3D biotisk
Univerza Carnegie Mellon

Raziskovalci na Univerzi Carnegie Mellon so razvili postopek za 3D-tiskanje mehkih tkiv. Klasični 3D-tiskalniki za tiskanje uporabljajo plastiko ali kovino, trd material, ki se nalaga v plasteh. Pri mehkih biotkivih, kot je na primer kolagen, je težava v tem, da ob nanašanju dodatnih plasti sesede pod lastno težo. Razvili so metodo, pri kateri tkiva tiskajo v podporni gel, ki ga po končanem tiskanju ogrejejo na telesno temperaturo, pri kateri se raztopi. Ta postopek ne poškoduje občutljivih bioloških molekul ali živih celic v natisnjenem organu. Na ta način so po slikah magnetne resonance stiskali koronarne arterije in srce človeškega zarodka. Biotiskanje se hitro razvija, a danes 3D-biotiskalniki stanejo 100.000 evrov in več ter za delovanje zahtevajo posebna strokovna znanja, kar omejuje široko uporabo. Skupini z Univerze Carnegie Mellon pa je uspelo tehniko biotiska prenesti na običajnejše 3D-tiskalnike v cenovnem razredu pod 1000 evri, pri programiranju pa so uporabljali odprtokodne programe. Njihov dosežek bi lahko bil še en korak k svetu, v katerem težav s poškodovanimi organi ne bo več treba reševati s transplantacijami. x
Nova študija, ki so jo opravili v Medicinskem centru Univerze v Kolumbiji je pokazala, da zaviranje družine encimov JAK v lasnih foliklih povrne rast las. V poskusih, ki so jih opravili na miših, na katere so presadili človeško kožo z lasnimi folikli, se je izkazalo, da zdravila, ki zavirajo te encime, spodbujajo bujno rast las, kadar se nanašajo neposredno na kožo. Ameriška Uprava za hrano in zdravila je odobrila dva zaviralca JAK. Prvi, ruksolitinib, se uporablja za zdravljenje krvnih bolezni, drugi, tofacitinib, pa za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Oba so testirali tudi za zdravljenje alopecie areate ali krožnega izpadanja las, avtoimune bolezni, ki prizadene samo kožo. Vodja študije dr. Christiano je povedala, da so lasje na miših rasle hitreje ob dajanju zdravila na kožo kot pri sistemskem odmerjanju. Raziskovalci so ugotovili, da zaviralci JAK zelo hitro prebudijo speče lasne folikle. Mišim, ki so pet dni prejemale kateregakoli od obeh zaviralcev, so lasje začeli poganjati po desetih dneh. Zelo verjetno je, da bo zdravilo delovalo tudi pri ljudeh, ne ve pa se še, ali lahko zaviralci JAK prebudijo lasne folikle tudi pri alopecii androgenetici, običajni plešavosti, ki jo povzroči povečana občutljivost foliklov na androgene hormone. 12 IGEA
Laboratorijske miši v boju proti plešavosti
Univerza v Kolumbiji
ruksolitinib	tofacitinib	kontrolna skupina