HRANILNICA "ITT POSOJILINICA /f Kmctijftfco GoutarAke (I Pokrajine KOČEVSKE A '^JKoMu B, r biovii 0 7J C MOJA HRANILNICA Kočevje, Roška c. 8., tel.: 853-777 Ribnica, Vrvarska 3., tel.: 861-556 Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA 26.SEPTEMBER 95 ŠTEVILKA 106 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Ana Kuduzovič (Paj ničeva) Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 CENA 160 SIT ZUPANOVA ANA SE JE VRNILA IZ VOJNE Polona Ruparčič NAJBOLJŠA KOČEVSKA MATURANTKA ♦ INLES IN NJEGOVE STAVKE ♦ GAJ PRED OBŠIRNO OBNOVO ♦ ČIŠČENJE VODA Z UV ŽARKI ♦ FRANC PETEK PONOVNO PREDSEDNIK ♦ JESENSKA KULTURNA SCENA © GET d.o.o. Vernek 3 61 281 Kresnice tel.-fax 877-522 UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV • standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 • rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% • atestirane z garancijo • prevzem na RIKO-tu ali dobava na dom • možnost plačila v več obrokih • za plačilo v gotovini -10% popust ZA KURILNO OLJE 1.000 1........27.720 SIT 1.500 1........34.650 SIT 2.000 1........40.425 SIT 2.500 1........47.933 SIT 3.000 1........54.285 SIT KOVINOTEHNA Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. Bela tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! VSEBINA AKTUALNO ................4-5 Inles pretresajo stavke in protesti, na njih pa padajo težke besede o zarotah, spletkah in nezaupanju vseh vrst. Najbolj narobe pri vsem tem pa je, da se enim družbam godi boljše kot drugim, pri tem pa ne gre zgolj za zavist, temveč za strah, da bodo nekateri lastninjenje dočakali praznih rok. V Kočevju gre za biti ali ne biti bolj abstraktnim organizacijam, v katerih z ukinitvijo računov ne bi prišlo do socilanih problemov, zato pa bi krajani za vsako malenkost morili občinske uradnike. NOVE NOVIČKE..........................6-7 Na Kočevsko bi tudi Nemci vložili kakšno marko, vendar bi bilo prej potrebno vsaj vode narediti pitne in ceste prevozne. Laže se je z nimi dogovoriti za športno sodelovanje, saj jih tukaj (vsaj nekatere) prekašamo tako po množičnosti kot po kvaliteti. ČRNA KRONIKA..........................8-9 Opozorilom, da so ceste preplavili vode in šolarji, bi očitno morali dodati še posebno opozorilo, da pri nas ne veljajo angleška pravila vožnje. Le tam je namreč dovoljeno voziti po levi... VAŠ INTERVJU........................12-13 Prisluhnili smo materi, rojeni Ribničanki, kako se je leta prebijala skozi življenje v hermetično zaprtem krogu na dosegu topovskih in puškinih izstrelkov. Srhljiva, a poučna zgodba, ki vas ne bo pustila ravnodušne... PREDSTAVLJAMO VAM.............14-15 Maturantka Polona je bila javno nagrajena za svoj trud, največ pa je vredno znanje, ki ji bo prav prišlo pri študiju arhitekture... REPORTAŽA........................21 Kočevska delegacija je odšla na Nemško po recept, kako narediti deželo slavno, čeprav ne premore dosti več od drobnice in jabolk. HtftSMHIItt 3kU.r-it£ šm&M Inles DRUŽBA PROTI DRUŽBI, DELAVCI PROTI VODSTVU Inles s svojimi družbami v Ribnici, Sodražici, Loškem Potoku, s Holdingom in Trgovino, postaja v zadnjem času v središču javne pozornosti. Zanimanje zanj so vzbudili vse številnejši protesti delavcev, ki izbruhnejo predvsem zaradi njihovih eksistencialnih stisk, ob tem pa prihajajo na površje tudi trenja med samimi družbami, ki se vsaka s svojo hipoteko in vizijo po svoje pripravlja na privatizacijo. Med delavci je čutiti dvojno bojazen: prvo, ali se podjetje ali pa vsaj posamezne družbe namenoma pelje v stečaj, da bodo vodilni potem njegove perspektivnejše dele odkupili očiščene odvečnih ljudi in velikih dolgov in drugo, da obdobje agonije pred lastninjenjem morda služi le temu, da si eni ustvarijo "bolj enakopravne" pozicije kot drugi. Očitno znotraj firme nimajo enotne poslovne vizije, kar se pokaže v tem, da v nastopih pred dejansko ogroženimi delavci ne ponudijo prepričljivih odgovorov. Precej podobno situacijo smo spremljali vse od konca avgustovskih dni pred tremi leti pa vse do uvedbe stečaja oktobra predlani na tedanjem Riku, le daje bilo tam že na samem začetku bolj ali manj jasno, daje konec zgolj vprašanje časa. Podaljševanje agonije z raznimi marionetntnimi vodstvi je imelo edini namen, da se izčrpa tiste, ki bi imeli voljo in motiv izvajati delavske proteste ali pa celo neke vrste "linč" tistih, ki sojih pustili na cedilu. Kljub podobnosti s sedanjo agonijo nekaterih delov Inlesa pa je vsaj socialna situacija precej drugačna. Rikovi delavci so si, roko na srce (eni res več kot drugi, a vendarle skorajda vsi....), v obdobju svojega razcveta profite razdelili za plače, kredite in druge privilegije, Inles pa je tudi v obdobju pred razpadom jugoslovanskega trga živel s filozofijo, da se ne poje vsega, kar se ustvari. Velik del takih odrekanj so po osamosvojitvi žal snedli na jugu, šok pa vsaj za delavce le ni bil tako hud, koje bilo treba preživotar-iti do obdobja, ko seje Inles preusmeril na zahod. Delavce Inlesa torej ves čas spremlja upravičen občutek, da je firma zaradi osebnih odrekanj bolj njihova kot je to morda videti skozi suhoparne certifikatne zneske in kot jim je priznana njihova upravljalska vloga. Vodilnim v nasprotju z Rikom tudi niso pripravljeni priznati vse avtoritete in zaslug tako v dobrem kot v slabem, zato se metoda izčrpavanja na Inlesu ne more iziti po Rikovem vzoru. Nadalnjega obstoja Inlesa si preprosto ni mogoče zamisliti drugače kot v okvirih pravil igre, ki jih je za lastninjenje postavila država, vključno z razčiščevanjem dvomov o okoriščanju vodilnih preko raznih posredniških by-pass firm in neupravičenem prenašanju poslov podjetja v zasebne roke. Pred kratkim ustanovljena vladna komisija v tem smislu veliko obeta, predvsem pa bi morala nadaljevati tam, kjer se zaradi pomanjkanja znanja in informacij končajo protesti delavcev. Seveda je med tem treba predvsem preživeti, zato bi Inlesu bolj kot notranje spletkarjenje in že kar kronični izbruhi nezadovoljstva koristil precej bolj agresiven nastop na vsakem možnem tržišču, seveda podkrepljen s sposobnostjo, da se naročeno tudi naredi. Žal tudi za ceno, ki jo je v vsakem normalnem poslovnem svetu treba tudi plačevati tako z odpuščanjem presežnih delavcev kot opuščanjem tistih proizvodov, ki gredo bolje v promet. Razumevanje za takšne ukrepe pa bo mogoče pričakovati le, če bodo resnično posledica tržnih razmer in ne ustvarjanja čim boljših pozicij najvplivnejših pred olastninjenjem firme. S. H. KS in kočevska občina PONOVNO STATUS PRAVNE OSEBE ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI? Odbor občinskega sveta za krajevne skupnosti je na svoji seji 20. septembra sprejel sklepe, da se svetu predlaga sprememba 6. člena statuta, po katerem bodo KS ponovno dobile status pravne osebe, da se po 7. členu s statutarnim sklepom opredelijo pristojnosti, ki jih občina prenaša na KS in da se čimprej razpišejo nove volitve v KS. Odbor je takšne sklepe sprejel zaradi velikih pritiskov iz skoraj vseh KS, ki so se z odvzemom statusa pravne osebe po veljavnem statutu pučutile onemogočene pri opravljanju osnovnih nalog za krajane, ki so povezane s samoinicitivo pri zbiranju finančnih sredstev. Nekatere kočevske KS so kot obliko pritiska na svet izbrale tudi zbiranje podpisov za peticijo, preko 1.700 podpisnikov pa naj bi vplivalo na odločanje svetnikov o omenjenih predlogih odbora za KS. V razpravi je sodeloval tudi kočevski župan, ki gaje ob uvedbi statusa KS kot pravne osebe skrbel predsem nadzor občine nad sredstvi, kijih vlaga v skupne projekte s KS. Te bi morale natančneje določiti pravila razpisov za investicije nad miljon tolarjev, zavzel pa se je tudi za možnost uvedbe nekakšnega prisilnega upravitelja KS v primeru, če pride v njej do brezvladja, podobnega sedanji situaciji v Kostelu. Med občino in KS bi bilo potrebno razdeliti tudi pristojnosti pri obračunavanju taks, parkirnin, najemnin... Med rapravljalci ni bilo nikogar, ki bi bil proti pravnemu statusu KS, le svetnik Miroslav Šenčur je pred tem zahteval revizijo poslovanj vseh KS za nekaj let nazaj. Volitve v svete KS naj bi bile opravljene še letos, ni pa si jih mogoče zamisliti brez natančno določene pristojnosti KS. Predlog teh pristoojnosti naj bi v najkrajšem času prpripravila občina, KS pa bodo dale svoje pripombe. Sejo odbora za KS so predstavniki le teh izkoristili tudi za pobude in pritožbe, ki naj jih upoštevajo svetniki in občinska uprava. Predstavnik iz Kočevske Reke Anton Križ je opozoril na kulturni dom, v katerem imajo otroci telovadbo, vendar zanj nihče ne skrbi. V izgradnjo kanalizacijskega omrežja Mahovnik, kije pravkar v teku, bi bilo potrebno vključiti še zadnjih osem hiš, ki so zrastsle po že nekaj let starem občinskem projektu. Anton Krii: Nekatere pristojnosti KS bi lahko omejili, vendar ne moremo moriti svetnikov z vsako hišo. Še posebej, ker se v njem 3/4 ljudi še nikoli ni peljalo npr. po cesti Borovec-Briga. Krajani Šalke vasi bi si želeli podaljšanja kanalizacijskega omrežja E do cerkve, dokler je tam še mehanizacija, prav tako pa tudi gradnje kanala A do Rudnika. Županje pojasnil, da kanala E ni mogoče graditi naprej brez ustreznih soglasij upravne enote in geodetskega posnetka, ki bo opravljen hkrati tudi za kanal A, da bo na njegovi podlagi še pred izgradnjo kanalizacije mogoče urediti vsaj nekatere odseke zelo načete ceste Šalka vas-Željne. Obisk z ministrstva za obrambo v Kočevju LE MINIMALNA DRŽAVNA POMOČ Od skupaj 30 miljonov tolarjev, kolikor jih je vlada namenila za izvedbo nujnih sanacijski del za odpravo neurja po Sloveniji, je občina Kočevje dobila 2, Osilnica pa 4 miljone tolarjev. To je v primerjavi z več kot 200 miljonsko škodo po obeh občinah le kaplja v morje, vendar naj bi bila po izjavah sekretarja ministrstva za obrambo Mirana Bogataja in poveljnika republiškega štaba za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika to le sredstva njihovega ministrstav za najnujnejša dela. Trajnejše popravilo škode naj bi financiralo župan je gosta opomnil še na to, da bi se ministrstvo za okolje in prostor ter promet njihovo in notranje ministrstvo kot in zveze, sredstva, kolikor jih pač bo, pa ne uporabnika velikega dela občinskih bodo odobrena pred oktobrom. Oba površin dogovrili o ureditvi njunih funkcionarja sta 21. septembra obiskala razmerij, ker bi občina le na podlagi tega Kočevje z namenom, da svetnike seznanita lahko načrtovala svojo razvojno strategijo, s konceptom 13 regijskih centorov CZ v Po njunem mnenju ni ovir za Sloveniji in novim sistemom za dogovorjanje, le da naj občina ne računa informiranja in zveze, ki bo tudi odročnejše na njihovo pomoč pri izgradnji kraje pokrival s telefonskim in televizijskim infrastrukture, ker teh sredstev ministrstvo signalom v primeru nevarnosti. Kočevski nima. Prejeli smo HUDA UJMA UNIČILA KOSTELSKE CESTE Uničenja kostelskih cest ob 4.9.1995 ni povzročila le nevihta, temveč predvsem nemarnost odgovornih, ki vzdrževalcu teh cest, KS Kostel, že poldrugo leto odtegujejo potrebna sredstva. Tako smo pluženje cest 1994/95 morali plačevati iz žepov uporabnikov, utrjevanja cestišč in odvajanja meteorne vode pa že dolgo ne zmoremo več. Posledice podobne ujme jeseni 1993 smo sicer še lahko sanirali z večjimi posegi v vaseh Vrh, Padovo itd. Tedaj je bilo uničeno več km naših cest, denar za njihovopopravilo pa je pojedel ve-se-kdo na poti od Države do našega žiro računa. Posledice povodnji 4.9.1995 bi bile pol milejše, če nam ne bi že poldrugo leto odtegovali denarja za vzdrževanje sedaj povsem uničenih cest. Svoj postopek baje utemeljujejo s prozornimi poskusi ukinitve KS kot pravne osebe, kar naj bi po njihovo opravičevalo neplačevanje našega dela tudi za nazaj. Namesto da bi vzdrževali naše ceste, se očitno zdi ceneje zastrupljati našo vodo, kot so to storili med epidemijo, ki je ogrožala naše zdravje od 9.7. do 13.7.1995 v prav istih krajih, ki so jim sedaj uničili še ceste. Menijo namreč, da naših cest ne bo treba več vzdrževati, ko bodo etnično očistili Kostel od Kastelcev, ki naj bi obiskovali pravkar zgrajeno šolo. Vzrok za slabo vzdževanje cest v Kostelu je tudi nestrokovnost, zato zahtevamo, da se v roku enega meseca nastavi strokovna moč z diplomo gradbene stroke, ki bo pri tem delu v pomoč sposobnemu, vendar prezaposlenim županom. predsednik sveta KS Kostel mag. Južnič Stanislav KOCEVJE-OER ERKENSHWICK NEMCI BI VLAGALI V KOČEVSKO Konec avgusta se je pod vodstvom župana Janka Vebra v prijateljski občini Oer-Erkenschwick mudila šestčlanska delegacija, ki se je s tamkajšnjimi gostitelji pogovarjala o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju, predvsem turizma. Nemce je zanimalo predsem vlaganje v kočevsko turistično infrastrukturo, delegacija pa si je ogledala tudi njihov vodovodni sistem in ograjeno področje za vrtičkarje s parcelami 20 x 20 m, kije namenjeno za samooskrbo in rekreacijo meščanov. Izmenjali so tudi izkušnje na podočju politike, kulture in športa, saj na teh področjih že vrsto let plodno sodelujejo po zaslugi tamkajšnjega vplivnega meščana Ernsta Salanda in Društva prijateljev Kočevja . Obisk je imel velik odmev v tamkajšnjih medijih. Diplomati na Kočevskem ŽIVKO PREGL V VLOGI DVOJNEGA GOSTITEUA Častni generalni konzul Kraljevine Švedske v Sloveniji Kazimir Živko Pregelj je 21. septembra povabil na celodnevni izlet na Kočevsko vse vodje diplomatskih predstavništev v republiki Sloveniji.Živko Pregelj je nastopal kot gostitelj tudi v vlogi predsednika Poslovnega sistema Mercator, Janez Žlindra pa v imenu M-KG Kočevje. Diplomatski zbor seje zbral ob 10. uri v Hotelu Valentin, kjer so predstavili oba gostitelja in občino Kočevje, po kosilu pa se je odpravil na ogled farme Mlaka, pragozda in drugih turističnih znamenitosti Kočevske. Vodovodi ČIŠČENJE Z UV ŽARKI NAMESTO S KLOROM Hydrovod Kočevje-Ribnica uvaja v manjše vodovode razkuževanje vode z ultravijoličanimi žarki, kar je bolj unčikovito in zdravju manj škodljivo kot dosedanje s klorom. Kot prvi v Sloveniji je vgradil že 8 takih naprav, v pripravi pa je vgradnja za vodovod Jakšiči in Kostel-Kaptol, kjer bo zadoščeno tudi zahtevam sanitarne inšpekcije po zadnjem onesnaženju. UV razkuževanje pa ni primerno za razkuževanje pitne vode v zajetju Obrh, ki napaja vodovodno omrežje v Ribnici in Kočevju. To zajetje pa bo v kratkem postalo le rezervni vir, saj se bo Ribnica oskrbovala s čisto globinsko vodo iz petih vrtin v Izverju, Kočevje pa iz vrtin v Slovenski vasi, kjer bodo vgradili UV naprave za razkuževanje. Čistoča pitne vode pa je najprej odvisna od stanja na vodnovarstvenih pasovih, zato je v pripravi tudi sanacijski načrt za celotno področje, ki ga pokriva Hydrovod. Gradivo bo zbrano do konca novembra, potem pa bodo o njem odločali občinski svetniki v Kočevju, Ribnici, Loškem Potoku in Osilnici. Športna zveza Kočevje GAJ PRED OBŠIRNO OBNOVO Na junijski razpis za oddajo v najem gostinsko-rekreativnega kopleksa Gaj seje javilo kar 7 ponudnikov. Predsedstvo ZTKO-Športne zveze je po večih zasedanjih izbralo po njihovem mnenju ponudnika s projektom celovite prenove, zato se bo pred dokončno odločitvijo posvetovalo še s pristojnim občinskim organom, če je le-ja usklajena z urbanistično zasnovo področja. Športna zveza bo še naprej upravljala s kegljiščem, ki je zasilno usposobljeno za nadaljevanje letošnjega ligaškega prvenstva. Prenova gostinskega objekta in okolice naj ne bi ovirala kegljišča, ki pa bo po dogovoru s ponudnikom prišlo na vrsto za obnovo med 16. marcem in 15. septembrom prihodnje leto. Kegljišče bodo kočevki kegljači tudi letos delili z ribniškimi kolegi, ki nimajo lastnih pogojev za vadbo. Društvo katoliških pedagogov SKRB ZA MANJ IZKUŠENE Člani društva katoliških pedagogov Slovenije, območna enota Ribnica-Kočevje, so se v soboto, 16. sepetembra po skupni maši zbrali v učilnici ribniškega župnišča na svoji letni skupščini. V društvu deluje 40 pedagogov od vrtcev do osnovnih šol, v tekočem letu pa so izpolnili vse zastavljene naloge. V prihodnje bodo še okrepili delo na področju duhovnosti, strokovnem izobraževanju in medsebojnem povezovanju. Izmenjaje se bodo srečevali v Ribnici in Kočevju, 21. oktobra pa ,bodo izvedli pedagoške delavnice pri razrednih urah, kamor posebej vabijo mlajše učitelje z manj izkušnjami v pedagoškem delu. OŠ Ribnica Športna zveza Ribnica FRANC PETEK PREDSEDNIK ŠZ RIBNICA TUDI V NOVEM MANDATU Predstavniki ribniških športnih društev in klubov so na volilni skupščini Športne zveze Ribnica pregledali svoje štiriletno delo in izvolili nove organe v prihodnjem štiriletnem obdobju. Sprejeli so poročilo o delu zveze in sprejeli statut, po katerem so predsedstvo razširili predstavnikom občinskega sveta, ker je občina zaradi krize gospodarskih subjektov prevzela daleč največjo vlogo pri financiranju dela društev in klubov. Dosedanji predsednik Franc Petek je ugotovil, da so vsi organi športne zveze v preteklem letu delali resno in da skloraj niso poznali nesklepčnosti, v tem času pa so v zvezi aktivno sodelovala številna društva: rokometno, planinsko, ŠD Lončar, konjeniški klub, smučarski in balinarski klub Sodražica, keglajški klub in šahovski klub. Pojavljajo se tudi drugi klubi, zato so v statutu opredelili, da se bo predsedstvo sproti povečevalo s predstavnikom vsakega novega člana ŠZ. Na skupščini so soglasno izvolili novo Dršžavno prvenstvo oračev USPEŠEN NASTOP TRAKTORISTOV Tajnik ŠZ Ribnica Marjan Hojč izroča priznanje za minulo predsedovanje novoizvoljenemu predesedniku ŠZ Francu Petku. predsedstvo, predsednika Franca Petka, podpredsednika Lada Orla in tajnika Marjana Hojča. Predsednik je pozval udeležence, naj čimprej pripravijo investicijkse programe za dobo prihodnjih nekaj let, da bodo pravočasno lahko kandidirali za državna sredstava, namenjena športu. Letos so se tako že vključili v program plavalnega / ' - /uTi • km S ■ V s * * ,, opismenjevanja otrok, v prihodnje pa bodo prodorni lahko le z dobrimi programi. Ribniški župan Jože Tanko je opozoril na pomembno vlogo ŠZ špri vzdrževanju športno rekreativnih objektov, za kar pa bo tudi v prihodnje potrebno tesno sodelovanje z občino. S. H. .. . V . 8. in 9. septembra sta se zmagovalca regijskega tekmovanja oračev Stanko Oblak in Robert Marolt pod vodstvom trenerja Braka Pojeta udeležila državnega prvenstva v Lendavi. Dosegla sta lep uspeh, saj sta bila ekipno 6. med 12 ekipami. Za sabo sta pustila kmetijsko bolj razvite regije kot so Gorenjska, Ljubljanska in Štajerska. Zmagala je dolenjska pred Belo Krajino. Med posamezniki je bil Oblak 11, Marolt pa 16. Kočevsko-ribniška regija je imela najmlajšo ekipo, zato je uspeh še toliko večji. BEGUNCI V PRAVI ŠOLI, DOMAČINI V ŠOLI V NARAVI V ribniški osnovni šoli je letošnje šolsko leto začelo tudi 35 begunskih otrok, ki so jih razporedili po različnih oddelkih, ne da bi zaradi tega morali ustanavljati nove. 8 jih hodi v podružnično šolo v Sušju, takšna oblika šolanja pa je v skladu z republiškim konceptom integriranja begunskih otrok med vrstnike, saj so mnogi med njimi prisotni pri nas že več let. Preko dvesto ribniških tretješolcev in četrtošolcev pa je kmalu po začetku šolskega leta v dveh izmenah med 11. in 25. septembrom obiskovalo šolo v naravi. V lesenih počitniških objektih študentskih domov v Ankaranu ter na bližnji plaži so se učili plavanja in drugih spretnosti, ki jih omogoča naravno okolje, vendar niso imeli posebne sreče z vremenom. T.i. šola v naravi je bila organizirana po večletnem premoru, finančna obremenitev za starše pa je bila nižja od predvidene zaradi promoči številnih sponzorjev. BELA BISTRICA 6. septembra so policisti skupaj z občani ugotovili onesnaženje Bistrice v Sodražici. Za obratom tamkajšnjega Inlesa so odkrili več belih luž. Delavci so snov vlivali v jašek pri ograji, a je, kot kaže, preko podtalnice onesnažila bližnji potok in po njem Bistrico. Sanitarni inšpektorje vzel vzorce in uvedel postopek, pogina rib pa ni bilo zaslediti. KOLESAR PODLEGEL POŠKODBAM 8. septembra se je v Mirtovičih zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je izgubil življenje kolesar S.J. Po sredini ceste je pripeljal v trenutku, koje iz nasprotne strani prav tako po sredini pripeljal voznik osebnega vozila Š. S, ki je vozil pod vplivom alkohola. Kolesarja je vrglo v vetrobransko steklo vozila, nato pa na cesto. Ponesrečenca so prepeljalli na ljubljanski UBKC, kjer je naslednji dan umrl. DIVJAD PRED AVTO 8. septembra je med nočno vožnjo od Gotenice proti Grčaricam voznik Č.T. naletel na divjad, ki je prečkala cesto. Med umikanjem je zapeljal s ceste na nasip in se prevrnil. Voznik je zadobil sled poškodbe, na vozilu pa je napravil za 800 tisoč tolarjev škode. NEVARNO TOČENJE PIVA 9. septembra je delavca, kije prikljapljal točilni aparat za pivo na prireditvenem prostoru za konjske dirke na Mlaki, močno streslo. Prišel je namreč v stik z elektriko, zaradi poškodb pa so ga najprej odpeljali v ZD Kočevje, potem pa še v UBKC Ljubljana. V OVINEK PO LEVI V soboto, 16 septembra nekaj po polnoči, je po napačni strani ceste v ovinek pred križiščem med Novo Štifto in Lipovščico pripeljal Aleš D. Tedaj je pravilno po levi pripeljal nasproti Franci L. iz Ribnice, ki se nesreči ni mogel izognti kljub umikanju na bankino. Pri trčenju je nastalo za 900 tisoč tolarjev škode, poškodovanih pa ni bilo. STRELA UBILA KRAVO 9. septembra je v Loškem Potoku med nevihto v večernih urah udarila strela tudi v bližino hleva Janeza D. iz Malega Loga, njene zahrbtne posledice pa so odkrili šele naslednje jutro. V hlevu je pokončala brejo kravo in telico. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA STREHO 9. septembra zjutraj je izven naselja Goriča vas voznico yuga R. M. začelo zanašati, tako daje zavozila desno izven vozišča v kamniti blok in se po 50. metrih zaustavila na strehi. V ljubljanskem UB KC so odkrili le lažje poškodbe, vozilo pa je utrpelo večjo materialno škodo. ŠOLARJI OB ŽEPNINO 12. septembra so iz kočevske srednje šole sporočili na tamkajšnjo policijsko postajo, da je petim dijakom iz garderobe med telovadbo izginil denar. POGOLTNIL ZAVOJČEK 15. septembra so policisti pred klubom Biljard legitimirali občana in ga preiskali. Ko so skušali pogledati, kaj skriva v manjšem zavojčku, ga je pred nezaželjenimi preiskovalci vtaknil v usta in varno pospravil v želodec. O vsebini jim ni bilo posebno težko ugibati, teže bo dokazati. KRIMINALNA POTA BE- GUNCEV 11. septembra je bila malo pred drugo uro popoldne ribniška policijska postaja obveščena, da je neznani storilec vlomil v vratarnico begunskega centra in tako prišel do ključev kombija PEUGEOT. Službeno vozilo je nepooblaščeni voznik po naselju in obrtni coni vozil, dokler AVTOHIŠA GRPBl d.o.o. PRODAM VOJJL REZERVNIM DELOVIH SERVIS KOČEVJE, LJUBLJANSKA C 67 TEL: 0611851-447, 855-387 DEL ČAS: od pon. do pet od 8.00 do 17.00, sobota od j 9.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC 2KA VOZILA OPEL OPEL ASt. OPEL VECI NOVA V02SXK.A O P E «L. iiliin 30'.572 DEM RABLJENA VOZILA OPEL krnim. >........................... TEL.: 061/851-447, 855-387 KREDITI OD 12 DO 36 MESECEV Z DEVIZNO KLAVZULO______ se ni z njim zaletel. Storilec je bil eden od tamkajšnjih beguncev. 18. septembra so policisti pri preiskavi v begunskem centru zaradi suma kraje prehrambenih predmetov naleteli tudi na druge ukradene predmete, med drugim tudi radiokasetofone, ukradene iz vozil, ki so bila parkirana pred tamkajšnjo avtodelavnico Prestige. Zoper osumljena begunca so podali kazensko ovadbo, vodstvo centra pa bo poskrbelo tudi za njuno premestitev. OPLENILI DELOVNE STROJE 12. septembra je neznani storilec oplenil delovni stroj na delovišču ceste v Loškem Potoku. Zamikal gaje kasetofon z zvočniki ter sirena. 18. septembra je so iz GG Kočevje -enota Ribnica prijavili na policijsko postajo tatvino dveh akumulatorjev. Neznani storilec jih je odnesel s traktorjev, parkirranih v Mali gori. IZGINILI KOLUTI 15. septembra dopoldne so bili ribniški policisti obveščeni, daje iz dvorišča bivšega podjetja Riko izginilo 20 kolutov aluminija, vrdnih 10.000 DEM. Neznani storilec jih je odpeljal v času od 11. septembra, za njim pa še poizvedujejo. ZALOTENA PRI VLOMU 15. septembra je E. P. obvestil policijsko postajo v Ribnici, daje pri vlomu v barako zalotil Rominjo, ki je na kraju pustila kolo, na begu pa tudi nekaj prehrambenih izdelkov, ki jih je že prej odnesla iz starega dela hiše. 10 .letni otrok je je vlamljal po maminem naročilu, oba pa sta iz Ljubljane in se kalatita naokrog. Mater se bo morala zagovarjati zaradi napeljevanja k tatvini. OGROŽENA MATI 15. septembra je občanka iz Ribnice pripeljala s sabo na policijsko postajo hči, ki naj bi jo skupaj s sinom ogrožala. Zatevala je, naj hčeri ugotovijo prisotnost psihotropnih snovi v krvi, ker naj bi bila le-ta "zadrogirana". Primer so prevzeli kriminalisti, zoper oba mladoletnika pa so napisali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. PRETEP PRED DISKOTEKO 16. septembra ponoči so neznanci iz neznanega vzroka pretepli pred diskoteko Jutro Jožeta B. iz Griča. Zaradi lažjih telesnih poškodb seje zatekel po pomoč v ZD Ribnica, za nasilneži pa še poizvedujejo. MEDVED NA POHODU 17. septembra je v Dragi ponovno delal škodo medved. Franc L. iz Srednje vasi je bil ob ovco, ki jo je nočni obiskovalec izvlekel iz lope pri stanovanjski hiši 200 m v gozd in jo pospravil. Lastnik je bil oškodovan za 15.000 SIT, policisti pa so obvestili tamkajšnje lovce in pristojno tožilstvo. NAPISI PADAJO Napisne table, ki označujejo začetek oz. konec naselja Nemška vas, se v začetku septembra na tleh niso znašle zaradi močnega neurja ali prometne nesreče. Napisi so padli zaradi objestnosti, ribniški policisti pa sumijo, da je I AVTOmŽA GRIhK I iđ vnnt Brrravmu neusv im KFftVlS .— PRIDITE IN NAŠLI BOSTE AUTOMOBIL PO UAŠEM OKUSO KOČEVJE, UVBUANSKA C 67 TEL: 061ISS1-447, 455-397 DEL ČAS: od pon. do pet od 9,00 do 17.00, sobota od 9.00 do 12.00 PODJETNIŠKE NOVICE Da bi bolje poznali podjetja, ki so jih občani ustanovili v zadnjih letih, objavljamo kratke povzetke iz vpisov v register pravnih oseb. Tu gre samo za gospodarske družbe t.j. pravne osebe in ne za samostojne podjetnike, ki so vpisani v registre pri davčni upravi. Objavljamo podatke za podjetja iz regije Zahodna Dolenjska. *** Svoja podjetja so spremenili in dokapitalizirali: Firma Šakič iz Brige pri Kočevski Reki je dobila novo ime LIP JELKA, Draga 9. Novi lastnik je Darko Ukmar iz Ljublajne. Last SL SB, gradbeni inženiring iz Ribnice, Partizanska 10. Ustanovitelja sta: Sonja Lalič in Stojan Balaban iz Zagreba. Anis trend iz Retja 128a. Ustanovitelja sta Marija in Bojan Janeš iz Retja 128a. Grom, gradbeno podjetje iz Ribnice, Kolodvorska 9a. Ustanovitelj je Branko Mohar iz Malega Loga 13. Svic, podjetje za montažo iz Kočevja, Trata VII/12. Lastnika sta Dušan in milena Briški. Astor, storitveno podjetje iz Mrtvic 8. Lastnik Janez Kovačič. Proneko, galerijski inženiring iz Jurjeviče 14. Lastnik je Igor Roman Grebenc. Neža, proizvodno podjetje iz Cvišlerjev 42. Lastnik je Branko Živanovič. *** Svoja podjetja so dokapitalizirali (po novem mora vsaka d.o.o. imeti vsaj poldrugi milijon tolarjev vnovčljivega kapitala): Ajšpel, posredniško podjetje iz remihove 6. Lastnika sta Andreja in Anton Repar. Andotehna iz Ribnice, Prešernova 6. Lastnika sta Anton Andoljšek iz Ribnice in Mojca Pogorelec iz Podgorske 2 iz Kočevja. Dial d.o.o. iz Kočevja, Ob Mahovniški 10. Lastnica je Miroslava Dimitrijevič. 4X4 - podjetje za marketing in turizem. Lastnik je Marko Glavač iz Kočevja, Mestni log II/3. Obnova, gradbeno podjetje iz Kočevja, TZO 47. Lastnika Franc Rupnik iz Zeljn 62 in Marjan Novak iz Šalke vasi 13. Flota), podjetje iz Goriče vasi 75. Lastnik je Fortunat Lovšin. Dasof, trg. podjetje iz Rašice 21b. Lastnika sta Andrej Pečnik in Damjan Kaner iz Lj. Stanbiro, podjetje iz Ribnice, Šeškova 5o. Lastniki so Anton Tanko iz Zapotoka 4a, Jože Mihelič iz Prigorice 95 in Franc Mikulič iz Grčaric 5. Lego pot, trgovsko podjetje iz Ribnice, Kolodvorska L Lastnik je Goran Levstek iz Ribnice, Gallusovo nabrežje 8a. Hel com, trgovsko podjetje iz Hriba 108. Lastnik Vinko Bambič. Mesarija Arko iz Sodražice, Podgorska 8. Lastnika sta Jože in Ana Arko. Feniks-marketing, export-import iz Stare Cerkve 72. Lastnica je Ana Dejanovič Jankovič. Elest, elektroinštalacijsko podjetje iz Kočevja, Novomeška 1. Lastnik je Vojko Primožič. Avtoprom, trg. podjetje iz Kočevja, Reška 10a. Lastnik je Igor Vesel iz Mestnega loga 1/10 iz Kočevja. Indelec, industrijska elektronika, Mestni log III/13. Lastnik je Boris Bardorfer. pripravil Mcet. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Podružnica Ribnica V Slovenski ljudski stranki Podružnica Ribnica bomo začeli z jesenjo med ostalimi dejavnostmi tudi z javnimi razgovori, kakor smo jih poimenovali. Odvijali se bodo predvidoma enkrat mesečno in sicer ob sredah v Miklovi hiši. O točnih datumih in uri bomo javnost obveščali s plakati, osebnimi vabili in preko javnih lokalnih medijev. V našo sredino bomo povabili ugledne in odgovorne sogovornike iz različnih področij javnega življenja. Razgovori bodo namenjeni gospodarstvenikom, kmetijskim in drugim strokovnim delavcem, članom stranke, kakor tudi širši javnosti. Predvidene teme, ki se bodo na javnih razgovorih obravnavale, bodo sledeče: 1. Tema: Vpliv nacioanlnega medija RTV na oblikovanje javnega mnenja in dosežen nivo pluralizma v njih. 2. Tema: Okrogla miza o slovenskem kmetijstvu in živilski industriji ob vključevanju Slovenije v EU ter razvojne možnosti področij kot je Ribnica z okolico. 3. Tema: Zdravstvo - upokojenci 4. Tema: Ocena gospodarske politike slovenske vlade 5. Tema: Poprava krivic in ugotovitve komisije za povojne poboje in pravno dvomljive procese. 6. Tema: Vloga investicijskih skladov pri oživljanju gospodarstva in skladnega regionalnega razvoja s povdarkom na ribniško - kočevskem delu. 7. Tema: Lastninjenje podjetij kot pogoj za bodoči razvoj. Kako bo izvedena privatizacija vpliva na število zaposlenih? 8. Tema: Gospodarjenje v zasebnih gozdovih. 9. Tema: Razvoj trga malega gospodarstva, obrti in turizma. 10. Tema: Delničarstvo kot del življenja vsakega posameznika v tržnem gospodarstvu. 11. Tema: SLS v času pred volitvami. Vse javne razgovore bo vodil g. Franc But. Upamo, da si bo lahko vsakdo izbral temo, ki ga bo zanimala in vas hkrati vabimo, da se udeležite prvega razgovora z naslovom: "Vpliv nacionalnega medija RTV na oblikovanje javnega mnenja in dosežen nivo pluralizma v njih" z gostom večera g. ŽARKOM PETANOM, generalnim direktorjem javnega zavoda RTV Slovenije, ki bo dne 4. oktobra 1995 ob 19. uri v Miklovi hiši. SLS - Podružnica Ribnica Slovenska ljudska stranka Kočevje PESTRA KULTURNA JESEN V Kočevju obstajata formalno ZKO in Kulturni center, niti prvi niti drugi pa nista potrjena od občinskih svetnikov. Kdo pa dejansko dela na kulturnem področju, se najbolj vidi po tem, kdo je pripeljal bolj ali manj znana umetniška imena v Kočevje. Seveda tudi za umetnost ne moremo šteti karsibodi, zato je ne nazadnje pomembno tudi to, kako so gostujoči umetniki cenjeni navzven. Po vseh teh kriterijih bi lahko zagotovo trdili, da 'dela v Kočevju kulturo' predvsem samostojna kulturna delavka Ema Šuler, o kateri smo že večkrat pisali na naših straneh. Pisali smo o koncertih svetovno slavnih in priznanih imen, ki jih je to pomlad in poletje Ema pripeljala v Kočevje. Zadnji teh slovitih imen je bil Daniel Salazar ml., kateri je 2. septembra v Šeškovem domu navdušil staro in mlado z igranjem na klasično kitaro. Salazar, ki je ambasador umetnosti - zastopnik ZDA, zagotovo nikoli ne bi videl Kočevja, Kočevje pa še manj njega, če ga ne bi pripeljala Ema. Ta trditev bi veljala še za marsikatero slavno ime, naj omenim le kvalitetni Sarband, ki je v začetku avgusta gostoval v Kočevju... Ema ima, kljub marsikdaj veliki finančni stiski, ogromno načrtov za naprej. Speljala bo mali lutkovni abonma za vrtce in osnovne šole v šolskem letu 1995/96 - po izbom otrok. V sodelovanje pri tem projektu si želi pritegniti tudi Ribnico, saj njene programe odlikujejo predvsem kvaliteta in izredno ugodne cene. Naj omenimo le nekaj imen iz te ponudbe: Lutkovno gledališče Maribor/Barbara Gregorič - Porcelanasta muca, Pavel Polak -Concerto grosso... Za višjo stopnjo ima že pripravljen program za računalniško glasbeno delavnico, pripravlja delavnico opere in mjuzikla z umetniki iz mariborskega gledališča (Emil Baronik s svojim ansamblom)... Konec oktobra bo Ema pripeljala v Kočevje monodramo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca -J. Messnerja/M. Hintereggerja XY nerešeno. 27. 12. - torej na novoletni koncert - bo pripeljala v Kočevje čudežnega otroka Stefana Milenkoviča, ki bo - zdaj osemnajstletnik, hkrati praznoval tudi 10. obletnico svojega profesionalnega ukvarjanja z glasbo... D.D.H. Ana Kuduzovič (Paj ničeva) v ZUPANOVA VRNILA IZ ANA SE VOJNE JE Ana Kuduzovič, rojena Pajnič, je domačinka iz Gorenje vasi, po domače Županova. Od ranega otroštva ji ni bilo z rožicami postlano, saj so bili pri hiši štirje otroci, tri dekleta Ivanka, Stanka in Ana ter brat Janko, pri hiši pa so imeli denarja ravno za sproti. Oče je otrokom umrl v rani mladosti, tako da se je mama, ki je še danes kar pri zdravju, sama s štirimi otroci otepala skozi življenje. Pa so kljub vsemu vsi otroci zrastli v postavne in uspešne ljudi, v ljubezni in povezani med seboj. Ana je še kot najstnica začela delati na ribniškem Inlesu, saj pri hiši ni bilo denarja za njeno šolanje. Kmalu pa se ji je nasmehnila sreča, saj je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta si kmalu ustvarila, najprej v Ribnici, toplo gnezdo. Prišli so otroci, družinica je zaživela običajno življenje, dokler... * Kdaj ste se preselili iz Ribnice? - Ana: Leta 1977 je mož, sicer oficir, dobil “prekomando” v Karlovac. Običajno je bilo že tako, da so se oficirske družine kar precejkrat selile iz kraja v kraj po vsej bivši Jugoslaviji. Tako smo se tudi mi preselili brez večjih travm, otroci so hodili v šolo na Hrvaškem, začeli s študijem... Po sedemnajstih letih življenja v Karlovcu smo morali skoraj čez noč zapustiti vse, kar smo si v teh letih ustvarili, in se zopet preseliti... Vse stvari, opremo in avtomobil, vse smo pustili v Karlovcu... * Zakaj prav v Bihač? - Ana: Mož je doma iz Bihača, zato je bilo logično, da bomo šli tja, ko se je na Hrvaškem začela vojna. Niti sanjalo se nam ni, da gremo vojni naproti. Bihač je bil za nas prava oaza miru. Do zadnjega ni pravzaprav nihče od nas verjel, da se bo tudi v Bosni začela vojna... * Kdaj se je začelo prvo streljanje? - Ana: Ko je morala bivša JLA zapustiti Bihač, so jo pospremile mase ljudi, celo sam župan mesta je imel solzne oči... Marsikomu je bilo hudo pri srcu, saj so imeli ljudje radi do tedaj 'njihovo vojsko’. Leta in leta so živeli v sožitju z njo... Videti je bilo, da se bomo prijateljsko razšli, le po nekaj kilometrih iz mesta pa so obrnili topove proti mestu in začelo se je... * Zakaj je mož izstopil iz JLA? - Ana: Brez večjih problemov je prestopil v muslimanski 5. korpus, saj je, sedaj že bivša, JLA dala vsem svojim oficirjem možnost, da ostanejo z njimi ali se pridružijo svojemu narodu. Do tu vse lepo in prav, potem pa so udarili po mestu. * Tudi sin je vojak... - Ana: Vem, da je težko razumeti vsem, ki vojne niso doživeli, kaj sploh je vojna... Obramba Bihača je potekala od začetka vojne pa do pred kratkim, ko ga je 5. korpus s pomočjo hrvaške Oluje osvobodil iz oklepa srbov. Vsi moški, sposobni obrambe, ne glede na starost in narodno pripadnost, so tik ob mestu sklenili obroč, s katerim so skušali zavarovati svoje družine, žene, otroke, starce..., ki so ostali v mestu. V bistvu je bil vsak moški izdajalec, če ni z ostalimi sklenil obroča in omogočil svoji družini vsaj relativno varnost... Le nekaj sto metrov stran pa je potekal drugi obroč, srbski, tako da je bilo mesto praktično hermetično zaprto. Niti lastovka se ne bi prebila skozi. Nemogoče je bilo mesto zapustiti... * Kako je potekalo življenje v mestu? - Ana: Skušali smo živeti čim bolj vsakdanje, normalno. Predvsem smo pravzaprav vsi skušali le preživeti. Šele, ko si v vojni, zares spoznaš vrednost življenja... Pomagali smo si med seboj, kolikor smo mogli, si sposojali enkrat moko, drugič sol... Bilo je strašno. Ogromno mrtvih, granate kjerkoli in kadarkoli, ostrostrelci, ki te lahko iz razdalje treh kilometrov zedenejo v oko... Nikoli nisi vedel, kje te lahko doleti. V zaprtih prostorih smo vedno pazili, da smo se nahajali v prostoru, ki je imel še eno steno vmes od zunanje...Granata se prebije le čez eno steno, čez dve si torej varen... če smo jih le imeli. Seveda je bilo še prej treba poskrbeti za peč, ki je bila na črnem trgu cenjena na 500 DEM... Nabirali smo veje dreves... To je bilo včasih prav nevarno početje zaradi ’nagaznih min’... Vsako drevo v Bihaču in okolici je bilo zagotovo najmanj enkrat zadeto... Predstavljajte si, kako smo se umivali, saj več kot tri leta nismo imeli ne elektrike in skorai vedno * Kje ste dobivali hrano? - Ana: Še sama ne vem, kje vse. Veste, hrana lahko v vojni postane marsikaj... Takoj, ko se je začela vojna, so zaprli trgovine, šole, tovarne... Vsa osnovna živila smo kupovali na črnem trgu: olje in sladkor po 60 DEM na kilogram oz. liter, sol po 30 DEM, 50 kg moke po 1000 DEM, 1 kg surove kave po 450 DEM, cigarete po 20 DEM... Plače seveda ni bilo nikjer nobene, zaloge, tako v denarju kot v hrani, pa so pri ljudeh hitro pošle. Od junija 1992 do septembra 1995 pa je strahotno dolga doba. Marsikdo je umrl od lakote... * Prodajali ste na trgu... - Ana: Vsi smo prodajali na trgu. Od zgodnjega jutra si stal za štantom in molil boga, da bi se le našel kupec za tvoj pravkar še oblečeni pulover ali hlače... Na trgu sem prodala vse vrednejše stvari v stanovanju in jih zamenjevala za hrano... Takrat sem spoznala, kako malo je vredno vse materialno razkošje, saj sem za - še pred vojno zelo vredno stvar - dobila komaj za ščepec soli ali moke... Le s svojo iznajdljivostjo ste preživeli... - Ana: Vseskozi sem se zavedala, da moram nekako prehraniti družino. Kakorkoli... Mož in sin sta branila Bihač, že iz skrbi zanju nisem zatisnila očesa. Branitelji niso dobili ničesar, nobenega plačila ali hrane... Vsakodnevno sem se morala znajti... Še sama ne vem, kako sem si izborila košček zemlje, ki sem jo obdelovala in sadila vse, kar je in ni možno... V Bihaču je namreč obdelana vsaka ped zemlje. Na trgu sem nazadnje prodajala copate, ki sem jih sama izdelovala.. Spomnila sem se, kako je to počela moja mama in iz cunj sem jih naredila ogromno... Veste, ljudje so bili brez čevljev, brez vsega... Kaj vse lahko počne človek, da le preživi. Svečo vam lahko izdelam kadarkoli iz česarkoli... - Kako pa je bilo z zdravstveno oskrbo? Ana s setro zopet v Ribnici... Ana: Strašno! Vsi smo se zavedali, da preprosto ne smemo zboleti. V Bihaču ne boste našli debelega človeka, zdravi pa so vsi po vrsti bolj kot kdajkoli. Če so le preživeli... V bolnišnico nisi imel iti po kaj... Ena tableta je bila tako za glavo kot za rit... Rjuhe si moral prinesti s seboj, saj so njihove že zdavnaj porabili za obveze. Marsikdo v bolnišnici ni umrl od bolezni, ampak od lakote... Enkrat dnevno so namreč dobivali bolniki neko čudno hrano, zmes vode in moke - tudi za vsega hudega vajene skoraj neužitno. Ko je hčerka leta 1992 rodila, so ravno takrat granatirali porodnišnico... Teh strahot se ne da opisati... - Kako ste v vojni preživeli dojenčka? - Ana: Če bi mi pred petimi leti nekdo povedal, kaj vse bo naša družina prestajala... Dobro, da človek ne ve vnaprej, kaj ga v življenju čaka. Dojenčka smo preživeli, kakor smo vedeli in znali... Ko je bil star en mesec, je revež marsikdaj dobil razredčeno fižolovo juho. Kopali smo ga vedno tako, da so bile dve stene vmes od zunanje. V našem bloku smo živeli v sedmem nadstropju. Ko je zatulil alarm za nevarnost, nismo imeli kam bežati, saj nismo imeli zaklonišča. Le nekaj nadstropij niže smo se premaknili z dojenčkom... Danes je ta dojenček že trileten fantič in hvala Bogu je z njim vse v redu. * Kako ste se ogrevali? - Ana: Vsi smo se ogrevali na drva, tudi vode ne... Tudi če je že na redke čase pritekla iz pip čudna tekočina podobna vodi, je do sedmega nadstropja, kjer živimo, skoraj nikoli ni potegnilo... * Zdaj je Bihač osvobojen in kmalu se vračate tja? - Ana: Vsi ljudje, ki so ta leta preživeli v Bihaču, so heroji in prav rada se vračam tja. Tam me ne nazadnje čaka moja družina... Toliko stvari moram zdaj tam še postoriti... Praktično bomo morali vsi v Bihaču začeti znova... Svojo zaobljubo, da bom šla peš na Novo Štifto, če preživim, sem že izpolnila, svoje najbližje sem videla, zdaj se bom mnogo bolj mirna vrnila v Bihač... * Bi nam za konec zaupali še kakšno vaše spoznanje? - Ana: Šele ko človek gleda smrti iz oči v oči, spozna, kako zelo dragoceno je naše življenje in kako po neumnem ga marsikdaj zapravljamo. Kako strahotno zgrešena in brez smisla je vojna in sovraštvo do kogarkoli... Meni se smili vsak, ki je dal vojno skozi, ne gleda na to, katere nacije je... Smilijo se mi vsi ljudje, ki s polivinilastimi vrečkami in s krevsajočim korakom zapuščajo svoje domove... Le zakaj je potrebno toliko strahotnih usod ljudi, s katerimi smo še včeraj živeli skupaj? Kdo so tisti, ki netijo sovraštvo med preprostimi ljudmi? Vsi vemo, kdo so, in tudi vsi vemo, da za njihove grdobije trpi vse ljudstvo... Darja D. Hafnar PREDSTAVLJAMO VAM Polona Ruparčič NAJBOLJŠA KOČEVSKA MATURANTKA Pred kratkim so v Cankarjevem domu podelili priznanja najboljšim slovenskim maturantom, se pravi tistim, ki so po dolgih letih premora zopet morali opravljati maturo. Pa ne samo, da so jo opravili, bili so naravnost odlični. 127 jih je bilo iz vse države, med njimi tudi Polona Ruparčič iz Kočevja, ki je od možnih 34 točk na maturi zbrala 30 točk. Odličnjakinja OŠ Zbora odposlancev se je pred dobrimi štirimi leti vpisala na gimnazijo predvsem zato, ker še ni vedela, v katero poklicno smer jo najbolj vleče. Kočevska gimnazija je po njenem dobra šola, na kateri lahko pridobiš solidno znanje in dobro osnovo za nadalnji študij. To je ne nazadnje dokazala prav s svojim primerom, saj se je po svojih rezultatih zaključene mature uvrstila v sam vrh najbolj uspešnih slovenskih maturantov in bila povabljena - edina iz našega konca - na svečano podelitev posebnih priznanj najboljšim slovenskim maturantom v ljubljanski Cankarjev dom. * Zdaj, ko je matura za teboj, kako bi jo ocenila? - Polona: Mislim, da je matura pametna noviteta, saj se na njej pokaže dejansko znanje dijaka. Rezultati mature so bili po mojem kar realni in merodajni, saj je bil glavni pisni del, tako da je odpadla kakršnakoli subjektivna tedensko kitaro in samo delo z otroci me ni nikoli obremenjevalo. I * Kljub vsemu pa se nisi i odločila za študij glasbe. j- Polona: Do začetka četrtega letnika gimnazije sploh nisem vedela, kaj bi šla študirat. Zelo me je mikalapsihologija, za katero me je nav. Tudi prof. Darja Delač Felda in prof. Danila Lavrič sta mi na pravi način znali približati sicer Polona na velikem ekranu Cankarjevega doma.. y gimnaziji marsikdaj OS- ocena posameznika. Sicer je bil ovražene matematiko, fiziko in pri treh predmetih (od petih) slovenščino, pa vendar sem se na obvezni ustni del, vendar je le koncu odločila za študij arhitek-20% vplival na končno oceno. ture. Zato, ker vsebuje vse, kar imam rada: svoje zanimanje za * So bile priprave na mature matematiko in fiziko bom lahko zelo naporne? dopolnila še s svojo rahlo - Polona: Zadnje leto, to je v umetniško žilico (upam, da jo četrtem letniku, smo se morali imam!). V arhitekturi se lahko s precej več učiti, vsekakor pa ne svojim talentom dokažeš tako na toliko, da povprečen dijak tega študijski kot umetniški ravni. ne bi zmogel. Na maturi si le moral pokazati neko celostno * Med bruci velja prepričanje, znanje, ki naj bi ti ga dala da se na arhitekturo težko gimnazija, zato si lahko v pride... četrtem letniku bolj ponavljal * Polona: Oči me je cel teden snov prejšnjih let. Trda je vozil v Ljubljano na tečaj, ki seveda predla tistim, ki se niso mi je pri sprejemnih izpitih na sproti učili ali pa so imeli arhitekturi precej pomagal. Od določene snovi ’prešpricane’. štirih možnih prijav sem se glede Vseeno se je dalo tudi to na rezultate lahko vpisala že s nadomestiti. Sama se nisem pre- prvo. Mislim, da je na sprejemnih tirano učila, je pa res, da sem izpitih ( pri arhitekturi) za uspeh se tri dni v tednu, ko sem pač potrebno 80% nadarjenosti, 10% imela prosto, učila tudi do štiri upoštevajo uspeh na maturi, 10% ure na dan. pa uspeh 3. in 4. letnika srednje * Zadnja leta poučuješ na šole. kočevski glasbeni šoli. - Polona: Končala sem deset * Na gimnazijskih tekmovanjih letnikov glasbene šole in ker jim v fiziki in matematiki si tam primanjkuje kadra, so me dosegala lepe rezultate. pred štirimi leti zaprosili za - Polona: V prvih dveh letnikih pomoč. Od svojih gimnazijskih gimnazije sem tekmovala le na začetkov poučujem dvakrat matematičnih tekmovanjih in se št. 106 PREDSTAVLJAMO VAM j P ü h] V El 1 El Za izjemen uspeh pri maturi Gimnazija Kočevja, Kočevja i«« In tcdei iole in priimek POLONA RUPARĆIČ rcjttva: 4.10.1976 4rx«*«> RapubUka Stovae^^j Je let« 1995 opravil-čr THaturo I tem Je i*polnil-o e«c okeexnoeti «rednjeiolekeya ixokrnieeanjn po programu v drugem letniku že prebila do državnega prvenstva, že v tretjem letniku pa sem se na državnem tekmovanju tako iz matematike kot iz fizike odlično odrezala... * Od kod toliko talentov oz. zanimanj? - Polona: Mislim, da sem precej po očetu, vsaj kar se osnovnih potez značaja in talentov tiče. Sem zelo ambiciozna in dokaj realna, trudim se, da vsako stvar, ki se je lotim, tudi speljem do konca. Seveda čim bolj uspešno. Da pa ne bom omenjala le svojih dobrih plati, moram priznati, da sem včasih tudi zelo trmasta in hočem, da je moja beseda vedno zadnja. Ker pa sem precej introvertiran tip človeka, marsikdaj teh lastnosti moja okolica sploh ne opazi... * Kljub vsem uspehom na šolskem področju pa verjetno najdeš čas tudi za kakšen hobi ali šport... - Polona: Nekaj malega sem se ukvarjala s karatejem, mislim pa, da mi bolj ležijo zimski športi, kot je smučanje, drsanje... Poslušam vse zvrsti glasbe, včasih zaigram na kitaro... * Kmalu odhajaš na študij v Ljubljano. Boš kljub oddaljenosti še poučevala na glasbeni šoli? - Polona: Upam, da bom dobila sobo v študentskem domu. Vlogo sem sicer že oddala, odgovora pa še nisem dobila. Kljub temu, da mislim stanovati med tednom v Ljubljani, bom letos zagotovo še poučevala na glasbeni šoli. Za naprej bomo pa še videli... * Kaj bi za konec svetovala vsem mladim, ki morajo težavna gimnazijska pota šele prehoditi? -Polona: Predvsem naj se lotijo stvari brez panike. V gimnaziji brez učenja ne gre, zato je najpametneje, da si že na začetku za učenje določiš dneve in ure, ki ti najbolj ustrezajo. Tisti dijak, ki ve, da brez učenja ne gre, se nima kaj bati tako sprotnih preverjanj kot zaključnega izpita oz. mature na koncu četrtega letnika. Gre za to, da si človek pridobi čim več znanja, saj bo le tako lahko uspešno nadaljeval s študijem. Rezultat tega znanja za četrtošolca pa je - brez dvoma - matura. D.D.H. arketin ŽIVLJENJSKI KROG da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav Primer Biosfernega rezervata Rhon RAZVOJ SKOZI VARSTVO IN RABO KRAJINE Lebensraum Rhön Današnja civilizacija - porabniška družba - je slepa ulica brez izhoda s slabimi prognozami: prekomerno onesnaževanje, uničevanje okolja, propad narave in človeštva. V svetu mrzlično iščejo rešitve in eno od možnih smo si ogledali na primeru Biosfernega rezervata Rhon v Nemčiji, kjer se pod motom Varstvo narave skozi rabo’, načrtujejo in v življenje dajejo zanimive projekte. Cilj vseh dejavnosti je, da neko doslej pasivno območje oživijo in ohranijo, vendar ne s popolno zaščito ali prepovedjo vseh dejavnosti, pač pa z ustrezno rabo. Taka raba mora zagotoviti ohranitev ljudi in narave. V zavest - miselnost - ljudi mora prodreti spoznanje o vrednotah okolja, v katerem živijo, vendar ga ne znajo pravilno ceniti. Imajo privzgojen ’sram’, da živijo v 'zaostalih’ krajih in sprememba tega občutka v ponos in zaupanje v lastno delo, pamet ter proizvode vodi po dolgi, trnovi poti. In te poti so se lotili v Rhonu. Izbirajo projekte, ki jih drugega za drugim vceplajo v to okolje ter negujejo toliko časa, da se primejo -potem pa že rastejo dalje sami od sebe. Vsa velika filozofija programov pa je v tem, da s porabo pridelkov in proizvodov iz svojega področja, ’/z Rhon za Rhon’, ustvarijo povpraševanje, zagotovijo tržišče in s tem vzpodbudijo pridelavo proizvodnjo teh artiklov. V te verige vključujejo pridelavo in predelavo ter trgovino in gostinstvo (turizem). Tako omogočajo zaposlitev velikemu številu ljudi ob hkratni ohranitvi naravnega okolja. In kako biti konkurenčen? To dosegajo z ustvarjanjem blagovnih znamk, kjer skozi zagotovljeno kvaliteto dosegajo interes domačinov in turistov, ki te kraje obiskujejo. Da pa zadeva ni le na papirju, smo spoznali na zelo konkretnih primerih. Na strokovni ekskurziji, ki jo je pripravilo Gozdarsko društvo Kočevje, udeležili pa so se je predstvaniki občin Kočevje in Ribnica na čelu z obema županoma, smo si ogledali predel Rhon na tromeji dežel Hessen, Bavarska in Turingija (bivša V Nemčya). Spoznali smo, kako se v podobnih razmerah, kot so pri nas na Kočevskem, v obkolpju, v Loškem Potoku..., trudijo in dosegajo vzpodbudne rezultate. Kako skozi 'kmečke trzne skupnosti’ prodajajo svoje pridelke; kako skozi 'jabolčno pobudo’ ponudijo stare, že skoraj izumrle sorte jabolk v obliki soka, vina, šampanjca, likerja, žganja... Posebna akcija poteka za vrnitev in ohranitev domače ovčje pasme -rhonska ovca, ki je prilagojena na slabo pašo v teh območjih. V tej ovci vidijo edino možno obrambo pred zaraščanjem širnih pašnikov v višjih predelih rezervata. Meso teh ovac smo tudi poskusili. Je zelo okusno, vendar pa precej dražje. Tako, korak za korakom, z veliko volje ter dokajšnjo finančno podporo države in Evropske skupnosti, uspevajo pri spreminjanju teh 'zaostalih’ krajev ter miselnosti ljudi. Življenje se vrača z novimi delovnimi mesti za mlade ljudi ter tudi s turisti, ki jim postaja to območje vedno bolj , • ;•» priljubljeno za preživljanje vikendov ali Jabolko kot sok, most, vino, liker, K šampanjec, žganje in kot miss Rhona... dopusta. Vse z namenom, da si skozi jabolčno Za nas Slovence, še posebej pa so pobudo uveljavijo tržno znamko... po tem znani Ribničani, že od nekdaj velja, da po svetu hodimo z odprtimi očmi in domov prinašamo dobre ideje. Upam, da smo tokrat videli marsikaj, kar bi se obneslo v naših krajih še v bistveno Boljših naravnih pogojih. Janez Konečnik Goste iz Kočevja in Ribnice so po ogledu področja pstregli z jabolčnim menijem z jabolkčnimi jedmi za predjed, glavno jed in sladico... foto Mirjam Mikulič POSLOVNA STRAN TRGOLES d.o.o. Klinja vas 7, Kočevje odkup lesa, razrez in prodaja rezanega lesa in elementov Odkupujemo gozdne Sortimente jelke/smreke in vseh vrst listavcev Oglasite se na sedežu podjetja ali na tel. 855-172, kjer boste dobili vse informacije. TTTTTTVTTTTTTTTTTTT^N fgostišče V'RMSLJÄOiS'KP^ S g ^ I lk| ^ PODJETJE ZA TRGOVINO ^^LCOiniU IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEVf DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJE NA TEL.: 853-306. 853-645 J STORITVENO PODJETJE JEjjrofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Režka 25 f novi I Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. št. 106 I • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, kijih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Del čas: od 11. do 18. ure, sobota od9. do 12. ure Sedež: Novi trg 1, Novo mesto, tel. 068/324-222 in 323-169(doma) URBANOVA 6 Ribnica Tel.: 860 147 POTREBUJETE ZAŠČITO PROTI SONCU? Nudimo vam kvalitetna sončna očala. Poleg okvirjev in stekel vam nudimo raznovrstne etuije, vrvice, zaščitna natikala, lupe, krpice ter tekočine in spraye za čiščenje očal. POPRAVILA OČAL SO BREZPLAČNA! OČALA NA RECEPT ALI BREZ! Delovni čas: 8.00 -12.00,16.00 -19.00 sreda 8.00 -13.30. sobota 9.00 -12.00 Meditacija VAJE NOTRANJE MODROST/ Vse hitrejši tempo življanja nas sili v nenehno pehanje za denarjem, ki marsikomu ne pomeni več le zgolj nujo za preživetje, ampak hlasta za njim, denar ga zasvoji, vse več in več ga hoče... Človek se mimogrede odtuji od svojega bistva, pozabi, da je predvsem ljubezni in topline potrebno -marsikdaj nebogljeno - bitje... Marsikdaj se nabirajo v nas jeze in sovraštva do soljudi, občutek imamo, da si zaslužimo boljše in lepše kot sosed, da smo lepši in boljši kot sosed. Zavist, napuh, zaslepljenost... Vrtimo se v začaranem krogu... Strokovnjaki zatrjujejo, da marsikdaj vse življenje nosimo s seboj travme in občutek krivde iz otroških let. Mariskatero nezdravo razvado, ki nas spremlja skozi življenje, pa se da odraviti na zelo preprost način • samo prisluhniti si je treba. V nekaj nadaljevanjih bomo objavili vodene meditacije Joan Borysenko, ph.d., iz fantastične knjige Čudežna preobrazba, po kateri boste morda segli, ko boste prebrali delček njene vsebine, in katero priporočajo v branje vodilni ameriški psihiatri. " Naslednje vodene meditacije vam lahko pomagajo na poti od krivde k odpuščanju. Pomagale naj bi vaši duši, da ozdravi. Lahko jih posnamete na kaseto; berite jih počasi in z ljubeznijo, če se da, jih podložite z glasbo po vaši želji. Preden boste posneli te vaje, se sprostite. Pojdite na sprehod ali si privoščite kopel. Temeljito se pretegnite. Nato zaprite oči in se osredotočite na dihanje. Nekaj minut pozorno spremljajte svoje misli, preživite nekaj časa s svojim notranjim otrokom... Tedaj boste pripravljeni, da boste govorili res iz srca. Ko boste brali, boste v besedilu spontano kaj spremenili. Prepustite se notranjemu toku. In uživajte. Če zaradi česarkoli "čutite", da te vaje v tem času niso prave za vas, jih ne delajte. ZDRAVLJENJE NOTRANJEGA OTROKA (predlagamo poljubno glasbeno ozadje) Globoko vdihni in počasi zapri oči. Napravi nekaj počasnih, globokih vzdihov olajšanja... Mogoče bi se rad(a) malo pretegnil(a)... ali zazdehal(a)... Zdaj pa usmeri pozornost na naravni ritem svojega dihanja. Občuti, kako se tvoje telo rahlo dviguje, ko vdihneš, in sprosti, ko izdihneš... (premor za več vdihov in izdihov)... vsak izdih je priložnost, da popustiš, se še malo bolj sprostiš... občutiš prijetno težo in toploto svojega telesa... In ko se sprostiš, lahko slediš svojemu duhu nazaj v skladišče posebnih spominov... na zelo miren, čaroben prostor iz tvojega otroštva... Samo tvoj prostorček -čisto tak, kakršen je bil takrat ali pa kakršnega si želiš... (premor). Tukaj, iz svojega gnezda, lahko opazuješ svet in uživaš v barvah... zvokih... vonjih... in posebnem občutku udobja v svojem malem kotičku sveta. In ko se sprostiš, laho najdeš tu svoj otroški jaz...Mala (ime osebe, ki ji je posnetek namenjen) je tukaj, zmeraj je tukaj... in čaka nate... kajti ti jo bolje poznaš in jo imaš rajši kot kdorkoli drug na svetu (premor). Dobro si jo oglej. Koliko je stara? Kako je oblečena? Kakšna se ti zdi?... Srečna je, da te vidi, saj si njena najboljša prijateljica... Poglej jo v oči... in občuti smehljaj, ki se rojeva v vajinih srcih. Ko čutiš, da sta si vse bližji, stopi k njej. Objemi jo in jo drži... Občuti njeno veselje in kako te ima rada... dolgo je čakala na to. Tako dolgo te ni videla... in toliko ti ima povedati.Mogoče bi ti rada povedala to z besedami... s slikami... ali z občutki. To je njen čas. Tebi ni treba nič drugega kot samo poslušati. Ni ji treba takoj odgovoriti. Samo poslušaj... in bodi ob njej... ne glede na to, kaj je prestala, kaj je storila, kakšne izkušnje ima... (dolg premor). Ko je končala, naj občuti sočutje v tvojih očeh in srcu... potolaži jo... Daj ji vedeti, da je ne boš nikoli več zapustila... da boš zmeraj ob njej... naj se zgodi karkoli, jo boš zmeraj imelarada in ji pomagala... kajti vse življenje je čakala na to sporočilo... Zdaj pa pusti, da te prime za roko, in pojdi z njona sončni travnik... (premor). Rada bi ti pokazala, kako lepe rože rastejo tukaj... in trave. Rada bi, da slišiš ptice in veter... Rada bi te peljala v tisti kotiček, kamor je skrila posebno darilo zate... darilo, ki ti bo pomagalo na tvoji poti... Ko prideta v ta skrivni kotiček, je v njem skrinja zakladov... in ko jo odpre, je v njej darilo zate... Vzemi ga in se ji zahvali. Povej ji, da se boš kmalu vrnila... Da nikoli nisi zares odšla... Objemijo in se za zdaj poslovi... samo za zdaj, kajti ona je vedno v tebi. (Naslednjo minuto počasi pritajujte glasbo, ko berete navodila, kako se boste spet znašli v svoji sobi.) Uživaj v občutkih ljubezni in skrbnosti in bodi popolnoma prepričana, da si bila zmeraj vredna ljubezni." pripravila D.D.H. POSLOVNA STRAN št. 106 PESTRA IZBIRA ROVE JESENSKE GARDEROBE »eskov a 31 Ribr IIC a iinl ■ tel •« BI 509 Del. ča s: c )d 8. 00 d< >1 2.C s< od >b. 16. 0( 8. 3C 3C 2. 3« J : k : k k’1 k k* k ' k k k k k k k k k k k RESTAVRACIJA IDEAL CENTER, tel.: 861-530 Nudi: malice kosila hrano po naročilu pizze hot dog hamburger IN0V0 NOVO NOVO NOVO N0V0I POROČNA KOSILA SLAVNOSTNE VEČERJE SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) v r r r rrrrrrrrrrrrrr Kolodvorska 9 61 310 Ribnica tel.: 860-652 d.o.o fax: 861-721 TEHNIČNA TRGOVINA AKCIJSKA PRODAJA RADIATORJI AKLIMAT - 10% ♦ kopalne emajlirane kadi vrhunske kvalitete po ceni 12.990,00 SIT ♦ ugodne cene parketa ♦ velika ponudba keramičnih ploščic in sanitarne keramike Del. čas: 8. -12. in 16. - 20. sobota: 8.-13. ZOBEC Jefon: $11864-070 /864-071 Žaga Predelava in obdelava lesa Blate 12 Dolenja vt C • ' -./A. ODKUPNE CENE FRM KAMIONSKA CESTA: M SMREKA L SMREKA II. SMREKA III. mmAJiA - v i / r c ko i A’ / TPi mvi-’iiinij -mise i - II 1 MIMI /A V KOI Z\OD\l O OKI. N 9.000 SIT AC PRESTIGE » V PETO LETO S PEUGEOTOM Avtocenter PRESTIGE je bil pred štirimi leti med prvimi, ki so svojo poslovno dejavnost začeli v izpraznjenih objektih bivše kasarne. Že tedaj se je celovito opremil za opravljanje storitev v avtomobilski branži: od avtome- hanienih, avtokleparskih, vulkanizerskih in av-toličarskih del do avtovleke in prodaje rezervnih delov. V tem easu se je na vseh področjih dodobra utrdil, pred kratkim pa je ponudbo še logično zaokrožil s prodajnim salonom in pooblaščenim zastopstvom za francoska vozila PEUGEOT. AC PRESTIGE v peto leto svojega delovanja s svojimi 850 m2 delovnih in prodajnih površin in z 10 zaposlenimi vstopa kot največji avtocenter s kompletno ponudbo na ribniškem področju. Sodobno opremljena delavnica tako zadošča tudi strogim kriterijem prestižne avtomobilske znamke PEUGEOT, ki je AC PRESTIGE pooblastila za prodajo in vzdrževanje v garancijski dobi vseh vozil iz svojega programa. Med najpriljubljenejše sodijo modeli 106, 306, zelo razširjenega 405 pa bo že v oktobru nadomestil novi model406. Vsestransko je uporaben tudi polkombi 806, ki je posebno praktičen zaradi bočnih drsnih vrat. Večino modelov imajo na zalogi, dobavni rok za ostale modele ali opcije pa je do mesec dni. Nakup je mogoč za kredit ali leasing, v račun pa vam vzamejo tudi staro vozilo. AC PRESTIGE pa v ribni kem prostoru ni prisoten le s svojo dejavnostjo, temveč tudi po uspešnem nastopanju svojega nogometnega moštva v občinski nogometni ligi. Lani je bil občinski viceprvak, letos pa se po prvih 13 kolih trdno drži prav na najvišjem klinu lestvice. Ambicije lastnika AC PRESTIGE Zvoneta Kovača pa tako na poslovnem kot športnem področju z naštetim e niso izčrpane. Pravkar ustanavlja Društvo za avtomobilske gorske dirke, v katerega je že privabil znanega kočevskega tekmovalca v razredu Clio Darka Hrastarja, ki bo seveda "presedlal" na PEUGEO-ta, sicer znanega po zmagah na zahtevnem puščavskem rallyu. REZULTATI 13. KROGA OLMN RIBNICA AC PRESTIGE : GRRAFIT 3 3 (1:1) LESTVICA: TRGOVINA SAN: OPIK POZNIČ 5 4 (4:2) L AC PRESTIGE 13 10 2 1 58:22 32 GOST. MURN : KOT 2 8 (0:4) 2. MALIBU 13 9 2 2 48:22 29 DIVJI JEZDECI : BIBA-MARK. T 3 3 (2:2) 3. SODRAŽICA 13 8 4 1 45:24 28 MALIBU : SODRAŽICA 2 2 (1:0) 4. GRAFIT 13 7 4 1 55:32 25 5. TRGOVINA SAN 13 6 1 6 41:49 19 VODILNI STRLCI PO 13. KROGU: 6. DIVJI JEZDECI 13 5 3 5 38:43 18 29. NOSAN J. (AC PRESTIGE), 26 KAUKOVIČ M. 7. BIBA-MARK. T 13 3 1 9 38:46 10 (TRGOVINA SAN), 18 LEVSTEK T. (SODRAŽICA), 8. OPTIK POYNIC 13 3 1 9 39:56 10 16 KROMAR V. (GRAFIT) 9. GOSTILNA MURN 13 2 3 8 27:51 9 10. KOT 13 1 1 11 28:71 4 KVM/TEm/N TßW/Cm OPTIK o JANEZ POZNKfIpTY\_-/ Vrvarska 3, 61310 Ri/nica J tel.: 061/ 860-36 a. y' Z nđš/m stm/fov/i/m znanjem/n efo/go/etn/mf /zhušnjam/do hvaf/tetnega v/da NAJUGODNEJŠE CENE horekcljshlh okvirjev svetovno znanih proizvajalcev, dloptrljsklh stekel vseh vrst POSEBNA PONUDBA Izjemno estetska, najtanša, najlažja stekla svetovno priznane firme KARL ZEISS NUDIMO VAM ŠE: etuije, vrvice, lupe, tekočine In krpice ya v v v v v v vzdrževanje In dscenje očal, tekočine za vse vrste kontaktnih leč SPREJEMAMO RECEPTE OKULISTA Popravila očal so brezplačna! Delovni čas: vdak dan od 9. do ia., sobota zaprto tMßSßL ‘Boutiqe Kolodvorska 9a IDEAL CENTER tel.:860-678 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: Del. Čas: NON STOP od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 ODPRITE Sl OKNO V SVET! ANGLEŠČINA, NEMŠČINA • začetna • nadaljevalna • osvežitvena • poslovna • Tečaji v RIBNICI in v KOČEVJU • Manjše skupine ali individualno ZAČETEK V SEPTEMBRU Informacije In prijave: 861-902 FRAG MAT d.o.o. Sodražica 0 pizze 0 >3 \ed'ina j5 1 /vsa#<\ 1 Ä / dan \ Ä ĆŽ! v POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL • Avtomehanična dela • Avtokleparska dela • (miza CAR-O-LINER) • Avtoličarska dela • NON STOP vlečna služba Ugodno naprodaj: testno vozilo GOLF 1,8 karavan SERVIS - TRGOVINA Peška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila Martin Strel, Nina Jerančič, Aljaž Pegan in Frizerski in prodani salon.Trg 25. rnqja 9. Sodražica -Angelika- ♦ novo v frizerskem salonu: kristalni navijači za trajno kodrarye ♦ striženje s TRIKOMASTROM z dolpačilom za dolge lase 360 SIT za kratke lase 280 SIT ♦ negovalna kozmetika BIODROGA dobitnik kozmetičnega Oskarja ♦ zlatnina, ure SWATCH in CASIO, sončna očala iz uvoza ♦ zelišča 3TffRŠIIČ: mazila,č^ji, kapljice... Odprto vsak dan od 8-18h, sobota od 7-13h, ponedeljek zaprto NA ZALOGI TUDI OSTALA VOZILA FORD: FIESTA C 1,11 “mini” 50 KM 16.997 DEM ESCORT CL 1,4 i 75 KM od 24.950 DEM MONDEO 1,6 CL 90 KM 16 V od 29.990 DEM TRANZIT furgon 2,5 D 70 KM 30.951 DEM TRANZIT kombi 2,5 D 1+8 70 KM 32.168 DEM originalni rezervni deli in dodatna oprema - možnost nakupa staro za novo - krediti in leasing -posredniška prodaja -odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil - servis tudi za vsa ostala vozila A GOSTILNA TRAVNIK 74, LOŠKI POTOK TEL.:867-031 PLES vsak konec tedna od 21. do 2. ure VABLJENI! V_________________________J Še vedno vam za pri nas kupljene čevlje damo kupon in nudimo še druge ugodnosti (prvo popravilo zastonj!) Pridite in prepričajte se! TZO 1, Kočevje tel. 851-056 i VELIKA IZBIRA USNJENIH ŠPORTNIH COPAT MADIGAN, ADIDAS, CANGURO, DE FONSECA JESENSKA OBUTEV S TOVARNIŠKO ZAŠČITENIM USNJEM KAVBOJSKI ŠKORNJI TOALETNI KOVČKI <*. V m L m \ : JŠ f%r EXPRES IZDELAVA KLJUČEV M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. rm Trgovina KMETOVALEC 1. pestra ponudba blaga za kmetovalce In vrtičkarje: - organska mineralna gnojila - orodja - semena trav, rož, vrtnin - sredstev za varstvo rastlin - strokovno svetovanje 2. Ozimnica: - krompir - Jabolka - čebala plačilo na dva obroka 3. Dodatna ponudba: - cement - apno - Italijanske ploščice Informacije: tel. 851-485 J ü m j Up} A |f n [JALNOV SAD , I iiH 1 lil ii i n •JLK, ssfSi LENJAVI a /i II 470 453 1995 999606731, 06 OZIMNICA: krompir (beli, rdeči) 24,90 čebula 59,00 sveže zelje 49,00 češenj 199,00 V KRATKEM: vse vrste jabolk - ugodno PESTRA IZBIRA: keramika vseh vrst MERCATOR JELKA RIBNICA D.D. je odprl v Ribnici, Cesta na Ugar, prvi diskont v Ribnici in največji na kočevsko-ribniškem območju. Obiščite nas, ponudba je pestra in ugodna! V Diskontu do 50% nižja marža vsem artiklom! Ne prezrite - najcenejši artikli v našem Diskontu: 132 on 1. PIVO UNION 1/2 zaboj 20 steki. 1.634,00 SIT 2. PIVO LAŠKO 1/2 zaboj 25. steki. 2.036,00 SIT 3. RADENSKA 1/1 zaboj 12 steki. 673,00 SIT 4. MOKA T 400 1/1 pak 10 kg 796,00 SIT 5. SLADKOR 1/1,2/1 pak 20 kg 2.570,00 SIT 6. RIŽ BIO PACK 2 kg 1 kom 220,00 SIT 7. PR. PR. WEISER RIESE 3,60 kg 1 kom 943,30 SIT 8. PR. PRAŠEK JOLY BF 3 kg TKI 1 kom 729,80 SIT 9. PR. PRAŠEK OSKAR BF 3 kg HENKEL 1 kom 563,00 SIT 10.FIT cola PVC 1,5 1 kom 114,30 SIT 11. FIT pomaranča PVC 1,51 1 kom 114,30 SIT 12. ANANAS KOMPOT 836 g 1 kom 136,59 SIT 13. Pecivo DARADA 200 g 1 kom 91,09 SIT 14. Mehč. SCHM. WEICH 4/1 Ikom 376,11 SIT 15. Čokolada LADY mlečna 100 g 1 kom 112,36 SIT Velika izbira šamponov P&G PANTEME ***POZOR: pri nakupu pijače SWING, 7 UP in PEPSI palčaš 4 kom. - dobiš 5!***AKTUALNO: ozimnica ETA in DROGA Diskont C&C je odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.