovili, da zločinka v polni meri odgovarja za izvršeno dejanje in da mora nositi vse posledice, ki izvirajo iz njega. Razpravo proti Ndly Grosavescu bo vodil dr. Eichinser, obtožnico pa bo zastopal državni pravdnik dr. Tuppv. X Samomorilni skok z milanskega Doma. V sredo se je vrgel s strehe milanskega Doma 251etni juvelir Eraest NVeck. Obležai je na tleh mrtev z razbitimi udi. V žepu samomorilca se je našlo pismo, naslovije. no na nekega milanskega, draguljarja. Iz pisma izhaja, da je \Veck izvršil samomor iz razlogov finančne narave. X Vrtinec v okolici Stettina. V torek, 31. maja je nastal v Streitzigu pri Stettinu močan vrtinec, ki je porušil 12 hiš, ocne« sel 10 streh in nosil težke predmete co 300 m daleč. 2rtev viharja so postala tudi stoletna drevesa. Najbolj čudno je to. da je vrtinec trajal samo dve minuti in da ga ;e spremljala gosta toča. ki je uničila vso žetev ter seveda tudi celo brzojavno in telefonsko omrežje. X Nravstveni škandal v Losondsyu. V Losondsvu so odirrili družbo homoseksual« cev. v kateri so iskali zadoščenje sinovi najboljših meščanov, trgovcev, industrija'« cev in tudi častnikov. V stvar je zaplete, nih nad SO oseb. od katerih jih je policija že 30 prijela. Deiikte so izvrševali grdež: večinoma na mladoletnih dečkih. ?-•'.-. \z je zajela izrodke in flagranti ter jih ca mestu aretirala in odvecia v ječo. nafbdfsc.najtrpežnejšc^ Zato nafcettcfše. ' Fritz Miiller-Partenkirchen: Spovedna molčečnost Schopiheimski župnik je še iz stare šole in se ne more uživeti v nove čase. cPoprej smo se katekizma enostavno naučili na pamet. Besedo za besedo, stavek za stavkom, in dobro je bilo. In danes? Danes naj ga otroci tudi razumejo, katekizma. Lepo vas prosim: saj ga razumemo komaj mi. Kako naj kmetiška otročad doume sveto Trojico, grehe proti svetemu Duhu. spovedno molčečnost? S praktičnimi primeri, pravijo, se da mnogo doseči, če teorija sama ne zadošča. Nu. pa poskusimo, meni k končno vseeno . . 'Torej, otroci, pazite. Danes pridemo k spovedni molčečnosti. Ali veste, kaj jc spovedna molčečnost? Odkimavate s svojimi trdimi buticami — sem si mislil. 2e vidim, moral vam bom. kako že pravijo? aha. moral vam bom pomagati s praktičnimi primeri. Nemara ste kdaj že čuli o svetem Ne-pomuku. To je bil spovednik češke kraljice. Ta se mu k nekoč spovedala. Kralj, njen mož. k hote! vedeti kaj mu je povedala. Torej je rekel Nepomuku: 'cPovej, česa se ti je spovedala.* — Je dejal Nepomuk: «Ne.» Pa je rekel kralj: «Jaz. kralj, ti zapovem.* — In je odgovoril Neponruk: «Ne. tega ti ne povem.* — In je kralj rekel: «Nepomuk. pameten bodi* je rekel. «ne bo zastonj, nisem umazan.* — Nepomuk k odgovoril: c Toliko mi ne moreš dati kakor —*. lAha. ti je že ona kaj obljubila,* je vzrojil kralj. <čuj. jaz ti dam več.* — c Nič mi ni obljubila, toda če ti povem, izgubim večno zveličanje.* — cJaz pa ti dam najlepši grad in boš že na tem svetu zveličan.* Kaj menite, otroci, kaj je nato storil sveti Nepomuk? Povej ti, Ksaver!* t Vzel je.* cKsaver. ti si osel. Ce b: bil vzel, kako naj bi bil postal svetnik ? Jaka. ti si pametnejši, povej mu ti.* cJaz pravim, vele častni grad je le grad.* žrtvovailm rodoljubi toliko denarja, da so pošiljali takratna trgovska pomočnika Antona Paša ir Franceta Lenarta v Maribor se izobraževat za bodoča vaditelja. Nabrali so tudi za najnujnejše orodje. Ta sklad Je upravljal pokojni dr. Jurtela. Po odhodu dr. Gregorke je prevzel na-čelniško mesto br. Anton Poš, kateremu so preskrbeli službo pri slovenski tvrdki Lon-čarec in Havelka. ker mu je takratni nemški cospodar Alojz Muohitsch odpovedal službo. Ker je tudi ia moraJ odriniti lu k vojakom, je prevzel vodstvo br. Fran Lenart in za njim že leta 1909 br. dr. Franjo Šalamun. Prvemu starost« je sledil kot starosta br. dr. Dimnik, po odhodu tega br. dr. Lašič in temu br. dr. Fetimevc. Ob proslavi petletnice Sokola, ki se je vršila na dvorišču Narodnega doma ob precejšnji udeležbi na p redni h krogov in kmečkega ljudstva, sta on (dr. Fermevc) in dr. Tome Gosak pod-čntavala važnost dogodka z ozirom na narodne razmere v Ptuju. Dne 25. maja 1914 je napravil ptujski Sokol posete k Sv. Barbari v Halozah, kjer se je sestal z velikim številom hrvatskih Sokolov. Na obronkih vinorodnih gričev v bližini Sv. Barbare so se našli slovenski in hrvatski Sokoli ter veliko število kmečkega ljudstva. Bila je prava silovemsko-hrvatska pobratamija. Tej misli je dal izraza v govoru slavnostni go vornik dr Tone Gosak, ki je našel silen odmev v prisotnih množicah. Posledice so se pokazale takoj v naslednjih dneh, ker so se začela takoj živahna poizvedovanja pri udeležencih za teksta govora slavnostnega govornika. Da ni izbruhnila svetovna vojna, bi bil govornik imel priliko ponavljati dotični govor, seveda nekako v spremenjeni obliki pred nemškutarsko mariborsko poroto, dočim ga je moral takoj ponavljati pred vojaško oblastjo, kjer ga Je takoj ob izbruhu vojne naznani'] ptujski mestni magistrat, kaiterenru je načetaval takratni župan, znani g. Josilp Oraig. Današnje sokolsko slavje se vrši deloma na zem-Uišču naslednikov ravno omenjenega g. Orniga. Ob izbruhu vojne Je bilo delovanje Sokola popolnoma ustavljeno. Razumljivo, da so ptujskj Slovenci pozdravili ustanovitev Sokola z navdušenjem in se začetkoma udeleževali tudi starejiši člani, med njimi prvi starosta br. Dragotin Zupančič, dr. Kodenman in dr. Sagaddn, pridno telovad be, ka se je prenesla iz Zupančičevega salona v Narodni dom, ker pa je dvorana v prvem nadstropju, zlasti pri telovadhi na orodju, preveč trpela, se je vršila telovadba v poletnem času na dvorišču. Društvo si je slednjič uredilo madhno telovadnico v bivši drvarnici na dvorišču posojilnične hiše na sedanjem Srbskem treu. Prvi javni nastop pa je priredilo društvo v poletju leta 1909 na dvorišču v Narodnem domu v Ptuju, od kojega časa pa se je udeleževalo vsakega sokolskega ali drugega večjega narodnega slavja v sedanji mariborski oblasti. Ze pred vojno in po vojni — ko se je društvo krepko razmahnilo in se je ravno v Ptuju vršili leta 1919 krasno uspeli prvi župni izlet mariborske žttpe — jc vzgojilo društvo lepo število dobrih telovadcev io še sedaj aktivnih sokolski h delavcev ter so biili posebno pridni slovenska dijaki tukajšnje gimnazije in nekateri trgovski s »trudni ki. Po prevratu si je uredilo društvo svojo telovadnico v tukajšnji gimnaziji, odkoder pa se je pred 5 leti preselilo v telovadnico Deške šole, katero ie popolnoma opremilo in jo vzdržuje še dandanes. Z izvolitvijo dolgoletnega načelnika br. dr. Šalamuna starostam je prevzel načel-ništvo vrti in agito telovadec in delavec br. Slavo Kornac. ki se nahaja trenotno v sokolski šoli ČOS v Praga in ko ie moral pred 2 letoma prevzeti to načelništvo okrožja, je bil izvoljen načelnikom isto tako vrli in agiilni telovadec in delavec br. Janko Pe-tot, ki vodi društvo še danes. Od svojega postanka pa do danes je Ptujski Sokol izmed »eforojnih društev v Ptiuju gotovo oajagihie.iši, ki brez ozira na levo in desno koraka krepko začrtano pot. Jesenice. Naš Sokol predvaja v petek, dne 3. t. m. ob pol 9. uri zvečer velezani« miv film: Preko Afrike, po džunglah in pustinjah. Popoldne ob pol 5. uri mladin« ska predstava. Javni telovadni nastop Sokola Vič se vrši v nedeljo dne 12. t. m. na vrtu Pav« ličeve gostilne. Z nastopom je združena velika vrtna veselica s plesom, srečolovom. Streljanjem na dobitke, ribolovom itd Svi« ra železničarska godba. Vse Sokolstvu na« klonjeno občinstvo vabimo, da ta dan po« sveti viškemu Sokolu. OCARINJENJE n-seh uvoznih izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. Ljub, liana. Masarykova ceste 9. nasproti cari. oarnice — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Dne 28. maja so bile izžrebane sledeče srečke kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. Po Din 2000.— so zadele štev. 18.147, 20.859, 59.953, 9.159, 48.6ST. Po Din 500.— so zadele sledeče srečke: 14.118, 14.144. 14.132. 76.703. 100.724, 100.715, 5.765, 5.724. 5.790. 5.7S2, 5.800, 15.460, 15.421, 18.193. 18.155. 18.177, 30.959. 30.950, 53.425, 53.426, 79.071, 79.065, 79.011, 91.791, 115.606, 115.692, 9.737, 11.545. 11.577. 11.580, II.542, 20.839. 20.882, 20.812, 23.407, 23.403, 34.128, 34.144, 34.191, 59.362, 59.364, 59.359. 71.83S, 71.858, 71.849, 71.862. 83.205. 86.303. 96.999, 96.903, 96.959, 96.913, 96.979 96 967 III.145 111.156 111.196 120.194 15.116 78.151 116.284, 9.101, 9.151, 70.434, 70.490, 95.877. 95.801, 95.890, 111.789, 121.565, 121.508, 121.642, 121.677, 121.628. 71.849, 72.494, 72.422, 83.897. 99.334, 120.665. 121.565, 122.816, 29.927. 41.827, 78.304, 92.080. Dobitke bomo izplačevali od 15. iunija do 28. septembra i. L ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. z O. Z. - PRVA IN NAJVEČJA RAZPOŠILJALNICA SREČK V SLOVENIJI, Ljubljana, Sv. Petra 19 Dopisi VIR PRI DOMŽALAM. Duhovniški proces. ki se je vršil v Mariboru. Je že začel posegati tudi v drugače mame vasi, kar se vidi iz tega. da se je začelo živahno gibanje za svobodomiselna načela med tukajšnjim precej številnim delavstvom. Posledica tega je. da Je g. Ciril Kek iz Podreč-za že zaprosil za izstop iz rimsko katoH-šike cerkve ter positane brezkoniesijonalec. Tukajšnji dušni pastirji se vse oreveč vmešavajo v politiko ter se na vse načine trudijo da hi spravili tukajšnje delavstvo pod svojo komando. Ves njihov trud pa je zastonj ter jim ie velika večina treznega delavstva obrnila hrbet Posebno se je to pokazalo v Dobuin na Viru. kjer so napredni delavci postavili za bližajoče se občinske votiitve samostojne Kste, oziroma iste vezali z ositalimi naprednimi strankami. MORAVČE. Dne 29. maja t I. ie naša podružnica JM prav lepo proslavila lOlet-nico majnažke deklaracije. Ob 9. dopoldne je bil lep sprevod po Moravčah, katerega so se udeležila vsa tukajšnja društva, predsednik JM Alojzij Cerar z odborom, župana občine Moravče in Driije krajni šolski svet učitejski zbor s šolsko deco, pošta ter društva iz Vrhpolja. Pri obhodu je svi-rala godba moravškega gasilnega društva ©od vodstvom kapetaika Franca Orehka. Na trgu pred tnoravško župoo cerkvijo Je v kratkem in navdušenem govoru tukajšnji šodsikj upravitelj R. Znidaršič v imenu zbranega občinstva izrazil hvaležnost vsem oniim našim možeim, ki so z deklaracijo, z besedo in dejanjem neustrašeno zahtevali pravico in svobodo za naš slovenski narod. Popoldne ob 3. je imel v dvorani »Zadružnega doma« naš domačin profesor Mavricij Bergant pred obilo zbranim občinstvom slavnostni govor, v katerem je jasno razložil zgodovino, namen, pomen in posledice majniške deklaracije. Po govoru se je vršila lepa kkio-predsteva. TRŽIČ. Podmladek IV. razreda meščanske šole priredi v petek zvečer v šolski telovadnici izbrano poslovilno akademijo s krasnim sporedom. Nastopi pevski zbor učencev, gg. učitelji Kerac Pečjak in La-oovic s solo toScami za gosli in za petie, spremlja na klavirju gdč. Mafijeva. Plese Je naučila gdč. Vlasta Hhykova. koračna igrica »Bedak Pa/vle« bo gotovo ugajala. TRŽIČ. Proslava desedetmice majsike deklaracije se Je izvršila v Tržiču prav lepo in dostojno. Koncert pevskega zbora Slov. bralnega društva je uspel pod spretnim vodstvom g. Lajovica nad pričakovanje dobro. Med sporedom je predsednik Slov. bralnega društva g. nadupravitelj Roos v kratkih besedah razložil portten maiske deklaracije in nazdravil presvetli naši vladarski hi®. Bil ie le® večer. V nedelio se ie s škofjeloško godbo na čelu razvil izpred pošte sprevod in nato slavnostni obhod po mestu. Rada deževja se Je vršilo slavnostno zborovanje v telovadnici meščanske šole ki ie bila tokrat premajhna Mladina osnovne šole je morala ostati zunaj, ker je sama v ponedeljek še enkrat slavila oomen majske deklaracije. Zbor ie otvoril! imenom mestne občine župan g. Lončar. Slavnostni govornik g. Lajovic pa Je očital pomen majsike deklaracije z ozirom na preteklost. sedanjost in v prihodnjost. Po govoru Je zaigrala godba državno himno, nakar je g župan lepo uspel zbor zaključil z vzklikom na kralja Aleksandra I. Medtem se je vreme toliko popravilo, da se ie lahko pa trgu vršil oromenadni koncert, med katerim so mladenke prodajale majske diplome. Izprevoda in proslave so se udeležila vsa 'kulturna društva Tržiča in moramo njihovo vnemo za to proslavo brez izjeme pohvaliti. _ Pevski zbor Slov. bralnega društva je izlete! v nedeljo popoldne v prijazno Stražišče. kjer ie priredil koncert Po koncertu se ie razvila v dvorani ob sviramju tamburašev animirana prosta zabava. Pevce je v vznešenih besedah pozdravi! visokošolec g. Fugina ki je naglašal velik uomen slovenske pesmi za širjenje narodne prosvete. Za pozdrave in gostoljubje sta se vrtam Stražiščanom zahvalila predsednik zbora e. Bocak in pa pevovodja g. Lajovic. — Proslave 501e>tnice mešč. šole v Krškem se je udeležila tudi tržiška meščanska Šola. ki je poslala pod vodstvom strokovnega učitelja z. Pečjaka deputadjo štirih učencev, da izroče ne samo v imenu šole. temveč v imenu Tržiča matici naših meščanskih šol iskrene čestitke. Obenem s čestitkami je izročila šoli tudi od učenca Dalla Vatlija lepo izdelano diplomo. Id 1e bila razstavljena v Globočnl-kovi trgovini in je zbujala spJošno oozor-nost JESENICE. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli se naj iskren ej o zahvaljuje tukajšnjemu trgovcu g. R. Mežiku za njegov velikodušen dar ob priliki vprizoritve igre Odbor PRK Jesenice. — Meščanska šola (PRK) Je ob zaključku šolskega leta uprizorila v režiji tukajšnjega učitelja c. Mrovljeta prav primemo igrico: »Desetnik in slrotjca« ki jo je ponavljala dvakrat. Z veseljem smo gledali, s kakšnim navdušenjem so nastopili otroci, v dokaz, kako radi nastopijo na odru. Marsikatero oko se je zaso!«ilo ob nastopu preganjane si-nrtice. ŽABNICA. Na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija cb pol 16. po prihodu ljubljanskega vlaka se vrši slovesna otvoritev novega nostadailiščnega poslopja Bitinje-Zabnica. Po otvoritvi bo prosta zabava na topem Miklavževem vrtu ob sviranje domače godbe. Ker leži ta kraj med Loko in Kranjem, sredi širnega Kranjskega polja, se nudi pač vsem orijateliem narave najlepši izlet. LAŠKO. Umrl je dne 30. maja t. 1. g. Josip Masten davčni upravitelj v p. Mož je hil nemškega mišljenja in kmalu po prevratu upokojen, bil na Je mirnega značaja in se ni kazail v iavnosti. Zadnja leta mu je upešal vid in Je oopolnoma oslepel. N. v m. p.! ŽUŽEMBERK. Dne 29. maja je bila ustanov! j er a Savezna streljačka droffina za Žužemberk in okolico. Za predsednika le bil izvoljen davčni asistent g. Stanko Plesko-vid. v odbor pa sledeči gg. iti sicer: Ivan Oziaaek. France Smrke. Albin Pefaani, Josip ŠušteršiČ. Josip Gliha Anton Blatnik ir Mirko Stupica. Družina šteje do sedaj okoli 50 članov in se vrši prva ve S) a v nedeljo dne 12. t. m. • MURSKA SOBOTA. Za 12. 6. Javljeni javni nastop sokolskega društva ie preložen na 19. 6. t. 1. Prireditev se bo vršila v krasnem Saparijevem parku, ki je menda edini te vrste v mariborski oblasti. Zveza vlakov je zelo ugodna — zato priporočamo občinstvu da si na ta dan ogleda metropolo Prekmurja ter poseti prireditev Sokola. IZ LITIJSKEGA OKRAJA. V listih smo »tali, da je imenoval oblastni odbor v novo izvoljeni cestni zastop ooleg drugih tudi s. Leopolda Hostmika. Proti temu imenovanju ie opažaitj velik odpor, posebno v vrstah SLS Postopanja oblastnega odbora si ne morejo orav tolmačiti ter so naravnost ogorčeni. Presenečena so posebno ob-činski odborniki — pristaši SLS. ki so pri vofitvab v cesitni zastop bivšega načelnika vrgli. Dali so s tem Hostoiku nezaupnico, za kar so imeli kot dobri poznavala njegovega poslovanja gotovo nujne razloge in ipovod. Zakai se Je oostavil oblastni odbor na nasprotno stališče z obč. odborom, nam ni jasno. Razumljivo bo pa tudi pristašem SLS takoj, ko bodo sprevideli, da je pri voditeljih njihove stranke upoštevan m uvaflevan predvsem strankar. za Javne interese m davkoplačevalce pa s« ne brigado. Sijajen shod Samostojne demokratske stranke v Laškem V torek zvečer se je vnšal v Hotelu Savinja volilni shod SDS z namenom, razkrinkati klerikalno gonjo napram našim lokalnim voditeljem. Shoda se ie uddežiio nad 140 samih volilcev, ki so burno pritrjevali izvajanjem govornikov. G. Pleskovič je številčno dokazal dobro gospodarstvo sedanje veČine in razpršil lažj in natolcevanja nasprotnikov sttvamo in resno, da je žel kot občinski blagajnik glasno priznanje in zaupanje zborovalcev. Zupan g. dr. Roš je obširno govoril o gospodarstvu v občini in okr. zastopu ter obrazložil stanje okr. hranilnice. Točko za tožSko le pobijal obrekovanja klerikalcev ier so nru zborovala živahno pritrjeval. Nepopisno ogorčenje Je nastalo med njimi, ko je g. župan povedal, da so baš oni klerikalci. Id sedaj vrivajo tržanom svojo listo, oropali našo občino za Din 100.000, kj jih' mora občina po naročilu velikega župana na predlog Hrastnika in Deželaka vrniti okr. zastopu, kljub temu, da jih je dobila izplačane temeljem od velikega župana odobrenega proračuna. G. podžupan Elsbacher je v leipih besedah pozival zborovalce na delo za časten uspeh volitev. Bil Je btirno aklamiran. Shod Je M gotovo eden najlepših ta najvažnejših, kar se Jih je kdaj vršilo v našem trgu. Kandidatno 'isto so združeni nasprotniki s skrajnim naporom komaj stlačili skupaj in jo zadnji trenotek vložili. Lista pa je nepopolna. ker ie več podpisov bilo preklicanih. Huda ura se bliža našim klerikalcem, katere £aka v Laškem huda blamaža. Radio Izvleček iz večernih programov Petek 3. iunija. DUNAJ 20.05: Vesele balade skladateljev C. Loweja in H. WoJfa. 21.05: Moderna alaisba. — 1. Hinde-nwth: Godalni kvartet v C-duru. op. 17. — Pesmi. — 1. Braunteis: Sojecicam. — 2. KnaO; Zimski večer. Na višavah. — 3. Hindemith: Dve pesmi iz op. 17. PRAGA 20.10: Koncert. — 1. Scarlatu: Baletna suiParis in Helena*. FRANKFURT 20: Koncert dunajskega orkestra nemških glasbenih mojstrov. BRNO 19.20: Orkestralni koncert. 20.30: Koncert. — l. Pilsner: Pesmi — 2. Dvofak: Silhuete. _ 3. Pesmi. __ 4. 4. Suk: Humoreska. — 5. Nedbal: Valček 21: Koncert. (Poje sekstet bonskega narodnega gledališča). RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert. BERLIN 20.30: Violinski koncert. _ 1. Corelli: La folia. — 2. Martini-Kreisler: Audantino. — 3. Couperin-Kreisler: Chanson Louis XIII, et Pavane. — 4. Bocchcrini-Kreisler: AHegretto. VARŠAVA 20.30: Koncert angleške glasbe. Sobo'a 4. junija. DUNAJ 81.30: Lehar: »Modri Mazur*. Opereta v treh dejanjih. PRAGA 20: Zabaven večer. (Prenos iz Brna). STUTTGART 20.15: Komorna glasba. Beethoven. — 1. Variacije na temo »Juda Makabejec«. — 2. »Čarobna pišča4«. — 3. Godalni kvartet, op. 59. FRANKFURT 20.15: Zabaven večer. BRNO 19: Orkestralen koncert. 30: Zabaven večer. (Za Prago, Brno in Bratislavo). LAiNGBNBERG: 21: Zabaven večer. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert _ 1. Auber: »Fra Diavolo«. (Uvertura). _ 2. Svendsen: Legenda. — 3. RubinsUean: Ples v maskah. Suita. — 4. Lachner: Koračnica. — 5. Moskovski]: Serena-da. — 6. Dvofak: Slovanska rapsodija op. 45. VARŠAVA 20JO: Koncert lahke glasbe. „VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revmatizmu in Unasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče sa grosiste: ISIS d. d. Ljubljana. M. Zevaco i6i Papežinja Favsta Romac Leonorin padec je osvestil kardinala, ki je stal dotie: kakor kip. Zavlekel se je k njej, sklonil se, vstal, prijel se za glavo in zastokal: »Mrtva!...« Glas, s katerim je zahropel to besedo, je bii tako strašau, da so halebardirji za marmornim prestolom vztrepetali. kardinali pa so pobesili glave. Samo Favsta se ni ganila ... Tedajci pa je kardinal izdrl bodalo, ki ga >e imel pod plaščem. »Prekieta!je zakričal, iztezaje roko proti Favsti. -Prekleta!... Zdaj si ti na vrsti!...» Zdelo se mu je, da leti proti Favsti: zdaj-zdaj ji porine bodalo v prsi... Toda stal jc na mestu. Od sekunde do sekunde strašneje ga je obhajala zavest, da vse odmira v njem, da se vse podira... da ne more več ganiti ne z roko ne z nogo... S tem občutkom v duši je še enkrat obupno zavpil in bliskoma obrnil bodalo proti sebi... Pal je, a mrtev n: bi!. V poslednji muki se je zavlekel do Leonore in jo .ie obje! z obema rokama, iščoč njenih pobledelih ust; šele v Trenutku, ko jih je našel s svojim smrtnim poljubom, se je zdajci zleknil in obležal. Bilo je po njem ... Naj je bila brezčumost prisotnih šc tolikšna, vendar se niso mogli ubraniti groze. A trepet, ki je izpreletaval razkolniške škoie in kardinale. ;e imel očividno šc- drugi vzrok. Njih pogledi so tesnobno begal: od Favste do kardinala Rovennija. Rovenni sam pa se je željno oziral proti samostanu in mrmral: >Kako je to, da Sikst ne pride? .. Favsta ie počasi vstala. Brez srda, a tudi brez usmiljenja je za-zvenel njen kovinski glas v mrzlo noč: »Molimo za duši teh dveh nesrečnikov in prosimo Vsevišnjega, da bi zadela vsakega izdajalca enako strašna kazen, kakor je zadela kardinala Farneškega...» Sredi stavka je premolknila. 'Ustnice so ji pobledele. Osupel drhtljaj jo je izpreletel od glave do nog in njen črni pogled se je strme uprl v moža, ki je baš tisti mah preskočil obzidje. :.Pardaiilan!c je zaječala kakor iz uma. »Evo nas, Vioietta!.. .« S tem glasnim klicem .ie Pardaillan kakor bomba predrl vrsto straž in planil v sredo polkroga. Karel Angoulemski in vrli Picouic sta mu sledila za petami... »Vojmki!« je ukazala Favsta. »Primite te ljudi!.. .<■ Halebardirji so planili. Pardaillan je zagrabil za meč... LVII. Kazen in plačilo Za Violettmo razpelje na križ je Favsta potrebovala krvnika. Našla ga je v ciganu Belgoderu, očetu Ivane Fourcaudove. »Tvoja starejša hči je mrtva, a mlajša živi,« mu je dejala, da bi ga pridobila za strašni posel. -Ako usmrtiš cigančico, ti vrnem Stelk).. .c In Belgoder se ni upiral. Opravil je rabeljski posel in je privezal Violetto na križ. Že iz mržnje do CIauda se ne bi bil branil tega dejanja, rudi da ni bilo njegove divje očetovske ljubezni! Ko pa se je cigan po storjenem delu umaknil iz polkroga kardinalov ob znožie vrtnega obzidja, je kmalu začul na oni strani glasove ljudi. Prisluhnil je. Cim delj jih je vlekel na uho, tem bolj sumljivi so se mu zdeli. Nič več ni mogel dvomiti, da nevidni prišieci nekaj vedo, da se hočejo splaziti na vrt... in, kar ga je najbolj prestrašilo: da iščejo Violette!... Divji in prenagel, kakor je bil, ni dolgo pomišijal; vzpel se je po razpadajočem zidu in skočil na ono stran. Morda ne b: bii sioril tega. če bi bil vedel, da bo pal baš v naročje svojega sovražnika CIauda! Silna desnica bivšega krvnika ga je bliskoma pograbila za vrat in £a je potisnila k tlom. Naprej, vi trije!* je zamolkio viknii mojster Claude svojim tovarišem »Držim ga in poznam ga. Sam bom opravil z njim... Pardaillan, Karel Angoulemski in Picouic so drug za drugim izginili preko zidu. Mojster Claude je stresel cigana, kakor b: mu hotel pokazati svojo moč; nato ga je postavil na noge in je izpustil njegovo grlo. Belgoder je bil bled in prepaden, obenem pa je vsaka črtica njegovega obraza drgetala od zakrknjene zlobe. *Kaj hočeš?* je osorno vprašal bivši krvnik. >Cesa iščeš tod?c Ali mar ne slutiš?c se je togotno odrezal cigan. V rdečkastem odsevu plamenic, ki so gorele na vrtu, sta gleda a drug drugega kakor dva psa krvaša. >Spravi se!« je zarohnei krvnik mojster Claude. Na tvojo besedo ne, ki si kriv nesreče mojega življenja! ...< Brezumnež!« je odvrnil krvnik. * Povedal sem ti že. da sem hotel le srečo tvojih otrok... In tudi: ali se nisi dovolj os ve ti! ? Jaz sem ti vzel Floro in Stelk), ti pa si mi ugrabil Violetto!...« »To ni dovolj!« je zaškrtal cigan. »Premalo .ie! Ne bojim se te, mojster Claude. Nocc: ti gledam v oči in ti vračam resnico za resnico, gorje za gorje... Premalo, sem rekel: zakaj Flora je mrtva. Njena smrt pomeni Viofettino smrt! . Claude je pograbil suho hrastovo vejo, ki mu je visela nad glavo, odlomil jo in jo zavihtil nad ciganom: »Spravi se, pravim!... -Pojdem,« je odvrnil Belgoder. . Le toliko še počakam, da spuste mojo hčer iz samostana... Zastran tvoje dekline pa zna; »Stoj!« ga je prekinil Claude. »Ako ti vrnejo otroka, tem bolje. Toda ne drzni se izreči grožnje zoper mojo hčer! Maroala. m, vse- dopisa, ličoot,se- tnalih, oglasov, jt> posiah, na, Oglasni, od, Jdxlck -Jutra,' Jsulijarui, Vrtser*ooa.+.TaL st. 2492. JLali, oglast,, ki, sluzjo- <, posrcdouaJji-a. m, soajal ru, r^asncnA, obOsLstva, vsaka, beseda, ^o pas-. -Najmanjši zsusci. Via, 5'-. Pristojbina, za, šifro Visi,3-. ctrst oglasi-nc priaoi Ctkouru, ra-čun- pošuu-, lUUlc-s Cyiblj/uia,št. 11841. ___„y m, -oglasu b^gcruskigrt Ži milice fredeiiij? S7-5D Din Sia- r - Franc.* tapešaak. Delav-r » £abjak 14. 25501 Gospodično za strojepisje ir. vodstvo pisani? iščem v inženjersko pisan-o. Stanovanje in hrana -na razpolago. Službe bo večkrat oproščena, da bo lahko družabnica otrokom: za.::- je potreben dobrosrčen znača;. Ponudi:« = podatki izobrazbe, znanja iezik o v, •:i osedanjega službovanja in .-ebniz- podatki ? sliko na oclasni oddelek «Jutra» pod »Inžezjerska pisarnaIftBSs Trg. korespondenco v =rb: hrvatskem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku sprejmem na dom v promptn c natančno izdelavo. — Evenznelne želje na oglasn: oddelek pod < Vsrsiraa k orespondent>. 1S4S4 Modistinjo p-'-, ■ - ■ ■- sprejmem. Ee-f. okvir .'»j:. Fim: na iirvo-tt^TT1 ♦. Pirmpnf- r^nudbe z . .r.. se dar je >:užbe po-?";sti na oglasni oddelek «Jtrr-a> >••' t-.;: ? <1395> do S. ir:. ■ 5 Učenca Zapestna ura r. s.trsVa.. zlata, potem na-pr->_s.; KasJov v crlasnem oddelku «-Jntra>. 1^455 Posteljo Strojnik trezen -i 2an9Sl;:". izprašan pri strojih ia kotlin, išče službe pri parnih ža-pai iz večjem podjetju. — Zmožen r^di jopravil pri folgacrii. in m-antaže. ^ st epi tudi kot kurjač v večjem podjetju. Ponudbe na : rlasi: oddelek pod šifro <■ Strojnik 45». 1S445 .r. r^Dstene^a src^eimein tako; v trrovino i m^^šanim 1'larom. CuL ki je ahnolviral meščansko šo->. ima prednost. — Frar;o ' re-tko. tr?.. Sv. T-ojica ~ SI t. G oricar.. " S449 Mlajšo deklico sprejmem m fini bo. Naslov t -nfeikL Jutra .Mladenič inteligenten — v jašcize prost." star 22 let vešč slovenskega iz srbe-r rv. je- zika. išče službo v rgovini a5 pisarni — gre udi za slugo. Ponudbe rs oglasni oddelek šifro «Agilen 25». 1S475 čis; :-, z ii eno viog"0. zim-nice. preproge in i mare tirodam. Poštni pre5ai 216. Ljubljana. 18502 Mlekarska zadruga v Sevnici prodaja prvovrstno. vedno sveže čajno maslo, rrapistovski polno-mastni iz polmastzi £ir_ po naTiiž^ih cenah. 1E447 Moško obleko jako lepo. svetlosivo. iz priiLa kamrama, za sred-zjo postavo, prodam za Diz o-odelku cjntra>. 1S459 Prostovoljna dražba »tromorila Citroen. ?porrnz Fr. "iobro rrrarjen — bo v soboto. ~ r c. i t. r-. oh 9. u- v rsrati S:ur>-a, Slomškoma r' -s. Ljubijars i=49S-a Oakland auto »t-T^.j rov. ngodno i;apr T Ijana Trg. pomočnika «7>eoerijo z znanjem si okenskega, rt-bohrvatskeca zemškera jeziks.. Trv-ovrstaeca strr Lrgoriae • ro pisane r-onudbe : prepisi =tttj-; fvs.i - zahtevkom pla-ra orla4-, oddelek Jutra Za preiemalca le^a želim vstopdti pri kakem večjem "Vešč sem x T^eh panogah t? srroke. V ro"rom zmožen več jezi- j kov. Cenjene dopi?e trosim na ogiasni ooaelek «-Jutra> i" v M ari 1 v r>*> ?46š \'eč prstanov briljantmt zelo poceni za-prodaj: Ljubljana 7. Man rerje^a ulica S. 19471 Sobno omaro z : vrati, rabljen*, ma."-: mizico iz i' nova s£«jsta za r»o?te:jni vložek prodam. — Naslov v oglasnem oaoelkn 1S473 Stanovanje 4 a_. več sob. » kopalnico, kuninjo. toselsko sobo in iščem £a takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na o^las. oddelek «.Jutra> pod šifro cSolnčna lega>. 15795 Klavir Krasno letovišče ! v Splitu Za dobo 2 . ts? n^^oeT ! oddojn 10P&I20 opraBljeac j SLiniTazije — 5 ali brez hrane. -a ; <3oic.>. LjnHjHi«. Vn. j .: rasti. Vettna. 75, Znta !">:. Z -bii; ii 5i=ru;i Zii.-iiek 32, ZactsoK 7D. Zi=tDp«iTO 45, Z*S*ttik. Zt--fi ZdraT-iSta >?*Teto-Ta^ica. Zaa««ljiT06t. Zi-2eEi:iTa —---eienii-nsr 13S7. bi. 15344. 20%. sob Ka. Ženitve Mlada vdova brei cirot. t preeejfajo -.(.-: goto Tine. liii radi ienifre f trf--?e— iJ; dri. -zri-iri-— pod miži: | p»i«j«» oddeiet — Ta-jnos ! t.::: -- ra^unoers- i cobro ciracjea — r raj" te Soh. Bohmer, poeeii pr:da l-zz. Seniis- Soštanj. 158M ŽivtUi 7 kanarčkov proč a,-; r»ii nCitr«. Ka. aicr por« Cfclaari oddtiek cjutra*. 1S45S Grafolog Egipčan pove iz rokopisa mačaj. nsoco za ljubezen iz dru- ziTifke druge posle soba S. eve. ovske m Hotel Llo- 15475 Odeje sprejemam * dele m popra rilo ter vate ▼ cziszii&. — Eožna ulica 12 45 Gospodično je gle»dala sobo na G-c- ] sposvetsk; cesti 12,1. pre- | slm da pride. 1Š499 j Opremljeno sobo >o. t električno ransfeš-ijavo. p' eg zzi-rerre takej .dam. N asi. - v oglasnem oddelku «.Jutra>. 1Š4S1 j J Prazno sobo xeio velii . : eieiir. :-----' sr?.ri;aro in te*- ■' OD-m cddan.. Xm".ct t \ cddelta poč ; . 1^579 . Družabnika z. ' --f j geto vin e snrejme j dobro vpeljano podjetje. — KaLov v oglaszem oddelku 1SS54 D. M. C. naivečie skladišče Avram Katon SARAJEVO !m. %Č 21 j Damam in gospodom j t nudi najugodneje t ♦ • i najmodernejše čevlje j ♦ « « v vseh modnih barvah : ♦ t ♦ i po najnižji ceni * t • j Tvrdka „DOKO" Iv. Carman, : • Prešernova ulica 9, dvorišče » ■ ■■■■■■■•■■H Tigtjaince . -rokavice., etežnitu im^ tTJmmiJ'ltO> Omare za trgovino _ .. , Opremljeno sobo ite_aie ui ptm točen: pro- -atn. -t' " * -.v.- .r-. j r eieitr. — pti>e tenade. K« orie'd t etla- -rhodoit -: d d a = tait. a3čm ,B»lii>: - Cta» m I giiTtsan ko.orrorB. B«..«- . irre T fiožni nlin fe»r. 2!. I Ta cefta S". »s« 168»? Gospodična vezane plošče trai. S-urtra. L."tb- i 1=420 i .Asn?® Pohištvo i Lra&.. hot;.. ! dam. Naslc-t t i oddelki: :■. :: v zdravo podjetje do 4 »i Din. kjer b. imela stalne službo paslovonirtnje — ali nrevzame tudi vodat~o nt- j dmžnice — najraje v Ljub- ■ -;ani ali Calju. Cenjene po- ! o 11 obe na ogiasn. c-doelek , cjutra* pod cPromet 6o>. 16766 i Sjerrplattenj dobile pn tvrdi. IgnacRepše Ljob • : a na, lesarska ulica štev. •:. IIIBIIIBIIIIII Tovorni auto f4- - - - k generalr - prežo~-' r-r. rr^dam ta 10.0CK' I>iz K-.o tt r« dobro ohranjen osebni auto t nam i e T.i- 501 al_ 50? — Xadai.e ) "odam tračno žago -j-7.1 • - - .-ermem1*. iVpi^e r7, S.S" ooče-lek - Tatra» auto f-truskr. roT. 412 HP. * rs-vka KT?t" karoserijo •' - «-k os om •: er„ naproda; v a pr i Jugo-Aut o t I.;tK:sr: — T^'«=?or 236. 'Knjig* Vec knjig -i-uib ir. zcan^*venih predam. Kafilov v ogla* r d d elku <■ Jutra> 1 r4?7 UinosrDdnilifl m K!etor'D sposobnega — 7 večletno prakso, ^prejmemo r.a DaJ-macijc. Prednost ima t isti. ki razume tuc- zekoliko v vrtnarstvu, ponudil s »pn^evali iz tar.tevkom plače tod značko T.l in i p: uzdan E f.26> ra Inter-rfklam -i. č.. oriasc. zavod Zagreb I-7r 1 ^551 Brivskega pomočnika sam os: ornega de^rca. ' a-suijar;a z letnimi spričevali tako; sprejme Sran.". brivski mojster v Celju. "S575 Pletiljo »lorfflfcp spire;.mem. — v v oglasrem oddelku Hrast, furnirja žarazera 1 ir £ mm. večji množino p.- jako nizki ceni troda Ig- Repše. Ljubljana Tesarfka ulica štev. ? — ,'Kari' -fka cesta 1S455 Zložliivo posteljo z ovo. ~.'Z c a m vek»d po-manjkazja prost-ora. b" asi o v v Bgtonm •- ž :T e * k i Jutra. Kolesarji: Šivalni stroj cSizger>. dobro obraz jen. kupim. Pozudbe za oglasni oddelek cJutra> pod šifro '•cSivalzi stre.>. 1 S4Bi- Srebrne krone m aiafca aobrc r Dušen Ljubljana Premer ticti cbea t 2S? Velika zaloga pohištva l'ti! do najnižjih cenah Vabim na og:ti Matija Andlovic, Vidovdanska cesta 2 Hišo . * iz~j padla Pnenmatike Mir.hei :r.. žmn-. lop. Cenik.: .rarko. Prodaja na obroke P BatjeL Ljur-i liana. Kariorška cesta 4. ! r .i'aa_:m a_i gusminc. v cesrtru Ljubljane rtipim. — Cena do" 250.(i0C» IMm Fc-nndbe na oglasni oddelek J titra> pod šifro «250.0». Opremljeno sobo oddam takoj 2 gospodoma, i gospodičnama ali zakoncema brez otrok, e souporabo j kuhinje. Soba je v grasči- j ni v mestu. Nasiov v ogL j oddelku * Jutra » 1625!: [ Zakonski par mlad in brez otrok, želi opremljeno sobo. Plača po dogovoru. Pozudbe na ogL oddelek «Jzr-s> pod šifre \ «Mimi f'i-m !("> li46C i c Goreče srce> Zhrigzite pismo. L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovatelj detaikov N» drobno! Na dsbeio! Zalog* •ppshajalnih pallo \t»- tx>aitt c* nrasvi creo!uečex Hektograficni aparati, zvitki masa. hektograficni trakovi vedno -n najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA. Ljubljana, Sefertburgova uHcs ste*. 6 I. '.9 - i eieion št. 9»C Krojaškega pomočnika rs * m ofadrfc delo ta-i Krejm« dijaka Ofežr-tk r tadrage r Ljubljani. Tabnr 1. Kasarna Vojvode *;fifa. 154=7 Pek. pomočnika -> n:»šar;e testa, ki mora p strokovnjak *a malo . Ftrejmeir. Plača p»o r- - o rvl Peg r j strokov-r Ponudb na naslov: v p#«kama Maribor. 19505 2 damski trizerki «-«.r- peaktikantki ^rej - t.s ' takojfef- nastop ▼ 7-nr""'"- Pojasnila same -- a r-vooldn8 v rosredo- r; - - VrTPtTT ' 1=4=4 Kuharico tč-.- - -. sražno. t^rfaktno • »tbo ferejmem. Oc«--p tt 1« na -rečletna srev r-r- Fača dobra. Po-r.r«e t navedbe doseda-• služb in 6e mogo6e i - po*!« i na oclasni od-r r.fc cjgiii* p»od značko -rcvina t »eetn na de- želi>. Gospodično ban o v t~gcnrvkem knjig o-vodsrvc blagajniškem to-Scovazjn ir zmožno slov. t z srbozrvatsš® k r resioadtsr-strojendsja iz vteh pisarn. toslov. takoj sprejmem "v trgovino v- Ljubi jazi. Porudbe ? preresi spričeval ir zabtevfoom t-iarf na r.glasn: oddelek do 7. junija t, 1. noc šrfro «Pridna in zanesljrva 64». Pod Isu 1914. 1ST64 | Bnic K." in 2 šupi IT x t, Trf stvo na^irc-ds; t Sp. Pisarniško sobo * visokem pritličju o:ta laic: p;-i.:;t:tišti SSTOIŽ t l'.t t. it. alejtsančrotj t. 14ST4 (itHK>van}a 2 dijaka druge- do ocrtoš-ifa -t dobre hiše. sprejmem za tedbodme šolsko leti za zdravo stanovanje in po-roizo orVirt''. K asi-v pove ogii-i 1 f"'k «J-tra-. Fina ši\ilja s f.r,:m okus:-m. g*e šivat kamorkoli — t ud: izver j Ljnbljane. Ponudbe t a ogL ' oddelek «Jutra* pod fiirc i cPoletje=. • Oblačilno blago Dobro š4>iljo sprejmem na dom tak:. >: traz^fkiz za staro in nc^o. ^oemdbe na oglas, oddelek | «Jutra> pod š:vilta> i po globoko zmižazn cenan prodaja družba <.^ako» — Ljubljana Dunajska c 36. zraver Juro-anto if»T45 Za birm i a renska ura io moška «Omega» ura nazroia p ze ■ r z- ez. :7 ..ar - ski cesti ir..U. ievr Dopoldr«. -S465 Stanovame 1—2 sob s kuhinj člmprf; mirna, mal •: st-ankL P-rudbt za ogla?, oddelek 1S427 Srebrno uro *'>mega». krasno, p-ecizi;-fkr. r moderno zla-:- *-er:-žicf;. iiiiuaBo kot bmnan-sko darilo ir bnljantni prstan poceni prrvoam Vasi"" pr • r oglasni oddelek «.Jutra>. 1S454 Stanovanje t Kariborz ramsz.^r- za stanovanje T Ljubljano — Naslov pere ^ oddelek »Jutra* "=462 Stanovanje ? r sredi O; mest a od- dam za dobo J—4 mpsere^-— rorem ptancvsnje ra *irPcsru^r^ na rc--odele k *,nitra> pod -ifrc *1. juLj 1&470 V oglasnem oddelku Jutra » je dvigniti sledeča pisma: Agilez 7-^. A. K.. Bukova orvi. BaieJ. Dulez,- sko 2'r. I>-1 : .>:».. Dra-žabnik >:i. Itežziki, I»rva. ' r»oi-r-i poejsjje 7a. i»: 1 r: vpeliuna gostilna. Lrbr. idoli trgoviaa -z. L>i»kri- : cija £xpor. Foto 'II-"j Gramofon. Got-. - c- 802, G> I reče srce. Hl?z_i r Ljub- ! "jazi. H -:ca 71. Hlev 95. i Iskren 15. juz.;. Izozem-stv-:. J. k4. J osti- Kosier. . E.ar_aattra L Kopnai 16Š44 Kapital 50.006. "Ecrest^n-oent 4». K.rone.'ir I0L "Letov!.- , Limon?.. L^pa tksir . stenca 4097. Martinova — solzcza .&ga Manufaain- J rist. Mar.jiva Pmj. 31a^a Mi;,a Mlad iz zanes ";v. « Mirza zakooca 99 >' . dom. Mina r^razka Zr, jit- i seči li' Mi. >27. 5ata- ( _ k ari "o za«-« z -č. : s-i-zna L*jcika. L^srbza pra- i ■rica »jmara 69. Promet ! 6š.. Praktikant 71 _ Posebna ' rez-umera^.ja Pomlad -J1*-feezr:.. P-:»polna rarancija.} Pridna 21 S." Pse. 70, Fiačim i dobro 6K. Poštaae sestre. ! 2. 1275. BeiabCno Sč. Bes- J ni najemnik. Heaez reCek- j tarru Služba 10. Soba za i staino. Sreča todočnose 4. { 5. rainostojna 1=-. Stanova- i z je ?6. Sa 41. Samodejna J SS. Srčna ^kuitera, Staže- ! -raz. i Sobarica Sprem- \ l;-evalec turist. Stalpz" za- j služek. Stanovanje IS. S - S stano-vzlia 1.TT. Saičiča*. j Strokovnjak. >--ečn5 bodoi- i nost 5C ludi postranšs i zaslužek. ^akojš«»n naptor i 62. ransiadsije. Tamburice. • Tak . stane var j-. rnder- I vood. Učenka So. V*oke i . Mestm io-t ' zavod \ ^ odomi ža:0>: a z a-^sn v sem sjrodaikom, prija .eliem in znzn c ce da je naša preljuba soproga man. hči, sestra s - akin;a -n boLa, ^osra Štefka Kamperelic soproga ia n^Ka m u. gozd. in rod. dne 1. ;ue -.a t i po kratic in rrutca-olrj bolem: bogsvdtao p:ez::nu.a Popeb drage pcko;n>ce se «rš: k petek. 3. i n. ob 4. pop. iz (tiara: bolnice na »kopa išče k Sv. Krilc Ljubi i tu-Beograd, Z Zika, ži';_).a soprog in ostal J vnroasttn. Splošni register k letnikom od 1919. do 1926. Uradnega lista ljubljanske in mariborski oblasti. Sestavil Dr. Albin Ogris Cena Din 56.— po pošti D 58.— N aroča se pri knjigarrn Tiskovne Zadruge v Ljubljani Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glsvne pošte.'. > Puc, ljaa^i, n Kozaoccu cJotru A^f Za Nmočko "hrtt" od. kot aiutstijt Fzaa Jaciek. Z« iaaeraai d^ je odgw*eo Aiojzij Nemk. Vai * Ljahhaai,