Stev. 7 V Trsta, v Četrtek 8. lamiarfa 1920 Letnik XIV Izhaja vsa* dan, odi ob nedeljah In praznikih, »fotraj. — tfrednfftvo: nBca tv. Fr*>«SKa AsISkega iftcv. 20, L nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo sred-■fctvu. — Heffimkirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCaja — Izdajatelj hi odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik komordj tiste BfiRMlL — Tisk tiskarne EdinocL — Naročnina znala na mesec L 3—, pol leta L 18 — in celo teto L 36 —. — Telefon nredtriStva in oprave Stev. 11-57. Fosamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se rafanajo * Urok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, aahvale, poslanice fn vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov mm pe> BO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, nujmanj pa L I*—. Ogiaae sprejeme Insendni oddelek Edinosti. Naročiuna.in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nali_jaU v Trstu. uL »v. Fiiia&žka Ai 20L Iz Jugoslavije. Optimizem o reškem vprašanja ni utemeljen! * SI ovenski Narod« je 4. t. m. objavil naslednji dopis iz krogov jugoslovenske mirovne delegacije: Pariz, 29. decembra 1919. Z nemaHm začudenjem smo čitali v Vašem cenj. listu od 23. t. m. iz Pariza datirano vest, eU so se že pričela direktna pogajanja med Ju^osloveni in Italijani glede rešitve jadranskega vprašanja. S kom vendar bi se fcaii Ju-2osloveni pogajali, ko je znano, da se laški minister zunanjih stvari, Scialoja, nahaja že več ča*a v Rimu in da Nitti ni se dospel v Pariz? Tudi o zelo optimističnem razpoloženja, ki baje vlada v »dobro .poučenih -krogih«, ni tukaj nič znano. Ali naj se morda smatra zadnji WiLscnov načrt, ki ga je objavila »Era Nuova« in po njej v prevodu prinesla tržaška »Edinost« za ugodno rešitev jadranskega vprašanja? Kolikor je b'lo megeče doznati, odgovarja ta objava i Ere Nuove« še precej resnic5. A spomenica, ki sta jo Clamenceau in Lloyd Geo-rge v Londonu izročila Scialoji, nopravlja baje Italiji še večje koncesije. Posebno se ne sme pozabiti, da ni napuščena ideja vmesne države, ki jrmlje naši državi preko 200.000 Slovencev in ima pravico, da eskontuje bone finančnega ministrstva do višine 100 milijonov dinarjev. 7. Bankovci morajo biti do ene tretjine pokriti v kovini. Poraz radikalcev t Bosni. ZAGREB, 6. =Rječ SHS« prinaša iz BihaČa v Besni vest, da so priredili radikalci tamkaj velik javen shod, na katerem so doživeli velik fiasko. Poslanik SHS ▼ Madridu. BELGRAD, 6. Kakor smo svoječasno 2e poročali, je naša vlada imenovala za našega poslanika v Madridu dr. Ante T resi ć -Pavi čič a. Te dni je debila .beigrajska vlada iz Madrida obvestilo, da ije španska vlada to imenovanje odobrila. Dr. Tresič-Pavičič odpotuje v kratkem na svoje novo mesto. Nov poverjenik za Medmurje. ZAGREB, 6. Službene »Narodne Novine« prinašajo ukaz, s .katerim se imenuje g. J-uraj Gašparac, posestnik in novinar, za poverjenika za Medmurje. Položaj v Črnigori. CET1NJE, 6. V zadnjem času je bilo v Črnigori osnovanih več vsta-škšh čet, ki so v prvi vrsti plenile po zemlji Hrvatov vrhu onih 350.000, ki ostanejo pod Itabjo. Meje te vmesne države niso v Wilso-novem načrtu določene, zelo pa je verjetno, da ho ta meja vključevala Postojno, Logatec, Idrijo in Cerknico. Italiji pa daje ta načrt otoke Lošinj, Unije in Vis ter ji vrhu vsega še po-n -ja nevtralizacijo naše obali do Boke Kotorske in mandat nad celo Albanijo. Ako želi Nrtti vkljub vsemu temu še direktnih pogajanj z Ju*osloveni, znači to, da se in se šele v drugi vrsti navidezno borile proti vladajočemu režimu. Vlada je sicer z vso strogostjo nastopala proti tem. bandam, vendar pa je iz taktičnih razlogov objavila razglas, v katerem je dovolila vsem uporniškim četam retk do 20. decembra, da odlože orožje in se vrnejo na svoj dom, ne da bi se jim bilo bati kakšnega zasledovanja ali kazni. Ta vladni razglas je imel precejšen uspeh. Večina četašev je odložila orožje in se povrnila k svojim ognji- I:II:I \ ') -m j vf v^ « »——j - —■----i . j trdi s temi veliki konce^ami ne zadovoljuje | ščem. Vendar pa. se temu vladnemu pozivu niso odzvali vsi uporniki. To ®o preavsem tisti, ki so pričeli »hajdukovati« ne iz političnih motivov, marveč edino zaradi tega, ker jim hajdukovanje nudi udobno in poceni življenje. Proti tem banditom vlada nastopa sedaj z vso strogostjo in je tudi sigurna, da jo bo v tem podjetju podpirala vsa poštena -javnost Med uporniki sta bila med drugimi tudi major Vujo Bulatovič in poročnik Marko Mipič iz Kolajna. Ta dva sta se 20. decembra vrnila v Ko-lašin in pedala tamošnjemu vladnemu zastopniku izjavo, iz katere posnemamo tele glavne točke: »Naj se nihče ne vara in naj vsakdo ve, da smo mi po-tomci enih, ki so vse svoje življenje žrtvovali za -uresničenje našega ue-diTnjenja in da bomo, zavedajoč se svojih patriotskih dolžnosti, vsikdar zvesto stali na braniku za svoje nacionalne pravice. Tudi dosedaj, ko smo vodili pešteno polrtično strankarsko borbo, nismo nikdar pozabili, da smo sinovi onih skal, iz katerih je stoletja in stoletja si jala zibeLj svobode našemu izmučenemu narodu. Prijavili smo se oblacti in se ji stavljamo na razpolago preti vsakomur, ki bi na kakršenkoli način skušal razrušili ono, za kar smo se borili že stoletja.« Pomorski promet t Jadrana« BELGRAD, 6. »Politika« javlja: Ves promet na Jadranu je v italijanskih rokah. Njihove prometne agencije zahtevajo, da se vozni listki plačujejo v lirah. Oni, ld lir nimajo, plačujejo voznino v kronali in sicer po kurzu, ki ga prometne družbe samovoljno določajo. Zadnji čas morajo plačevati posestniki kron za 1 liro K 11*40. Nov občinski volilni red. LJUBLJANA, 6. V nekaj dneh objavi deželna vlada za Slovenijo naredbo o uvedbi novega občinskega volilnega reda, ki bo veljal za vse občinske volitve v Sloveniji. Volilni red bo osnovan na temelju splošne, enake in tajne voiiine pravice :n na podlagi preporci-jonalaega volilnega sistema. Vsesokolski zlet v Pragi leta 1520. LJUBLJANA, 5. Priprave za vsesokolski zlet v Pragi so v polnem ga zadržali. Nerodna banka kraljestva SHS. BELGRAD, 6. Med zastopniki srbske Na-1 običajnem zmislu, ampak velika sokolska rc d'-.e banke in med finančnim ministrom dr.' vežba, pri kateri se pričakuje od slehernega V el kovičem je bil sklenjen sporazum, da se < udeležnika napor vseh sil ter se mu nudi naj- sr--ka Narodna banka preosnuje v Narodno b nko kraljestva SHS. Sporazum je bil sklenjen na terme temelju: 1. Glavnica Narodne ba- ke SHS bo znašala 50 milijonov dinarjev \ zlatu, podeljenih na pet kol po 20.000 akcij. 2. \ državljani kraljestva SHS imajo pravioo, da ie udeležujejo pri podpisovanju novih akcij. 3. Država c-dstopa banki za čas, dokler trajajo rier.i privilegiji, v svrho osnovanja kovinske podla Je za izdajo bankovcev znesek 350 milijon v dinarjev. To svoto tvori kovano zlato in terjatve v inozemstvu. 4. Vprašanje o zameni kron se prepušča državi. Kadar da drža'. a v promet državni dinar, ga bo banka sprejela v svojih blagajnah in izvrševala tudi izpačila, teda brez vsakega rizika za se^e. 5. Drsava je udeležena pri dobičku s 50%. Delniška dividenda ne sme biti večja kakor Obresti se ujžotavliaio s 6%. 6. Dr'-.va pot>rebne$še. »Tokrat ne moremo zvati brate in sestre na kako svečanost, nudeč vsem ude-ležnikom vse ugodnosti, hrano, stanovanje in drugo, temveč jih zovemo na dek>, stradanje in žrtve č;, pravi okrožnica. Mora se takoj računati s tem, da se bodemo n. pr. vozili v živinskih vozovih, spali na slami, v šaterih in da bo vsakdo navezan največ na ono hrano, kar bo prinesel s seboj. Vsaka župa bo živela za sebe; župe dobe svojo hrano, kuhinje itd. ter skrbe za svoje članstvo. »Razdelili si bomo naloge: eni bedo telovadili, drugi bodo čuvali obleko teh v taboriščih, garderobah, tretji bedo kuhali itd., kraiko vsakdo ibo imel svoje delo, in naloga žup bode, da skrbe za to, da se v delu vsi med seboj anenjajo.« To so približno prvi glasovi, ki jih dobivamo iz Prage. Naša naloga je. da se pripravljamo, delamo in ?p vbtr.imn srp/fehra fttfrnmm zlet. Prvikrat si l>0 fugoslovensko in češko Sokolstvo podalo svobodoo roke, ter se pozdravilo na svobdniii tleh. Zato bratje na delo! Krediti zrn nabavo hrane. BELGRAD, 5. Minister za prehrano je odobril nastopne kredite: Kot obratno .glavnico za nabavo hrane, podporo aprov i zacifskih tkon-su milih in poljedelskih zadrug v katerikoli pokrajini, in sicer ca Hrvatsko 9 milijonov kron, za Slovenijo 12% milijonov kron, za Bosno in Hercegovino 15 snilircuov kron, za Dalmacijo 9 mšlijonov kron m za Vojvodino AY2 milijona kron. Ti krediti ao odobreni za leto dni brez obresti. Zgradba dalmatinske železnice. SPLIT, 5. Zgradba dalmatinske železnice, ki ima vezati Split z Ogulinom, «je dograjena na progi cd Vriiovine do Knina. Ta proga je dolga 50 km. Posebna komisija ima pregledati to progo in čam bo ta pregled izvršen, se izroči proga javnemu prometu. S to progo bo Lika dobila železniško zvezo z ostalim svetom preko Ogulina. Z zgradbo železniške proge od Knina na jtg se nadaHjcje z vso energijo. Nadejati se fe, da bo vsa dalmatinska proga že v doglednem času dograjena in izročena javnemu prometu. ji so mm poM 2 Japluilor Pod tem nasJovom priobču^e rimska »Epo-ca« vtiske svojega glavnega urednika Tullija Giordane, ki je nalašč prišel v Jugoslavijo, v Bcl-trad, da se osebno, na licu mesta prepriča o možnosti eventuelne^a sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. V uvodu svojega članka govori o notranji politiki in prihaja do sklepa, »da so razmere, ki se vidijo v Belgradu, podobne razmeram celega sveta, samo postajajo tistemu, ki promatra Je vidno bedo in trpljenje, še jasnejše žrtve, ld jiii je doprinesel jugo-sl o venski Piiemont, da osvobodi Jugoslavijo tudi proti njeni volji. Dežela ima v svojem poljedelstvu, v svojih gozdovih, v svojih rudnikih, v moči in zmernosti svojega naroda take življensko energije, da si bo kmalu pomagala tudi sama, če ostala Evropa ne uvidi, da je v njeni koristi, ji pomaga. Bila bi to velikanska korist za Italijo, toda mi (Italijani) spoznamo to resnico, ko bo travnik pokošen, kakor borzni igralci ... Vse to, ki je pravzaprav samo povlak, četudi povlak, ki ga mi imenujemo civilizacija, po-menja samo, da se država, ki nima lastne industrije in ki je ločena od industrije svojih zaveznikov {ne govori se o Italiji 1), počasi ozdravi.« Dopisniku se je zdelo nekoliko nevarno edi-nole vprašanje valute, »ki je edini vzrok sporov med Srbijo in dve m novim jugosloven-skim pokrajinam, toda zopet ne tako nevarno, da bi moglo hujše, ali najhujše posledice: revolucijo; ker separatizma, izvzemši za italijansko lahkomišljeno politiko, ni, vsaj za sedaj ne.« Toda dopisnik izjavlja sam, da ni prišel v Jugoslavijo proučevat notranjo politiko. Prišel je le, »da vidi, ali so mogoča neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o vprašanjih, ki zanimajo samo njih. Videl je, da so jih. (Italijane) v Belgradu že zdavnaj pričakovali. Kakor so mu izjavili skoraj vsi politiki, ki jih je vprašal, bi bilo prišlo že zdavnaj do sporazuma, če 'bi se bil Trumbic ne moral pogajati z Orlandom potom posredovalca. Glavni urednik »Epoke« 6e je prepričal, »da so v Belgradu že pozabljene Gregor ino ve in KoroŠ-čeve spomenice glede Gorice, Trsta in cele Istre (iz njegovega pogovora z ministrskim predsednikom Davidovičem, ki ga spodaj pri-občujemo ni to nikakor razvidno), in da ne bo težko privesti tudi ostalo Jugoslavijo do globoke simpatije, ki je vedno združevala Srbe z Italijani.« Med drugimi je imel pogovor tudi z ministrskim predsednikom Davidovičem, o katerem ■piše: »Gospod Davidovk: se strinja z menoj v mnogrh splošnih stvareh, toda spor se začenja pri tehniških vprašanjih. On ne taji italijanskega značaja Zadra; priznava, da se mu mora dati avtonomija, toda hiti s pripombo: pod ju-goslovensko državno oblastjo; avtonomija, ne neodvisnost.« Govorila sta tudi o Reki. Pisatelj članka je pripomnil, da ni pooblaščen na predložitev kakega predloga, in mu "je govoril akademiški o mednarodni komisiji za pristanišče, katere predsednik bi bil Italijan, podpredsednik Ju-gosloven, a člani vse prizadete države, govoril mu je o »logični« rešitvi, da tbi morala namreč Reka priti k italijanskim mejam, ali pa Italija potom ozkega obalnega pasu do Reke, in Davkiovič na rekel ne »da« ne »ne*, temveč ga je pazno poslušal, kakor da bi šk> za popolnoma novo stvar eanj. Ker je pisatelj govoril o Italnanih. ki ne morejo oostati Jujžo- sloveni, mu je g. Davidovič pripomnil, da bi Italijani v nobenem slučaju, tudi če bi Reka ostala Jugoslaviji, ne izgubili več nego dvajset tisoč Italijanov, dočim jim da Jugoslavija štiristo tisoč Jugoslovenov (ob tej priliki bodi povedano, da se je vkradla v poročilo tržaškega »Picoola« o tem pogovoru Jjubka tiskarska napaka, ki je naredila iz 400.000 Jugoslovenov samo 40.000. Pr. ur.) G. Davidovič je v nadalje izjavil, da je pripravljen daii italijanskim skupinam v Dalmaciji vse avtonomije, ki jih Italija hoče, toda zahteva vzajemnost. Govorila sta nato o novi pariški konferenci in g- Davidovič mu je izjavil takole: »Dal sem nalog naši delegaciji, da naj sprejme neposredna pogajanja. Italijanska delegacija najde torej najboljše pogoje, če hoče razpravljati z nami o vseh vprašanjih, ki nas ločijo. Ni treba, da Vam šele povem, da želim iz dna srca, da pride do sporazuma. Nihče mi bolj prepričan ko jaz o vzajemnosti interesov in o koristih, ki bi jih imela oba naroda od sporazuma. Mi smo poljedelska, vi industrijska država. Potrebujete žita in mesa; mi potrebujemo zopet vsega drugega. Zakaj bi ne prišli po to k vam, ki ste nam pred pragom v Sloveniji kakor tudi čez Jadran in ki imate tako znatno produkcijo? Zakaj bi se ne moglo povrniti med nas nekdanje prijateljstvo?« Predsednik se je za hip prekinil, nato je zaključil: »Iskreno prijateljstvo! Toda prej moramo priti do sporazuma, ravnotako iskrenega in prijateljskega; in ne zdi se mi to težko.« Iz {eikosSsvaike. Izmenjava novoletnih voščil, PRAGA, 6. (S.) Predsednik Masaryk je dobil od angleškega in italijanskega kralja ter predsednika Poincareja prisrčne odgovore na njegova novoletna voščila. Tudi general Piccione je poslal predsedniku Čehoslovašitc republike brzojavno novoletno voščilo. Jugosloveni in Čehoslovaki. PRAGA, 6. »Naredni Listy~ prlobčujejo članek »Slovane se sshazeji«, v katerem pišejo med drugim: »Radostnejši je naš stik z Jugoslavijo. Danes lahko občujemo z Jugosloveni kot svobedni s svobodnimi. Danes niso med nami nasilniške pošasti avstrijske, danes lahko udejstvimo vse osnove in načrte, ki so biii na dnevnem redu za časa Kcllara, ld so se razglašali v ilirskem pokretu, ki so se oznanjevali na slavjanskem kongresu L 1S48. in na vseh kasnejših kongresih in zleiih, saj smo danes svobodni na svoji zemlji prav tako, kakor so oni svobodni doma in pri tem uedinieni Srbi, Hrvati in Slovenci. Z Jugoslavijo n2s danes veže na tisoč vezi, staro prijateljstvo duševno in krvno, skupno trpljenje in skupne borbe, vse tako veličastno in silno, da nikdar ki nikoli ne bo mogoče zrušiti tega pobratinstva. Na življenje in smrt smo združeni! Imamo iste prijatelje in iste sovražnike, ž njimi lahko naj-preje osnujemo bodočo federacijo slovansko. Naši stiki kulturni, gospodarski, trgovski, zlasti pa politični, so danes že tako ustaljeni, da nam dajejo najlepše nade za »bodočnost. In ti stiki se vsak dan poglobujejo. Dvatisoč jugo-slovenskih študentov v Pragi, prijateljski stiki sokolski, vrsta trgovskih in gospodarskih po-godeb in degovorov so trdna podlaga za to. Poset vojaškega odposlanstva z generalom Hadžićem na čelu, je bdio prvo sijajno ovočje naše vzajemnosti z Jugoslavijo. In prihod ju-goslovenskih ŽurnaKstov k nam v mesecu januarju 1920 bo daljši krepak korak k vzajemnemu spoznavanju. Potrebno je, da bi se vsi prijatelji Jugoslavije v podvojeni meri zanimali za naše jugeslovenske brate, da bi pristopali k čeheslovaškemu odboru »Jugoslavije« v Pragi in da bi sami iskali pota k vzajemnemu poznavanju in k trajnemu zbližanju. Nadejamo se, da 'bo Jugoslovenski Dom v Pragi že v doglednem času dejstvo — seveda s prispevki pravih prijateljev in mecenov slovanske vzajemnosti. S tem bo podan tudi vidni znak češkojugoslo-venske vzajemnosti. Umestna prepoved. PRAGA, 6. Cchoslovaški minister za šolstvo mi narodno presveto je prepovedal, da bi se v šolah posluževali besed Ogrska an ogrski v političnem in etnografskem zmislu namesto pravilnih označenj Madžarska in madžarski. V naredbi se naglasa, da ima označenjc Ogrska samo zgodovinski pomen do prevrata, dokler je v resnici še obstojala Ogrska. Čim pa je ta Ogrska razpadla, ni več nobenega povoda, da bi se rabila še beseda Ogrska ali ogrski- Zato se naj več ne uporablja to ime po šolah. 1 a naredba čehoslovaškega naučnega ministra je povsem umestna in bi bilo dobro, ako bi jo upoštevali tudi jngoslovenski listi. Madžarski boljševiki so pošiljali denar na Češko PRAGA, 6. »Socialisticke Listy« poročajo, da je svoječasno poslal Janoušek, ki se je za vlade Bele Kuna v Budimpešti samolastno proglasil za predsednika slovaške sovjetske republike dr. Šmeralu, voditelju socijatno-demokraiske stranke na Češkem, in znanemu češkemu boljševiku Muni 160.000 krcn. Ta denar je dal Janoušku na razpolago Bela Kun in sicer naj bi se del tega denarja porabil za češko izdanje brošure, ki jo je napisal Bela Kun: »Kaj so komunisti«. Iz Madžarske. Madžarski mirovni pogoji neizpremenljivi. PRAGA, 5. (S.) Slovaški list *Slovenski Dennik« poroča iz Pariza, da se izroče madžarski delegaciji mirovni pogoji pismeno in da bodo neizpremenljivi; madžarska delegacija naj jih sprejme, ali pa odkloni. Strahovit boljševiški krvnik. BUDIMPEŠTA 6. Kakor poroča »Az Est«, je poslal terorist Arpad Kerekes-Cohn dan pred usmrtitvijo višjemu državnemu pravd-niku Poganyju pismo, 4c.jer je izjavil, da pri javni razpravi ni izpovedal resnice. On da ima 44 umorov na vesti. Spremil je Tibora Sza-nwielyja na njegovem potovanju v provincijo in 5čo. — Rojaki! Narod, 4d svojBi ve- i likih mož ne časti, jih vreden ni! Počastimo' spomin našega P. Stanislava Skrabca! Obra-"? čamo se na našo javnost za d>enarne prispevkej ki naj se izvolijo pošilja ti Odboru za Škrabčev! spomenik v Ribnici. Vsak najmanjši dar do-, brodošel! — V Ribnici, 24. decembra 1919. — Odbor za Škrabčev spomenik. Korošci in Dunajčani so si v laseh! Nedavna* tega je govoril avstrijski državni tajnik za zunanja dela dr. Deutsch v Beljaku in v Št. Vidu na Glini. V svojem govoru je med drugim tudi naglašal, da je Dunaj storil vse, kar mu je bilo mogoče, da pomaga Korošcem v borbi preti Jugoslovenom. »Freie Stimmen« in drugi na-cijcnalni listi dr. Deutscha sedaj ljuto napadajo in Proč od Dunaja.« Primarijske službe v Sloveniji. V »Uradnem listu« deželne vlade so e vložnkn terminom do 15. januarja 1920 razpisane službe ordinarne v, odnosno primarijev na kirurgičnem oddelku občne javne bolnišnice v Cel^u in v Ptuju in na ■internem oddelku občne javne bolnišnice v Slovenjgradcu, dalje služba pomožnega zdrav-rika-ginekologa na bolnišnici v Celin. Zdrav-niki-strekovnjaki se s tem opozarjajo na ta razpis. Alarmirajoče govorice, tako piše;o • Neue Freie Stimmen •, ec širijo neka^ dni 6cm v Celovcu. »Govorice so, kakor smo se informirali, docela neutemeijenc. Te vesli se vsekakor širijo z gotove strani v svrf», da vznemirjajo prebivalstvo. Kakor se nam zdi, je docelo izključeno, da ibi se jugosloveriki vsljivci še tudi seda.i po zakl/ueku mirovne pco obsodbo, ne czirr-je se na to, da vlada vd ko nezadovoljstvo tudi med jugosk>\enakimi vr"faki in da bi se večina n.Vh najbrže ne dala već zlorabljati za krvava pustolovstva.« — \ Celovcu so oCivid.no razmere take, da več na codotnega prebivalstva naravnost želi, da bi sa v mestu zopet pojavila jugcslovenska ver \a. Ni izključeno, da bi se j::n ta želja v danem momentu ne izookvla! Kako se godi Korošcem? Prijatelj našega •lista nam -je dopcslal pismo, ki (?a je dciVl od svojega sorodnika, ki je seveda Nemec, i/. Cc-lovca. Pismo je datirano z dne 16. t. m. Po-tičnik piše dobesedno: »Kako se nam iu v Celovcu •godi, r.i mogoče poips; -ti. NiflKimo ne premoga, ne drv, ne moke, ne mleka, ne tne=-a. Kruh sicer dobivamo, ali je tr.k, da nibi svinje ne jedo. Vsa moja rod/bina je bolna. Ako se ne'bodo prav skoro razmere iv-lvljšalc "uorno vsi poginili cd gladu in po.nisjnkap.ja . . .« Pa pravijo nekateri, da se v Celovcu cedita mleko in med. Ipr&iis fiS&pi prspHo* rfes. Agencija Štefani poroča iz Rima z datumom 7. t. m.: Na podlagi pogajanj, ki so «e vršila v Rimu med osrednjim uradom aa nove pokra'ine in državno učiteljsko zvezo cb soudelež 'i istrskih odposlancev in učite!*>tva ter tržarke učiteljske zveze, jc predsedništvo ministrskega sveta, dopolnjujoč okrožnico, s katero se uvaja Bcreninijev zakon v novih pokrajinah, storilo nove ukrepe, katere so zastopniki učiteljeva smatrali za zadovoljive. Istrsko uči-teljr.tvo se je pozvalo brzojavno, da zopet prične pouk. UOSSL Smrtna kosa. V ponedeljek, 5. 4. m.. Te timrl pr» Sv. F van it kleparski mojster in posestnik 5;. Ivan Godina v visoki starosti 69 let. Pokojjttk je b i kat; s-preten obrtnMc, urnen cospociar. U/.ivJ la vsesplošno spoštovanje. Hrupne javnosti se jc siccr izogibal, alf svojo narodno dol/.no^t je zvesto \r-§M visek-dar. Ohranjen mu boii blag spoouj! Birokratske orgije. Martin Hartncr je W. O) < «-paci'e leta 1918. policijski Etražnik v Gorici. V novembru i. 191K. jc z družni* vred po-dai v r ko gosp. podpolkovnika FranotoHa. slovesno <•'• >ibo (i^arcia solenuc), da bo služil ;h bo vre '> caia po potreb:. Plačo da bodo dobival* rcJ:;o ko desedaj. Dne 4. decembra 1918. je bil Hart: r interniran ter sc ie vrnil šele 10. decembra i VJ10 Plače od 1. deccmbra i. 1918. nnprej do tlanes ni še dobil. Ima ženo in manhoc otroke. Po svojem povratku je tako; prosil pri rivčluemu k* -nisa-jl-atu v Gorici, naj sc mu iz-plaOajo nfecovc pristojbine ali pa naj se mu izda odpustnica. da si drugje poiš-5e službo. Odrekli mu odpustmco, ter izjavili, da prejme vso p?^ćo, kolera mu ^re ter da Je cn Hartncr, uadal-ie na razpolago varnostne oblasti. S hvaJcvredno hitrostjo jc '.'asp. \itez Gottardi v Gorici re^H zadevo, ter odpo-lal nakazilo za zplačaoje v Trst, da ga odohre. Dal je obenem Hartneifu opravilno število tilr.^e ter mu svetoval, naj gre sam v Trst, cb pospeši likvidacijo svojih pristojbin. Tu pa začenja birokrat-ki kri/.ev pot ubogega •trpina. Hartner ie bil dvakral v Trstu pri gospodu contc Vii-urrijoi, l« ^ri od-slaviia z običajnimi obljubami Ln ra tolaži s potnp-pijenjem. Danes mu t-e obljubil namesto i la.ee — odgovor. Gospod con te Vi-tturr, alć se Vam ue da, je imel mož dovolj potrpRen*a? Trinajst n;cs*> ccv že čaka na s velo plačo, okusil jc eraven s' kosti internacije, žena in otroci so tx!i ves ta Čas brez podpore, ^.l-i je to človeško? Ta mož f>a ne zahteva ničesar, kar bi mu ne šlo po zakoni-h ćlo- V Trsta, o en transport naših izseljencev v Jugoslavijo. Bile so to izključno družine državnih uradnikov, večinoma nižjih, ki so bili od m^ajšnjih oblasti odslovi] eni iz službe in so si poiskali drugje svoj krih. Di-sedaj je šla stvar gladko. Vsaka družina ie dobila po cn vagon za -e in za svoje premičnine, vse brezplačno. Uradne formalno:ti so bile neznatne, in z veseljem smo u-gotavljali, da merodajne oblasti v polni' meri razumejo važnost vprašanja ter čim prej spravijo v varno zavetišče Jjudr. ki so brez -lastne krivde sebi in drugim v nadlego. Naenkrat pa jc postalo drugače. Prišla je brzojavka od ministrstva iz Rima, ki odpravfa brropJačnost arrevoza. Kdor se hoče Naseliti, mnra plačati prevezmino. Vzdignil se je tak oblak birokratskoga omcrA? Ali mogoče dvojno mero? — J ugaslo venski selitveni urad. Za veliki Ciril-Metodov ples, ki se bo vršil v soboto, 10. t. m., ob 20!4 zvečer v vseh prostorih Narodnega doma v korist naše ubožne decc, ki oblikuje slovensko šolo v Trstu, so vse priprave v polnem teku. Kakor smo že poročali nastopi razen slovečega pariškega fotografa tudi znamenita ciganka, ki napove vsakemu srečo. Vršila se bo amerikanska licitacija za...., to ostane pa še skrivnost. Tudi tekmovanje za lepoto bo gotovo zanimivo, ?saj bo hotela biti vsaka najlepša. Med irfesnimi točkami se uprizori sifajni balet, katerega pripravlja plesni učitelj g. Bizjak že dalje časa TCjskrbnoje. Preskrbljeno bo pa tudi za želodec, paviljoni bodo polni najboljših stvari, točilo ec bci'e priznsno dobro belo vino našega Pertota iz rojaaskcga Tarabosa, 13. ono pa oam- jamči tnEO-vec z vinom g. Gulič iz ulice Settefontane 23. Kozarce je treba prinesti s seboj. Z ozirom na velikanske stroške, ki so spojeni s to prireditvijo, se je dok-čila razmeroma nizka vstopnina 5 lir. U-pamo, da bo naše občinstvo to upošte znal dobro »pomage-ti«. Tatvine. V čevljarnico Anarke Bensicha in Fer-diTianda Monare na malem trgu so minulo noč vdrli neznani tatovi ter cdn-cift 50 parov čevljev, v skupni vT£::no-s.ti 4000 Ur. — Minulo noč so pri Sv. M. M. vdrli nc-zr.ani -lopovi vrata občinskega ucada in ukradli iz njega neki motor in usi:en pas; škoda znaša 6000 ■lir. .— Snoči so -pokradli na njivi Ivana Gc?onha pri Sv M. M. Zg. 27 šip s cvetličrraka; Golouh je "javil orožnikom, da trpi škodo 250 lir. Se o begu vlomilca Micheluzzija. Včeraj smo poročaJi' o begu vlomilca Micheluzzija, bolnika, ki so ga spravile obJatti iz ulice Gcrcnco, kjer je imel brezplačno stanovarfe in hrano, v mestno bolnišnico, in sicer v oddelek norcev. Ugotovil: smo že včeraj, da- je !>.! ta ukrep ukrcnieu v naj-blagohotnejšam namenu; nihče ni nameraval Micheluzzija s tem užaliti: iioteli so mu samo privoščiti v neprijetnih razmerah v bolnišnici nedolžno iza-bavo — fneđ norci. In Michekrz>: fe razumel ta blagohotni namen. Ker pa se mu jc zdelo, da ni primerno za pametnega človeka, da bi motil nesrečne norce dan in noč, jih je csrečal s svojo prisotnostjo satno po dnevf, dočim se je ponoči- navadno unrakni!. Tega ni povedal seveda nikomur, razun neki nilaiči sestri, katero je prosa!, naji drži stvar tajno, ker on bi vendar ne hotel vzbuditi pri- zdravnikh suma, da mu ne ugaja zabava, ki so mu 30 tako dobrohtno privoščili... In sestra, noka Marija Ferrar»ni, ki stanuje v ulici Bo sche t to 42, je držaia stvar ne samo tajno, temveč mu je tudi sama pcnuaigala. kolikor gc pač mogla. Skrbela je, da je ir.ogci Michehitzzi vsako noč iz norišnice k svoji gubici v vos. Michcfuzzi se je redno zju-tra'} VTačal, in nihče ni o tem ve-ided razun njega in njegove sestrice — pomočnice. — Razumljivo 4e torej začuderce zdravnikov, ko ga »predvčeranjim niso našH več v bolnišnici-. Za navadnega norca br se ne biH toliko zanimali, toda za njega, starega prijatelja, so postavili celo bolnišnico pokonci. Tako Ce prišlo na dan, da je ona sestrica telefonirala v oni -usodni noči neki osebi, da je vre v redu, In dta so bile .pri stvari prizadete še nekatere osebe. «1 sicer Micheiuzzijev brat, ki stanuje v t?Lici Gatteri 1, strežniki Franc Cogar, stanucč v c-I. P. Diaccn-o 6, Ernran Can-dusse, stanuoč v uKcI S. l-ulgi SG3 in Orest Verz ari, stanujoč v ul. GiulUmi 11. Vse te ciebe so aretiral-!, seveda samo zato, da jim dajo eventuelne vesti o -ubogem, fogubljenem prijatelju, ki -jih je kot kavalir izborno plačal za njihove usluge. DOPISI. Iz Ajdovščine. »Starorareski napis« na Lavriče-vem trgu v Ajdovščini še vedno ni razrešen; dovoljeno ml bodi torej, da podam v tej- stvari naslednje nrnenje: iNapis »Ustancjena auto tecite ni nič drugega nego besedo, ki naj bi označilo v slovenščini avtomobilsko postajo. Slovenski aapis Ce bil namreč absolutno potreben že z ozirom na rentabifcteto, »pa tudi z 02*rccn na nezgode, ki se dofej-jajo v v'sakem avtomobilsJcem obratu in glede katerih so podvržena toka. podjetja posebnemu jamstvu. Nekomu je biLa torej poverjena naloga, ca. v potu svojega obreda prevede v slovenščino napis: »Fermata airfocoriera«. Nesrečnemu preva-jcicu, ki v svojem1 testnem jezika v itairanščari, ne razločuje govornih razipcdov, zg!ed, ne pa da bi se s prstom: kazalo za nami. Upamo, da drugič ne bo takih besedičenj. Spoštuj} druge in — boš spoštovan tudi sam! Po mogočnosti vam zopet priredimo vesel večer ter vam pokažemo, da ne spimo, da skrbimo za ranvoj in napredek. Na svidenje torej pr* zanimivejši prireditvi. i v ■ 4.. ' ■ ' ' 17 ' - " . -- r t t S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da |e naš ljubljeni brat, oče, stric, svak višji revMent Južne £e!exn!ce v Cellu ▼ 39. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu raspal. ŽaSujoči ostali. j- se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L I*—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša priStuibina L 7'—. POZOR! Ple.čam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št 17, vr. 2, pritličje. 44o7 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 PRODA se kolo starega sšstema in harmonika v Kazlah st. 73. Josip Može. 73 PRODA se v Kazljrrh št. 73 hiša " bresti-n. T,"a odpoved navezane zneste sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se i.aajj pogoditi od slučaja do slučaja. Eajcv njem varaisfsz jtjIiIj [hhi Jjn^nl Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 11.30—10 Sira IV. ♦•EDINOST« Ha*. 7. V Trsta, dae 8. januarja 1936. 9 se£a»kega Krasa nam .pišejo: Poftnrco so?-■skega leta smo doćaJcaii, a selskih knez po većini sše nr. Naše pre'jšnje čitanke so foUe prvovrstne, «iag.'.e so te meriti z najboHSmi (berili tiapredni-h marodev, sedanja berila, kar jih imamo, pa so taiaa--da se eicvekii zdi, da snro padli nazaj v 12. stoletje. — Po ve&ni pa fcrtjig še nk Or^pod nsdzor-tiiTc, preresor Demon te, darrea iz Furlanve, rpravi, ■da ga bo že vse peršlo; anča niso še vse knjige lizšle. To }e res. Toda iz (pozitivnega vira vemo, da >e n. pr. Icateklzem že već mesecev na predaj v Gcr«c», torej fci ga otroci že lahko imeli. Kasne škuže sa boste pej zde j pernesli? Ma kumo no ta 1irr?p, parse che dev !£ bevi un kvartin. Arivicdisi, -šolska kiiji-ga; otroci pa seveda ne bodo umrli, će m i maj o krijiz v roki ravno 1. februarja. Ubogi Kante, kako razpada -tvoja (ponosna -zapuščina! Iz Vfpave, Silvestrov večer vipavske Čitalnice 1-2 .prepričal mnogobrojne udeležence, kako pri-»jetna in neprisiljena je -zabava, ko >To ni rou/no, da bi Tisza stuvljal v nevarnost politiko zveze le iz ozirov na notranjo politiko.« Po atentatu v Sarajevem je rekel ces-ar knezu Monaškemu: .Vse n;o;e delo dvajsetih ict je treba preosnovat:.« 30. unija je Tscterschkv brzcjavil nemškemu državnemu kancelarju Bethmann-Holhveju, kako da sc čudi — ker on Aa ni posvečen v ta.kiosti bogov —. kako da govore na Dunaju tudi resne osebe, da ie treba ostro postopati proti Srbiji. Na to brzojavko $e zapisal cesar Viljem o-pazko: »AH sedaj, ali nikoli!a Nemški poslanik je poročal v Berottn, kako da porablja vsako priliko, da mimo, a oiHočno svari Avstrijce pred vsak;-m prenagljenim ukrepom. Na to poročilo je zapisal cesar besno opazko: •»K'io ga je ^loblastil v to? Bedast 4e! Ta stvar žc ne tiče. Kar stori Avstrija, sadeva le njo. iCe pojde slabo, porečemo, da Nemčija ni sogia-šala(!!!) Tscbtrschkv naj neha s t:mi neumnostmi ni! Srbe ie treba likvidirati — :n to hitro!« T-:;';irscliy če mjen3, da yt treba npošte%Titi .ii p< ložaj Fvrepe in posebno iz\xsine edno-šaj-a Srbijo in Itaiijo. Cesar je pripomnil: >Ni treba reči: debele neumnosti so to!« c — toreji po umoru v Sarajevem — je cesar Viljem »sprejel v P- tsdamti grofa Hoyosa, navelnlka pisarne grcia Derchtolda. Iioyos mu je izročii r.;ko pismo cesarja Frana Ja^pa ^n Berch-toldovo spomenico. Cesar je dal H o y osu slovesiio zagotovilo, da more Avstrija popolnoma računati na !r.\T.či;.\ Treba da je brez odfašauia postopati proti i. rI S veda bo lcDobro. Ne bi bit misiil. ca so DenafCaoi zmožni takega čina energije. Kar strah za kraJja Petra! Ah, to so tisti drrovitf Slovani! Kako prazna je tista pretvezna moč Srbije! Vsi Slovani so enaki. Postopajte kakor je treba postopati s to čredo!« Ko je Tsctiirschky sporočil, da hoče Avstrija »vzgoje v al no * razpravljati z Rusijo da ne bo zahtevala od Srbije nlkakega teritorialnega odstopa, se je cesar Viljem razsrdil: »Osel! Avstrija mora zopet dobiti Sandžak, si-ccr pojdejo Srbi co Jadrana. Av^Sriia mera f.a škodo Rusije gospodovati nad vsemi balkanskimi državami! Ce ne, ne cb nikdar miru!« Ko je državni kanc-e-iar menit, da je cesar oi-pozval brodovie iz Kiela, fker je bira ona vest pri-' obče:ia v noti VVoMfove agencije o srbskih stvareh,; je pripomnil cesar: »Nezaslišano! Neverjetno tolmačenje! Nikdar ni prišla ta-ka ideja v mejo glavo. Dal sem oni ukaz, ko sem dozna! o mobilizaciji v Belgracih Mobilizaciji v Srbiji mora slediti moblizacija v Avstriji! Moram torej zbrati svoje vorske na kop::em in na morju. Ni mi v navado, da bi ukrepal spričo Wolffovih informacij: upoštevam splošni položaj. To jč, česar ni razume! civilni kancelar.« Ku je čul. da je Srbija sprejela ultimatum, je pripomnil ironično: »To ie več, nego se je bilo nadejati. Vciik moralen uspeh za Dunaj. Vsaka pretveza za vojno izginja: avstrijski minister je mogel ostati v Belgradu.« Ali istočasno je -pisal državnemu kancelar ju: »Srbi so vztočniki, torej lažid^vci! Treba jim ie nplicirftti prijetno nasilje. Treba je častnega zadoščenja a^trii^k: vojski. — Treba je, da Avstrija zasede del srbskega czem!]a do pcpolne izvedbe ultimatuma, kaker smo mi leta 1S71. ostavili čete v Franciji do poplačila milijard. Ne ponudim posredovanja na nobeni drugi podlagi.« K(> ie Avstrija napovedala Srbiji vojno, je J.:c!;;iO\V5rky brzojavi] iz Lcndc-iia, ta je Grey vznemirjen. Viljem nato: -Brc primeren 7-' ' angleškega farizejstva! Nikdar ne sklenem . ..vga pomorskega dogovora s takimi zločinci! Da, navaden lojov! Res, ,prav angleško!« Bethmann-Hol'v. egn ;e pisal: •Tista tolpa navadnih zločincev (Angležev) jo mislila, da nas prevrrl- s pojedinačni in govori. Naj-vcija tež je b:1a kraljeva poslanica potem Henrika (brata česalovesa) g'eOe želje, da ostane ncvtrclen. Grey ?e postavil -kralja na 'laž in njegova izjava Lichnovvskemu ^priča o slabi vesti. Vrhu tera je grožnia in, delosiia. bkiit. liotdi bi nas ločiti cd Avstrije, odvrniti nas od mobilizacije, in j nam naprtiti odgovornost za vojno. On (angieški' kralj) ve. da bi e:ia sama njegova resna beseda zadostovala v Petrogradu in Paricu, da bi ostadi mirni :n nevtra-hn. Ali take besede noče izgovoriti; nar-pretne: grc:7,i nam! Pes! Odgovornost r.a vojni ne pr Ja a eč rtai »nas, ampak edino ie na Anglijo.'? Državnemu krncelarju pa Jjc bHo jasno, da se Anglija in Ita.:"Ja pridružite Rusiji mi Franciji. Pisal je Tschirscbkemi': aCe Dimij odkloni pogapasija ^s Petrogradcm, bo s-koro nemožao, da bi odgovor nest «a voyro zvalHl na Rusijo!« Cesar zavrnil: »Zame je ja-ssio, ».'a ve Rusija in Franciji avstro- j srbski s-per pretveza, zaor.ete -uničevalno vojno proti ::atn. Odtod <šnična aajava Greya Lichnow-skemn c angleški nevtralnosti; če vojna ostane omejena na A\iitrijo in Rosno, in o njegovem po-sredovanjn, če bi mi an Francija posegti v spor.« Cesar Viljem je govoril tudi o lojalnosti napram zaveznici. Ko pa Ca Avstrija dne 1. avgusta priv^ 131 a v pogajanja z Rusijo glede duha v ultimatumu in se je cesar zbal, da ne bo vojne, je prekinil cd-nošajo z Rusiijo. Napisal je: »Tu je torej tfcto famozno obkrožen je-- Edvard Vil. je mrtev, aH ie že vedtio močnejši, iiego sem juiz, ki sem živ. Vsa moja svarila, vse moje prošnje so naletele na gluha ušesa. Treba je raiikriti vse te mahinacije. Te farizejske mirovao zahteve je treba razkrbiksits. Na^ naši keeizuii v Turčiji in Indiji razpal'jo musuhnanski svet v divji upor proti temu (angleškemu) ostudnemu lažnivemu in ciničnemu narodu lopovov! Ako naj bomo mi s-mrtno zadeti, naG p* Anglija izgubi- vsaj ln ujo! * Doaati i a še: da ie bil ultimatum Belgiji sestavljen ln zaipečaten 29. juHja, da ie cesar 3. avgusta brco javi J italijanskemu kralju zahtevo po nemodni mobrJzaciji vojske in mcrna^ice, ter da je na brzojavko, s katero je Viktor Emanuel odldoiiil, za pisal fcesedo: Malopridnež (kanalja). » • • Kaj .pravite? -Imate dovoli? Gnusna odvratna -s-lika. V teh »c,packah« se .ks-že iduša vladarja, ki si je nsva-jal neko višije iposl-aus-tvo za vladalca sveta. Vladar državo «i>ogaboječnccli in nra^mo-sti^ psrjfc na najboLj pre-staški način države, narode in druge vladarje, ako se niso hoteli .pokoriti njegovi tiraniji. Mogotec, njec — Jtoče zavračati n^a drugo krivde, ki padajo nanj. Ostudna je slika. Ve:vdar pa moramo biti le hvaležni- vsem, ki raz-ikriokavajo to podivjano dušo — pred vsenri Knutfkemu — ker resnica zidravi in čisti. Morda ozdravi tudi nemški narod. BiliBke psknjlne. Finci ali Čudi. Finci so po ikrvi del mongolskega plemena, a po jeziku del uralsko-cita jske skupine. Splošno se dele na: 1.) madžarske Fince (Voguli, Madžar ji); 2.) VaJga-bolgarske Fince (Ceremiri, Mordvini); 3.) Permske F-iince (Permci, Sirci, Vatjaki); 4.) Fince v ožjem zmislu {Finci, Estonci in Kuronci). Finci, katere Rusi imenujejo Čude, stanujejo v današnji Finski. Sami se imenujejo sSuoma laiset«, a svojo deželo imenujejo :>Suomi«, kar pomeni močvirnata zemlja. Ime »Finci- so dobili od Neancev, od besede yFenn«. Finci »o se veliko mešali z Nemci, tako da imajo tudi v svojem jeziku veliko slovanskih in germanskih besedi. Glavna lastnost Fincev je, da spoštujejo tu^o last; tatvina je pri njih zelo redka. Z druge strani je pa Finec razburljiv in maščevalen. Skupno življenje po vaseh je na Finskem neznana stvar; Finci stanujejo v osamljenih bornih lesenih hišicah. Kopanje je narodni običaj, — vsak kmet im» v 6TC-i hiši k opcij. Cerkveni prazniki se proslavljajo zelo veselo z igrami (ter obilnim jeleni in pilom. Kmetje imajo priimek po očetovstvu; krstnemu imenu dodajajo besedo ^poika« (sin), kakor je navada tudi pri Švedih. N. pr. Juhanpoika, kar .bi pomenilo v doalovnem prevodu Ivanov sin. Nekateri imajo zopet 'priimek po posestvu kjer slučajno stanujejo. Jezik se deli v dve narečji: vzhodni {kazel-ski) in zapadni (tavastlandski). Književni jezik se približuje bclj kazekke-nu narečju. Vokali so kaker v nemščini, raznn tega isne^o še 12 diftongov. Naglas je redovno na prvem zlogu. Vsaka beseda se zamenja in ?ccsnč» • soglasni-kcm. Njihov jezik ima 15 sklonov (sklanja se in sprega s priponami), ki izražajo ne samo subjektivno in objektivno razmerje tbesedi, temveč tudi izročna, časna, krajevna in druga stanja. N. .pr. Suorni ™ Finska, Suocnessa = na Finskem, Suomeen = na Finsko. Finski jez?& nc pozna razlike spela. Zaimki se izražajo s pripeno. N. pr. Sucmeni = moja Finska, Suo-inemme = naša Finska, fcto velja tudi za glagol, pri katerem sc izražajo razne nijanse tudi s priponami. Finci imajo pel infinitivov, ki sc laliko sklanjajo kct samostalniki v vseh sklonih, tako da da jezik vtisk zbitosti in kratkosti v izražanju. Finska književnost. Književnost finskega nareda se deli v švedsko in finsko književnost. Do politične ločitve Finske od Švedske (18Q9.) so imeli Švedi in Finci skupno književnost. Finska književnost v. narodnem jeziku «je, razun narodnih pesmi, okrog 19. stoletja. Največji |>esnik v Švedskem jeziku na Finskem je Runeberg (1804—77). To .je pesnik, ■p-cla domovinske ljubezni in narodne zavesti. Najznanejše njegove pe^-mi »Hannat;, »Kralj Fjaier- in znana romanca iz vojne 1. 1808. »Praporščakove poves-ti^- so polne ognja in navdušenja. Najboijši med liriki so Franzen, novelist v stilu Walterja Scofcta Topelins, nenavadno trpki Wechseil, originalni in strastni Stenbeok, idea-Kst stare šole O van t en, moderni v zmislu nove skandinavske šole O varat en, moderni v zmislu nove skandinavske šole Fawa- stjeme. # Prvi. književnik v narodnem .jeziku je hii Agriccla (v L 1506.), ki je napisal knjigo A. B. C., nekoliko učnili knjig verske vsebine ki pre-vel staro in novo zavezo, Po dolgem snu ije vzcvela narodna književnost kar naenkrat z izdajo narodnega epa »Kalewala*. To je bil prec&rat narodne 'krajiževno^li. Kalcwala je rapsodija pesmi, ki govore o delih treh sinov Kaiewale. Aleksij Kiwi (Stenwall 1834—77) je eden najboljših finskih pesnikov, znan tudi oosirafi meja svoje domovine. Parvariota, zaasii novelist (»Jaz in drugi«, »Iz mojega življenja«), je finski Maksim Gorki. Značilno je za F Laško, da tudi finski kmetje ne samo veliko čitalo, temveč tudi sami pišejo; n. .pr. Wnetica Ter-wo, kovač Meriliiin, .gozdar Kokko, kmet Kauppinen, sedaj ravnatelj ^ojiliiča, in drn, gi. Modemi novelist Alo je uveiel v finsko knjigo fraiicoaki duh; cjegov jezik velja kot vzoren. v {Dalie prih,) Spominlalte se CHD! —TVRDKA — Alarlco Lantschner v Trstu, Via Koma S« (bišva ul. detle Poste) vo£al ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 1S8. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikiine, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. v Trstu regiatrorana zadr, z neomejenim jamstvom gL Ccsare Bollisti (prej Stadion) it. 21 spKlema hranilne «Io|2 od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. \ — Rentni davek plačuje iz svojega, j Boje p po najugodnejših pogojih na vknjižbe, tm osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. -- Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. lanKa MilM ^nnlia Psdrufnisa v T?S3H, Centrala v Ljubljani* roflrur.c:es: ^ Celjo. Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. | Delniška Slivnica: K 15.QG3.333. i fSezarvRl zakladi: K 3,5*33.330.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ,.°/ sWnMaji na žiro-racune proti 370 lilKi,u1fiai:! gj ^ Za na odpoved vezana vloge plača obre- § Jj sti po dogovom. Izvršuj - borz.ne usloge Š P in daje v najem varnostne celice. jj pTei. st. 5 18. Blagajna je odprta ocl 9-13. § Odhajanje In prlbajanje vlakov. Centralna iuina postaja. Udhodi. 0'30 D. v Belgrad, Bukarešt. (Srez Ljubljana Zajcreb). T15 D. na Dunaj (črez Videm. Trbiž, vsaki po-*icaeliek, stedo in petek). 5'30 O. v Cervinjan, Tržič (črez Divio). 6'30 D. v Reko. črez St. Peter na Krasit. 6'50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm}. 7*10 R. v Milan, Pariz, L oni on in BordeauS (črez Cervinjan). S'30 H. v Logatec (zveza z Reko). 11'15 H. v Benetke tčrei Bivio. Cervinjan). 14'30 D. v Benetke (črez Tržič). 14'50 D. v Sr. Peter na Krasu. Reko, Logatcc. 15T5 O. v Logatec (ćrez St Peter na Krasu) v Ljubljano. 17*35 D. v Rini črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bolognio. 17'55 O. v Videm (čr?7. Bivio), Tržič (iveza a Cer\-i.cmanom. Gorica). 18'20 H. v Reko črez St. Peter na Krasu. I9\30 D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek. Dohodi. 2T0 D. Z Dunaja (črez Trbiž - Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. T— D. Il Belsrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubljano). S'30 O. Iz Lnjcatoa. 9'20 O. Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrcžino). 10'20 D. Z Reke (črez St. Peter na Krasu). i3'50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca, Reke. 16'50 D. Iz Benetek (črez Vide^, Tržič). 18'45 O. Iz Cerviniana, Tržiča (črez Bivio). 19'20 H. Iz Benetek, Mcstre, Ccrvinjajia (črez Bivio). 21'— M. Iz Logatca, (zveza z Reko). 23'— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio). 23'20 D. Z Reke 25'45 R. Iz Londona, Pariza, Rordeaux, Milana, Benetek, (črez Cervinjan). Postaja pri Sv. Andreji!. Odhodi. 5'10 O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pu!o. 5'46 M. V Koper, Bujc, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. S'30 M. V Bujc, Koper. 12"40 D. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pu!o. 15'50 O. Na Opčine, Prvačino Ajdovščino, Gorico, Pc-dbrdo. 16'50 O. V Herpelje, Kozino. Kanianar, Rovinj, I Pulo. Dohodi. 8'25 M. Iz Bul, Kopra. 10'20 O. Iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Divače, Herpeli, Kozine. 11'20 O. Po