Poštnina
pavšallrana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 27.
V Ljubljani, 7. julija 1923.
Leto III.
Glasilo „Zdii*uženja slovenskih avtonomistov*1.
-------------- Izhaja	vsako soboto. ---------------
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunljo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
11-J knnnmn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-nUj UUlasSlUl skega ljudstva!
Posledice novih davkov.
Koncem preteklega meseca .ie parlament v Belgradu sprejel zakonski predlog, ki določa zvišanje zemljiškega davka na šestkratno dosedanjo višino, zvišanje ostalih davkov pa za 30 odstotkov. Ta zakonski predlog je torej postal pravomočen zakon in davčne oblasti ga bodo morale začeti v najkrajšem času izvajati in razpisale bodo in pobirale davke v novi izmeri. Novemu davku, ki je za Slovenijo skrajno krivičen, so se slovenski poslanci sicer z vsemi močmi upirali, toda vse zastonj. V Belgradu ne zaleže noben protest in noben ugovor prav nič, ker v Belgradu nimamo pametne in parlamentarne vlade — naš parlament ni niti senca pravega parlamenta, kar bomo pri priložnosti 5e natančneje povedali —, ampak imamo diktaturo, ki se skriva pod parlamentarno krinko. Zato vlada lahko sklene, karkoli hoče, in je vseeno, če se poslanci vladnim nameram upirajo ali pa ne.
Kot ljudje, ki smo vajeni upoštevati to, kar je, in če je to še tako neprijetno, zaenkrat ne bomo preiskovali pravičnosti ali krivičnosti tega zakona — te vrste „delovanje“ prepuščamo za to sposobnejšim ljudem —, ampak bomo na kratko poskusili pregledati posledice, ki jih bo imel ta zakon za gospodarsko življenje v Sloveniji.
Posledice za kmete.
Mi imamo v Sloveniji več vrst kmetov. Mi imamo ogromno število takozvanih bajtarjev ali „osebei.-kov“, kakor jih imenujejo po Dolenjskem, potem imamo male kmetije in velike kmetije oziroma veleposestva.
a)	Takozvanih bajtarjev novi zakon ne bo zadel naravnost, ke^
so po novi postavi posestva do pet oralov zemlje davka prosta. Nova postava namreč določa, da se kmetiču (bajtarju) ne sme prodati niti hišica, niti 5 oralov zemlje niti 2 glav živine in še nekaj malenkosti, in sicer tudi ne v slučaju, če davka ne plača. Za „bajtarje“ je torej nova postava olajšava, ker pomeni za to vrsto kmečkega prebivalstva naravnost davčno prostost, dočim je prej ni imel, ker je bilo po stari, doslej veljavni postavi mogoče tudi bajtarja pognati po svetu, zlasti če davka ni plačal.
Pač pa bodo bajtarji nekoliko prizadeti posredno, vsled morebitne (pravzaprav verjetne) nove draginje živil in raznih obrtnih izdelkov.
b)	Za srednje ip velike kmete in za veleposestnike, torej za vse one, ki pridelujejo več kakor pa sami pridelujejo je pa stvar že nevarnejša.
Jasno je, da bo vsak kmet, ki ima kaj naprodaj, poskušal znesek novih davkov pokriti z zvišanjem cen svojih pridelkov. Staro pravilo pravi, da kolikor višji so gospodarski stroški in med te moramo šteti tudi davke), toliko dražji je pridelek. Toda zvišanje ce|n poljskih pridelkov ima svoje meje v mednarodni konkurenci. Če bi%. pr. naši kmetje hoteli vsled novega davka dvigniti ceno pšenice recimo na 4000 kron za meterski cent, ali pa še višje, se bodo morali vprašati, Če jo bo po tej ceni tudi kdo kupil. Če bo n. pr. pšenica iz Amerike, kjer davka niso zvišali, prišla pri nas na okroglo 1500 kron za cent, je jasno, da jo bo moral po tej ceni prodajati tudi naš kmet, ali pa jo bo moral pojesti sam. Dobili bomo torej mednarodne, svetovne cene.
Kaj pa če izkupiček za poliske pridelke po mednarodnih cenah za
novi davek ne bo zadostoval?
Potem bo nastopilo dvoje: Ali bo zapel boben in srednji in veliki kmet bosta postala „bajtarja“ s net orali davka proste zemlje, ali pa bo treba dvigniti produkcijo na tako višino, da bo na istem prostoru zemlje, kjer zraste danes 10 centov pšenice, v bodoče možno pridelati trikrat, štirikrat ali pa še večkrat toliko.
Druge poti ni!
Mi bi svetovali našim kmetom poslednjo pot:	Dvigniti	produkcijo
(množino pridelkov) na kar najvišjo stopinjo! Izkoristiti je treba vsak košček zemlje do skrajnosti s skrbnim obdelovanjem in z izkoriščanjem vseli modernih sredstev (poljedelski stroji, umetna gnojila itd.) Samo na ta način bo mogoče zmagovati nova bremena, ali pa bomo postali — narod bajtarjev!
Posledice za obrt in industrijo.
Obrtniki, trgovci in industrijci bodo plačevali 30 odstotkov raznih dosedanjih davkov več.
Kaj bodo storili ti? Oni bodo kakor kmetje poskušali nove davke priračunati k dosedanjim produkcijskim stroškom in cene svojim izdelkom primerno zvišati. Toda tudi to zvišanje ima svoje meje v mednarodni konkurenci. Če bo n. pr. kakšna tvornica čevljev v Sloveniii zvišala ceno za par čevljev recimo od 25Q»dinarjev na 300 dinarjev, je že vprašanje, če ne bodo čevlji iz Nemške Avstrije cenejši.
Zato obrtnikom in trgovcem in industrijcem ne bo preostalo drugega kakor: Ali se zadovoljiti z m mj-šimi dobički, če so sploh tukaj, ali izposlovati od države novo zvišanje zaščitnih carin, ali podaljšati delovni čas in znižati delavske mezde, če bodo delavci s tem zadovoljni, ali nabaviti si moderne mašine, ki delajo mnogo več in cenejše kot stare, ali pa — zapreti svoje delavnice.
Ker se bo pa kupna moč kmetov skoro gotovo znatno znižala, je
umevno, da bodo morali tisti obrati, ki bodo hoteli obstati, producirati čim več in čim cenejše. Ker je pocenitev produkcije na račun delavskih plač jako malo verjetna, preostane torej le še ali moderniziranje obratov, če ima kdo za to potreben kapital ali vsaj kredit, ali pa — zapreti. Če so naši računi pravilni, čakajo slovenske obrtnike in industrijce jako neprijetne ure, ravno tako kot kmete.
Obubožanje.
S tem, da bo moral slovenski kmet oddati državi šestkrat toliko denarja kot doslej, obrtnik, trgovec in industrijalec pa 30 odstotkov, bo izginilo počasi vse slovensko delo
—	drugam. Mi bomo delali in delali kot živina, pa,ne zase, ampak samo za druge. Če bi od oddanega denarja prišel vsaj znaten del zopet po drugi poti nazaj v deželo, bi se še dalo kako spraviti celo zadevo v neki tir — toda ves oddani denar ne bo le šel drugam, ampak bo drugje tu-id ostal. Zato se bo bržkone zgodilo, kar se zgodi s telesom, če prerežeš žilo, da se kri odteka: Telo počasi izgubi svojo moč in zamre!
To je plod 1. 1918. brez ljudske volje, brez pameti in brez temeljitega poznavanja srbskih upravnih razmer sklenjenega *ujedinjenja“! Zato pa mora biti vsak, kdor hoče gospodarski napredek in procvit Slovenije, biti odločen nasprotnik onega centralizma, ki nas gospodarsko ie izmozgava in ubija in mora biti odločen pristaš edino rešilne konfedera-tivne republikanske ureditve celega Balkana. Drugače ne bomo nikdar gospodarji svojega dela in svojega denarja!
FimFIRFIFlFlFlFIPIFlRH Naročajte in širite h AVTONOMISTA !<f
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Šenoa.
„0 mojih poslih me izprašujete, prespo-štovani prijatelj! Vrag jih vzemi! Od Požuna do tukaj sem si pretresel kosti na konju, da gioza! In kako veselje me je čakalo! Da bi imel vsaj opravka s Turkom, dobro! Toda s premeteno babo igrati se slepe miši, to je preveč za možaka! Rajši bi travo jedel! Toda kaj mi koristi! Začnimo v božjem imenu, če vas je volja!“
„Kakor želite,“ je odvrnil kanonik.
„Toda prosim vas, poskrbite, da nas ne bo motil kak nepoklican gost.“
„Bom,“ je rekel kanonik, „rekel bom svojim ljudem, naj nikogar ne pustijo k meni, in če bi bil tudi sam sveti Peter.11
Debeli kanonik se je zamajal proti vratom in izginil iz sobe.
„Torej, gospod Jurij,11 je začel Palffy in si privihal brke, „ali ste svojemu bratu dopovedali, za kaj gre.“
„Sem in nisem,“ je kašljaje odgovoril su-hač. „Natanko ne, samo od daleč sem namignil. Prave prilike ni bilo. Po vašem flayo<mu sem šel iz Susjeda v Zagreb, ko ste prišli tje. Rekel sem, da grem k zdravniku zaradi moje bolezni. Vsi so mi verjeli, celo stara Uršula, ta vrag v ženski podobi. Saj tudi ni nobeno čudo, ker me mrzlica drži kakor v precepu. Prvi dan brata nisem našel. Bil je nekje pri sv. Ivanu za pričo. Drur' dan pa je prihrumela cela tolpa prečastitih gospodov kanonikov pod
to streho. Najprej jezični pisač Anton Vramec, ki ne govori drugega, ko same babje štorije, potem prepirljivi Fran Filipič, ki Turkom tudi z jezikom seka glave, potem Krsto Mikulič, Ivan Dombrin, Juro Herešinec in kakor že vsa ta litanija gre. Pred takimi pričami seveda niti ziniti nisem smel o želji gospoda kraljevskega sodnika. Sedaj ste prihrumeli vi, spoštovani gospod, in čudim se, da ste tako hitro prišli. Baba Uršula je trd oreh in cel advokat. Mnogo sem se trudil ž njo, pa je nikakor nisem mogel ucmati. Kako je bilo?“
„Sedaj smo kakor pokopani -od zemljo, plemeniti gospod, ker se, kakor bodo moji ljudje vsakemu rekli, kanonik Stipo Svesvetnički nahaja na svojem posestvu v Bijeniku; sedaj k.hko začnemo11 reče kanonik in položi svoje debele roke na trebuh.
Palffy je prekrižal noge, naslonil glavo na desni laket in vihajoč svoje brčice začel govoriti tako:
„Ta le vaš brat, prespoštovani gospod prijatelj, vam je menda pač že tako od daleč namignil, kakšne opravke imamo.** Kanonik je prikimal.
„Dobro. Toda da bo platno bolj močno, bomo še enkrat uredili vse niti. To je torej glavna stvar. Mojemu velemožnemu gospodarju Andreju Batoru gre polovica Susjeda in Stu-bice po darilnem pismu gospoda kralja Ferdi-nanda.“
„Vem,“ je primaknil kanonik.
„Dobro,“ je nadaljeval Madžar: „moj gospodar je užival polovico dohodkov, polovico pa Heningovci, in Batorov del je upravljal tale vaš brat Jurij Svesvetički, ki ga stara Henin-govica opravlja, sramoti in toži.“
„Vem,“ je zopet potrdil kanonik.
,,Nečesa pa, prečastiti moj prijatelj, ne veste. Moj gospodar, kraljevski sodnik stanuje pri Požunu. Vaša Hrvatska in ž njo vred Su-sjed in Stubica pa sta daleč vstran. Saj vam Turki vsak dan želijo dobro jutro. Vi se jih sicer otepate in branite, toda sreča je opoteča: lahko bi se zgodilo, da bi prišli turški konji na sitdo Zagreba, od Zagreba do Susjeda pa ni daleč. Res, junaki ste, toda iunaštvo potrebuje rumenjakov, kraljeva mošnja pa je prazna; torej se moj gosnod boji za Susjed in Stubico, ki tako na lasu visita. Rad bi se te skrbi rešil, toda pri tem bi ne maral kaj izgubiti. To je vražja stvar. Kaj naj stori? Prodati mora vse, in dobro prodati. Kaj ne? Seveda! Toda to ni tako lahko. Stara Urša ima oster jezik in še ostrejše kremplje, brate moj! Cel advokat je. Moj gospodar je dolgo o vsem tem razmišljal in je že tudi našel kupca. Popolnoma slučajno.**
Prečastiti gospod Stioo je pripovedovanje Batorovega poslanca poslušal z vedno večjim zanimanjem, vedno bolj na široko je odpiral oči, toda rekel ni nič.
„Vidite, bilo je tako,“ je nadaljeval Palffy. „Lani, 8. septembra je dal naš svetli gospodar
v	Požunu svojega sina Maksa kronati za apostolskega kralja. Vas Hrvatov je bila navzoča cela truma pod vodstvom kneza Nikole Zrinjskega. Baš so praporščaki stali okoli kronskega griča in na njih čelu je stal z veliko ogrsko zastavo v rokah veliki konjušnik Franc Tahi, po rodu Hrvat, dasi je njegov ded bil iz čiste madžarske krvi. Toda gospod' Tahi je svoje pokolenje popolnoma pozabil, prišel je k vam in se na vaši strani pretepa s Turki.**
(Dalje prihodnjič.)
Novi preroki.
Vsi listi, ki delajo tlako za sedanjo vlado ali ki bi jo radi delali, počenši pri ostarelo-zaspanem Slovenskem Narodu11 pa tja gori do bolj razboritih — in sicer to stran in ono-stran — delijo že nekaj časa poleg groženj toliko in tako dobrih naukov slovenskemu narodu, da se človek nehote vpraša, ali se niso vsi skupaj združili v nekak centralistični „misijon“ za slovenski narod. Za starostnega predsednika tega misijona je postavljen seveda ..Slovenski Narod41.
Najprej so ugotovili, da je bil slovenski narod že kar od začetka suženj. Tukaj bi se človek vprašal: tudi če bi bilo to res, zakaj naenkrat to povdarjati? Ali ker vemo, da so se očetje in dedje gospode okoli „Slovenskega Naroda" borili s puško proti Avstriji in delali revolucijo ter dvakrat pripeljali Marijo Terezijo vjeto v Knafljevo ulico — zato in samo zato ne bomo ničesar vprašali.
Potem pa: Kako velika dobrota bi bil enoten, to se pravi srbski državni jezik! Tukaj damo gospodom prav: kako dobro je bilo nekoč, ko si rabil slovenski jezik samo vsakih pet let, ko si šel par tednov pred volitvami enkrat med ljudstvo — drugače pa si jo rezal po nemško, da te je razumel cel svet. In bil si rodoljub in patriot v eni osebi. Danes pa je to čisto drugače: če govoriš slovenski, se bojiš, da ti bo zameril Belgrad — če pa govoriš srbski, te ne razumejo ne v Ljubljani in še manj v Belgradu. To je res križ!
Na vprašanje, zakaj se godi to pri nas, dobiš navadno odgovor: Ker se hočejo ti ljudje za vsako ceno prikupiti in prodati Belgradu. To je gotovo res: kajti kdor največ govori o suženjstvu, je jako sumljiv, da je sam največji suženj. In suženj hoče imeti gospoda, ki ga lahko prodaja.
Vendar ta odgovor ne zadovolji popolnoma, kajti pomisliti je treba tukaj še nekaj drugega: res je, da so prinesli ti ljudje svojo suženjsko naravo iz Avstrije, ali danes oni sami pravijo, da so v svobodni državi. Dočim pa naš narod — in to je predvsem naš kmet in delavec — neiz prosno terja svoje pravice — hočejo biti ti ljudje še nadalje sužnji. Odkod vendar to?
Odgovor na to vprašanje ni težak in ta odgovor bo pojasnil marsikaj.
Kje se je čutil pred vojno najbolj oziroma izključno nemški pritisk? V mestih in trgih! Samo tukaj je šlo za boj med slovensko in nemško inteligenco, samo tukaj je podlegalo Slovenstvo, samo tukaj se je čutil slovenski človek z malimi častnimi izjemami za manj vrednega in slovenski jezik za jezik drugega raz-
Od tistih časov, ko se začnejo pojavljati v zgodovini države, se pojavljajo tudi politične stranke. Ni v bistvu nobene razlike med tem, ali se imenuje politična stranka kralj ali konzul ali aristokrat ali plebejec ali fevdalec ali naprednjak ali socialist. Kajti bistvo politične stranke je samo eno:	obdržati na vladi sebe in
svoje pristaše če mogoče za večnost. In samo s stališča ohranitve na vladi ene stranke in napora nasprotne stranke, da pride ona na vlado, se da razumeti cela zgodovina, ki ni nič drugega, kot boj za vlado med političnimi strankami ene države in boj za vlado med posameznimi državami. Po tem je treba soditi tudi posamezna dejanja strank na vladi in izven vlade.
Pri državah pa, ki obsegajo v svojih mejah več narodov, pride k tem bojem za moč še nekaj drugega: posamezna stranka, ki je na vladi, vidi poleg sebe in svojih ~ristašev še svoj narod, ki mu hoče zagotoviti gotovo premoč nad drugimi narodi
—	proti temu seveda, da ostane stranka še nadalje na vladi. Tako pride do tega, da se razvije politični boj do boja med narodi in da gredo pristaši različnih socialnih teženj
reda. Naš kmet tega boja ni občutil, njemu je zadostoval slovenski jezik, če je nemškega kje v tujini rabil, se ga je priučil. Nasprotno pa je inteli-gent nemški jezik moral znati — nemški jezik je bil prvi in glavni! In tako je prišlo do tega, da se je ta suženjska duševnost, o kateri danes govorijo po mestih, razvila ravno po mestih — in samo po mestih, naš kmet o tem ni vedel ničesar. In ta suženjska duševnost slovenskih mest je bila čista navadna avstrijakanšči-na. Kajti ko je inteligent videl, da ga nemški tovariš prezira in odira, se je zatekel k državi in njenemu poglavarju, ki je bil baje jako pravičen. Tako stoji ta stvar. Pri tem nas ne sme nič motiti, da je bila slovenska inteligenca voditeljica slovenskega naroda, kajti tista inteligenca, ki je vodila in ki še vodi slovenski narod
— je prišla iz kmetov, iz našega naroda, ni pa se rodila v mestu.
Kako si moremo torej predstavljati, da bi mogla biti tista naša inteligenca, ki je bila rojena po mestih in vzgojena v avstrijskem državnem smislu — danes kaj drugega kot pa protislovenska in vladna!
Od nekdaj je navajena, da je slovenski jezik jezik drugega razreda, torej manj vreden. In ker danes ni nemščine, zato naj bo glavni jezik srbščina.
Nikdar ni imela stika s slovenskim narodom, ampak je videla samo avstrijsko državo. Kako naj bo potem ta inteligenca za federativno državo, v kateri bo gospodoval narod sam — ona hoče državo, v kateri bi vladala narodu tuja in odtujena gospoda, kakor je bilo v blaženi Avstriji njega dni. Kajti ta inteligenca ne more čutiti z narodom
— iz katerega ni izšla, zato naravnost z naslado pozivlje oblast, naj nastavi po naših vaseh — strojne puške.
In kako naj bi bila ta inteligenca za federativno republiko Jugoslavijo, ko so ji vendar v Avstriji povedali, da je najboljša na svetu moirar-hija — in kar so v Avstriji rekli, to je bil za nje evangelij, zato ta gospoda sploh ni mislila — ker se je bala samostojno tudi misliti.
In ker je bila ta centralistično-avstrijska inteligenca včasih malo zatirana od Nemcev — bi se rada za to maščevala in zatirala sedaj s pomočjo Belgrada — slovenski narod!
Tako se naš svobodoljubni kmeč-ko-delavski narod in naša potujčena suženjska inteligenca ne bosta mogla zlepa razumeti. Eden ve, da je gospod in hoče ostati gospod, drue:i se čuti sužnja in hoče ostati suženj.
In ta suženj bi se rad zlepa ali zgrda vsilil svobodnemu narodu za učitelja in preroka!
stranka.
več ali manj v strnjenih vrstah v boj kot enota in narod proti drugemu narodu. Tukaj nadvlada narodnostni moment socijalnega, kakor ga nadvlada v boju nad posameznimi državami. To je jedro politike vseh držav in vseh narodov. Vse drugo, kakor 11. pr. fraze: „To in to hočemo ukreniti z ozirom na državo, tudi če pogine naša stranka vsled tega,“ „mi smo predvsem za državo in potem še-le za1 stranko,“ — je čisto navadno slepilo in vabilo, ki ima namen, da ravno s tem slepljenjem pridobiva pristaše in jači stranko. Isti namen imajo vsi lepi zakoni in druge socialne naredbe. Poglejte jih od blizu in ne bo težko uogoto-viti, pod' vlado katere stranke ali naroda sO bili sklenjeni. Ta konštata-cija najbrže ne bo marsikomu pov-šeči, vendar je treba pripomniti, da politika ni poezija. Cromwell in Napoleon sta bila v politiki silno realna človeka, tudi z Mussolinijem najbrže ne bo mnogo drugače. In zlasti Slovencem ne bi škodilo, če bi bili nekoliko več pesimisti kot preveč optimisti.
Če na podlagi teh dejstev pogledamo našo državo, se da govoriti samo o treh političnih strankah:
o radikalni, demokratski in o hrvat-sko-slovenski, — ali boljše: o opozi-cijonalni. Ker pa ta stranka vsaj do sedaj še ni dosti kompaktna in je njena naloga kot opozicije podana s tem, da bi morala pobijati in nazirati vladno delo, se bomo ozrli za sedaj samo na radikale in demokrate, kako si skušajo pomoči do vlade ali ostati na vladi in kako skušajo zagotoviti poleg tega še nadvlado Srbom v celi državi.
Saj je pravzaprav čudno na prvi pogled, da se bije tako ljut boj med dvema strankama, ki hočeta eno in isto, to je nadvlado Srbstva v drža-
vi	in ki sta si tako lepo razdelili vloge: radikalom precejšen del Srbije, Hrvatsko in Slovenijo. Črna gora, Dalmacija, MacedOnija — tu pa kakor bo sreča. Najrajše bi te dežele imeli seveda oboji — kakor sploh vse.
Potem idejna stran: .radikali povdarjajo srbstvo, demokrati pa jugoslovanstvo, kar je seveda isto kot srbstvo, samo boljša krinka za Hrvate in Slovence.
Tako bi bil tukaj vsak boj izključen, če ne bi veljalo to, kar smo povedali zgoraj:da vidi vsaka stranka najprej sebe in potem še-le narod
—	četudi je to narod, iz katerega izhaja sama. Radikali hočejo, da bi vladali v državi Srbi-radikali, demokrati pa hočejo, da bi vladali Srbi-demokrati. 'Vladajo naj torej Srbi — boj gre samo zato, ali bo pri koritu radikalna ali demokratska porodica.
Sicer se mora priznati radikalom in demokratom, da so si skušali zagotoviti vsaj postranski cilj, ki je obema skupen, to je nadvlada Srbstva. To nadvlado vidijo oboji zagotovljeno v Vidovdanski ustavi in njeni izvedbi.
Ker pa so Srbi v državi manjšina — ker torej večina državljanov ne priznava Vidovdanske ustave in se bori proti njej, je zanimivo, kako skušajo radikali in demokrati obdržati to ustavo pri veljavi. V tem oziru so radikali nekoliko bolj spretni in tudi previdni — seveda imajo tudi težje> stališče. Radikali mislijo, da naj bi se ustava v najskrajnejšem slučaju uveljavila vsaj tako, kot se je v Avstriji znani § 19, ki je ugotovil, da so vsi jeziki v Avstriji enakopravni. Ta paragraf se sicer nikdar ni izrečno odpravil — ampak praktično se nikdar ni izvajal, tako da je ostal v Avstriji navzlic § 19 uradni jezik — nemški. Tako mislijo radikali, da bi dali nekaj koncesij Slo-
Kmalu 00 objavi prepovedi zbo-•ovanja Radičeve stranke v Zagrebu je Radiča obiskal sotrudnik zagrebških „Novosti“, kateremu je Radič odgovarjal na sledeča vprašanja tako-le-
Vprašanje: Kakšno stališče zavzema vaša stranka napram vladi sedaj, po prepovedi zborovanja? Odgovor: Prelom z vlado je popoln. O kakih daljnih pogajanjih glede sporazuma ne more biti niti govora več.
Vprašanje: Kako bo ta vladna odredba vplivala na vašo stranko?
Odgovor: Ta čin vlade je voda na naš mlin. Mi se bomo poslej pečali z notranjo organizac. naše stranke. V glavnem pa ima nastop vlade proti nam namen, da radikali ostanejo na vladi do prihodnjih volitev. Vsled te prepovedi (zborovanja) pa bo največ trpela monarhija. Prej sem večkrat izjavil, da hočem priznati magari tudi monarhijo, a sedaj tega nočem več. — Sicer pa vam povem, da je ravnokar prišlo k meni več ljudi iz Vojvodine, ki so me pre-
Položnice prilagamo današnji številki s prošnjo do vseh naših prijateljev in naročnikov, da oni, katerim je naročnina potekla, blagovolijo naročbo čim prej obnoviti, oni pa, ki položnice ne potrebujejo, naj jih oddajo svojim znancem in prijateljem. Letošnji „Avtonomist“ bo imel trajno vrednost že zaradi podlistka „Kmečki punt“, ki ga sedaj objavlja-
vencem in Hrvatom s tem, da se gotove določbe ustave ne bi izvedle, kakor morda delitev Slovenije in ilrvatske na oblasti, demorati pa so za brezobzirno izvedbo ustave — makar s silo. Tu imajo, kakor rečeno, radikali težavnejše stališče od demokratov: kajti če bi uporabljali radikali silo, bi se reklo, da jo vporabljajo Srbi — demokrati bi se v tem slučaju lepo skrili — za jugoslovanstvo. Imajo pa demokrati v tem oziru še neko drugo prednost pred radikali in te demokrati tudi pridno izrabljajo. Pravi vodja demokratske stranke je Svetozar Pribičevič, to se pravi Srb iz Hrvatske. In takoj, ko je bil Pribičevič prvič imenovan za ministra, je vporabil to svoje hrvatsko srbstvo na ta način, da se je dal imenovati za — referenta za Hrvatsko. S tem se je njegov položaj kot ministra, vodje stranke in politika silno povzdignil. Kajti s tem je bilo ugotovljeno, da on pozna Hrvatsko. In če on trdi, da so Hrvatje in tudi Slovenci separatisti in sovražniki države in ustave in da lioče streti njih odpor, če treba tudi s silo, gotovo poslušajo dvorni krogi ta glas. Dvorni krogi pa imajo pri nas navzlic baje demokratični državi in ustavi še vedno moč, in sicer veliko moč. S tem govorjenjem pa hoče Pribičevič poleg tega spodriniti Pašiča v sami Srbiji — kajti kako naj si misli Srb, da ne bi bil „Švaba“ sovražnik države. „Švaba“ pa se prične pri Zemunu.
To je danes naša politika: boj za moč med radikali in demokrati, boj za ohranitev vlade Srbstva nad celo državo. Boj za premoč Srbov v državi bo dolg in težak, to si naj zapomnijo vsi tisti, ki vsak dan pričakujejo federacijo države. Ta boj se bo dal uspešno dobojevati morda šele, ko izpregleda srbski kmet, da je strašilo s „švabsko“ protidržavnostjo samo — strašilo, ki je namenjeno za to — da porodica v Belgradu bogati na račun Srbstva. Pa tudi boj med demokrati in radikali bo šel očito ali prikrito dalje. Konec tega boja bi se lahko dosegel stalno saraiona. uničenjem ene stranke, ali pa trenotno takrat, ko bi bilo ogroženo Srbstvo, da zgubi svojo nadvlado v državi in se stranki pomirita, da ne zgine s srbsko nadvlado tudi nadvlada poro-dice obeh strank za vedno. Tak je danes politični položaj. In če kdo obeta v kratkem avtonomijo ali federacijo — govori vedoma neresnico.
pričevali, da z vlastodržci v Belgradu ni nobena pametna beseda mogoča. Takoj po izdani prepovedi našega zborovanja pa se mi je prijavilo nad 300 liudi, ki so služili pri vojakih v Macedoniji, in ti so mi rekli, da gredo z navdušenjem v Macedo-nijo na agitacijo. Ali pojdejo res, tega ne vem. Zanimivo pa je, da se snuje v Macedoniji „macedonska se-Ijačka stranka“, ki ne bo v zvezi ne z radikali, ne z demokrati. Nova stranka se ne imenuje „zemljoradni-čka“, ampak naravnost „seljačka“. In v Macedoniji ravno take belgraj-ske liste najrajše berejo, kadar pišejo kaj o Hrvatih.
Vprašanje: Kaj pričakujete od bodočih volitev?
Odgovor: „V boju z belgrajsko vlado se bo zbral okoli nas ves hrvaški narod. Hrvati zahtevajo danes jasno in določno politiko/*
*
In Slovenci? — Kakšno politiko zahtevajo ti?
mo. Nekaj številk od meseca junija, kjer je začetek tega prekrasnega romana, je še na razpolago za one naročnike, ki žele to delo imeti v celoti. Priporočajte in širite „Avtono-tnista“, kajti noben slovenski list tako energično in neustrašeno ne zagovarja in brani slovenskih pravic kakor „Avtonomist“.
Politična
v	^
Važna izjava Stefana Radiča.
Dnevne vesti.
Zakon je zakon. Ko so v parlamentu razpravljali o novem davčnem zakonu, je neki poslanec stopil k finančnemu ministru in ga je vprašal, kako bo po novem zakonu s hišnimi posestniki. Če n. pr. tak srečen človek dobiva letne najemnine 10 tisoč kron, jih mora nesti na davkarijo okroglo pet tisoč, drugih pet tisoč pa navadno nese v banko za obresti, če bo pa moral sedaj plačevati zvišan davek, bo zmanjkalo denarja za banko in ta ga bo pognala na boben, če ne bo mogel plačati. Najemnin povišati pa po sedaj veljavnih predpisih ne sme — kako naj si torej pomaga? Nato je baje odgovoril gospod minister: „Pa šta čete? Takav jest zakon. Ako nema, ne može da plati, ako ima, ne treba da plati. Takav jest zakon. Šta čete više?“
Umestno vprašanje. Novi davčni zakon določa, da so posestva do 5 oralov površine dejansko vsakega davka prosta. Sedaj nastane vprašanje: Če bi vsi kmetje, ki imajo več kot 5 oralov zemlje, višek prodali, tako da bi cela država bila razdeljena na same 5 oral obsegajoče „baj-tarije“ — kdo bi potem plačal davek?
Eden, ki zastonj vpije. »Sloven-ski Narod" z dne 4. julija t. 1. piše v svojem uvodniku med drugim: „Čas do volitev pa naj vlada porabi za akcijo pospeševanja pokrajinskih interesov, ... da vzpostavi normalno in lojalno razmerje opozicijolane hrvat-ske ... in slovenske pokrajinske javnosti in čuvstvo odpornosti izpreme-niti v ... navdušenje za državno sa-mostalnost.44 — Ta nasvet na naslov belgrajske vlade, da naj namreč ta nekoliko skrbi tudi za blagor pokrajinskega prebivalstva, zlasti prečan-skega, in naj ne zbaše vsega državnega denarja v nenasitne malhe bel-grajskih mogotcev, je sicer jako umesten, ampak po petletnih izkušnjah vemo že predobro, da taki nasveti nikdar ne bodo nič zalegli, pa naj se Slovenci in Hrvatje valjajo pred vlado na trebuhu, ali pa naj ji groze z opozicijo. Edina rešitev za Slovence in Hrvate leži v Zvezi balkanskih federativnih republik, ne pa v sicer lepo mišljenih, toda popolnoma brezuspešnih „nasvetih“.
Čisto pravilno. V parlamentu so sprejeli zakon, ki prepoveduje državnim uradnikom biti republikanec ali sploh pristaš kakšne protivladne stranke. — To je čisto pametno. Pametni ljudje že itak več ne vstopajo v državno službo, ker od lakote umrjejo lahko tudi drugod, ne ravno v državnih pisarnah, onim pa, ki imajo nekaj manj pameti, je pa itak vseeno, ali jim je kaj prepovedano ali ne.
Kavalirji. Za ceste v Srbiji bomo plačali prečani prihodnje leto 150 mi-ljonov dinarjev. Za ceste v Sloveniji je dovolila vlada »milostno44 en cel miljon dinarjev! — Kmetje berite na-^e ..pismo dolenjskega kmeta“, ki ga priobčujemo na drugem mestu!
„Srnao“. Kakor imajo navdušeni Jugoslovani" svojo »organizacijo jugoslovanskih nacionalistov14 ali „Orjuno“, tako imajo odločni Hrvati svojo hrvaško narodno organizacijo in zavedni Srbi svojo srbsko narodno organizacijo, ki se po vzoru „Or-june“ imenuje po začetnih črkah „Srnao“ (= Srbska narodna organizacija). Ta srbska narodna organizacija ali „Srnao“ je posebno odločno nastopila ob priliki atentata na Pasica. Ponesrečeni atentat so namreč slavili z raznimi manifestacijami na čast Pasica, toda pri teh manifestacijah se ni smela pojaviti niti ena državna ali »jugoslavenska44 ali »orju-naška“ zastava na belgrajskih ulicah, ampak samo stare srbske zastave! To je tudi popolnoma pravdno. Srbi so s tem pokazali, da odločno varujejo svojo srbsko narodnost in visoko spoštujejo svoje staro srbsko ime. Pri nas pa velja pljuvanje na lasten slovenski rod za znak »jugoslaven-stva“ in kot dokaz „inteligence“ ... Žalostna taka „inteligenca“!
Zvišanje uradniških plač. Kakor poročajo „potniki iz Caribroda“ ... že prihodnji teden.
Nove grožnje. Pretekli teden je objavila belgrajska „Politika“ uvodni članek, v katerem nekdo opisuje,
kako bi se Srbom dobro godilo, če bi se „otresli“ Hrvatov in Slovencev.
—	Če bi pa se to res zgodilo, to bi Srbi debelo gledali, ko bi morali naenkrat začeti plačevati sami to, kar zdaj plačujejo Hrvati in Slovenci v belgrajsko blagajno! Zato ponavljamo, da so vse take grožnje prazne, ker dobre molzne krave še nikdar noben gospodar ni spodil iz hleva. Srbi nas očividno merijo po oni znani ..slovenski inteligenci41 in mislijo, da smo vsi Slovenci taki „inteligenčni“ kozloviči, kakoršne bi oni res radi videli pri nas na krmilu.
Atentat na Pašiča. Pretekli teden je iz državne službe odpuščeni srbski uradnik Milan Rajič počakal pred zgradbo parlamenta v Belgra-du na ministrskega predsednika Pasica in oddal nanj več strelov. Napad na Pašiča je izvršil Rajič iz osebne maščevalnosti, ker ni bil zopet sprejet v državno službo. Kot uradnik je bil Rajič zaposlen v inozemstvu in je prejemal prav lepo mesečno plačo v francoskih frankih, ki mu je pa komaj zadostovala za njegovo precej potratno in razsipno življenje. To dejansko stanje je pa tudi vse, kar se da o vzrokih atentata dognati in za pametne ljudi to tudi popolnoma zadostuje. Zanimivo in ob enem žalostno pa je s kakšno suženjsko in hlapčevsko vnemo si prizadeva vladno časopisje napraviti ta atentat za političen zločin, to pa samo zato, da bi našli vzrok udariti po Hrvatih in po Slovencih! Za Slovence posebno sramotno je, da razni slovenski listi v tem hlapčevanju prednjačijo celo pred belgrajskimi! Znana „slovenska inteligenca" komaj čaka, da bi pele vislice, kajti to je še edina možnost, da bi razni nekdanji advokatski »narodni pervaki" zopet prišli do svoje stare komande nad ljudstvom
Vinska razstava na letošnji »Industrijsko-obrtno vzorčni izložbi« v Mariboru. Kakor na lanski »Pokrajinski obrtno vzorčni izložbi«, ki se vrši v času od 15. do 20. avgusta v Mariboru, razstva naših domačih vin. Lanska udeležba na razstavi je bila v čast vsem našim vinogradnikom. Saj so pokazali, kaiko dolbro kapljico plode naše sve-tovnozmmo gorice ob skrbni in strokovni obdelavi. Ros, da lansko vino, ki .prihaja v prvi vrsti v pošitev za razstavo po svoji kakovosti, ne dosega predlanskega pridelka, vendar pa bi bila sramota, če >bi naši vinogradniki letos izostali na razstavi. KI j ul) slabši kakovosti napram predlanskemu pirdelku naša vina še vedno prednačijo. — Vinski trg je skrajno slab. Zato ga moraimo skušati z vsemi sredstvi zopet, dvigniti in ga spraviti na ono višino, ki odgovarja našim potrebam in, ki bo vzdrževala vinsko ceno na prvotni višini. Kot najuspešnejše sredstvo so ise doslej v vseh takih slučajih izkazali velesejmi in razstave, ki jih obiščejo kupci iz cele države in inozemstva. Tu je mogoče pokazati pridelek širšemu krogu interesentov in ta'ko dvigniti 'zanimanje za naša vina. Letos se nam Obeta zopet bogat pridelek. Če se vinski trg do nove tngatve ne bo odprl, bodo cene vinu še naprej padale in to 'bodo morali utrpeti predvsem producenti, to so vinogradniki. Zato je nujno potrebno, da skušamo to, kar bi pomenilo za nas naravnost katastrofo, preprečiti. Najugodnejša prilika zato se nam nudi na razstavi, ki je zvezana z razmeroma malimi stroški in kolikortolikim ulgpeliom. Zato poživljamo vse vinogradnike, da se vdeleže letošnje razstave. Vsa pojasnila daje kmetom vinarski oddelek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. Ker prijavni rolk v krat-,em P?teče, naj se prijave čim prej dopošljejo. Razstavni odbor si bo prizadeval, da privabi čim več kupcev in tako ustreže vsestranski želji m potrebi. Najavljen je že obisk iz Češke in Poljske, ter zlasti tudi iz južnih delov naše države. Ker je ogodba glede izvoza naših vin v eškoslovaško razveljavljena, je nujno priporočljivo, da na razstavi pokažemo, kaj pridelamo in tako neposredno vplivamo na merodajne činitelje, da nas pri sklepanju trgo-
vinskih pogodb upoštevajo po naši želji in potrebah. Zato še enkrat: Vsi vinogradniki, udeležite se polnoštevilno vinske razstave!
Pismo dolenjskega kmeta. »Sl. Narod« je objavil v torek »pismo dolenjskega kmeta«, kjer ta »dolenjski kmet« pravi: »Neki oče je imel tri sine. Natepel ipa ni nikdar nobenega, čeprav so bili silno razposajeni. Šibo je pač imel, ampak nikdar ni nikogar udaril, šibo je svojim razposajencem samo kazal, in sicer tako dolgo, dokler niso sinovi šibe očetu izvili iz rolk in njega samega natepli. — Kakor ta oče, taka je naša država. Ona ima šibo — zaikon o zaščiti države — pa nikdar nikogar ne udari, ne Radiča, ne Korošca in ne Spaha. Če bi pa država bila pametna, bi vse te tri opozici-jonalne možakarje pretopila in zaprla.« — Tako piše »kmet z Dolenjskega« »Slovenskemu Narodu«. — Slučaj pa je nanesel, da smo tudi mi skoro istočasno prejeli pismo nekega Janeta z Dolenjskega11, ki se pa glasi nekoliko drugače. Ta »kmet z Dolenjskega« nam piše: »Neki oče je imel tri sinove. Enemu ni pustil nič delaiti in ga redil samo s potico in s pečenko, druga dva sta pa morala trdo delati od zore do mraka, da sta zaslužila to, kar je prvi požrl, sama pa še koruznega kruha nista dobila. Dokler sta bila ta dva neumna, sta res garala kot konja, da je prvi lahko žrl. Ko sta so pa spametovala, sta se uprla in rekla očetu: Ali bomo vsi trije enako delali in dobivali enako hrano, ali pa greva od hiše
26. maja smo omenili v »Avtono-mistu“, da se nam zdita ekskluzivizem in pa teoretično dlakocepstvo dve usodepolni zmoti in dva huda sovražnika delavskega gibanja.
Ekskluzivizem (latinska beseda, ki pomeni težnjo, da se soži kaka skupina in se čim več ljudi iz nje izključi) se je po zaslugi par demagogov zelo razpasel v delavskih strankah na Slovenskem. Kdor je imel priložnost spoznavati od bližje socialistično in komunistično stranko, bo vedel, kako klaverno vlogo igrajo pri teh strankah šolani ljudje. Kadar iioče kak delavski zaupnik prodreti s svojim predlogom, kateremu se z argumenti upira kak izobraženec, kratkomalo izjavi, da imajo »intelek-tualci“ itak preveč besede v stranki, da se »intelektualci44 samo prepirajo med seboj in da mora stranko voditi ročno delavstvo, »intelektualci" se imajo trpeti le kot »tehnično osob-je“, ker delavec, ki koplje premog v jami, ali ki zida hiše, nima tako lepe in pravilne pisave kot Jntelektu-alec“, ki je desetletja drgnil hlače po šolskih klopeh, in ne zna tako premeteno in učeno ravnati z meščanskimi oblastmi. Drugače pa mora tak »intelektualec14 držati jezik za zobmi.
Seveda pri tem ročni delavci pozabijo, da je bil »intelektualec44 Marks, »intelektualec44 Engels, Adler, Jaures; »intelektualec ruski plemič Lenin, Trocki, Lunačarski, Či-čerin, Deožinski; »intelektualci44 vsi voditelji ruske revolucije, »intelektualci44 vsi njeni oznanjevalci in predhodniki: plemenitaša Bakunin, Kra-potkin in nešteto drugih. Kako se naj to vjema s tem, da naj bodo intelektualci le tehnično osobje, ki ima lepšo pisavo in se učenejše vede z gosposko?
Pri nas so okužili delavstvo s tem demagoškim naziranjem neki fa-lirani filozofje in oficirji, neki mladi advokatski koncipijenti in morda kak faliran medicinec. Torej zopet sami »intelektualci44.
Mi se ne bi spuščali v zadevo, če ne bi vedeli, da tak ekskluzivi-<zem, ki prizna enakopravnost samo ročnim, tovarniškim delavcem, drugim pa hoče le komandirati in jih izrabljati, škoduje v prvi vrsti le temu ročnemu delavstvu samemu.
proč in naj tista lenoba sama dela, če hoče živeti! Ker pa oče v svoji trapasti ljubezni do enega sina v to ni hotel privoliti, se je eden izmed mlajših uprl, drugi je pa šel v Ameriko delat za sebe in ne za druge.« — Naši kmeeki bralci naj pa sedaj presodijo, kateri »kmet z Dolenjskega« je praivi kmet: Ali tisti, ki je pisal »Slovenskemu narodu«, ali pa tisti, ki je pisal nam!
Vrednost denarja: 1 dolar velja okoli 369 kron, 1 lira 16 kron, 1 češka krona 11 kron.
Žitne cene v Novem Sadu: Pšenica 1750 kron za meterski cent. koruza 1120 kron, oves 1200 kron, ječmen 1200 kron, pšenična moka št. 0 pa 2670 kron.
TRADE MARK i	-	  1
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so prizna ^ no najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Nobeno gibanje, ki je omejeno na en sam delovni stan in ki pripravlja svobodo za en sam delovni sloj, druge pa hoče ponižati, ne bo imelo uspeha, še manj pa dolgega obstanka.
Vlada Stambolijskega je padla, ker si je nakopala proti sebi sovraštvo delavcev in inteligence, pa tudi malih kmetov, ker je podpirala le srednje in velike kmete, ostalo delovno prebivalstvo Bolgarije pa je zapostavljala. Ruska komunistična diktatura se mora boriti z velikanskimi težavami, ker ima večino inteligence proti sebi, kmetje pa si tudi žele večje svobode. V Sloveniji je pravo delavsko prebivalstvo v manjšini napram kmečkemu ljudstvu in drugim poklicem. V ostali Jugoslaviji je to razmerje še slabše za delavstvo, ker je slednjega komai le nekaj odstotkov. Kdor torej obljublja delavstvu diktaturo in nadoblast delavcev nad drugimi stanovi v državi, ta ali ne zna šteti do pet ali pa je nizek demagog, ki zapeljuje delavce v nesrečo, ker izziva proti njim ogromno večino ostalega prebivalstva.
Ravno tako pogubno za delavsko gibanje, kot je ekskluzivizem, j? neverjetno teoretično dlakocepstvo pri socijalistih, posebno pa pri komunistih, ki v tem oziru dosegajo stare verske sekte. Monofiziti, azijanci, bogomili niso bili nič bolj smešni v svojem početju, kot je današnja komunistična internacijonala s svojim »čiščenjem44, ki odganja najsposobnejše ljudi iz njenih vrst. V Nemčiji Levv in Daumig in toliko drugih, v Franciji Frossard, v Italiji pa cela stranka so iz dlakocepskih razlogov izključeni iz komunistične internaci-jonale. Komunisti očitajo socialdemokratom, da so socijalpatrTotje, izdajalci proletarijata, agentje buržo-azije, socijaldemokratje "ridigajo komunistom, da so politični otroci, kriminalni tipi, pučisti, da živijo od ruskega denarja in da s svojim razbijanjem delavskih vrst direktno slabijo pmletarijat in krepijo kapitalizem. Vsa ta divja gonja med socijal-nimi demokrati in komunisti se znanstveno utemeljuje v posebnih tezah na vsakoletnih »internacionalnih kongresih44 in »plenarnih sejah ek-sekutivnih odborov44. Kdor ne prisega na te teze je kratkomalo izključen. Kdor svetuje proletarijatu zdru-
ZA SLOVENSKE DELAVCE.
Ekskluzivizem in teoretično dlakocepstvo v delavskem gibanju.
žitev, ta je kratkomalo vknjižen med izdajalci. Da se te teze“ vsako* leto menjajo, nič ne de, glavno je, da prepir za oslovo senco traja dalje.
Posledica teoretičnega dlakocepstva in iz njega izhajajoče razcepljenosti proletarijata je vedno hujša kapitalistična reakcija na celem svetu. Poglejmo Madžarsko, Bavarsko, Finsko, kjer so nekdaj bile sovjetske komunistične republike, danes pa vlada najhujši beli teror. Poglejmo v Avstrijo in Nemčijo, kjer je buržoazija potisnila delavstvo z vlade in je danes proletarijat Irez moči. Ali naj govorimo o Italiji, kjer se je vsak trenutek pričakovala proletarska sovjetska revolucija, danes pa socijalist in komunist ni varen življenja in mora molčati kot riba? Ali naj še omenimo Bolgarijo, kjer so se komunisti hvalili, da so za Rusijo najmočnejša delavska revolucionarna stranka, pa so, namesto da začno z revolucijo, morali mirno gledati, kako je prišla na površje najhujša desna kapitalistična reakcija, ne da bi si upali s prstom ganiti?
In Jugoslavija? Kaj je ostalo od 70 poslancev komunistov in socija-. listov iz l»i 1920.? Samo dva socialistična poslanca in niti eden komunističen. Od 200.000 komunističnih! glasov pri volitvah v konstituanto, je njena naslednica „neodvisna d^ lavska stranka f"(roslavije“ dobila letos le 12.000 glasov, torej celo manj kot „ričet-stranka“ SSDL, kot jo je imenoval komunist Žorga, ker je združevala komuniste in socijali-ste. Zdaj je tudi SSDL razpadla in delavsko gibanje v Sloveniji in v celi Jugoslaviji je popolnoma na tleh. Posledice so na dlani: gospodarska beda, socijalna sužnost, najhujša politična reakcija.
Kdaj bo prišlo slovensko delavstvo po bridkih izkušnjah zadnjih let do uvidevnosti, da je ekskluzivizem norost, bratomorno klanje med delavskimi strankami pa zločin? Kdaj bomo dobili tako delavsko stranko v Sloveniji, da ji bo lahko zaupalo ročno in duševno delavstvo v mestih in tudi na deželi?
Nova knjiga!
V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, C. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30’—.
Knjigarne in prodajalci popust.
Popolnoma varno naložite svoj denar ▼
flZiUEMHl POSOMNICl V L3UBL3SHI
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
po leti 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union*.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S 1/2°/o-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po G V2°/o'
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
S
:
:
s
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakop tudi za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Anibalaža in pločevine.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino.
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trt 8. Telefon 220.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Berite
ravnokar izišlo brošuro „«Tugro-Bloveni, Slovani in Jugoalovanl“, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din S—, s poštnino 25 para več.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi
„Novi zapiski44
letnik 1922. Nevezan izvod Din 25'—„
V
H ■ ®	• B	V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru
K finim I	se nahaJa hotel Sv. Duh s 30
! Jj UfiHBRII	0PremUen*m* sobami in novo vpejjano
J *	električno razsvetljavo v sobah. Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
„LIPfl“ zadruga mizarjev
z. d, z. v Št. Vidu nad Ljubljano je otvorila
svoj obrat
Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. - Delo solidno. - Postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov.
I!
Staneta banka d. d. podiužsiica Ljubljano
Zagreb preje Jugoslovanska Union - Banka Beogpad 5' p
i!
1
i
Bjelovar, Bred n. S,, CeEje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja}, Eiflurska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Salte a c, Si&enik, Škofja Leka, Velikovec, Vršac.
Agencija s Buenos Aires (Argentina).
flfllijacije: Eudepest: Baliten Batih p. t. Split, ]ugosl. ind. benha ®ien: Benhhaus Milsn Poberi 9!Exandcr. Delniška glavnica 200,1100.000 K
Izvršuje vse bančne posle najkuiasnSrceje. — Vlage	E
na vložne knjižice se obrestujejo do nssd&ljnega pis ^ w
©
:: ■ ■
na
leta.
j ■■....■BSOS.......BB...B.B........S...B...S...S«.......................B....IIS.Sr*ni?P: BBBBBa...aBBBB..BBBBflVBB..BBa.BBB.......B
H
|M|
np	—hhb———— m Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjeS		-3n Ljudska posojilnica v Ljubljani je
| Ljudska posojilnica d Ljubljani	največja slovenska posojilnica in je
	imela koncem decembra 1921 nad
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po 5% brez odbitka rentnega in invalidnega, davka.	HO milijonov kron hranilnih vloa 1 in nad 1,100.000 kron rezervnih I zakladov. — Posojila se dovoljujejo Ir na osebni kredit (proti menici), na hi- j poteke in v tekočem računu.
		i
Trgovska banka d. d., Ljubljana
j	Brzojavil	Trgovska	Telefoni«	139,	146,	458
PODRUŽNICE a
Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000-
IzvSujevse bančne pcsle najtožneje in najhulantneje.
EKSPOZITURE 1
Konjice, Meža-Dravogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
I
I
I
I
I
i
I
I
i
l
I