MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
tlrednlttvo I« upravni Maribor, Aleksandrova cesta tu 13 , Telefon 2440 bi 2488 Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 18. uri j Velja maseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln » Oglasi po eenlku # Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Llubllanl t Poitnl čekovni račun it. 11.400
JUTRA!
99
Spor med Irsko in Anglijo
Angleške represalije in irska trmoglavost
Angleški državniki in tudi preprostejši državljani so navajeni hladno in prevdar-no presojati dogodke, ki se tičejo tujih držav in narodov, kadar so pa sami prizadeti, kadar gre za njihove lastne interese, postanejo lahko zelo čuvstveni in enostranski. Taki so postali tudi pri reševanju spora z Irsko. Minister za domi-nione Thomas se sicer edini eksponira Povsem vidno, za politiko Anglije na-pram Irski je pa vsekakor odgovorna celokupna vlada ter gornja in spodnja zbornica. Edino labouristi se skušajo ločiti od ostalih pa bolj zaradi načelne opozicije napram sedanji vladi kakor iz prepričanja. Zasebno se razburja radi politike irskega ministrskega predsednika de Vale r e celo poslednji angleški delavec.
V zadnjih tednih se je dogodilo marsikaj, kar je spor med Londonom in Dublinom še povečalo. Minister za dominione Thomas in lord H a i 1 s h a m sta obiskala Dublin, d e V a 1 e r a pa je obisk Vfnil in prišel sam osebno v London. Čemu sta bila pravzaprav aranžirana ta dva obiska in o čem se je razpravljalo, «1 še do danes izdalo nobeno uradno poročilo. Zdi se, da je bilo le nerodno tako Irski kakor Angliji, oditi na imperijalno konferenco v Otawo brez kakršnegakoli poprejšnjega sporazuma. Da sta pa angleška državnika prva započela to akcijo, je treba Angliji šteti samo v čast. Uspeha ni bilo, nasprotno: razdor se je celo še poglobil. Neko korist je imel od vsega kvečjemu de Valera sam. V Londonu so ga o prilik! obiska spoznali kot resnega in bistroumnega državnika, zato ga osebno več ne napadajo in blatijo, kakor so ga prej.
Danes je položaj vsekakor tak, da stojimo pred odkrito gospodarsko vojno med Anglijo in Irsko. Napovedala jo je Anglija. Dne 1. t. m. bi bila morala Irska plačati Angliji polovico letošnje anuitete za odkup veleposestev; plačala pa je ni. Anglija hoče sedaj kriti ta izostanek z dohodki carin, ki jih uvaja na uvoz irskega blaga. Pripravlja pa tudi še druge represalije. To ni malenkost, če pomislimo, da izvaža Irska v Anglijo 90 odstotkov vseh svojih izvoznih pridelkov in produktov. In ker je pretežno poljedelska država, bodo najtežje prizadeti kmetje. Zdi se, da Anglija Prav to hoče. Na tihem namreč upa, da bo na ta*način vzbudila odpor irskih kmetov proti de Valeri, njegovemu režimu in njegovi vladi. Ali ji bo to uspelo, Mogoče, mogoče tudi ne. Zgodi se tudi I thko, da bo nacionalizem irskega ljudstva močnejši kakor gospodarski interes.
Z nasilnimi represalijami navadno ne dosežeš namena; vzbujaš le še večji in širši odpor.
Posebno pa zamerijo Angleži de Va> leri, ker je odklonil imperialno razso dišče v vprašanju irsko-angleškega spora radi odplačevanja veleposestev. Zavedal se je pač, da bi tvorili večino članov tega razsodišča Angleži, ki ne bi znali biti popolnoma objektivni. Zato je predlagal, naj se zadeva izroči objektivnejšemu mednarodnemu sodišču. To je Angleže razburilo. Kako naj bi velika Anglija dovolila, da bi se v njene zadeve vtikali tujci, In — ali dvomi Irska v pravicoljub-nost Anglije in Angležev? Pa tudi spor zaradi prisege angleškemu kralju se je prej poostril kakor omilil. De Valera jev Dublinu in v Londonu povedal brez obotavljanja, da želi, da bi bila Irska še ve' dno asociirana z velikobritanskim impe rijem in je zato pripravljen priznati tudi angleškega kralja kot nekakšno simboli čno vez skupnosti, zahteva pa, da se Irski končno priključi tudi Ulster, z njegovim dovoljenjem seveda. Pri tem je dejal, da za to sicer še nima pooblastila irskega naroda, kakor za odškodnino in prisego, da pa ga lahko dobi, če bi bilo treba. O tem pa Angleži niso hoteli ničesar slišati. Zavedajo se pač, da bi kapitulacija v tem vprašanju izzvala slične težnje še drugod po imperiju. ,
Irska je slovesno prekrižala sklenjene pogodbe, pravijo Angleži, zato z njo tudi ne morejo sklepati novih. Zaradi tega se morajo Irski vzeti vse one ugodnosti, ki pripadajo dominionom. O tem bodo razpravljali tudi na imperialni konferenci v Ottawi, ki bo otvorjena 26. t. m. Glavni predlog Anglije se bo na tej konferenci glasil: »Če Irska tudi v vprašanju prisege kralju ne popusti, potem se po 15. novembru letos izloči iz vrste onih domi-nionov, ki so deležni imperijskih ugodno stl in posebnih pravic. Z njo se bo pošto palo kakor s popolnoma tujo državo.«
Anglija je torej v sporu z Irsko poka' zala, da ne more ostati mirna in razsod' na, dasi bi z nasprotno taktiko prav g0' tovo več opravila in tudi prej. Če bi Irski dala vso svobodo in se zanjo ne bi več brigala, bi se irski odpor kmalu porušil in Dublin bi bil jiotem prvi, ki bi zaprosil v Londonu za obnovitev zveze in s tem seveda tudi gospodarskih ugodnosti, brez katerih Irska vsaj sedaj prav gotovo ne more izhajati. Z represalijami se bo spor lahko razvil v zelo neprijetno zadevo, ki bo oškodovala obe stranki.
Zbliževanje Rusije, Amerike in Kitajske
Amerika bo priznala sovjetsko vlado — Ki-tajsko-ruski prijateljski in nenapadalni pakt
WASHINGTON, 9. julija. Po zanesljivih informacijah bo ameriška vlada v najkrajšem času vzpostavila normalne diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Najprej bo poslala v Moskvo svojega opazovalca, ki bo obenem vodil prve poslaniške posle. Ta sklep Amerike je posledica nadaljnjega japonskega prodiranja v Mandžurijo.
TOKIO, 9. julija. Kitajska vlada je sklenila priznati sovjetsko Rusijo in skleniti z njo pakt prijateljstva in nenapadanja. K a r a h a n, ki je o tem obvestil japonskega veleposlanika v Mos. kvl, je izjavil istočasno, da je sovjetska vlada pripravljena sprejeti kitajsko ponudbo. Uradni japonski krogi menijo, da je naslanjanje Kitajske na sovjetsko Rusijo manever, s katerim naj bi se
Japonska prisilila popustiti v mand-žurskem vprašanju. Kitajci vztrajajo namreč slejkoprej na stališču, da je Mandžurija še vedno del njihovega državnega ozemlja.
MUSSOLINIJEVO POVELIČEVANJE VOJNE.
PARIZ, 9. julija. Medtem, ko zahteva Italija v Ženevi zmanjšanje oboroževanja, je napisal Mussolini v listu »Giornale di Genova« članek, ki mora vzbuditi pozornost vsega sveta. V niem piše voditelj fašizma, da njegovo gibanje ne veruje niti v možnost niti v koristnost miru. Zato fašizem tudi vedno in povsod zavrača pacifizem. Vojna vodi narod do največjih vzponov vseh energij in daje pečat plemenitosti onim, ki so dovolj hrabri, da jo započno.
Konec nemških reparacij
V Lozani je dosežen popoln sporazum — Nemčija plača 3 milijarde mark odkupnine — Jugoslavija ne podpiše sporazuma — Papenov govor v radiu
LOZANA, 9. julija. Včeraj ob 14. je bil dosežen splošen sporazum o vseh točkah reparacijskega vprašanja. Po sklenjenem dogovoru bo Nemčija plačala pavšalno vsoto 3 milijarde zlatih mark netto, kar predstavlja v primeri z vsoto po Youngovem načrtu znižanje za več kot 30 milijard, pač pa bo Nemčija plačala posebej belgijske marke ter razne vsote, ki jih vsebuje tako zvani mixed cleans, Youngovo posojilo, in zasedbene stroške. Ta pavšalna vsota se bo krila z boni samo ene tranše, ki se bodo izdali do tečaju 90 odst. Glede načina mobilizacije in komerci-jalizacije so se končno vrnili k prvotnemu predlogu Germain-Martina. Rešitev političnih vprašanj, o katerih so v zadnjih dneh zelo živahno razpravljali, bo priključena lausanski pogodbi v splo sni izjavi. Glavna stvar pri tej splošni likvidaciji je izrecno poudarek medsebojne odvisnosti reparacij in medzavez niških dolgov napram Ameriki ali Veliki Britaniji. S tem bo Nemčija politično zainteresirana na ureditvi ameriških dolgov v okviru evropske solidarnosti. Poleg tega sta se Anglija in Francija obvezali, da bosta v tej stvari postopali absolutno solidarno.
Pavšalna vsota treh milijard, ki bo izdana v državnih bonih po tečaju 90 odst., bo znašala efektivno 2.7 milijarde. Obrestna mera je bila določena na 5 odst., amortizacija obrestne mere pa na en odstotek. Rok je bil določen na 15 let, po katerih bodo boni anulirani, ako do tedaj ne bodo plasirani. Po določeni shemi bodo boni amortizirani po 37 letih. Boni bodo skozi tri leta blokirani, kar pomeni, da bodo šele po treh letih oddan? na trg. Pri tem računajo, da bo do tedaj mogoč emisijski tečaj 90 odstotkov.
LOZANA., 9. julija. Lozahska pogodba vsebuje v svojem uvodu politično izjavo, nato pa siedi reparacijski dogovor, ki obstoji iz naslednjih petih delov: 1. pogodbe z Nemčijo, 2. prehodnih ukrepov k tej pogodbi, 3. dogovora, po katerem se za ureditev vprašanja vzhodnih reparacij Imenuje poseben odbor in podaljša zanje mora-iorlj od 15. decembra, 4. resolucije glede srednje in vzhodne Evrope in 5. re-
solucije lausanskega gospodarskega odbora o svetovni gospodarski krizi.
LOZANA, 9. julija. Lozanska konferenca je imela danes dopoldne plenarno sejo, na kateri je predsednik M a c-d o n a 1 d oficielno poročal o poteku razprav in o tem, da se je dosegel popoln sporazum med velesilami. Pogodba bo popoldne podpisana, nakar se člani poedinih delegacij vrnejo domov. Zasedale pa bodo komisije in odbori, ki jih predvideva pogodba. Uvod k pogodbi tvori politična izjava velesil. Sporazum stopi v veljavo šele tedaj, ko ga ratificirajo vse države. Dotlej po velja moratorij, ki so ga velesile sklenile že v začetku razprav v Lozani.
Sedaj pridejo na vrsto pogajanja z Ameriko. Ker se je v Lozani dosegel sporazum in tvori 'takorekoč vsa Evropa enotno fronto proti Ameriki, računajo, da bodo sedaj tudi Zedinjene države bolj popustljive, kakor so bile doslej.
Macdonald je prejel od angleškega kralja brzojavko, v kateri mu prisrčno čestita k doseženem sporazumu. Kakor zatrjuje, bo ministrski predsednik po svojem povratku v London odlikovan z enim najvišjih angleških redov.
BEOGRAD, 9. julija. Po brzojavki iz Lozane je izjavil jugoslovanski delegat E o t i č, da ne more podpisati sklenjenega sporazuma, ker mu je bilo besedilo dostavljeno šele v poslednjem trenotku, tako da ga ni mogel proučiti in tudi ne sporočiti svoji vladi. Vprašanje reparacij je za Jugoslavijo bitne važnosti, zaradi česar mora Ijeograj. ska vlada zadevo skrbno proučiti in šele potem zavzeti svoje stališče do sklepov lozanske konference.
LOZANA, 9. julija. Nemški državni kancelar Papen je imel snoči v radiu govor, v katerem je razpravljal o uspehih, doseženih na konferenci. Papen je dejal, da je Nemčija dosegla svojo popolno gospodarsko neodvis. nost in da je sedaj enkrat za vselej konec reparacij. Kancelar je končno izjavil, da že sedaj pred vsem svetom napoveduje zahtevo po politični ena-kopravnostl Nemčije. To svobodo bo tem laže dosegla, ker je sedaj prosta vseh gospodarskih okovov.
KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA V PERUJU.
LIMA, 9. julija. Komunistično gibanje se opasno širi po vsej deželi, zlasti na severu in jugu. Ker je vlada trdno odločena zatreti komunistično ustajo, je proglasila obsedno stanje nad vso državo Peru. Odslej bodo veljale zelo stroge odredbe.
AMERIKA NAJ BRIŠE DOLGOVE.
WASHINGTON, 9. julija. Senator države Minesota, Shipstead, je izročil senatu predlog, v katerem poziva ameriško vlado, da črta vse medzaveznlške vojne dolgove, toda pod pogojem, da države dolž-nice istočasno znižajo svoje oboroževanje za najmanj 25 odstotkov.
KOBILICE V BANATU.
. yELIKA KIKINDA, 9. julija. V veliko-dkinškem okraju so se pojavili oblaki kobilic, ki so napravile ogromno škodo. Posebna komisija, ki si je ogledala opu-stošena polja, je ugotovila, da znaša nastala škoda najmanj 10,000.000 Din. Uničenih je preko 2000 juter njiv. Pobijanje kobilic je silno težavno in malo uspešno.
JUGOSLAVIJA SPREJELA HOOVER.
JEV PREDLOG.
BEOGRAD, 9. julija. Kakor poročajo iz Ženeve, je Jugoslavija pristala na Hooverjev razorožitveni predlog.
USODNA TOČA V SRBIJI.
BEOGRAD, 9. junija. Okolico Smederevske Palanke, posebno vasi Pridvori-ce, Ratari, Kusmda, Cerovac, Vodice in Glibora je včeraj pobila silna toča. Vsa letina je uničena. Posebno hudo so prizadeti vinogradi. Škoda znaša več milijonov dinarjev.
Pri hrlpi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ves svet je teater, in vse ženske in moški samo igralci
SHAKESPEARE
ZADNJE OPOZORILO 1
Jutri v nedeljo na Ribniškem sedlu krst Ribniške koče ob vsakem vremenu. — Na vlakih polovična vožnja v skupinah z izkaznicami SPD!
Promenadni koncert.
Ob lepem vremenu bo jutri v nedeljo dopoldne v mestnem parku običajni promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba. Spored: Fučikovi »Gladiatorji«, Wald-tenilov »Dolores«, Kelerjeva francoska veseloigra, Verdijeva fantazija iz opere »Trubadur«, Jurmanova »Veronika«, Sme tanov potpuri iz opere »Prodana nevesta« in Straubov »Jadran«.
Nočna lekarniška služba. *
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »pri Angelu var-hu« na Aleksandrovi cesti.
Gasilno in reševalno društvo.
Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 23—36 ali 22—24.
Obisk književnika Bohuša Vybirala.
' Včeraj je prispel v Maribor zopet naš stari znanec, prevajalec slovenskih knjig v češčino, g. dr. Bohuš Vybiral, ravnatelj državne knjižnice v Olomucu. Na kolodvoru sta sprejela dragega gosta imenom tukajšnje Jč. lige dr. Reisman in prof. dr. Dolar. G. dr. Vybiral si je popoldne ogledal knjižnico Delavske zbornice v novem poslopju in se zelo laskavo izrazil o njeni moderni ogremi in ureditvi. Danes obišče dr. Vybiral še druge mariborske knjižnice in se v nedeljo udeleži o-tvoritve Ribniške koče. Potem bo odpotoval v Južno Srbijo, ker zbira nadaljnji materijal za svoja predavanja o Jugoslaviji, ki jih je že preteklo sezono imel v celi vrsti čeških mest z velikim uspehom. G. dr. V. namerava prepotovati vso Jugoslavijo in se končno ustaviti nekje na Dolenjskem za ostali čas svojih počitnic. Želimo odličnemu gostu prijetno bivanje pri nas.
Vesti iz bančnih krogov.
V javnosti so se pojavile vesti, da podružnica Zadružne gospodarske banke v Mariboru ne sme več obavljati deviznih poslov. Resnica je, da podružnica Zadružne gospodarske banke d. d. v Mariboru tudi y bodoče obavlja vse devizne posle potom -svoje centrale, in sicer kakor do sedaj, kot znano, najkulantneje. Hranilne vloge, za kafpre je podružnica popolnoma varna, sprejema Zadružna gospodarska banka pod ugodnimi pogoji ter te nove vloge vsak čas v polnem obsegu izplačuje.
Utopljenec najden.
V betnavskem ribniku je pred dnevi pri kopanju utonil zidarski pomočnik Anton Bor, a trupla doslej niso mogli najti. Ko so šli včeraj zjutraj delavci s Tezna na posel, so pa opazili'v ribniku plavajoče truplo in o tem obvestili policijo, ki je odredila prevoz v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Danes popoldne so tako tragično ponesrečenega Bera pokopali.
Slavje Sokola Maribor III.
Slavnostna otvoritev moderno urejenega letnega telovadišča v Aškerčevi ulici — Drugi javni društveni nastop — Nastop vzornih vrst sosednih bratskih društev in podčastniške inženirske šole
Jutri v nedeljo ob 16 (4.) uri bo slovesno otvorilo Sokolsko društvo Maribor III. (Krčevina-Košaki) svoje novo moderno urejeno letno telovadišče v podaljšani Aškerčevi ulici, ki si ga je uredilo vkljub težkim gospodarskim prilikam s krepko voljo, požrtvovalnostjo svojega članstva in z naklonjenostjo raznih čini-teljev, dobrotnikov in prijateljev Sokolstva.
Na prostoru, ki je bil poprej zapuščen in zaraščen, so že zgodaj spomladi začeli krčiti tla žilavi člani, pomagale so tudi članice, kopati in ravnati teren, ki obsega čez 2000 kvadratnih metrov. Delo je zahtevalo mnogo truda in napora, toda mlade moči niso omagale, vztrajale so do konca, ko so potihnili udarci kladiv in sekir. Pri vhodu je ziavihrala danes trobojnica v znamenje, da so dela končana. Zvečer bo zagorelo na telovadišču več sto žarnic in na Piramidi bodo zažgali člani kres — Tyršev ogenj — ki pregreva vsa sokolska srca.
Jutri popoldne pa bo telovadišče izro-
čeno svojemu namenu. Po slavnostnem in otvoritvenem govoru staroste br. A. Strune nastopijo vsi oddelki domačega društva z izbranimi točkami. Med nagovorom bo nastopilo vse članstvo s simbolično sliko. Člani nastopijo s praškimi prostimi vajami. Dvanajstorica bo nastopila s posebno točko in bo predvajala simbolične proste vaje. Na orodju bodo nastopile vzorne vrste sosednih bratskih društev. Med odmori bo prepevalo pevsko društvo »Lun a«. Nastopili bodo tudi gojenci inženirske podčastniške šole. Pri nastopu bo igrala vojaška godba, pri prosti zabavi, ki bo po nastopu, pa »Šramlov kvintet«. Poskrbljeno je tudi za prvovrstno postrežbo. Moderno urejeno telovadišče bo zvečer pri zabavi slavnostno razsvetljeno.
Mlado sokolsko društvo Maribor III. stopa čvrsto po začrtani poti, zavedajoč se, da eden sam ne pomeni nič, celota vse. Bratje, sestre in prijatelji Sokolstva, podprite s svojo udeležbo njegov čili sokolski polet! — Zdravo!
Potovanje čeških učiteljev skozi Maribor.
Včeraj in danes sta se peljali skozi Maribor dve ekskurziji čeških učiteljev in učiteljic, vsaka po 60 oseb, ki bodo prebili tri tedne svojih počitnic na morju v Baški. Med njimi je tudi nekaj profesorjev. Druga ekskurzija se je pripeljala skozi Maribor danes z jutranjim dunajskim brzovlakom. Na kolodvoru jo je sprejel predsednik Jč. lige g. dr. Avg. Reisman, ker se je ekskurzija obrnila na mariborsko ligo s prošnjo, da bi ji bila v Mariboru na uslugo za ureditev voznih listkov in drugega za vso ekskurzijo. Vkljub zgodnji jutranji uri so bili izletniki prav Židane volje. Razen izdatkov za vožnjo so smeli vzeti s seboj vsak 1.000 Kč, torej cela ekskurzija skupno 120.000 Kč. Že ta primer zgovorno kaže, kolike nepregledne narodno- gospodarske važnosti je za nas turističen promet.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali: Vlasta Bitenc-Rajšpova, učiteljica na Runču pri Ormožu; Drago Dominik v Mežici, Karel Štokelj v Marenbergu in France Kotnik v Središču.
Nezgode.
V Rušah je doletela delavca Antona Urnata hujša nezgoda. Pri delu je prišel včeraj popoldne z desno roko v strugelni stroj, ki mu je odtrgal dva prsta. Ponesrečenec je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnici. Tja so pripeljali včeraj popoldne tudi 621etnega posestnika Leopolda Grahornika iz Jablancev, kateremu je po nesrečnem naključju zasadila njegova pastorka srp v hrbet. Konec srpa je prodrl skozi rebra do želodca. Poškodba je bila zelo težka, vendar so Grahornika zdravniki rešili, da je ostal živ. Danes dopoldne pa je podrl neki kolesar na Meljski cesti hlapca Josipa Knezerja iz Korene. Pri padcu si je hlapec močno poškodoval desno oko in je moral po pomoč v bolnišnico.
Legatov trgovski tečaj, Maribor, vpisovanje Slovenska ulica 7, dijaški internat.
Velikodušen dar.
Senator g. Miroslav Ploj je ob svoji sedemdesetletnici daroval v prid Počitniškega doma kraljice Marije pri Šmartnem na Pohorju 1000 Din, zakar se mu odbor iskreno zahvaljuje.
Iz Narodne obrambe.
Narodna obramba ima še nekaj legitimacij za četrtinsko vožnjo ob priliki proslave na Kajmakčolanu, ki bo 12. t. m.
Sanitetni tečaj.
Jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldne bo v gostilni Špuraj sanitetni tečaj za gasilce iz mariborske okolice. Tečaj bo vodil zdravnik g. dr. Korenčan.
Delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
Glasom sklepa izrednega občnega zbora Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem z dne 21. junija t. 1., se morajo vsi že dospeli obroki za plačilo prevzetih delnic plačati tekom enega meseca, torej do 21. julija 1932. Ta rok se podaljša do 31. julija t. 1. in sicer nepreklicno. — Kdor do 31. julija t. 1. ne bo plačal dolžnih zneskov za delnice, bo izterjan sodnijskim potom. V njih lastnem interesu se torej zamudni delničarji opozarjajo, da se držijo zgorajšnjega roka. — Upravni svet Gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
Gremij trgovcev v Mariboru
sklicuje sestanek svojih članov v sredo 13. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Orel«, na katerem se bo sklepalo o odpiranju in zapiranju trgovin v poletnem času in drugih važnih vprašanjih. Udeležba je obvezna za vse člane.
Akcija za zakonito stanovanjsko zaščito.
V Beogradu pripravljajo veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki bo jutri v nedeljo. Zborovanja se bodo udeležili zastopniki posameznih stanovanjskih društev iz vse države, med njimi tudi zastopniki snujočega se društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov v Mariboru. Na jutrišnjem zborovanju bodo najemniki ponovno zahtevali zakonito zaščito najemnin in izročili bodo predloge ministru za socijalno politiko. Upati je, da bo vendarle stanovanjska akcija imela uspeh in da bo končno to pereče najemninsko vprašanje rešeno.
Velika kavarna, danes: »Rožna veselica In plesna konkurenca«.
Obiščite kavarno in restavracijo »PARK«.
Veliko tombolo,
združeno s slovesno blagoslovitvijo nove motorne brizgalne, priredi v nedeljo 31. t. m. prostovoljno gasilno društvo v Hotinji vasi z 10 tombolami in sicer 1. tom bola 2.000 Din v gotovini, nadalje več koles, telica, prešič, drva in še 3M drugih krasnih dobitkov. Brizgalni kumuje na^ rodni poslanec g. Anton Krejči.
Jutri v nedeljo
popoldne vsi v Jarenino na sokolsko slav nost. Poje tudi pevsko društvo »Jadran« iz Maribora.
Prostovoljno gasilno društvo pri Devici Mariji v Brezju
priredi dne 17. julija ob 15. (3.) uri na vrtu g. M. Lešnika veliko dobrodelno tombolo.
Gozdna veselica
godbenikov gasilnega društva v Studencih bo v nedeljo, 17. julija na robu studenškega gozda. Krasna lega. Prijatelji društva vabljeni. Vstop prost.
»Divjega lovca«
bo uprizorilo Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju v dvorani br. Renčlja jutri v nedeljo ob 20. uri zvečer. Prekrasna Finžgarjeva drama bo zadovoljila vsakogar, zato pridite vsi! Zdravo!
Pension
(sa poslugom . svima taksama)
75
Otok
RAB # ni do 100 -
"	m	Hotel	BrUtol
Palače Hotel Praha
Vlila Vilmi Hoteljer A. Machar
Sisaška mineralna voda
arterioskleroze, kroničnih obolenj dihalnih mineralnega vrelca pa se zdravijo poleg rterioskleroze, kroničnih obolenj dihalnih organov, Škrofuloze in reumatizma še mnoge druge bolezni.
fflIU
Pred naglim sodom. m
Sodnik: Obtoženec, vi se mi zdite tako znani!
Obtoženec: Seveda, gospod sodnik, saj sem vašo gospo soprogo poučeval v petju.
Sodnik: Tri leta ječe. Odvedite ga!
JUTRI V NEDEUO 10. JULIJA OB 16. URI
SOKOLI IN PRI)ATEL]I SOKOLSTVA
UDELEŽITE SE JUTRI V NEDELJO OB 16. (4.) URI
SLAVNOSTNE OTVORITVE LETN. TELOVADIŠČA
V AŠKERČEVI ULICI IN JAVNEGA DRUŠTVENEGA NASTOPA SOKOLA MARIBOR III. (KRČEVINA - KOŠAKI)
ZDRAVO I	UPRAVNI ODBOR
V PRIMERU SLABEGA VREMENA JE OTVORITEV PRELOŽENA NA NEDELJO 17. JULIJA 1932.
Mariborski slavnostni dnevi
Prireditve „Mariborskega tedna** od 6,—15. avg.
Naš Maribor v pasjih dneh
Po dolgih letih mrtvila, ki ni nudilo niti narti samim niti tujcem ničesar, je vznikla pretekle dni velika misel »Mariborskega tedna« in dobila tudi že konkretne oblike. Na iniciativo mestne občine in pod njenim pokroviteljstvom se je osnoval pripravljalni odbor, ki bo vodil vse posle te široko zasnovane akcije. Načeljujeta mu župan g. dr. Lipold in podžupan gosp, Rudolf Golouh.
»Mariborski teden« bo trajal od 6. do IS. avgusta in bo obsegal celo vrsto najrazličnejših prireditev. Vse podrobnosti še niso natanko določene, fiksirane pa so vsaj že glavne smernice. Do 6. avgusta bo moralo biti vse mesto slavnostno okra Šcno, da bo že nazunaj pokazalo slavnostno lice. Zvečer bodo originalni signali o-znanili Mariboru in vsej okolici pričetek Prireditev, Sledil bo velik koncert v parku z iluminacijo in ljudsko veselico. Po okoliških gričih bodo zagoreli kresovi, ca tudi po vseh javnih lokalih bodo razne 2abave.
Naslednjega dne bo zvezdna budnica štirih godb. Sledilo bo formiranje velikega sprevoda športnikov. Pohod skozi mesto in pozdrav župana z balkona mestnega magistrata, dočim bo na Glavnem trgu svirala godba vse dopoldne. Popoldne bo pa velika prireditev Sokola I. Pohod skozi mesto ob 14. uri. V parku bo zvečer promenadni koncert, po mestu pa zopet razne zabavne prireditve.
Med tednom bodo zanimive razstave, med njimi tudi razstava prazgodovinskih grobišč, ki so bila nedavno odkrita v Koroščevi ulici. Vsak večer bodo promenadni koncerti in razne druge atrakcije,
koncerti, veslaške, nogometne, teniške, lahko- in težkoatletske tekme, štafetni teki itd.
V soboto 13. bodo fanfare z vseh najvišjih stavb Maribora napovedale vprizo-ritev komične opere »Prodane neveste« na Trgu svobode. Trg bo v ta namen zagrajen, postavljena bo češka vas, nastopilo bo okoli 200 igralcev in 100 godbenikov. Glavne vloge bodo peli najboljši solisti Jugoslavije. Prostora bo za 1000 sedežev in okoli 7000 stojišč.
V nedeljo 14. avgusta bo zopet budnica, ob 9. uri akademija, ob 10. uri v parku matineja, popoldne pa velikanska prireditev na Mariborske motoku, ki bo zvečer magično razsvetljen. Popoldne bodo v kopališču najrazličnejše tekme in zabave. V mestu se bo pa ponovila »Prodana nevesta«. V ponedeljek 15. bo zopet budnica. Popoldne pohod štirih nogometnih moštev, tekme mednarodnega značaja in zvečer zaključna veselica y parku.
Razen tega bodo med' tednom poleg raz stav in zabav še prihodi avtomobilistov, aeroplanske vožnje, avtobusni izleti v o-kolico, plesni turnirji, spominske svečanosti z odkritjem spominske plošče za v svetovni vojni padle Mariborčane, proslava 70-letnice prvega slovenskega kon certa v Mariboru itd.
Tako bo »Mariborski teden« nudil domačinom in tujcem toliko, kolikor še ni nudila nobena dosedanja naša prireditev. Prekašal bo daleč tudi prireditve raznih velesejmov. Priprave vodi posebna pisarna pod vodstvom g. Ivana Rogliča na mestnem magistratu, telefon št. 2377.
Ap«l na usmiljena srca
Oklic akcijskega odbora za pomoč središkim pogorelcem
Nesreča, ki nikdar ne miruje, ni prizanesla tudi miroljubnim Središčanom. Na Ciril-Metodov dan 5. t. m. je element ognja uničil devetorico srediških domačij. Kljub obrambi, ki so jo z nadčloveško požrtvovalnostjo nudili gasilci iz trga ter bližnje in daljne okolice, se ni posrečilo rešiti prizadetim njihovega imetja. Tako so ostali brez strehe, obleke, hrane, krme in v posameznih primerih brez potrebne živine. Ta nesrečni dogodek je temžalost-nejši, ker jih je ogenj oropal tudi letošnje itak prepičle krme in ker so zavarovalnine tako nizke, da na obnovitev domačij brez tuje pomoči niti misliti ni mogoče. Obupni klici nesrečnih pogorelcev so odjeknili v srcih vsega socialno čutečega ljudstva, ki pa zaradi bednega stanja ne zmore toliko, da bi vsaj nekoliko olajšalo breme težko prizadetih nesrečnikov.
V to svrho je prevzel podpisani odbor nalogo zbirati mllodare dobrih src in ž njimi pomagati prizadetim pogorelcem.
Apelirajoč pod geslom: »Kdor hitro da, dvakrat da!, se obračamo na cenjeno občinstvo s prošnjo, naj se z naturalnimi prispevki ali denarno pomočjo usmili brez strehe in sredstev ostalih Središčanov in naj na ta način pomaga lajšati njihovo gorje.
Prosimo vas, da pošljete svoje darove Akcijskemu odboru za pomoč središkim Pogorelcem, ali pa uredništvu lista.
V imenu prizadetih že vnaprej iskrena hvala!
Akcijski odbor za pomoč središkim pogorelcem.
Predsednik: Jakob Zadravec, banovinski svetnik; podpredsednik Anton Kolarič, župan; tajnik in blagajnik Franjo Mlinarič, upravnik pošte: odborniki Fric Kanič, Jurij Polanec, Franc P1 o h in Ivo 5 a v o r a, posestniki.v Središču ob Dravi.
Bridke tožbe reporterja,
Obupno vroče je postalo te dni. Termometer hoče menda odnesti višinski rekord, ker: venomer leze nazgor. Ponoči zdrkne sicer nekoliko nazaj, a potem se zjutraj zaleti in takole okoli dveh spet zmagoslavno stoji na 42—44.
Obupno, vse je obupno. Moj urednik kriza, Lausanne, otok, banke in vročina In v tej obupni vročini se kar noče ničesar dogajati, kar bi bilo vredno opisati. Nobene senzacije, nič, čisto nič, niti najmanjše zadevščine, Uh!
Pa mi pravi urednik: »Ako ni senzacije, pa si jo napravi, tako delajo vsi brihtni novinarji!« Toda naš urednik se je zmotil; nisem namreč brihten. Čisto nič ni sem brihten! (Pozimi že, toda sedaj sem len, len, obupno len.) Ali pa si ne upam napraviti senzacije? Senzacija bi n. pr. bila, če bi splezal na stolp frančiškanske cerkve, na levega, bakrenega. Kajti ta mora biti v tem času grozovito vroč. In tam gori se peči, bi bila resnična senzacija.
Ali pa bi bila senzacija, če bi začeli graditi pohorsko železnico, posebno sedaj, ko je razgledni stolp v takem stanju, da se nihče več nanj ne upa. Končno pa bi bila danes senzacija, če bi — deževalo. Ali pa — in to bi bila največja senzacija — če bi se SPD in Pohorski dom oziroma njuna voditelja pobotala.
No, pa ni ne ene, ne druge In ne tretje senzacije. Klavrno kre.vsam po mariborskih ulicah in gledam, kje bi kaka avtomobila trčila drug v drugega, kje bi se kak konj splašil ali kaj gorelo. Nič, nikjer niti sence senzacije. Kismet — kaj se hoče. Ne morem si kaj, da ne bi končno stopil v avtomatski bifč, za dinar citronove ga sladoleda kupim, potem za dinar malinovega, (tam pravijo sicer himber!), pa za dinar lešnikovega, na koncu pa še ka-vinega. Malo sem se ohladil in zato jo uberem po Gosposki. Gledam izložbe.
Nič kaj lepih, z izjemami seveda. Povsod vse takole na kup zmetano, nekateri trgovci mislijo, da morajo v izložbe obesiti prav vso zalogo, ki jo imajo. Drugi imajo spet napise, da §e bogu smili. Kot kje na deželi. Pa to menda nič ne škoduje. A vsekakor bi. priporočal prirediteljem »Mariborskega tedna«, da priredijo prej nekaj tečajev za izložbene aranžerje, da bodo trgovine vsaj takrat dostojno »dekorirane«.
Ker sem se spet potil, sem mislil, da bo najbolje iti na otok. Na Glavnem trgu sem čakal pol ure na avtobus. Ko je prišel, sem čakal pol ure na listke. Pa končno smo se le prerinili v avtobus, ki mora biti poleti prav hermetično zaprt, da ne bi mogla vročina notri. Toda, ker je hermetično zaprt, vročina in slab zrak tudi »ven« ne more in tako ti priredi avtobusno podjetje za 2 Din ceneno parno kopel. Tudi dobro!
Pa sem se le slekel in ko sem prišel do
ki ne najde snovi
bazenov, se nisem upal v vodo. Je bila prevroča. Res! Takole okoli 24 stopinj! Truden in zbit od vožnje sem šel v restavracijo, kjer izposojujejo »ležiščne« stole. »Ležiščne« namreč piše in bo menda pravilni izraz za platnene ležalne stole. In sem občudoval iz tega stola vsa ona ležišča iz desk, ki so bila »zasedena« z različnimi kopalnimi plašči in slično robo in sem baš, imel priliko videti, kako je neka dama nagnala fanta, ki je že kaki dve uri ležal 'iia taki deski.' »Idi habe in der Friih das Rrett schon reserviert, sie Liimmel«. In nič ni pomagalo, da jo je o-■pozoril na neke napise, kjer se je dalo brati, da je tako ravnanje prepovedano. Sicer p£| je naša publika zelo disciplinirana in se pokorava vsem predpisom, plačuje davke' ali pa ne, in se pokašlja na take in slične napise.
Pa tudi na otoku ni bilo rilč senzacij. Vsa dekleta so bila dostojno oblečena v prozorne trikoje in tudi moški niso imeli prekratkih hlačk. Tudi nesreče ni bilo nobene, čeprav je nekdo padel s sendvichom v vodo. Sicer ga je potem mirno naprei jedel.
Zvečer sem se ves obupan vrnil v redakcijo. Prišel sem prazen in sem ves skesan gledal v urednika, ki me je molče vprašal, kje so senzacije. Pa jih nisem imel in sem se tiho vsedel za mizo in ves obupan napisal to-le.
Sokolstvo
Povratek mariborske sokolske župe Iz Prage.
Včeraj so se s posebnim vlakom .vrnili naši Sokoli z vsesokolskega zleta v Pragi. Na kolodvoru so Sokole pričakovali svojci in množica občinstva. Udeleženci so prinesli iz sokolske Prage najlepše u-tise in spomine. Po kratkem postanku je sokolski vlak krenil proti Ljubljani in na vseh postajah, kjerkoli so izstopili udeleženci vsesokolskega zleta, so jim pripravili lep sprejem.
Sokolsko slavje v Jareninl.
Sokolsko društvo Jarenina priredi jutri v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri popoldne ob senčnem gaju na prostem veliko slavnost. Nastopi tudi vojaštvo podčastniške šole v Mariboru in pevsko društvo »Jadran«. V šotorih se bodo dobila razna krepčila, dobro vino pa po 3.50 in 4 Din liter. Mladina bo lahko rajala na odru med zelenjem. Jarenina je tudi Mariboru znana idilična izletna točka. Ob 13.30 vlak na Pesnico, dobre pol ure čez ljubki grič in dol, v večernem hladu pa z vlakom ob 20.30 nazaj.
Rasputinov red
Košček ruske zgodovine.
Pred kratkim je bil pri nekem draguljarju v Berlinu izvršen vlom in so tatovi odnesli med drugim tudi sloveči »Rasputinov red«. Zgodovina tega reda je naslednja:
»... Rasputin je izginil. Včeraj so ga še videli, in je dejal, da ga je Feliks Jusu-pov naprosil, naj pride zvečer obiskat njegovo ženo Irino. da pride ponj avto. Danes ponoči velik škandal v Jusupovi hiši — velika družba, vse pijano. Policija je slišala strele. Puriškjevič jeprite-kel ven in zaklical policiji, da je naš prijatelj umorjen. Zaupam še v božjo dobroto, da so ga samo kam zavlekli. Nočem in ne morem verjeti, da so ga ubili. Bog bodi milostljiv...«
Žena, ki je v mrkih jutranjih urah 30. decembra 1916 pisala te vrstice svojemu soprogu in ni mogla zapopasti, da Rasputin ni več med živimi, takrat še ni slutila, da bo tudi njeno življenje trajalo samo še nekaj mesecev in končalo na enako grozen način. Bila je Aleksandra, zadnja ruska cesarica, in pismo, katero je takrat napisala, je odšlo iz Carskega sela v glavni vojni stan carja Nikolaja II.
Kaj se je bilo zgodilo? — Kmalu po
zlomu ruske revolucije 1. 1905, po končani vojni z Japonsko, je carjev spovednik uvedel na peterburški dvor skrivnostnega moža: Grigorij Efimovič Rasputin mu je bilo ime, bil je menih in na glasu čudodelnika. Zdelo se je, kot bi ta človek kar gorel svetega ognja in čaroben je bil njegov upliv na ves dvor. Carica Aleksandra mu je takoj zap'ad!a, v njenih očeh je bil ta menih naravnost od Boga poslan Rusiji v rešitev. Morda bi se bila svetovna zgodovina drugače zasukala, če bi se bil mogel Rasputin na carskem dvoru docela uveljaviti. Njegov preprosti in nepokvarjeni instinkt je slutil vnaprej krvavo morje, v katero so tirali Rusijo njeni oblastniki. Zasmehovali so ga, ga sovražili — in so verovali vanj. Dva tabora sta se stvorila, In njegovi sovražniki so bili kmalu edini: ta človek mora čim prej izginiti. Kakor po čudežu se je izjalovilo nekaj atentatov nanj. Tem tesnejše so postale njegove zveze s carico. Ona je uplivala na carja, da je za Rasputina ustanovil poseben red, ki je bil samo njemu podeljen — bilo je to najvišje odlikovanje, ki ga more podariti vladar.
Kar se je nadalje zgodilo, je znano. Rasputinov upliv je med svetovno vojno čedalje bolj pojemal. Naposled je prišlo do odkrite zarote proti njemu. Knez Feliks Jusupov, ki je dobro vedel, da je Rasputin, ki je bil velik ženskar, zaljubljen v njegovo ženo Irino, ga je povabil
v hišo. Dali so mu piti zastrupljenega vina, jesti zastrupljene pogače, in slednjič so ga izvabili v stransko sobo. Tam sta za iJ5veso z nabitimi samokresi prežala Puriškjevič in veliki knez Dimitrij Pavlovič. Rasputin se je zgrudil, ustreljen v hrbet. Izvlekli so ga še živega v avto in ga vrgli v Nevo. Ob mostni steber je pri-rnrznila njegova meniška halja, v otrplih rokah je držal križec, na prsih je nosil svoj red. Tako so ga našli v jutru 30. decembra 1916.
Dvanajst let je preteklo. Akterji iz dni največjih ruskih zmed so bili ali mrtvi ali razkropljeni po vsem svetu. Carska rodbina umorjena. Jusupov in Irina sta v Parizu otvorila modni salon. Dva njuna sina živita v sovjetski uniji, hčerka Marija, v resnici hčerka Rasputinova, se je poročila v Parizu z bivšim ruskim častnikom Solovjevom, ki je 1. 1918 umrl. lako je ostala sama z dvema otročičema. Pa si je morala iskati kruha. Postala je plesalka in je nastopala v Parizu, na Dunaju, v Bukarešti. Potem je sklenila pogodbo v cirkusom Busch in odpotovala v Berlin.
V Berlinu je izvedela, da se pripravlja sijajna cirkuška predstava, katere dejanje bo Rasputinova tragedija. Ona sama naj bi igrala pri tem vlogo, vlogo hčerke, ki mora doživljati umor svojega očeta — v drugič, v tretjič, v desetič, večer za večerom! Grozno! A morala je, če ni hotela izgubiti dobrega zaslužka. In je
nastopala, publika pa je kar norela navdušenja nad to pristno senzacijo...
Marijina pogodba je šla h kraju, na novo priliko zaslužka ni bilo upanja. Morala Je misliti na to, da zasigura na bližnji čas svojo in svojih otrok eksistenco. Dosti svojega nakita je v teku let že morala prodati. A še je imela najljubši spomin na svojega očeta: tisti Rasputinov red, ki ga je carica naklonila svojemu miljen-cu.
A tudi od tega se je morala ločiti. Prodala ga je juvelirju Sedlacku v Berlinu.
In zdaj, po treh letih, je bil ta Rasputinov red ukraden. Kakor je okradeni ju-velir pravil nekemu novinarju, je prepričan, da je bil vlom izvršen največ radi tega reda. In da so storilci bili najbrže fanatični ruski emigranti. Saj so k juvelir-ju vedno prihajali Rusi, ki so hoteli videti ta red, na katerega so jih vezali tožni spomini... Kupil pa ga ni nfhče, za takšne stvari manjka denarja... Ko so nedavno vrtili film »Rasputin«, si je režija izposodila ta red in se je svetil na prsih glavnega filmskega igralca. Pa je tedaj v kinu najbrže kakega interesenta preveč bodel v oči. ..
Kje neki je skrit zdaj ta mali križec, ki je strašil po svetovni zgodovini zadnjih desetletij? Ali se bo spet pojavil ali pa izginil za vedno, kakor ljudje, na katere je pred šestnajstimi leti metal svoj sijaj?...
V Mariboru, dne 9. VI!, 193?.
t.	trn r-vrii-iimatniPZ&SK: asataaa X's^,u3S*Z!JS>i-l8
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Tipičen primer take nezanesljivosti je bila neka mlada Italijanka iz ugledne družine, ki je imela dostop do najvišjih krogov v Rimu. Izredno je bila nadarjena za vohunstvo in so jo najeli, da je nadzorovala delovanje francoske vojaške misije v Rimu. Nepoučene ljudi bo to mogoče presenetilo, vendar je dejstvo, da vsaka država prav tako pazi na delovanje zaveznikov, kakor to dela proti nasprotnikom. To smatrajo za skrajno potrebno varnostno sredstvo in v splošnem si tega medsebojno tudi ne zamerijo.
Mlada Italijanka bi bila imela gotovo mnogo uspehov, če ne bi bila nagnjena k pretiravanjem. Ako ji ni uspelo dobiti zanesljivih informacij, si jih je enostavno izmislila. Naravno se je kasneje vselej izkazalo, da je bila le bajka, kar je ona poročala. Vedno znova so jo posvarili,
naj taka pretiravanja opusti, dokler ni končno tako svarilo zamerila in v jezi opustila službo pri tajnem uradu.
Kmalu potem pa je bila objavljena njena zaroka z nekim francoskim letalskim častnikom, s katerim se je bila v teku svojega delovanja seznanila. Ta vest je bila njenim prejšnjim šefom zelo neprijetna. Bali so se, da bo njen bodoči mož dobil njim zelo neljube vesti. Toda njenega položaja v družbi in njenih uplivnih zvez niso mogli prezreti. Ce bi bili proti njej kaj ukrenili, bi bilo prišlo do velikega škandala, kateremu pa so se prizadeti hoteli na vsak način izogniti. Gospodje od tajnega urada so zatisnili eno oko in dali srečnemu paru svoj blagoslov.
Ker pa je nevesta bili v ljubezni prav tako nestalna kot pri vohunstvu, je nekaj dni pred poroko pobegnila z nekim ameriškim častnikom, s katerim se je končno tudi poročila. Njenim bivšim delodajalcem pa ni preostalo drugega — kot
zmigniti z rameni in ji želeti mnogo sreče v njeni novi domovini...
Dve odlični ženski.
V ostrem nasprotju z omamljivostjo mlade Italijanke pa je odločni nastop, ki ga je pokazala Gabriele Petit kot vohunka. Ta junaške Belgijka je bila prepričana. da bo njeno delovanje, katerega je prostovoljno prevzela, končalo s sigurno smrtjo. Vendar pa je vse naloge izvrševala popolnoma hladnokrvno in mirno, dokler je ni doletela usoda, katero je že v naprej pričakovala. V svoji domovini velja za narodno junakinjo in jo prav tako častijo kot Francozi devico Orleansko.
Rodila se je leta 1893 v Tournai-u tik francoske meje. Ko je izbruhnila vojna, je baš postala polnoletna. V rani mladosti je postala sirota in je zato bila vzgojena v nekem samostanu. Kasneje jo je
vzela k sebi neka teta Mme. Segur, ki je stanovala v Bruslju, in ji preskrbela službo v eni prvih modnih trgovin. Med bivanjem v samostanu se je naučila nemščine, kar ji je pri njenem poslu dobro služilo, ka#i pred vojno je obiskovalo Belgijo mnogo nemških turistov. Znanje tujih jezikov pa ji je tudi kasneje zelo služilo.
V zmešnjavi, ki je nastala z vpadom nemših čet v Belgijo, je mnogo angleških, francoskih in belgijskih vojakov izgubilo zvezo s svojimi četami. Ti vojaki so bili prisiljeni, da najdejo zavetišče po hišah civilnega prebivalstva, ki jim ga tudi ni odreklo. Mnogi med njimi so bili ranjeni, toda njihovi gostitelji so jih negovali in skrivali pred Nemci.
Ko so ozdraveli, pa so želeli se vrniti k svojim četam, da bi zavzeli zopet svoje mesto v strelskih jarkih. V začetku to ni bilo težko, posebno ne za one, ki so bili v bližini holandske meje.
Iz Prekmurja
Nov šolski nadzornik, Za novega šolskega nadzornika v dolnjelendavskem okraju je bil te dni imenovan gosp. !. Mikuš.
Sprememba, na kaplanskem mestu. Namesto-g. Verbaniška, ki je postal katehet, je imenovan za dolnjelendavskega kaplana g. Bejek, doma iz Kroga.
Premestitev. Iz Dolnje Lendave v Moškanjce je bil nedavno premeščen železniški uradnik g. Leskovec. V Dolnji Lendavi je služboval več let in je bil tudi predsednik »čebelarskega društva«.
Krog je dobil novega župana. Banska uprava je razrešila županske dolžnosti v Krogu g. Štefana Rajnerja in imenovala na njegovo mesto posestnika g. Štefana Ratnika.
Dolnjelendavski Sokoli v Pragi. Vseso-kolskega zleta v Pragi so se udeležili tudi 4 Sokoli iz Dolnje Lendave. To so bili prvi iz tega kraja, ki so kdaj kot Sokoli obiskali zlato Prago.
Shod o gospodarskih vprašanjih. V nedeljo je bilvTrtkovi dobro obiskan shod poslanca g. Josipa Benka, na katerem so se obravnavala razna nujna gospodarska vprašanja,
Velika gasilska vaja. Gasilska župa murskosoboška je priredila v nedeljo 3. t. m. v. Petajncih veliko gasilsko vajo, ki je zelo dobro izpadla. Udeležili so se je gasilci iz Murske Sobote, Rakičana, Bakovcev, Veščice, Cernelavcev, Kroga, Petajncev in Gradišča.
Ogenj v gozdu. V gozdu pri Kobilju je nastal te dni ogenj, ki je uničil na ozemlju 30 oralov vse drevje. Lastnica, »Na-šička d. d.« utrpi veliko škodo.
Pretep v Gaberju. V Horvatovi gostilni v Gaberju so se te dni sporekli fantje iz Kota z domačini in povzročil krvav Pretep.^ Najtežje je bil ranjen posestniški sin Vaš iz Gaberja, ki bi bil izkrvavel, da mu ni pravočasno prihitel na pomoč pravnik. Občutne rane sta odnesla z bojišča tudi Vereš in Horvat iz Kota. — Orožniki so uvedli strogo preiskavo in nekatere pretepače tudi vtaknili pod ključ.
Haydnov spomenik v Hainburgu.
Slavnemu skladatelju Josephu Haydnuso ob 2Q0!etnici njegovega rojstva postavili v Hainburgu tale monumentalni vodnjak z njegovim kipom. Vodjak so slovesno odkrili ob avzočnosti avstrijskega zveznega predsednika
Vas Ribnica na Pohorju
(K jutrišnji slavnosti pri Ribniški koči.)
Na planem, odprtem in zato svetlem hrbtu, leži 715 m nad morjem Ribnica na Pohorju, lična in zanimiva gorska vas, poleti in pozimi vedno polna zdrave in zdravilne solnčne toplote in svetlobe, pa bogata tudi na vodah in ribah, zlasti gorskih postrvih, ki švigajo po bistrih in penečih se vrtincih in slapovih Velke, Vu-hreščice in njunih pritokih visoko v hribe do njih izvirkov. Iz Lehenske graščine z ene strani, s Štajerske, in s Puhen-štajnskega grada z druge strani, s Koroške, so nekdaj hodili semkaj lovit ribe, in zato je dobila ta vas ime Ribnica.
Sv. Martin, najvišja vas na južnih obronkih pohorskih, je izpostavljen vsem mogočim vetrovom, in zavoljo tega se ga marsikdo izogiblje, dasi po nepotrebnem. Njegova severna soseda Ribnica je pred vetrovi zavarovana po Ribniškem sedlu, Jezerskem vrhu, po Višavju, po Črnem vrhu in po obeh Kopah. Varuje io pa tudi zbor svetnikov in svetnic, ki jih še prav posebno časte v krasni, za take višave naravnost sijajni, pa obenem nad vse prikupljivi cerkvici, okoli katere se boječe in obenem zaupajoče stiskajo okusne hišice in vilam podobne stavbe, obdane z vrtovi in sadovnjaki, ki dajajo najbolj sočne hruške in najokusnejša jabolka.
Sedaj imajo pohorski Ribničani svoje pokopališče. Iz vasi pelje krasen drevored ob živi meji mimo starih.kapelic s podobami, predstavljajočimi vse postaje križevega pota, na jasno oblo brdo s cerkvico sv. Lenarta. Tam leži vaško pokopališče s krasnim razgledom na celokupno zapadno Pohorje, na Kobansko in Dravsko dolino. V vsej Sloveniji, na deželi, pa skratka ni najti pokopališča, ki bi se moglo ponašati s tako bogatimi, lepimi in okusnimi nagrobnimi spomeniki kakor to pokopališče. Krasni kamen daje pojiorski granit iz bližnjih Lenarčičevih kamnolomov ob Velki pod Šiklarico in Jezerskim vrhom.
Nekoč, v starejših časih, so morali nositi mrliče Čez glavni greben pohorski, čez Ribniško sedlo mimo takozvane »Cerkvice« doli k župni cerkvi v Mislinjsko dolino. Pri »Cerkvici« je stala tedaj kapelica s podobo Matere Božje. Pa se je. v hudi zimi pripetilo, da so pogrebci vrh Pohorja ,y. hudem mrazu in snegu omagali, tedaj so krsto z mrličem položili in zakopali v debeli odedeneli sneg, da jo ob ugodnejšem vremenu, čez teden ali več, odnesejo na pokopališče v Mislinje. Visoko zapadli sneg je pa tudi še sedaj, ko je večno počivališče pri svetem Lenartu samo četrt ure oddaljeno, za pogrebce velika zapreka, In v hudi zimi lahko doživiš, da v sprevodu samo stara ženica brez g. kaplana moli očenaš za očenašem za »toto dušo«.
Vas Ribnica na Pohorju že sama na sebi ima vse, kar je letoviščarju in športniku, tako poletnemu kakor zimskemu, potrebno. Celo stalen zdravnik je tu nastanjen. Ljudstvo je nad vse prijazno in prikupljivo. Vsa zunanjost vasi razodeva neko blagostanje, ki priča o pridnosti domačega ljudstva. Na »šajkah« drva, na splavih pa hlode in tramove so nekdaj tudi pohorski Ribničani spravljali v Beograd in do Železnih vrat in so obogateli, da so lahko postavili domove, ki jib še sedaj obiskujejo celo stalni gostje iz tjamburga.
Z otvoritvijo moderne planinske postojanke pri »Cerkvici« na Ribniškem sedlu pride Ribnica šele do prave veljave kot planinsko letovišče in krasen svet okoli nje bo zaslovel, kakor je to že davno zaslužil.
Dr. Franc Mišič.
Vsakemu svoje
Uredništvo nekega lista v južni Nemčiji je zapisalo reklamne nagrade, toda ne v denarju, ampak v blagu, da se tako podpre domača industrija. In žreb je določil te-le nagrade: Gospa M. W., babica, je dobila motorno kolo; gospodična M. L., llletna deklica, krasno vezano knjigo o »Zakonskem življenju«; gospod E. M., general v pokoju, pa — šivalni stroj.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi“/
MARIBORSKE TOMBOLE
Vtisi radovedneža.
Išče te sreča, um ti je dan.
Nobeno leto še v Mariboru in okolici ni bilo toliko tombol kot letos. Od zgodnje pomladi pa do pasjih dni skoro ni bilo nedelje, da ne bi bil »Trg svobode« oblegan od ne-gledne množice.
Velika udeležba je za današnje težke gospodarske razmere značilna:	Kmetje,	cele
uradniške družine, pa tudi obrtniki in trgovci, služinčad, otroci, skratka: ljudstvo.
Tonibolska publika se je v teku let v veliki meri spremenila: danes prihaja večina iz potrebe, dočim je nekdaj šlo bolj »za šalo« in se je le malokdo z gorečo strastjo zavzemal za potek igre. Kakor so društva iz človekoljubnih namenov prirejala tombole, tako so se resnično tudi vršile v znamenju nesebičnosti in veselja. Danes, ko neizprosna beda trka na vrata širših slojev, iščejo prizadeti pomoči in utehe kjerkoli... in je res tombola že marsikoga osrečila!
S težkimi razmerami se je po zatrdilu prirediteljev še marsikaj drugega spremenilo. Večina igralcev je redno kupovala po 8 do 10 tablic, dandanes tega ni več. Zato so društva nekdaj prodala ob tombolah blizu deset tisoč tablic, sedaj pa — v najboljšem primeru — komaj polovico. Zato je dobiček skromen, posebno, ker je občinstvo tudi glede na dobitke postalo izbirčno. Dočim je nekdaj zadostoval en glavni dobitek (navadno pohištvo), morajo društva nuditi več velikih dobitkov. Društva so n. pr. letos kar tekmovala, kje bo več glavnih dobitkov in smo dosegli pri športni tomboli rekordno število 20, kar ni šala!
Izkušnje celo kažejo, da imajo največjo privlačno silo tisočaki v gotovini. Pohištvo, stroji in kolesa se že mnogo manj obrajta-vajo, kar je v dobi denarne krize razumljivo. Včasih so bili glavna atrakcija, na deželi pa so bile krave in telice najimenitnejši dobitek. Danes pridejo v poštev samo še za kvinterno ali deciterno v vrednosti 300—400 Din. Casi se spreminjajo.!
Tombola je pomemben vir dohodkov tudi za vse one, ki poleg prodajalcev kart prvi obkrožijo igrališče:' prodajalci sadja, sladoleda, peciva in piva. Onim, ki strastno tom-bolsko matematiko radi družijo z osvežujočimi vrčki piva, so na razpolago mize in klopi v hladni senci. Za reklamo in dobro razpoloženje skrbi navadno godba, ki z izbranimi komadi navadno podžiga nestrpnost in igralsko strast tisočglave množice. Konjunkturo morejo še v zadnjem hipu izrabiti številni prodajalci tombolskih krat, dasi je napovedan čas za pričetek že davno potekel. Točnost pri naših tombolah ni običajna.
Dolgotrajne so priprave na visokem odru, kjer se polagoma zbirajo društveni dostojanstveniki okoli bele deklice«. Ta je središče vsega zanip- 'nia tisočglave publike, katere usoda ie v njenih rokah... Za visoko številčno tablo pa čaka možakar, ki kliče
številke in dobrodušni njegov nasmeh razodeva, da bi rad ustregel vsem, prav vsem...
Še znak s trobento in usodepolna igra prične: bela deklica z zakritimi očmi sega v vrečico in dviga iz nje številko za številko. Ambo, terno, kvarterno... razgibanost množice raste od številke do številke. Srečni dobitniki se prerivajo k odru. Obrazi jim žarijo od sreče in zadovoljstva, ko se vračajo otovorjeni s paketi, steklenicami in bogve čim vse.
Tudi špekulacija skuša priti na svoj račun. Prodajalci kart se hočejo na vsak način znebiti svoje zaloge. Društvu v korist — sebi v čast. Zato nudijo ugodnosti. »Že pol karte je izklicane, tu lahko dobite tombolo, prosim, — samo 3 Din!« Ljudje kupujejo. Mlad vajenec pravi, da se na tako karto še najprej zadene, češ, da je sam dobil že dvakrat terno. Sosed pa se huduje nad tako pozno prodajo, ker so drugi igralci s tem oškodovani. Težka sodba, če gre za — humanitarnost.
Višek nervoznosti je dosežen v trenutku, ko se prične boj za glavne dobitke. »Samo štiri številke mi manjkajo, pa bo tombola moja!« hrepeneče zatrjuje gospodična, ki še baje nikdar ni imela sreče. Niti v ljubezni je nima, tako pravi. Takih in sličnih vzklikov je nehroj na desni in levi. Pritajeni računi, izbuljene oči, smrtna tišina, — dokler ne pretrese ozračja klic prvega srečneža: »Tombola!« Publiko duši, vse pritiska in se spenja, da vidi tekmeca, ki je odnesel prvo zmago. Stroga kontrola ne najde pogreška in godba mu zaigra poskočnico. Slovesno mu predsedstvo našteje lepe nove jurje. Prva borba je končana... publika vzklika. Iz zavisti, iz navdušenja? Kdo ve...
Vročina postaja neznosna, a večina vztraja do konca, dokler niso razdeljeni vsi dobitki. »Več tisoč je poklicanih, a samo deset izvoljenih ...« pomembno meditira pobožna starka, ki je ves teden premolila v dober namen. Vrača se praznih rok...
Za slovo publika zavalovi: nevoljno frče nesrečne katrte po zraku, mladina rjove, zagrenjeni obrazi starejših se molče izgubljajo, otroci govore o »izgubljenih zakladih«. Saj so jih vendar s popolno sigurnostjo pričakovali ... S težkim srcem se razhajajo.
»Nikdar več ne pojdem!« zatrjujejo neka-terniki.
Kmalu bo zopet tombola. Ali bo kdo prišel? Rekli so, da ne igrajo več.
Pa bodo prav gotovo zopet prišli! Saj jim ne da miru! Prišli bodo vsi oni stoteri in tisočeri Kliče in miče jih ono nepremagljvo keprnenje:
»20 glavnih dobitkov, več sto nagrad ...«
ŠIRITE „VEČERNIK“!
BaMusneJ-. . ,a-;ac^
POSOJILNICA R. ,	Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DON
Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 71/, milijonov Din	Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega.
Freselitveno naznanilo
Cenj. občinstvu kakor cenj. odjemalcem vljudno, naznanjam, da imam sedaj trgovino v Scher-baumovem paviljonu na
TRGU SVOBODE ŠTEV. 6
Priporočam se še za nadaljno naklonjenost
Jos. Moravec
trgovina z gumijem, avtomobili in tehn. potrebsc.
2163
Dne 17. julija 1932, ob 8. uri
se bo prodalo polom
favne dražbe
v Žičavcih it. 89 pri S. Barbari v Slov, gor.
tavorni M Clmilel
PREVZEM GOSTILNE
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzela sta-roznano gostilno Stossir v Mlinski ul. 9.
Točila bom vina lastnega pridelka od Din 5.— naprej. Dobra kuhinja, abonma obed in večerja Din 12.—. Nekaj kegljaških večerov je še prostih.
Za obilen obisk se priporoča	2173
Jotipina Lorenžak. gostilničarka
2027
Veliko izbiro
potnihkovtekov
po najniž ih cenah nudi
I V. K R A V O S
ALEKSANDROVA 13
Lochert- Bojane
Meljski hrib 19
do 1. avgusta otvorjen.
2170
Maribor
Vetrinjska 26
2172
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6'-, 7'-, 8'-meter
♦
za birmance, ženine in neveste
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob priliki smrti svojega ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda
Marka Čutiča,
izrekam tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekam Kovinarski zadrugi v Mariboru ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja.
MARIBOR, dne 9. julija 1932.
2177	Globoko	žalujoča	soproga.
USODA LJUDI!
Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena ie tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kle naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
Čitajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helžn.
Spoštovani prijatelji!	,	>
2e ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, Je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prir hajajo prošnje. Zato ne. poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih Skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do Človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-VInograde. Sleszki 116-Ai; Poštni predal 28. češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega, naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misij. (Prof. Heičn je star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas vseh vdani'prijatelj
prof. Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pola k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.	39-1
Otroški voziček
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na u-pravo »Večernika« pod »Voziček«.
2171
Oddam stanovanje
(soba in kuhinja) s 1. avgustom mirili stranki. Naslov pove uprava »Večernika«.	2181
Kis za vlaganje Špirit za vlaganje
Te!.25.80 JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. Gosposka ulica 9
Jos. Tichy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Naznanilo!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril čevljarsko delavnico. Izdelujem vsakovrstne čevlje po meri in po najnižji ceni. Prevzamem vsakovrstna popravila. Zenske toplance in pete Din 25.—, moške toplance in pete Din 35.— Karl Pukl, Strossmajerjeva ulica 3.	2153
)VO ! Aleksandrova cesta 19!
•aven prekajevalnice Benko). Okusni ni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, hor. I. marib. delavska pekarna.
2162
Spalne sobe,
politirane in iz mehkega lesa, gladko vezane ter kuhinjske opreme po konkurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova c. 48.	2101
Vinotoč Perčič,
Krčevina, Aleksandrova c. 30 liter Din 5.— odprt.	2164
Prima vino (rizling)
od 5 litrov naprej po Din 5.-daj. Ipavic, Košaki 62.
na pro-2169
Dva otroška vozička
prodam. Kacijanerjeva ul. 10. Fras.
2165
Kupim šivalni stroj.
Plačam takoj. Naslov černika«.
v upravi »Ve-2163
Tovarniško podjetje išče
tovarniške in pisarniške prostore v iz* meri do 500 m*. Potrebni so 3 pisarniški prostori, prostorna delavnica in skladišča, priključek na vodovod in električni tok. Obratuje se brez šuma. Po potrebi se sklene pogodba. Najemnino more se plačati letno v naprej. Skrajne ponudbe s točnim opisom prostorov in položaja ter z navedbo cene pod »516« na upravo »Večernika«.	2130
Veliki trgovski lokal
dam v najem. Vicel. Gosposka ul. 5.
2139
S 1. septembrom 1932 iščemo
stenotipistko, veščo nemškega jezika do popolnosti v govoru- in pisavi, sposobno stenografirati nemško najmanje 120 zlogov v minuti in z znanjem pisarniških poslov. Reflektantinje naj pošljejo lastnoročno v nemškem jeziku spisane ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo »Večernika« pod »517«.	2131
Elektrotehnično podjetje,
Aleksandrova cesta 24, sprejme vajence.	s	2165
Vilo v Mariboru
7 minut oddaljeno od centra mesta, obstoječo iz 7 sob, kuhinjo, moderno kopalnico, centralno kurjavo in lepim vrtom oddam v najem s 1. oktobrom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Lep dom«.	2133
Dva pritlična lokala
tik kolodvora takoj oddam. Aleksandrova c. 48.	2099
Hiša z gospodarskim poslopjem,
kletjo in pralnico na prodaj. Direkcij-sko posojilo, prednost imajo železničarji. Stanko Vrazova ul. 24.	2178
Gospodično ali gospo (uradnico)
sprejmem na stanovanje. Gajeva ul. št. 4.	2093
Boljša tričlanska mirna družina
išče malo stanovanje. Ponudbe pod »P.« na upravo »Večernika«.	2117
Dva velika lokala
na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2095
Stanovanje
2 sobi, kuhinja s pritiklinami oddam takoj v najem. Studenci, Ciril Metodo-va 15.______________________________ 2184
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju, tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. 48.	2100
Tednik »Zabavni Ust«
z gratis slikarsko galerijo v, formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
močnega
jamčimo.
štrapac.
Vrsta 4435-05
Zenski platneni čevlji v sivi barvi in z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroške Din 39.—.
Vrsta 3945-03
Za gospodinje: za vsakdanjo vporabo praktičen, močen in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Pri nas dobite dobre in cenene nogavice: Moške Din 5
Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo.
otroške Din 7*
Vrsta 3967-22 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki vzdrži trikrat toliko kot usnjat podplat.
ženske Din 19'—
Prima vino,
lastnega pridelka od Din 4.— naprej v hišo dostavljeno v množini 10 litrov dobite pri Kletarski zadrugi r. z. z o. z. Maribor, Cankarjeva ul. 1.	2132
Sobo In črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Sprejmem vajenca
za trgovino z mešanim blagom. Predpogoj pošten in marljiv. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pošten«.
2124
Iščem trisobno stanovanje
s sobo za služkinjo in kopalnico, po možnosti z vrtom im v lepi legi. Ponudbe z navedbo cene na Franinger, Celje, Glavni trg 8	2167
Opravilna številka: E IV 980/32 Dražbeni oklic.	Opravilna številka: E IV 253/32 n Dražbeni oklic
	
20^4 Dne 12. avgusta 1932 ob 9 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin V2 zemljiška knjiga: Kozjak, vi. št. 26	20Z3 Dne 12. avgusta 1932 dopoldne ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovico nepremičnine: Zemljiška knjiga: K.o.Sv. Magdalena, vi.št. 790
Cenilna vrednost: Din 35.673 25 Najmanjši ponudek: Din 23.782*25 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.	Cenilna vrednost: Din 64.702*55 Najmanjši ponudek: Din 43.135*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski sodi-šča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru dne 8. junija 1932.	• • * - r - J :• t rv• Okralno sodišče v Mariboru odd. IV. dne 31. mala 1932.
Centrala: MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Podružnica:	CELJE
nasproti, pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vlogre na knjižice In tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju	ae.*
Najbolj varna naložba denarja, ker j um čl za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Tždaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFL1Č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.
Lufov vložek Din 5--
Vrsta 0167-00
čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober ma-terijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki
Nočemo lenariti, hočemo delati
Trudimo se, da dovršeno postrežemo svoje odjemalce. Izdelujemo obutev za vsako vreme in vsak poklic. Izpopolnjujemo kvaliteto obutve. Za isti denar, ki ste ga preje izdali za en par čevljev, kupite sedaj pri nas obutev za celo družino. Naša obutev je delo jugoslovenskih delavcev in iz usnja
domačih tvornic
99."
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz rujavega govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika, da čevljem posebno eleganco.
Vrsta 1805-61
Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo če hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamnu. Lahki so ta udobni.
Vrsta 2145-09
Lahke in udobne ženske čevlje iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstva.
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsta 2344-00
Sandale ne žulijo ne nog ne žepa. Otroške št. 22—26 Din 39.—, št. 27-33 Din 49.—. Zenske št. 34—38 Din 59—. Moške št. 39 do 46 Din 69.—.