ffevilka.
UaMjaiii,
.Leto LOL
tiluifu lMk šm popoldne tmmU »*<Ul)e ta praznike.
d©9 petft vrst a 1 D, od 10—15 petft vat 4 1 D 50 p, večji inseratf petit vrata 2 D: notice, poslano, Izjav«, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženite ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročnin od 11 objav naprej. — Ia&eratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prOoSi znamka za odgovor.
gPfTiiUtvo nSlor. Narod*" In „Narodna tlakama*1 Knaflova ollca ki. 5, pritlično. — Telefon it. 304.
„■lov. Naroda" Snailova vUoa M. I, L nadstropje Telafon štev. 34. Dopisa sprejo sa le podpisala ln zadostno frankovane.
-■£Šr  Rokopisov sa no vrata.
IHijaisinTBia stavil!««:
v Jugoslaviji vsq dsi5 po Din 1-— Inozemstvu navadna d v< Din 1, nedelja Oin 1*25
Poštnina p33?-3?3a v gotoiftitt«
»Slovenski Narod** velja:	V Jnj-oslavljl		V InoiesJstTO
	v Ljubljani          po polti		
12 mesecev...... 6     9 •»..•• 3     B        • •••«• 1      ■ ••*•.■	Din 144 — . 72-. 36-. 12-	Din 144-— . 72--9     36*— • 12—	Din 264-— ■ 132-. 65-— 22-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   ©0&y po nakaznic!« Na samo pismena naročila brc? poslatvc denarja se ne moremo ozirati.
CELJSKI NAUK.
Zborovanje vodstva SLS v Celju se je zaključilo z velikim političnim fijaskom. Groženj, da bodo svojo politiko zradikalizirali in zapustili Beograd ter se priključili skrajnemu defetističnemu stališču Stjepana Radića, klerikalci niso Izvedli. Zborovanje je poteklo brez posebnih političnih enuncijacij, nudilo je sliko običajnega prerekanja ter posvetovanja, pri katerem je imel glavno besedo dosedanji načelnik dr. Korošec. S tem je že povedano, da je stranka tudi za bodoče zavzela cincajoče stališče, ki bi rada po eni strani koketirala z radi-kalci, po drugi strani pa se sladostrast-no objemala z Radlčevim federalizmom. Priznavamo pa, da smo od načelnika dr. Korošca pričakovali nekaj več in da so nas njegova izvajanja iznenadila. Nič ši-rokopoteznosti, nič zgodovinskega aH stvarnega utemeljevanja slovenske klerikalne politike, nič opredeljevanja av-tonomističnega državnopravnega programa. Nekoliko fraz o Bolgarski, Albaniji, AAadžarski in Italiji je bilo vse, kar si je izmislil o zunanji politiki. Notranjepolitično pa dve, tri medle misli, ki nimajo nobenega stika z današnjimi potrebami slovenske pokrajine in njene realne politike. Ker so le značilne za klerikalno miselnost in ker se z njimi da dokazati njihova absolutna nepravilnost, si jih hočemo ogledat!   od blizu.
Dr. Korošec se je namreč na dveh glavnih mestih svo:,ega celjskega govora dotaknil utemeljitve avtonomistične klerikalne politike, in sicer tam, kjer pravi, da smo Slovenci narod, da imamo kot taki pravico samoodločanja in da stremimo vsled tega za avtonomijo, ki se bistveno ne razločuje od federacije. V skladu s tem razlaganjem je očital slovenski emigraciji, da ni znala za časa svetovne vojne pripraviti samostojnega živi jen ja za Slovence. Te stvari je treba nekoliko pojasniti, ker posegajo v bistvo klerikalnih političnih nakan.
Stvari stoje popolnoma drugače! Slovenski narod se je kot tak opredelil med svetovno vojno, deloma v emigraciji, deloma doma, ko je deloval za ujedinjeno Jugoslavije. Tedaj smo kot samostojen narod izpolnili pravo samoodločanja in sklenili ter zgradili samostojnost in enotnost jugoslovenske države. Najiačji moment pa, ki nam je narekoval teženje po ujedinjeni Jugoslaviji, fe bila zahteva po samostojnosti, to se pravi po neoviranem izvrševanju in izpolnjevanju kulturnega in gospodarskega življenja ter narodnostne izvirnosti, kar nam je vse ogrožala nemška Avstrija.
Dokler so pri klerikalni stranki odločali nacijonalni in politično svobodo-hibni motivi, je bila. vsaj po dr. Kreku ln njegovi struji, navdušena pristasica jugoslovenske državne ideje. Šla je celo tako daJeč, da je zahtevala popolno centralistično ustavno ureditev. Ko so
pa zmagali strankarski oziri in so se pojavila teženja po absolutni nadvladi v Sloveniji, kakršno je izvajala pred vojno, je stopila v opozicijo in iz te tako motivirane opozicije se je rodil najprvo skromni upravni avtonomizem, nato zakonodajni avtonomizem. končno pa državnopravni avtonomizem, ki ni drugega kakor federalizem.
Napredni Slovenci smo se doslej na različne način upirali defetističnemu razkrajanju enotne jugoslovenske državne misli in pa bratskega ter složnega življenja s Srbi in Hrvati, katero vrši SLS v zadnjih dveh letih vedno brez-obzirnejše in brezvestnejše. Toda glavni moment našega nasprotstva proti klerikalni politiki, katero zasleduje dr. Korošec pa mora biti notranjedemokra-tični in naprednokulturni. Nikdar ne smemo privoliti, da slovenska pokrajina dobi politično upravo ki bi na način izpred vojne diktatorično in ultramon-tanistično teptala druga politična mišljenja in kulturna izpovedovanja. Politično stanje izpred svetovne vojne, kjer je bilo vse javno pravo strnjeno v dejanja večinske stranke in kjer ni bilo mesta za manjšinsko demokracijo, se v Sloveniji ne sme povrniti. Ko bi klerikalna stranka vodila gospodarsko politiko, kulturno in socijalno, ter bi ne stremela po državnopravnih ciljih, ki so proti močni državni stavbi, proti svobodnemu političnemu m duševnemu razvoju slovenske pokrajine, bi zaslužila stvarno upoštevanje. Vsaj načelno! Toda proti aspiraciji po samovladi v Sloveniji se moramo postaviti ne samo s stališča jugoslovenske državne misli, temveč tudi iz notranjepolitičnih ozirov, ki hočejo zagotoviti posamnim pokrajinam zdrav strankarski ter demokratični razvoj. Klerikalna stranka se ne more pritoževati, da bi bila v naši državi kakorkoli v svojem političnem udejstvo-vanju prikrajšana ali ovirana. Uživa svoboščine, kakršnih ni nikdar koncedi-rala svojim nasprotnikom. Njena dosedanja negativna politika je le posledica njene nerealne in ničesar pozitivnega hoteče politične smernosti. Pred očmi ji ne lebde pozitivne potrebe slovenske dežele, temveč strankarski cilji samovlade v Sloveniji, kar bi za vse ostale državljane pomenilo tiranijo cerkvenih ter klerikalnostrankarskih organizacij. Utemeljevanje te želje in tega cilja s »slovenskim narodom«, s pravico njegovega »s amo opredeljevanja« itd., je pi-škavo in samo zanimiv primer, kako je mogoče utemeljiti opozicronalno politiko z mešanjem pojmov, namesto da bi se podprla s stvarnimi argumenti gospodarskih, socijalnih, kulturnih in splošnočloveških potreb slovenske pokrajine.
Celjski zbor je še enkrat dokazal, da je klerikalna politika zmotna L. ker nasprottre temu. kar je slovenski narod
Čonan Devle: 20
Razpad!?? vstajenje svetovja.
Roman.
Spet smo se pogreznili v globoko molčanje. Zdi se mi, da vsak izmed nas misli na svoje drage, ki so žc odromali v onkrajnost. Gosoa Challenger tiho plaka sama zase, njen soprog pa ji še-peče to!až;!rie in bodrilne besede. Moje m sli obiskavajo ljudi, za katere se nisem že dolga časa zmenil: v duhu jih vidim osivele in otrple, kakor ubogega Austina, ki leži na dvorišču. Vzemimo, na primer, urednika Mac Ardlea. Natanko vem, kje leži,obraz ima na pisalni mizi, roko na slušalu: tako sem ga cul, ko je padel. Ali Pa urednik Be-armont — gotovo leži na rdeče modri turški preprogi, ki krasi njegovo najsvetejše. In pa tovariši — poročevalci: Macdonna, Murray in Bond! Umrli so sredi najživahnejšega delovanja, v rokah drže še beležnice z živo popisanimi vtisi čudovitih prigodivščin. Vidim, kako so prvega poslali k zdravniku v zdravniški zavod, drugega x Westain-
ster, tretjega v cerkev sv. Pavla. Njihova poslednja vizija je najbrže vsebovala prelestno vrsto bajnih nadp:sov, ki pa ne bodo slavili nikoli svojega vstajenja na časnikarskem papirju. Macdonno kar živo vidim, kako se kreče med zdravniki.
»Upanje v Harlev-Streetu!« — »In-tervievv z Mr. Soley VVilsonom!« — Znameniti specijalist pravi: Le nikar obupati. — Naš posebni poročevalec je nase! znamenitega učenjaka na streh: njegove hiše, kamor se je zatekel pred navalom svojih klijcntov, ki so kar napadli njegovo stanovanje. Znameniti zdravnik se je obotavljal priznati, da je stanje popolnoma brezupno, toda po načinu njegovega obnašanja smo spoznali, da se je predobro zavedal resnosti položaja«.
Tako nekako bi Mac začel svoj članek. Nato Bond; gotovo bi opisal sv. Pavla. Ni bil malo ponosen na svojo pisateljsko vel-čino. Vedi sam Bog, predmet b ibil kaj prikladen zanj!
Takole, na primer: Ko sem stal na mali galeriji pod stropom, in zrl na go-
hotel med in neposredno po svetovni vojni s klerikalno stranko vred, to je jugoslovenski državni ideji. 2. ker je proti enotni konsolidaciji jugoslovenske države in sodeluje z defctisričnimi elementi. 3. ker želi npostaviti v slovenskih pokrajinah sistsm absolutističn. političnega upravljanja, 4. ker se odreka pozitivnemu delu in pozitivnim gospodar-
skim in kulturnim nalogam, poglabljajoč se v himerične narodnostnoiilozofične deklaracije. 5. ker želi oživiti hegemonijo klerikalne duše vnos ti v Sloveniji. V imenu jugoslovenskih držo.vnih idealov, pokrajinske demokracije ter svobode duševnega življenja se moramo protiviti taki politiki z vsemi sredstvi in vso čujeenosto. Takšen je celjski nauk.
sL BAS• . EaT9 lm\eB 89 's&mmm
ilaredna skupščina,
Viharna debata o razmerah v Bosni in Hercegovini. — Predložitev zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
— Beograd. 10. julija, (Izv.) Vče- | se odjemlje orožje oz. orožni list edi-
rajšnja seja narodne skupščine je bila mestoma zelo burna. Skupščma se je bavila z razmerami v Bosni in Hercegovini. Muslimani so se pritoževali nad postopanjem vladnih organov pri odvzemanju orožja. To postopanje je po iziavah muslimanov pristransko. Muslimani zahtevajo tudi čimprejšnjo izvedbo občinskih volitev v Bosni in Hercegovini, ker do danes tam še niso izvedene občinske volitve v smislu zakona.
Predsednik skupščine Ljuba J o v a-novic je otvoril sejo ob 9.30 dopoldne. Na dnevni red so najprej prišle razne interpelacije, na katere je predvsem odgovarjal minister notranjih zadev. Posl. Ivan Pucelj (SKS) je stavil na ministra pravde interpelacijo in pritožbo, ker je bila na njegovem domu izvedena hišna preiskava od strani policijskega organa.
Minister pravde je zahteval, da se izroči sodišču več poslancev, med drugimi tudi posl. dr. Mate Drinkovič.
Predsednik je dalje naznanrl zbornici, da je minister za poljedelstvo in vode predložil skupščini načrt zakona o zavarovanju posevkov proti toč! in poplavi. Zakonu se priznava nujnost.
Po končanih formalnostih je naj-prei odgovarjal minister notranjih zadev Vujičič na razna vprašanja, ki so jih stavili člani muslimanskega kluba in ki se nanašajo predvsem na delovanje političnih oblasti v Bosni in Hercegovini. Minister je odgovarjal na interpelacijo posl. Spaha, zakaj se v najkrajšem času ne vrše občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Minister notranjih zadev je odgovoril, da volitve še zato niso bile izvedene, ker v Bosni in Hercegovini še niso občine popolnoma organizirane. Oblasti imajo najprej izvesti organizacijo občin in bo raditega minister v naikra;'šem Času predložil zakon o občinski samoupravi, sličen onemu za srbske občine. Kjer so občine v Bosni že organizirane, tam se imajo volitve izvesti v najkrajšem času. Posl. dr. Spaho z odgovorom ni bil zadovoljen.
Posl. Kulenović (musl.) je stavil na istega ministra vprašanje, zakaj
no le muslimanom in radičevcem. In-terpelant trdi, da je pokrajinska vlada za Bosno in Hercegovino izdala zaupljiv akt z dne 9. aprila t. L s katerim se odreja, da se ima odvzeti le muslimanom in katolikom orožje, ker je 90 i odstotkov njih glasovalo za Radića in j muslimane. \
Minister notranjih zadev V u j i -čić je kratko odgovoril, da ne obstoja nikaka taina naredba in da se je ravno tako tudi 400 Srbom odvzelo orožje. Med njegovo izjavo je prišlo do ponovnih vsklikov in protestov od strani muslimanov in zemljoradnikov.
Posl. Kokanovie (zemljor.) je vskliknil ministru: *Tudi zemlioradnt-kom odjemate orožie! Dokažem vam to. Predložim Vam Šifrirano originalno brzojavko okrožnega n?čelnika v Travniku, s katero se odreja, da se ima odvzeti orožie vsem, razen radikalom.«
Skupščinski predsednik je skuČJ nastali vihar v zbornici pomiriti. Do raznih vsklikov je prišlo od strani demokratov in zemljoradnikov, ki so omenjali, da se orožje odjemlje celo prostovoljcem iz Dobrudže in Soluna. Radikalni poslanci v centrumu so primemo reagirali na razne medklice. Vihar se ni mogel zlepa poleči in je bil predsednik končno prisiljen odrediti daljši odmor.
Med odmorom so radikalni poslanci odšli v svoje klubove prostore ter so se posvetovali o sestavi kandidatskih list za 7 skupščinskih odborov.
Minister Vujičič je po odmoru zopet nadaljeval z odgovorom ter je izjavil, da bo zehteval od podrejenih političnih oblasti v Bosni in Hercegovini popolnoma objektivno postopanje pri odvzemanju orožja. Muslimani z njegovim odgovorom niso bili zadovoljni. Nastal ie zopet nov vihar in je v smislu člena 70. skupščinskega poslovnika predsednik odredil kratek odmor, da se morejo klubski načelniki posvetovati o voli t vi sedmih odborov katerim so predloženi v razpravo razni novi zakonski predlogi. Snorazumno s klubskimi načelniki je predsednik po odmoru naznanil, da se imajo volitve vršiti na današnji do-
poldanski skupščinski seji in da ima vsak poslanec dati 7 lističev z imeni nosilcev kandidatne liste za dotični odbor v eni sami kuverti, ki se vrže v volilno žaro. Na lističu ima biti označen sr.no nosile: liste ~a dotični odbor, ^c-ja ie b;b r.sto ob 13.30 zaključena. Današnja sc;a je določena za 9. dopoldne z dnevnim redom:
1. volitev članov v 7 odborov, 2. poročilo nosi. Voje Lazića o načrtu zakona giede zavarovanca posevkov proti toči in poplavi in 3. razprava in poročilo vojnega odbora o zakonu glede ustrojstva vojske in mornarice.
Uradniški zakon.
DEBATA O URADNIŠKIH PENZUAH. SPREMINJEVALN1 PREDLOGI.
— fteograd. 1'. ' ": (Izv.) 7\\ -r da'ni odbor je nn včerajšnji popoldan^'! se;; nadaljeval podrobno razpravo o urnd-niškem zakonu. Živahna in obš:rna debata so ie razvila pr? devetem poglavju, ki vsobuie splcšna določila o pokivninaii uradnikom in ostalim drž. uslužbencem. V debato o tem poflavjn so posejrli vs! Čhni odbora. Posl. dr. Mchn.^c je k $-u 140. predlagal, da se naj všteie v dobo pokojnine 30 let službe, dočim predlo« vlade zahteva petiutridesetlerno službovanje za prfznanie po!ne pokotafne. Posl. čirkovlč (rad.) Je končno predlagal, da se ima službovanj, izvrSeno v osrroženfh m za shiž-bo Tiaporr.m kraHh 1u*ne Srbije v per«Ijo vračunati dvakratno, tako, da se trna celih 6 mesecev šteti za enoletno dobo v pokojnino. O tem (predlocru se je vrJIla dath ža dabata, v kateri so se vsi poslrncl, tako demokratsTcf. kakor tudi zerrdJoTadnficl ln drtr$rt v načeln telaviTl za predlo*?. O ▼pra-Sanhi pokoTrtfne trradnrkom hržnfh krajev so ffOvorlH Ljuba Davktov}^ dr. Ko*ta Kainanadi in Vetja Popovlć.
Tokom debafe o pokojnfrrah nimJstrotn katerim priznava zakon po končanem enoletnem mm's trovanju, pomo pokojtitrto, se je rpzvfla ft:d! daliSa diskusija.
Posl. Relsner (dem.)   je k Členu predlagal, da na-' se, ako posebni zakon! v posamnfh  strokah odrejajo  krajši čas za priznanje penzi'e, zaračuna    polletni odstotek razmerno temu Času.
O posamnih členih tega poglavja le trajala podrofcna debata, tekom katere je bflo celokupno predlaganih nad 23 spre-minjevalnfh predlogov. Predsednik odbora je odredil odmor, da bo ministru za izenačenje zakonov omogočeno predloge primemo stilizirati in preurediti načrt zakona. Razprava .-e bila radi tec:a o tem poglavju preložena na danes ob 17. popoldne. Razprava ie včeraj trajala do 14. ure in pol.
NOVE ODFFDBE MINISTRSTVA SAOBRAĆAJA  ZA  POSPEŠEVANJE I7V07A.
— Beograd. 10. julija (Izv.) V ministrstvu saobračaja je zaključena konferenca, kf je imela pod predsedstvom kabinetnega šefa g. Avramoviča razpravljati o problemu, kako naj se uredi in pospeši izvoz ter organizira zanj prometna služba. V glavnem so prišla v razpravo vsa vprašama, ki se nanašajo na bodočo jesensko izvozno kompanjo in ki so v zvezi z železniškim prometom. Konferenci so prisostvovali zastopniki železniških direkcij, zastop-
ste množice obupaneev, ki so se v tem poslednjem hipu vili v prahu pred silo, ki so jo doslej povsem zanikavali. se je iz množice začulo tako globoko stokanje, ta':o proseče in grozno izzivajoče, da--i.t. d.« Priznat", moram,
da je bil to sijajen uvod pravega poro-cevalca, ki pa se je moral spričo neuporabljeni-t zakladov prav tako kot jaz spoprijazniti s smrtjo. Kaj vse bi dal ubogi Bond za to. da bi se smel pod svoje poročilo podp sati z znanim znakom »L H. B.«.
Toda kak nesmisel — to moje pisanje! Pač pišem samo za to, da bi prepodil utrujajoče dolgočasje. Gospa Challenger je odšla v napravljalnico ležat; tako je povedal njen soprog. On pa sedi pri mizi, urejuje in spisu je beležke, brska po knjigah, kot da ma pred sabo še dolga leta mirnega delovanja. Piše s hreščečim peresom in hoče s tem preglasnim škrtanjem izraziti svoje zaničevanje vsem onim, ki niso njegovega mnenja.
Stiinmerlee je v svojem stolčku zadremal in od časa do časa prav močno
zasmrči. Lord John leži naslonjen, roke ima v žepu. oči zaprte. Uganka mi je, kako da je ljudem v takih razmerah do spanja.
*
Ob pol štirih z jutra7. Pravkar sem se ves prestrašen prebudil. Ob enajstih sem zapisal svojo zadnio opazko. Spominjam se, da sem ob tem času uro navil in si dobro zapomnil, kateri čas je. Tako sem po nepotrebnem po tratil celih pet ur! Kdo bi si mislil. Toda mnogo svežeišega se ču*im in v svojo usodo sem vdano predan — oziroma vsaj do-misliam si. da ie tako. Pa vendar: čim bolj je človek zdrav in čim bližji je zenitu svojega življenja, tem bolj mora trepetati pred smrtjo. Kako modra in usmiljena je uredba prirode, ki polagoma, po la^-nh tresljajih rahlja sidro življenja, dokler zavest ne odplove iz ma-jaječega se zemskega pristana na široko morje,
ChaUengerjeva gospa še vedno leži v spalnici. Challenger pa je zadremal v naslanjaču. Kak pogled! Njegovo ogromno telo je naslonjeno nazai, močne, poraščene roke je prekrižal čez pr-
si, glavo pa |e tako nizko skbnil, da mi je mogoče opaziti samo gosto, zmršeno brado. Smrči, da se kar trese. Sununer-lee pa mu zdaj pa zdaj odgovarja s svojim visokim tennrjem. Tudi lord John jc zaspal Njegova dolga postava počiva poševno zlekniena v pletenem stolcu. Pravkar se je v sobo prikradla prva hladna svetloba zg' .'.njega jutra-r-^ga svitanja. Tu in zunaj fe vse pokopano v sivo žal(»st. Z očrr.i hlastam po solnčnem vzhodu — tem strašnem solnčnem vzhodu, ki bo obseval s svojimi žarki izumrlo sv eto V je. Človeški rod je izginil, v enem dnevu ie Izumrl, planeti pa krožijo dnlie. časi se dvigajo in padajo, veter šušlja in narava gre svojo pot, vsa narava tja do amoebe in kmalu bo izginila vsaka sled gospodarja zemlje. Spodaj na dvorišču leži An-stin z razkrečeni udi, n'cgov obraz se v somračju belo sveti in brizgalna cev še vedno počiva v niegovi olede-n«H roki. Bistvo celega pokolenja se zrcali v tihi postavi tega moža. ki leži v po! pretresljivi, pol smešni legi poleg streja, ki mu je bil zaoovcdiuk.
toikl gospodarskih in pridobitnih krogov Med glavnimi sklepi Sr> najvažnejši oni. da se razdelitev vozov ima vršiti po nujni potrebi poedinih pridobitnih, gospodarskih in industrijskih središč in po kakovosti izvoznih predmetov. Število delavskega osobja na Železnicah oz. na glavnih posta-
jah se ima za časa. Jesenske Izvozne kom* panje pomnožiti in se Imajo vapostaviđ brzi in direktni tovorni vozovi do obmejnih postaj, da se tako blago ne podvrže raznim sedaj vladajočim prometnim nepri-likam.
Iz seje ministrskega sveta.
zunanjepolitični položaj. — Sklenitev orijentske mirovne pogodbe. —■ Paritetna komisija pred zaključkom posvetovanj. ?—=
Uradniške plače.
— Beograd, 10. julija. (Izv.) Na včerajšnji, od 17. do 20. trajajoči seji je ministrski svet razpravljal razna teko-
ča resorna vprašanja ter vzel na znanje poročilo zunanjega ministra dr. Ninčiča o zunanjepolitičnem položaju.
Minister financ dr. Stojadinović Je ministrskemu svetu predložil svoje nazore in mnenje o uradniških plačah. Določil je tudi stališče napram ostalim državnim uslužbencem, ali naj imajo enake pravice kot uradniki v smislu uradniške pragmatike.
Zunanji minister dr. Ninčič je nato zelo izčrpno poročal o mednarodnem položaju. Izjavil je, da je sprejel iz Lau-sanne obvestilo, da se v najkrajšem Času podpiše mirovna pogodba med Ti;rč?lo in zavezniki, s katero se ureja-
jo definitivno odnošajl na bližnjem vzhodu. Ministrski svet je kratko raz-motrival vprašanje o razmerah v Ori-jentu in upostavitvi zvez s Turčijo.
V razpravo je nato prišlo vprašanje odnošajev napram Italiji Minister zunanjih zadev se Je zelo optimistično izrazil o razmerju napram Italiji ter je izjavil, da bo skoraj paritetna komisija zaključila svoja posvetovanja.
Razpravljala so se dalje še nekatera resorna vprašanja. Minister pravde je predlagal, da se naj jutri dopoldne se~ stane ministrski svet na sejo, na kateri bi se imelo definitivno določiti vprašanje dobavk iz naslova reparacij in natura od strani Nemčije. Posamna ministrstva naj bi stavila konkretne predloge.
erf sklenitvijo miru na bližnjem vzhodu.
— Lausanne, 9. julija. (Izv.) Na konferencah in sestankih, ki so trajali v soboto in nedeljo in danes do ranih ur, objavljajo Še te-le podrobnosti: Nočna
nedeljska seja zaveznikov z Izmet pašo je pričela ob 23. ponoči in je trajala do danes 1.30 zjutraj. O seji je izdala švicarska brzojavna agentura to-le oficijelno poročilo:
Pogajanja, ki so se že pričela v soboto, so dovedla do načelnega sporazuma med vladami, ki so sklicale konferenco, in Turško. Ta sporazum se nanaša na tri vprašanja: 1. na vprašanje plačila kuponov, 2. na koncesije in 3. na izpraznitev Carigrada in Galipolija.
Strokovnjakom je bilo naloženo, da sestavijo vsebino sporazuma in da ga predlože v odobrenje in podpis konferenci. Vprašanje plačila kuponov se izključuje iz mirovne pogodbe ter se o njem sestavi zaključni protokol potom posebne izjave.
S tem sporazumom se ima zavarovati mir na vzhodu, podpis mirovne pogodbe ima slediti v roku 10 dni Kot datum se določa 17. julij 1.1.
— Lausanna, 9. julija. (Izv.) Listi komentirajo v daljših člankih sporazum, ki je bil dosežen na nočni seji med zavezniki in turško delegacijo. V ozna-čenje te konference navajajo dejstvo, da je prva konferenca v Lausanni bila prekinjena ravno na 77. dan po svoji otvoritvi. Po obnovitvi konference je bil dosežen sporazum, tudi na 77. dan.
— Lausanne, 9. julija (K. B.) Po poročilu švicarske brzojavne agenture stopi mirovna pogodba Še le v veljavo po odobrenju od strani treh parlamentov. Rusiji bo odposlano vabilo, da določi zastopstvo, pooblaščeno za podpis pogodbe o morskih ožinah. Odgovor Rusije pa more slediti še le po poteku nekaj dni. Pričakovati je, da bo svečan podpis mirovne pogodbe sledil Se le okoli 17. ali 18. trn.
Italijanski parlament
Volilna reforma. — Mobilizacija fašistov.
— Rim, 9. julija (Izv.) Danes dopoldne se je sestal na ponovno zasedanje italijanski parlament. Na dnevnem redu je nova volilna reforma, za katero je izdelal posebne načrte A^ussolini. Izida razprav o volilni reformi ipričakujejo parlamentarni 3* politični krog z največjo napetostjo, kajti ta reforma ima povzročiti dalekosežne politične dogodke, ima predvsem popolnoma preobraziti dosedanji značaj italijanskega parlamenta. Proti volilni reformi se zbira močna opozicija. Manjše stranke uvidevajo, da ho nova volilna reforma popolnoma pometla ž njimi. Fašisti hočejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi dobiti potom te reforme dospodstvo nad parlamentom in tako nad vso Italijo. Pričakovati je resnih dogodkov. Fašisti sami se pripravljajo na skrajni boj. Glavno vodstvo fašistovske organizacije je odredilo splošno mobilizacijo fašistov. Ta mobilizacija ima namen javno pritisniti na parlament, da se uklone in sprejme Mussolinl-jev volilni načrt
— Rim, 9. julija (Izv.) V dipiomatičnih krogih zasledujejo z veliko napetostjo razvoja italijanskih notranjepolitičnih zadev. Fašisti uvidevajo, da se bo bil za volilni zakon glavni boj med njimi In italijansko ljudsko stranko. Za slučaj, da bodo nasprotniki fašizma in Mussolinijevega volilnega načrta oddali kompaktno svoje glasove ljudski stranki, tedaj bi ta stranka prišla na krmilo in bi bili fašisti potisnjeni v opozicijo. Zmaga katoliške stranke pa bi imela globok vpliv na inozemstvo. Don Sturzo namreč v inozemstvu živahno propagira ustanovitev bele tatemacUoiiatai Dvignil pa bi se s tem vplhr Vatikana.
IMENOVANJE NOVEGA TRŽAŠKEGA ŠKOFA.
— Rim, 8. julija. (Izv.) Papež je imenoval prefekta goriškega semnišča Don
DR. BENEŠ V PARIZU.
Konferenca s Poincarejem.
Pariz, 9. julija (Izv.) Ministrski predsednik Poincare" je danes dopoldne imel daljši razgovor s češkoslovaškim ministrom zunanjih zadev dr. Benešem. Razgovor je trajal poldrugo uro. O uspehih te konference ni bil izdan nikak oficijelni komunikć. Politični krogi pa pripisujejo veliko važnost tej konferenci. Sporazumno je določeno, da odpotuje jutri dr. Beneš v London, kjer se ima sestati z vodilnimi angleškimi .politiki.
— Pariz. 9. julija (Izv.) Potovanje zunanjega ministra dr. Beneša in njegova posvetovanja s francoskimi in angleškimi politiki so v nasprotju z vestmi nekaterih tujih listov samo informativnega značaja. O kakem neposrednem vmešavanju uradne Češkoslovaške v reparacijski problem ne more biti govora. Po sestanku s Poincarejem in drugimi vodilnimi državniki odpotuje dr. Beneš bržkone v sredo iz Pariza V London.
Kritičen položaj nemškega gospodarstva.
— Berlin, 9. julija (Izv.) Ne glede na energično akcijo, s katero je vlada hotela ublažiti finančno krizo, Je položaj od dne do dne slabši. Marka rapidno pada In danes je notiral dolar na berlinski borzi Že 230 tisoč. Med finančnimi krogi je opažati splošno težnjo za tujo valuto. Kdor le more, prodaja marke. Tržne in blagovne cene so zopet zelo poskočile. Prebivalstva se polašca nezadovoljnost in razburjenost. Očj nemškega naroda so uprte v Porurfe, kjer se bo rešila njegova usoda. Splošno prevladuje naziranje, da edino skorajšnja ugodna rešitev reparaciiskega problema lahko reši Nemčijo pred popolnim gospodarskim polomom.
VELIKI PROTIDRAGINJSKI NEMIRI V NEMČIJI.
— Berlin, 9. julija (Izv.) Tekom včerajšnjega dopoldneva je prišlo na trgu mesta Nova ves pri Potsdamu do velikih pro-tidraginjsklh nemirov. Množice kupovalk so navalile na stojnice ter blago prevrnile. Demonstrantje so trgovce z živili in poljskimi pridelki prisilil, da so morali dajati blago za polovično ceno. Ponekod so demonstrantje rekvirirali po stojnicah blago in je prodajali za malenkostne svote. Mestna policija je bila napram demonstrantom popolnoma brez moči. Sele ko je prišlo okoli 200 policijskih stražnikov iz Pots-dama domači policiji na pomoč, se je posrečilo končno vzpostaviti red in mir. Demonstrantje so trgovcem povzročil! veliko škodo.
Boj
za reparacije.
FRANCIJA   PROTI   INTERVENCIJI VATIKANA.
— Rim. 9. julija (Izv.) V političnih krogih računajo z dejstvom, da je diplo-matična akcija, začeta od strani Vatikana v pomirjenje narodov in v dobrohotno re-ištev reparacijskega problema, popolnoma zaključena. To okolnost je pripisovati spretnosti francoske diplomacije, ki je umela akcijo Vatikana na primeren način zavrniti. Francija je odbila papeževo pismo Gasparriju in odklonila vsako nadaijno intervencijo Vatikana.
— Berlin. 9. julija (Izv.) Iz Londona javljajo, da je na seji kabineta Izjavil lord admiralitete Amerv, da je Anglija ves čas zavezniške borbe za reparacije podredila svoje interese interesom skupnosti in da je sedaj položaj dosegel tako krizo, da mora Anglija svoje lastne interese višje ceniti. Chamberlain je med drugim izjavil, da je situacija v Poruhrju črn oblak na ho* ricontu miru in da je Francija izvedla okupacijo kljub dobrohotnim nasvetom od strani Anglije. Francija z okupacijo Po-ruhrja je mnogo škodila angleški trgovini in se dogodki ne morejo več razvijati v tej smeri.
— Pariz. 9. MIh (Izv.) Po poročita pariških listov je nemški zunanji minister ustmeno odgovoril francoskemu In belgijskemu poslovnemu odpravniku. Njegov ustmenj odgovor pa se definitivno ne strinja z vsebino odgovora, ki ga poloflcijel-na agenturi Wo1ffov Bureau objavlja,
— Rim, 8. julija (Havas.) Osservatore
Bg Pa-
pež |e napram zastopnEkn Nemčije izrekel obžalovanje zaradi atentata, ki se ie dogodil v Pornrju in je povabil Nemčijo, da se priključi temu obžalovanju. Enako pričakuje papež po železniškem atentatu pri Dulsburgn. da Francija In Belgija ne nastopita s maščevalnimi merami, ki bi mogle razburjenost povečati m Izzvati nepregledne posledice.
JU2NA ŽELEZNICA. ODOBRENJE POGODBE OD STRANI AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA.
— Dunaj. 10. julija (Izv.) Finančno ministrstvo medložl avstrijskemu parlamenta 11. tm. v odobrenje pogodbo o ureditvi vprašanja Južne železnice, ki ie bila sklenjena na rimski konferenci med interesi-ranlml državami. Odobrenje pogodbe Ima biti sprejeto v najkrajšem času. Nato avstrijska vlada predloži poseben zakon o zvezinih železnicah. Po tem zakonu se ima vsa železniška služba reorganizirati. Vlada tudi pripravlja načrt nove volilne reforme.
PROTIZIDOVSKE DEMON-STRACIJE V BUDIMPEŠTI.
— Budimpešta, 9. julija (Izv.) Nacionalistična omladina je tekom današnjega dneva priredila na več krajih hrupne demonstracije proti židovskim trgovcem. Na Elizabetnem bulvaru so nacionalistični dijaki Insultirali židovsko prebivalstvo. Madžarski šovinisti so dalje napadli židovsko hranilnico v Erlavl. Razbili so že okna ter so skušali vdreti v blagajniške prostore, kar pa je policija pravočasno preprečila.
DELAVSKA KRIZA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
— Praga. 9. julija (K.B.) Kakor Javljajo praški listi, je osrednja zveza stavbenikov sklenila izprtje stavbnih in delavcev v delavnicah stavbinske obrti. Brez posla je postalo nad 50.000 stavbnih delavcev in delavcev sličnih strok.
NOVA ŽELEZNICA NA SLOVAŠKEM.
— Bratislava, 9. julija (Izv.) Včeraj se je vršila svečana otvoritev gradbe nove železniške iproge Veseli nad Moravo—My-java—Novo mesto nad Vahom. Svečanost se je vršila na mestu, kjer začno kopati pod Polano 2409 m dolg predor. Navzoči so bili: železniški minister J. Stribrn^, minister za poljedeljsrvo dr. Modza, minister unifikacij dr. Markovih, bivši minister Čer-ny, gen. Spire. inšpektor armade Machar in mnogo drugih uglednih zastopnikov češke In slovaške javnosti. Nova železnica je {prvi del projektirane železniške mreže na Srednjem Slovaškem. Dolga bo 67.8 km in bo imela 9 postaj. Predor pod Polano bo v tehničnem oziru dosedaj največje In najmodernejše delo v češkoslovaški republiki. Pri Izkopavanju bo zaposleno do 1800 delavcev.
SPOPADI NA DUNAJU.
— Dunaj, 9. julija (Kor. B.) Včeraj so se v 20. okraju dogodili veliki spopadi med socijalnimi demokrati in nemškimi nacijo-nalistl. Ko je policja poskušala ločiti demonstrante, je bila obmetana s kamenjem. Pri tem je bilo večje Število demonstrantov ramenih. Med ranjenci se nahaja tudi 21 policistov.
Prua dolžnost.
Prevzeti od strastnosti strankarskega boja smo Izgubili že trezen pogled na dejanski položaj našega naroda. Ne zavedamo se skoraj več, da je dobra tretjina naših bratov odtrgana od nas in nhi ne mislimo na to, v kakem težavnem in katastrofalnem položaju se nahajamo.
Da, v katastrofalnem! Ne pomaga vse nič, toda resnici je treba pogledati v oči. V brezprimerni požrtvovalnosti je vzdržal naš narod tam preko vsa nasilja in ves pritisk, kateremu ie bil izstavljen na političnem, kulturnem in tudi cerkvenem oziru. Mučeniška pot župnika Cervarja ostane v zadnjem oziru kot najbolj kričeč dokument
Toda v zadnjem času je prišel nad naše ljudi že tako silovit gospodarski pritisk, da dnevno propada gospodarstvo Primorske in da sili revščina že v sleherno hišo. Tega pritiska naš narod sam od sebe ne more vzdržati, ker pri praznem želodcu se neha vsaka argumentacija.
In tako Je danes naš narodni položaj sledeči:
Z veliko, da ne rečemo pretirano vnemo branimo slovenstvo proti vzhodu, pri tem pa pozabljamo, da nam slovenstvo na zapadu umira. Se je možnost, da smrt našega življa tam preko preprečimo, toda dvanajsta ura bo skoraj.
Ali res ne bomo izpregledalj ob pravem času, temveč šele tedaj, ko bo odfTil dvanajsti udarec in bo vse prepozno, ko nam ne bo preostajalo drugo, ko sramotno zvonenje po toči!
Bratje I Ni dolžnosti in ni naloge, ki bi bila tudi primeroma enaka delu za naš živel} tam preko. To delo je nacijonalna potreba, pa tudi človeška dolžnost Brez srca je tisti, ki gre brezbrižno mimo človeka v bedi. Ves naš živelj tam preko pa )e v bed! In sicer v vedno hujši bedi.
Naša prva m najsvetejša dolžnost je — da ubranimo slovenstvo na zapadu.
Obramba pa bo uspešna le, če bo organizirana. Zato vodi rešitev življa na zapadu In na severu, kjer je nevarnost enako velika, edinole preko obrambnih društev in v vedno večji meri edinole preko Jugoslovanske Matice.
Ta )• danes naša največja organizacija in skoraj tudi edina organizacija, v kateri je »družen ves narod.
Bratje m sestre! Število članov Jugoslovanske Matice odloča o številu našega življa tam preko.
H&n le tisti ki hoče, da naše število tam preko pada?
Politične vesti.
= Klerikalna iniamija. V infamno-sti nadkriljuje vse klerikalne liste mariborska »Straža«, telesno glasilo dr. Ko-roSca samega. V tem oziru je podala nov dokaz v svojem članku dne 6. t. m., v katerem piše med drugim: »Beogradska gospoda, ki je stala na čelu srbskega naroda Je vodila »dokler je bila Srbija kot samostojna država ob strani Rusije in antante, boj z upom zmage, a potem je varno in udobno sedela v Parizu, Nizzi in Rimu, ko se ie vojna sreča obrnila in je srbski seljak hodil težko in krvavo pot Golgate ter umiral pod kruto tujo okupacijo. Ona srbska gospoda blati danes dr. Korošca, ki je hodila med svoj narod samo tedaj, če se je praznovala kaka zmaga in ga je takoj zopet zapustila, kakor hitro so napočili težki Čas; trpljenja... Beogradska gospoda, ki je preživela vojno na letoviščih, presoja danes, kaj bi morali
Slovenci storiti in kaj jc delal dr. Korošec med vojno in pod oblastjo krutih avstrijskih bajonetov... Morala, ki je pustila beogradsko gospodo mirno spati v razkošnih palačah R'ma in Pariza, ko je srb. narod preživljal svoje najtežje Čase ,je značilna posebnost v slabem oziru... Ko so med vojno francoske in italijanske ladje prihajale v Solun po srbske ranjence in bolnike, je mnogo do kosti in kože izčrpanih seljakov obležalo na krovu, da so se lahko vkrcali zdravi oblastniški sinovi ter odpeljali v Francijo, Italijo, Švico k ženskam, vinu in kartam ... Francoska letovišča so bila za beogradsko gospodo med vojno tako zanimiva in mična, da se ni utegnila brigati in poučiti o tem, kaj govori dr. Korošec z drugimi slovenskimi poslanci v dunajskem parlamentu proti vojaškemu nas;lju ...« V tem tonu govori dr .Koroščevo glasilo o onih srbskih državnikih, ki so bili noč in dan na delu, da izvojujejo zmago pravični srbski stvari v borbi proti Avstriji in Nemčiji, v borbi proti pangermanstvu! Ali je »Straža« pisala kdaj v takšnem tonu proti dunajskim mogočnikom? Ja, Bauer, das ist was anderes! Ali je kdaj povedala, kaj so delali med vojno tisti gospodje, ki mažejo sedaj potrpežljivi papir z najgnusnejšimi napadi na vse one, ki so s svojim aktivnim delom, žrtvovanjem vseh svojih sil pripomogli, da je iz krvi in pokolja svetovne vojne vznikla naša svobodna država? Junaško izteguje sedaj svoj jezik, ker se zaveda, da srbska dobrodušnost in nleme-nitost ne bo stopila nanj, če tudi bo kle-vetal, da bo smrdelo do nebes.
— Za generalnega švicarskega konzula v Beograd je bil imenovan g. Moretti, dosedanji prvi tajnik švicarskega poslaništva v Rimu, Novi konzul je prispel v četrtek v Beograd in je nastopil svoje mesto.
=   Brezupna   situacija Nemčije.
Berlinski sotrudnik »Pr. Tagbl.« piše o razmerah na Nemškem. Iz njegovega jako zanimivega dopisa posnemamo to-le: Korak za korakom se nam kaže ista slika kakor 1. 1918. Stojimo pred novo katastrofo. Brezglavost zgoraj, topogla-vost zdolaj, nasilno prikrivanje resnice, rastoče vrenje med delavci, zmerom nove stavke: vse to pomeni nevihto kakor pred petimi leti. Koliko Nemcev si je jasno v svesti, da pridejo po vseh teh težavah še druge, da mora veliki vojni račun šele zdaj izmozgana Nemčija plačati? Ali si je mogoče misliti, da se to more zgoditi brez najsilnejših notranjih stresijajev? Kajti za dejansko izvršitev žrtev, ki nam jih bo i v najugodnejšem slučaju še doprinesti* bo treba veliko zatajevanja samega sebe ter sodelovanja, kar pa je videti nedosežno pri vladajočem neukročenem in nepremagljivem zasebnem egoizmu. Kar dela nemško situacijo popolnoma brezupno, ni pritisk nenaklonjenosti vseh inozemskih odnošajev, ampak samo pomanjkanje izpodbudaiočih elementov, od katerih bi lahko prišla kakšna obnova in izboljšanje. Nemško javnost obvlada samo zagrizeno in maščevanja željno pričakovanje ter duh nesmiselnosti, ki še živi v narodu, tako kakor za dobo cesarja Viljema, in onemogoča že naprej vsak Časten poskus za rešitev. To je tisto, kar je najboljše nemške može privedlo do tega, da so se obrnili od vsakršnega javnega delovanja. Morilne krogle poslednjih let nikakor ne morejo izpodbadati posamnih mož, kateri bi imeli dobro voljo.«
= Avstrifa pred zakonom za zaščito republike. Zadnji dogodki na Dunaju so razburili vso miroljubno javnost. Različni teroristični akti in tajni naklepi sumljivih elementov so spravili na noge policijo, ki je aretirala 35 oseb. To so večinoma mladi fantje, ki mrzijo delo in hočejo živeti na izreden način. V zvezi s tem so začeli parlamentarni krogi razmišljati o uvedbi zakona za zaščito države. Socijaldemokratična stranka namerava predložiti vladi, naj poskrbi, da pride tozadevni zakonski načrt čim prej pred narodno skupščino. Zakon naj bi bil po svojih določbah sli-čen onemu na Češkoslovaškem in v Ncm^ijL
Glasbeni vestnik.
— Občni zbor »Glasbene Matice«. Vče-raj ob 20. uri se je vrši! redni občni zbor »Glasbene Matice*. Zborovanje, ki je b.lo dobro obiskano, je otvori predsednik dr. Vladimir Ravnih ar, ki je uvodoma svojega zanimivega govora omenil, da se z občnim zborom zaključuje oOletno jubilejno leto. Tekom svojega 50Ictnega obstoja Je pokazala Glasbena Matica ogromen razvoj napredek in uspehe na slovensekm glasbenem pclju. Matica Je najmogočnejša kulturna zgradba našesa naroda, ki je in b d vzgoj la naš narod, da bo dosegel visoko stopinjo drugih narodov. Zlasti je pokazal lep napre-
, dek pevski  zbor, kakor zasluži tudi vso pohvalo orkestralno dru?rvo. Ali eno grer.i
I te uspehe — pomanjkanje gmotnih sredstev, ki so življenski predpogoj za obstoj društva- Po končanem svojem govoru Je predsednik dr. Ravnihar odlikoval dva najzaslužnejša Člana Glasbene Matice, ki sta ii kumovala že ob rojstvu in sicer sta bila odlikovana bivši ljubljanski župan g. Peter Grasse'li z redom Sv. Save HI. razreda in prvi blagajnik Fran Drenik z redom Sv. Save V. razreda. Nadalje sta bila odlikovana tudi dolgoletna in neumorna profesorja na konservatoriju g. Josip Vedral in g. Jar.ko Ravnik. — V imenu odlik">vanccv sta se zahvalila Peter Grssseli in Josip Vedral. Pripomniti je Še treba, da je bil zavod sam odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. — Tajnik g. Mahkota je nato poroča' o društvenem stanju Društvo ima nad 1000 članov in 600 gojencev glasbene šole. Na zavodu poučuje 33 učiteljev v 16 predmetih. Poročal ie nadalje obširno o delovanju podružnic v Novem mestu, Mariboru, Celju itd. Spominjal se je tudi uglednih umrlih članov zavoda gg .dr. Ivana Tavčarja, dr. Frana Zupanca In rač. ravnatelja g. Antona Petrovčiča. Blagajniško poročilo je podal dr. Zirovnik, ki je izjavil, da ima društvo okoli 130.000 Din dolga in je obstoj kon-servatorija resno ogrožen, ako ne pride pomoč. Govornik je apeliral na mestno občino, pokrajinsko in centralno vlado, da priskočijo društvu na pomoč. Nato so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: za predsednika dr. Vlad. Ravnihar, v odbor: dr. Janko Žirovnik. Ciril Eržen, dr ViL Krejči, ravnatelj Matej Hubad, Ant. Lovše, Ant. Lasbaher, Stanko Premrl, Ivo Peruzzi, Ivan Završan. Namestniki pa: prof. Ivan $kerli, Planlnšek Egon in Juvanec Ferdo. Pregledovale! računov gg.: rač. rev. Galo-vič Vojteh. viŠ. davč. upr. Ivan Hočevar in pa vis. rač. svetnik Paternoster. Zaključni govor ie imel nato g. Prunk. ki se ie zahvali! dr. Ravniharju kot voditelju Matice 7.a njegovo nesebično in plodonosno delovanje. Pri slučajnostih se Je zvišala članarina na 5 Din, nakar Je bil občni zbor zaključen.
Sokolsfvo.
— Sokol L Finančni odsek društva zu zgradbo prosi vse brate in sestre, ki imajo nabiralne pole (stare In nove) ali bloke društvenih zadolžnlc da pridejo k obračuna zbirk na Tabor v sredo dne 11. Julija t L od 7. do S. ure zvečer. Zdravo!
— Sokolsko društvo v Borovnici priredi dne 15. iunija slavnostno otvoritev novo zgrajenega Sokolskega doma. Odhod vlakov iz Ljubljane ob 12. uri 5 min. in 14. uri 30. min. Odhod iz Borovnice ob 32. ari 9 min.
— Slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Stražišču pri Kranju se bo vršila, kakor smo že svoiečasno poročali dne 5. avgusta ti. Je to že četrti, po vojni v agilni Gorenjski Sokolski Župi sezidani dom obenem najmlajšega društva v 2upl, starega komaj eno leto. Takoj ob ustanovitvi so spoznali odborniki, da brez lastnega doma društvo v tukajšnjih težkih Icrajev-irih in Sokolstvu sovražnih razmerah ne bo moglo uspevati in napredovati. Z res .pravo sokolsko vztrajnostjo so se lotili težkega dela, in danes stoji ob vznožju sv. Jošta in šmarjetne gore sredi prijaznega Stražišča ponosna stavba >Sokolskega domač, ki vsebuje poleg prostorne telovadnice, lep gledališki oder, oblačilnlco, posvetovalnico, stanovanje za hišnika In še nekaj stranskih prostorov. Da le šlo delo tako urno izpod rok je v prvi vrsti zasluga staroste br. Mata;ca L., ki Je dal na razpolago stavbeni prostor, neumorna požrtvovalna pridnost društvenega gospodarja br. Križnar A., ki je vodil vsa dela j>ri stavbi ter vseh odbornikov in članov, ki so pomagali dovažatt materijal, nabirati prispevke itd. Se posebna zahvala pa vsem plemenitim dobrotnikom, ki so darovali les. denar in dr. ter tako pripomogli, da Je delo tako hitro napredovalo. Obenem z otvoritvijo »Sokolskega domač bo 5. avg. združen tudi >NaraŠčajskI dan Gorenjske Sokolske Zupec, na katerem bo polagal celokupen Gorenjski Sokolski naraščaj svoj letni obračun, radi Česar Je ta prireditev še posebno važna. Vabimo že danes vsa br. društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se tega pomembnega slavlja udeleži v čim večjem številu, posebno ker so žel. zveze zjutraj, opoldne in zvečer zelo ugodne, ln je vas StražiŠČe oddaljena od postaje Kranj le 10 minut Natančen vspored priobčimo še pravočasno.
Turistika in sport.
— Svetovno prvenstvo težite kategorije v boksu Je odnesel in obdržal 5 tm. v Shelbvju Jack Dernpsey, ki je potolkel Gi-bloma po točkah. Jack Dempsez je kakor znano lanj potolkel prvaka Evrope Georga Carpentiera.
Mednarodne   tekme v Goteborgu.
Včeraj so bile mednarodne nogometne tekme. Glavni boj je bil med Holindd in Danci. Holandci so zmagali s velikim naporom
3:2. -
Dnevne vesti.
V Liubtani, dne 10. julija 1923.
— Kako klerikalci varajo svoje ljudi?
Znano je. da je v širših krogih klerikalne stranke velik odpor proti politiki, ki jo dela klerikalna delegacija v Beogradu. O tem smo že opetovano poročali. Velika nezadovoljnost se je pojavila proti voditeljem zlasti takrat, ko so se zvezali z Radićem, ker so široki slojj instinktivno čutili, da bo ta politika v doglednem času doživela po-polen fijasko ter klerikalno stranko za ne-dogleden čas popolnoma izločila iz odločilnega sodelovanja v naši državni politiki. Ta nevolja je v zadnjih tednih, ko so klerikalni listi jeli pisati, da namerava dr. Korcšec s svojo delegacijo zapustiti parlament in se pridružiti Radičevj abstinenčni taktiki,   tako narasla,   da so se voditelji bali, da bi prišlo na nedeljskem celjskem zborovanju do ostrih diferenc in spopadov. Da bi to preprečili so v zadnjem tednu sistematično, vendar pa  pod pečatom zaupnosti, dali med svojimi somišljeniki širiti vest da bo v doglednem času politika klerikalnih poslancev kronana s prvovrstnim uspehom, t. J. da je vlada klerikalnim poslancem že obljubila popolno avtonomijo Slovenije in da za to prenehajo klerikalci v parlamentu s opozlcro ter vstopijo v vlado. Nič manj kakor štiri ministre dobe klerikalci, po vrhu pa pride tudi še pokrajinska uprava v Sloveniji popolnoma v njihove roke. Da bi ta vest še bolj držala, so v njo celo vpletali osebo vladarja samega. S tem so v resnici dosegli, da se Je nezadovoljstvo v vrstah klerikalnih somišljenikov   znatno   zmanjšalo In da je bila vnaprej zlomljena vsaka ostrejša opozicija proti politiki parlamentarne delegacije. Ni nam treba posebej povdarjati, da so bile vse te vesti, gladko izmišljene, brez vsake stvarne podlage. Klerikalci sicer kar kopr-ne po vladnih loncih, toda da bi se dokopali do njih, je danes izključeno. Predobro danes pozna Beograd Korošca in njegove patrone, da bi jim mogel, če  tudi samo za trenotek, prepustiti oblast v Sloveniji! Kozla se ne postavlja za vrtnarja!
— francoski narodni praznik. Francoski podkonzul v Ljubljani sprejema oficiel-no v soboto dne 14. julija na dan francoskega narodnega praznika. (Ob 11. dopoldne).
— Proslava m istra Jana Husa. Češka obec je snoci priredila v restavraciji »Zvezdi« lepo uspelo proslavo mi-stra Jana H u s a, velikega bojevnika za svobodo misli in prvega Čeha, ki je pričel borbo za osamosvojitev češkega naroda od tujih vplivov. Prireditev je bila prav številno posečena. Posebno razveseljivo je, da so se proslave udeležili tudi zastopniki oblasti in raznih narodnih društev. Proslavo je otvoril s kratkim jedrnatim nagovorom predsednik »Češke obce« g. C h v a t a 1, ravnatelj kolinske tovarne. Po njegovem govoru je salonski orkester češkoslov. dijakov, ki so slučajno prispeli v Ljubljano in se nahajajo na turneji po Jugoslaviji, zaigral češkoslovaško in našo državno himno. Nato je imel prof. dr. B u r i a n slavnostno predavanje o življenju in delovanju Jana Husa o njegovih zaslugah za probujo narodne misli in posredno za končno osvoboditev češkoslovaškega naroda izpod tujega jarma. Duhovita njegova izvajanja so vzbudila splošno pozornost. Koncem predavanja je orkester zaigral staro husitsko davorijo »KdoŽ jste Bože bojevniki« na kar je gdč. Marija J e ž k o-v a dovršeno recitirala prekrasno Ma-charjevo odo na Jana Husa. Po deklaraciji je vsa češka družba ob spremljeva-nju orkestra zapela pesem o Husu -II ranice vzplala« (Grmada je vzplamtela), katere končna kitica izzveni v verze: »Zlomena hruza popska svetovi ady, — mrakove mizi — zore vzplanula, na mistć hranic pnou se ba-rikadv, — tiranstva zmije couva ztraula — Hoj, ne nadarno zhvnul s v plamenach naš Jene velki — cloubo Čechu všech.c (Zlomljena je groza pop-ske svetovlade, mrak izginja; zora vzplameneva, namesto grmad pno se barikade, tiranstva kača se preplašeno umika . . . Hoj, nisi zaman poginil v plamenih naš Jenik veliki, ponos Čehov vseh). Prireditev je zaključil univ. profesor dr. Miroslav K as al, ki se je v imenu odbora zahvalil prisotnim, zlasti pa zastopnikčm slovenskih društev za številno udeležbo.
— Redna seja občinskega sveta bo v četrtek dne 12. t m. ob & zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu javne seje so med drugim te-le točke: Poročilo mestnega magistrata o raznih prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Personalno . pravnega odseka poročila: o izvolitvi namestnika članu mestnega šolskega sveta; o volitvi zastopnika mestne občine pri cerkveno-konkuren-čni obravnavi glede plač cerkovnikom; o dopisu mestnega magistrata glede prevzema naklonitve amerikanske Jugoslav. Relief za slovenske slepce. Finančnega odseka poročila: o dopisu Mestne hranilnice glede zvišanja obrestne mere pri nekaterih občinskih posojilih; o poročilu mestnega knjigovodstva glede posebnega posojila za nabavo rešilnega automobila in o prošnji uradnikov in uslužbencev Mestne hranilnice sa zvišanje prejemkov. Stavbnega odseka poročila: o poročilu stavbnega urada glede naprave podzemeljskih stranišč; o poročilu gospodarskega urada glede ureditve staja-lišč za fijakarje ln automobile; o dopisu županovem glede Imenovanja raznih novih cest In ulic; o prošnji odbora za Krekov spomenik za prepustitev prostora in kameni tega materijala za ta spomenik; o predlogu društva za povzdigo Ljubljane gleda preureditve spomenika s Zvezdi; o, samo-
stalnih predlogih obč. svetovalca Moškerca: a) glede ureditve ljubljanskega gradu, b) glede ureditve Pražakove ulice, c) glede namestitve klopi ob Dunajski cesti in č) glede najnujnejših poprav magistratnega poslopja. Šolskega odseka poročilo: o sklepu mestnega šolskega sveta glede nabave slik slovenskih pisateljev za mestne šole.
— »Ljubljanska kreditna banka« je nas naprosila za tole ugotovitev: Vse njene diference z Jadransko banko zaradi zamenjave lir za goriško podružnico so urejene na popolnoma prijateljski in korekten način. To naj služi kot pojasnilo glede na tozadevni članek v današnjem »Jutru«.
— Poslovilni večer nadsvet Ravniharja v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Na čast ujnirovljenemu višjemu sodnemu svetniku Aleksandru Ravniharju so napravili njegovi številni prijatelji in znanci iz sodnih, odvetniških in notarskih krogov dne 7. t m. v zgornjih prostorih restavracije Žemljic poslovilni večer. Odhajajoči slav-ljenec bil je predmet prisrčnim ovacijam, ne samo radi svojih izrednih lastnosti kot človek in sodnik, marveč prav posebno radi njegovega vzornega poslovanja ob prevratu 1918. leta. Nadsvetnik Ravnihar šteje med one osebnosti, katerim je ob prevratu v Mariboru pripadala častna naloga, da v nJemu odkazanem delokrogu sodeluje na oni upravni konsolidaciji razmer na naši severni meji, brez katere bi bila posest Maribora lahko postala še bolj vprašljiva kot je Itak bila. Nadsvetnik Ravnihar Je služboval v Avstriji pri okrajnih sodiščih Logatec. Lož ln Litija, nekaj časa tudi pri deželnem sodišču ▼ Ljubljani, nekaj let pred prevratom pa je, nezadovoljen s takratnimi razmerami v sodni upravi, zaprosil za umirovljenje. Po zasedbi Maribora po jugo-slov. oblasteh se je obrnila takratna narodna vlada v Ljubljani nanj s pozivom, da vstopi v gremij mariborskega okrožnega sodišča- Ravnihar je takoj odgovoril, naj se ž nJim v Jugoslaviji razpolaga kjerkoli in že v treh dneh po sprejetem pozivu, prevzel je Ravnihar vodstvo kazenskega senata pri okrožnem sodišču. Pod neizmerno težavnimi razmerami, dostikrat pod več ali manj prikrito kontrolo nam ne preveč prijaznih mednarodnih komisij in misij, je vršil RavnihaT kazensko sodstvo v prvi in drugi instanci tako brezhibno, da so navedene komisije morale opetovano priznati, da ie sodstvo v naših krajih na popolni višini. Sedaj je nadsvetnik Ravnihar mora! radi znane ustavne določbe zapustiti svoje mesto, po tem, ko Je bil pred kratkim od Najvišjega mesta odlikovan z redom Sv. Save 4. vrste. Kakor čujemo, se namerava g. nadsvetnik Ravnihar posvetiti poklicu kot kazenski zagovornik in njegovi številni znanci in prijatelji iz vseh krajev Slovenije žele mu obilnih uspehov v tem niego-vem novem poklicu.
— O važnosti našega mori a ie včeraj predaval po inicijativi ljubljanske podružnice »Straže« v kazinski dvorani g. Rudolf C r n 1 č, poročnik trgovske mornarice. Predavanje je bilo nadvse zanimivo. Udeležba pa je bila dokaj pičla, kar dokazuje, da ljubljansko občinstvo še ne zna po zaslug; ceniti velikega pomena morja za razvoj naše države in špecijelno njega važnost tudi za slovenske pokrajine. Predavatelj je podal sliko naše morske obali, ki po svojem naravnem ustrojstvu vsebuje vse predpogoje za mogočen razvoj in razmah pomorske trgovine, ki je lahko vir neizmernega bogastva in blagostanja za našo državo in za celokupno prebivalstvo. V tem pogledu visoko nadkriljuje naša obal nasproti ležečo Italijansko. Zato so se tudi Italijani tako trudili, da bi vsaj košček tega našega obrežja dobili v svoje roke. Ako se pomorska trgovina pri nas razvije tako. kakor se je nadejati in ako storita država in njenio prebivalstvo svojo dolžnost, lahko naša država že v bližnji bodočnosti postane odločujoč faktor v Sredozemskem morju, ker bo lah* ko potegnila naše pretežno večino pomorske trgovine.
— Izpit za rez. podporočnike so v Valjevu napravili ti-le slovenski dijaki. L četa: Pavel Marc (Trst), Drago Senica (Maribor), Kari Pirš (LJubljana), Otokar Zorn (Maribor). II. Četa: Kernc Stane (Ško-fja loka), Metod Kopitar (Novo mesto). Al. Kramarič (Ljubljana), Josip Ogrinc (Ljubljana). III. četa: Ivan Flisar (Križevci), Janko Galovič (Ljubljana), Drago Grač-ner (Maribor), Vladimir Jelinek (Bregana), Vlado Kramar (Vransko), Igor Kraut (Kamnik), Boris Kunej (Sv. Peter pod sv. Gorami), Albin Puh (Rob. Vel. Lašče). Zoran Vrtovec (Ljubljana). IV. četa: Milan Ba-no (Metlika), Cvetko Krebelj (Maribor), Alojzij Koželj (Bled), Franjo Pipan (Sp- | Šiška), Zdravko Rak (Kranj), Franc Repič (Prlekija).
— Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrl g. Andrej Grampovčan, trgovec in posestnik. Pogreb bo jutri v sredo ob 15. Pokojnik je bil ugleden trgovec, dober narodnjak in naprednjak, ki je užival splošno spoštovanje doma in v okolici. — Blag mu spomin!
— Zahvala. Rodbini Kuharjeva in Mn-lečeva izrekata najiskrenejšo zahvalo sorodnikom in prijateljem, ki so Jima v težkih dnevih bolezni in smrti hčerke, odnosno sestre Stane KuharJeve stali ob strani, zlasti dotičnim zdravnikom in zdravnici dr. Jenkovi, ki so ubožicl lajšal! trpljenje. Prisrčna zahvala gosp. predsednici Franji dr. Tavčarjevi za obisk pri Pokojnici in krasno darovano cvetje, slavnemu odboru Kola Jugoslovenskih sester za tako veličastno spremstvo pod vodstvom Vide Bal-tičeve, nčiteljstvn meščanske »ole pri sv. Jakobu* vsem soudeleženkam sestram in bratom Sokola II. z starosto Subicem na čelu, dragim naraščafnikom. ki so Stano z novim praporom spremili na njeni zadnji poti najglobokejša zahvala, pevcem Sent Jakobsko-naprednega  'društva ln vsem, ki
so darovali toliko cvetja, da je bila nje gomila do vrha zasuta s cvetjem, vsem še enkrat prisrčna zahvala,
— Močen incident ▼ Špiku povodom kongresa gledaliških igralcev. Te dni Je bil v Splitu otvorjen kongres »Udruženja jug. glumaca«, na katerega je prispelo 46 igralcev iz Beograda, 11 iz Zagreba, 16 iz Ljubljane, 4 iz Skoplja, 1 is Subotlce, l iz Niša, 4 iz Maribora, 5 iz Sarajeva, 6 iz Novega Sada to 5 iz Osijeka. Kongresu Jc prisostvoval tudi pokrajinski namestnik za Dalmacijo dr. Medicić in splitski župan dr. Tartaglia. V petek 6. t m. pri predstavi »Seviljskega brivca« pa ie prišlo do mučnega incidenta. Tenorja Kovača, člana ljubljanske opere, Je en del publike izžvtžgal, ker je preslabo pel. V znak protesta so hoteli Ljubljančani kongres takoj zapustili S posredovanjem uglednih splitskih meščanov se je spor nekoliko ublaži] in Ljubljančani so ostali.
— Izpred sodišča. Knez C.rkasov, ki živi v Ljubljani, se je spri z E. Fantinijem Posledica tega je bila tožba radi razžalje-nja časti, lo io je prvi naperil proti drugemu. Pri razpravi dne 27. Junija pa Je prišlo do poravnave, ker Je Fantini obžaloval razžalitev in se zavezal plačati kazenske stroške.
— Zdravstveno stanja mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz mesta LJubljane izkazuje med časom od 1. do 7. julija to-le statistiko: Umrlo je 15 oseb, 6 moškega in 9 ženskega spola (tujcev 5). Smrtni vzroki: Je-tika 2, pljučnica 1, zastrupi j en je rane 1, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni Žilja 1, drugi naravni smrtni vzroki S, slučajna smrtna poškodba 1. Med tem časom se je rodilo 23 otrok. 12 moškega in 11 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: 2 slučaja škrlatice.
— Zdravniški nadaljevalni tečaj. Dunajska medicinska fakulteta priredi od 17. do 29. septembra 1923 X. mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj s posebnim vpoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imajo plačati le vpisnino, katera znaša 100.000 Ka. Reflektanti naj PTiobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr .A. Kronieldu, Wien, Porzelangasse 22.
— Celjske vestL Okoliški občinski zastop je imel v nedeljo svojo občinsko sejo, na kateri se ie izrekel za zgradbo novega šolskega poslopja v smislu sklepa in predloga krajnega Šolskega sveta. — Razpravljalo se je tudi o popravilu Kapucinskega mostu. Okoliška občina je sklenila prispevati k stroškom za predstoječe popravilo znesek 33.000 Din, kar rpa ni v nikakem razmerju z vsoto, katero popravilo mostu zahteva. — Večja skupina Članov Ferijalnega Saveza iz Beograda bo te dni posetila naše mesto. — Tatvine v tovarni W e-s t e n. V zadnjem času so se v tovarni Westen v Gaberju dogajale organizirane tatvine posode. Dosedaj so zaprli že 9 oseb in jih izročili okrožnemu sodišču, vodijo pa se še nadalje poizv*dbe. — Stalnega razkuževatelja (deslnfektor-ja) s sedežem v Celju namerava takoj nastaviti zdravstvena uprava. Prošnje je vložiti pri zdravstveni upravi okr. glavarstva do 1. avgusta.
— V Mariboru se je poročil v nedeljo g. Ivo Stergar z gdč, Emo Perkon. Čestitamo.
— Mariborske vesti. Strašno pijančevanje. Kdor le bil pretečeno nedeljo popoldne v prelepi naši okolici, Jc moral biti priča, da naša, od nekega ljubljanskega lista zavrnjena kritika o preveč pijančevanju ni bila pretirana. To pot je bila okolica Sv. Urbana - Kamnlca - RoŠ-poh vsa v vinotočih »pod vejico«. Popoldne in še zvečer so bile — to je res — gostilne v mestu skoro prazne; n. pr. najlepši in sicer najbolj obiskani Crambtinov vrh malone prazen. Se pozno ponoči so se vračali izletniki in obiskovalci vinotočev v mesto. Od polnoči do 2. zujtraj je bilo v sicer najbolj mirnem delu mesta pod Nemško Kal-varijo vpitje in petje, da Je bilo M. Najbolj žalostno pri tem vračanju In nočnem razgrajanju pa je pri teh nedeljskih Izletih in povratkih to, da najbolj vpijejo ženske in otroci. — K razkrinkanju vloma v Spodnještajersko posojilnico. Policija ki Je po srečni izsleditvi pravega vlonrlca še vedno pridno na delu, je nadalje 5e ugotovila, da ie vlomilec en del zlatnine skril v betnovskem gozdu, dmgf del shranil v obliki prtljage pri portirjn na glavnem kolodvoru. Baje se Je naknadno Izkazilo da manjka tudi nekaj denarja ln sicer 1000 Din. Pri tej priliki moramo obnoviti že opetovano teraženo željo, naj bi vsaj pri takih važnih dogodkih mariborska policija upoštevala ji znano dejstvo, da ima tudi naš list v Mariboru svojega stalnega sotrudni-ka. — 87 kg cigaretnega papirja so v nedeljo našli na progi med Pesnico in predorom pod Lajteršpergom To je v tej okolici že znani trik tihotapcev, ki izmečejo blago iz vlaka na progi .kjer že čakajo v zvezi stoječi tihotapci, katerih pa to pot slučajno ni bilo ob pravem času na lice mesta.
— V Savi ie utonil v nedeljo pri Zagrebu Avgust Strugar, krznarski pomočnik. Strugar je utonil pred očmi svoje zaročni-ce Ruie Cvlrek. Njegovega trupla še niso našli.
— Utonil je v soboto popoldne pri kopanju v jezeru pri Preseriu preserski kaplan g. Jože Lovšin. Doma je bil iz Sušja pri Ribnici ln je služboval še le prvo leto. Bil je blaga duša, duhovnik, ki se ni mešal v politiko.
— Samomor iz beda, V Beogradu sa je na cesti zastrupila strojepiska Seda Prendid. Pred letom se ie ločila od svojega moža in stopila v muslimansko vero. ter se poročila s Prendičem. Živela Je v veliki bedi. Radi bolezni je morala zapusti« U še službo, nakar si Je v obupu končala svoje mlado življenje.
— Christofov zavod ▼ Ljnbljan?, prvi in najstarejši oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico izdajanja vtljavnih iz-
pričeval, vpisuje ves mesec Julii in avgust vsak dan na Domobranski ces.i 7/1. — Opozarja se, da se bo s prihodnjim šolskim letom, ki prične dne 1. oktobra ti., poučevala slovenska, srbohrvaška In nemška stenografija. — Vpisnina 10 Din., šolnina 75 Din, v večernem tečaja 100 Din. Ako se vpošteva število učnih nr, ne zn.i-ša učni honorar na tem zavodu or ure niti 2 Din.
— Lep napredek domače industrije. Domače podjetje tovarna tkanin in pletenin Josip Kune et ko. v Ljubljani, Poljanski nasip 40 (v stari cukrarni) izdelala ie v svoji tkalnici v spomin na poroko naše kraljevske dvojice s s:ališča tkalske umetnosti dovršeno stensko preprogo s slikama Njihovih Veličanstev kralja Aleksandra in kraljice Marije, z letnico poroke, s kraljevsko krono in z državnim grbom. Okusno zamišl'ena preproga ie na več krajih preprežena z jugoslovensko trobojnico in ?e izdelana — slično bosanskim preprogam — v pestrih jugoslovenskih barvah. Posebno izdelan vzorec preproge je bil poklonjen tudi Njihovim Veličanstvom. Preprogo bo tovarna Josip Kune & komp. po zmernih cenah spravila v promet po vsej državi, kjer utegne postati larfljubljen okras vsaki rodoi:ubni hiši. Preproga je v Ljubi" an i razstavl:ena v izložbi tvrdke Feliks Urbane na Miklošičevi cesti. Čestitamo domačemu podjetju na tem izdelku tkalske umetnosti in mu želimo mnogo uspeha. Tovarna izdeluje poleg stenskih preprog raznih vzorcev še zlasti med našim kmetskim ljudstvom priljubljene rute-pogrin ače, dalje modne in ženske Šale, naglavne rute in v zadnjem času kot poseben konkurenčni izdelek lepe samoveznice za gospode in dame. DomaČe podiet'e toplo priporočamo.
— Šptjonala z golobi. 2e zadnjič smo poročali, da so v Bosni vjeli več golobov, ki so Imeli na sebi privezana vohunska pisma. V Osijeku ie bil te dni zopet vjet go-lob-pisraonoša. Gclob je priletel iz Madžarske.
—■ Nov list v Beogradu. V Beogradu je začel izhajati nov list »Jutro*, ki ga izdaja Rad. Vesnić, bivši lastnik »Novosti«.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Je prejela meseca junija 1923. leta sledeče prispevke:
— Ljubljenec strojepiscev je edlnolo »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Selen-burgova ulica 6/1.
— Knjigovodski tečaj Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani se prične v četrtek dne 12. t. m. ob pol 7. zvečer v prostorih trgovske šole na Kongresnem trgu. Urad je pripravljen še nekaj udeležencev sprejeti, ki naj se takoj prijavijo.
— Otvoritev dveh pomorskih ŠoL V
jeseni se v Gružu otvori vojna pomorska akademija, v katero bo sprejeto 40 gojencev in v Šibeniku podčastniška mornariška šola, v katero bo sprejeto 140 mladeniče v.
— Od naših vrlih gospodin? je odvisno, da se pri nas uporablja domaČi Izdelek, kakor so »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
— Zavod za socijalno - higijensko za* Jčlto dece v Ljubljani bo svečano otvorjen v ponedeljek 16. t m. ob 10. dopoldne na Lipice vi cesti 1.
— Kino Matica. »I>osmrtni obsojenec«, velepotezna in sijajna kriminalna drama v petih delih. V glavni vlog! sloviti nemški filmski dramatik Albert Basserman. Film se predvaja do vštevši sredo 11. t m. Predna-znanilo: Lya Mara v sijajni burki: »Kri, kri!« Od četrtka dalje.
— Koncert v kavami »Emona« se vrši danes v torek ob S. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
Grozen dvojni umor. — Strašna Il.bimska tragedija v Ljutomeru.
Maribor, 9. julija.
V Ljutomeru stanuje pri gradnji železnice zaposleni strojni inženir, rodom Rus, Ganusov. Je oženjen, ima 31etnega sinčka Rastka. O njegovi ženi se je splošno govorilo, da je imela za omoženo ženo nedovoljeno razmerje s kapetanom Avčero-vim. Dne 6. julija je Ganusov odpotoval po službenih opravkih v Požarevac. V noči tega'dne pa se je v njegovem stanovanju zgodilo nekaj strašnega Umorjena sta bila žena in otrok. Ob času tega groznega zločina so ljudje sicer slišali vpitje iz stanovanja, toda nihče se ni zganil, da bi se bil šel prepričat kaj se godi ali da bi bil pckli-šel prepričat kaj se godi ali da bi bil pokli-sam orožništvu Javit ta slučaj. Komisiji se je nudil naravnost grozen prizor: Žena v popolni goloti, okoli vratu zadrgnjena njena košulja, otrok istotako zadrgnjen z brisačo. Kdo je morilec? Sum je padel na kapetana in na slugo. Kapetan Avčerov priznava, da mu je na večer Ganusov sluga odprl vrata, a sluga trdi, da ga je celo zaklenil v sobo Ganusove žene in sicer v smislu naročila Ganusa samega, ki je sumil ženo ljubavnega razmerja s kapetanom. Osumljen je radi istega motiva tudi sluga sam in to z ozirom na okolnost, da so pri niem našli razpraskovine po obrazu in životu, kar za enkrat dopušča domnevo, da je po odhodu kapetana hotel on posiliti ženo svojega gospodarja, Da b ibil te poškodbe zadobil od kapetana, ko bi bil hotel ženo svojega gospodarja. Da bi bil te poškod-domnevo odklanja za enkrat okolnost, da sluga sam trdi, da je bil ob kritičnem času v svoji sobi in da ni slišal niti vpitja. Sumi se pa tudi, da se Je tudJ Oanusovu kaj pripetilo, ker ga do nedelje še ni bilo nazaj.
Gospodarstvo.
Poizvedbe.
_ Pri pikniku na Gradu v nedeljo 8.
t m. se je izgubila srebrna tula dosa. Kei Je ta za izgubitelia drag spomin, se prosi, da jo najditelj proti dobri nagradi odda pri i vratarju hotela »Slon«.
—  Našel se ie na Zgarnjem Rožniku slat obesek. Dobi se Poljanska cesU 19/1* i itvo.
—3 Novosadska blagovna borza 9. ."ulifa. Novi Sad, 9. julija. Na produktni borzi notirajo: Baška pšenica 65—66 k s, 2— 3"-c primesi 10 vag. 410, baŠka 75—76 kg. 2_3%, 5 vag. 417.5U—42: 50. baška 76—78 kg, 2—3^ 2 vag. 420. baški ječmen 63— 64 kg, 1 vag. 290, baški oves 2 vag. 320— 372.50, baškl koruza 2^ vag. 2*2.50—292.50" okrogla ba-ka 2 vaz. 253, b.;<ka ab ladja Dunav, 15 vag. 290, bela baška 3 vag. 315. baška, defektna, 9 vag. 157.50—180, baška moka »0« 3K vag. 660—670, »0* 1 fac 657.50, »2c 1?.. vag. 610— 615, »5« ponudba 5oo, »6« DOlIttdba 495, *7* ponudba 425, »0« baska ab Beograd 1 vag. 670, baškj o:robi v vrečah od jute ponudba 137.50, za september ponudba 137. Tendenca za pienfco mlačna, za ostalo čvrsta.
— Obveznice predvojnih avstrijskih po-soji!. PinanČDS delesaciia objavlja uradno: Finančno ministrstvo, generalna direkc ja državnih dolgov v Beogradu je z razpisom D. br. 11.3rt9 z dne 21. junija 1923 sporočila, da v reverzih. izdanih strankam za odvedene obveznice predvojnih državnih posojil, ne velja stavek, glaseč se »ne primajući ovim nikakvu obavezu odnosna isplate ovih obveznica«. Ta stavek Je pne veljal za obveznice vojnih, ne velja pa Ts, obveznice predvojnih avstrijskih po-sojil.
—g  F'nanena  uprava  proda   v petek.
dne 13. juli'a 1923 ob 9. uri dopoldne n.i Rudniku Stev. 24 pri Ljubiiaai 4 »ode In s'eer 680 lit.. 603 lit.. *60 lit. in 375 l:t.. skupno tedai 271S H'rov tinega pelinovega vina s posodo vred na javni dražbi. Pro-daia se vrSi en bloc ali pa vsaj posamezn* celi sodi. IzdražUeli mora kupnino položit! na licu mesta ter plačati 2rcno takso. Izklicna cena pelinovecra vina ie S Din za I liter. Natančnejše informacije se dobe pri okra:nj upravi ilnanene kontrole Ljubljana II. v Ljubljani. Vodnikov trg Šr. 5 vsak dan med uradnimi uramL
—g Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmenj dražbi dne 1. avgusta d. 400O kg kartona od »MirHam« cigaret. Pojroji dra/.be so objavljeni v »LTradneni listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubl'anl.
—g Dobava brzojavnih drogov. Prf ravnateljstvu državnih železnic v Subotfjf se bo vršila dne 6. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 750 brzojavnih drogov razne dolžine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
— Zagreb, 10. julia. (Izv.) Zaključek. Devize. Curih 16.375. 16.425, Pariz! 5.50, 5.575, London 433.—, 435.—, Berlin 0.03, 0.032, Dunaj 0.13275, 0. 13375, Trst 4.03, 4.05, Newyork 94.50, 95.50< Budimpešta 1.09, 1.12. Valute! dola* 03.50, 94.—, lira 3.98, 4.—.
— Curih. 10. julija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.10, Berlin 0.0019. Amsterdam 227.25, Newyork 5.79, London 26.45, Pariz 34.02, MIlan 24.17, Praga 17.45 Budimpešta 0.0675, Bukarešta 2.67, Varšava 0.0045, Dunaj 0.0O82, avstr. tfc. krone 0.0083. Sofija 5.60.
— Trst, 9. iulija. Beogrrad 24.75, Berlin 0.0105, Praga 73.—. Pariz 137.—. London 10SJ5, Newyork 23.80, Curih 404.—
Društvene vesti.
— Moška rn ženska podružnica Ciril In Metodove družbe v Sp. Š15kl se najtople-
je zahvaljuje vsem, ki so na katerikolisibo-di način pripomogli do Kresa, ki se jo vršil 4. julija t. 1. Odbor.
— Delegati učiteljskih podružnic Fer. Saveza se odpeljejo na III. kongres v Beograd skupno z dijaškimi delegati v četrtek ob 22.45 iz južnega kolodvora LJubljana čez Karlovac v Zagreb, kamor prispejo ob 6.30 v petek. Delegati iz Štajerske se priklučiio v Zagrebu na drž. kolodvoru, od koder ie skupen odhod ob 8. v Beograd, kamor dospejo ob 22.20. Delegati se vozijo s četrtinsko karto ter naj na kolodvorih izjavijo, da se priključijo družbi delegatov v vlaku.
— ».Mladost« v Trnovem je prejela sledečo brzojavko: »Prelepa Urška zbežala na Va£o prireditev. V nedeljo pridem po njo. Vaš povedni mož. < V nedeljo pride torej po -»Beneško noč« sam samcat in pravi povodni mož po svojo Urško. Ker je Urška prelepa In korajžna in ker bo prvič videti pravega povodnega moža, je sigurno, da ne bo nihče zamudil nedeljske prireditve. —■ »Mladost* priredi svojemu posebnemu gostu nadvse prisrčen sprejem. — V nedeljo vsi na beneško noč v Trnovo!
— Društvo orožnišklh vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani uljudno vabi sveje člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. julija 1923 ob 10. dopoldne v restavraciji pri Novem svetu v Ljubljani z dnevnim redom -Poprava pogojev za ustanovitev podpornega sklada za slučaj smrti alf kake druge nezgode članov .
— Gasilci! V nedeljo, dne 15. julija 1923 ob pol 11. je občni zbor gasilske zveze v Ljubljani, Mestni dom. Vsako društvo Je dolžno odposlati vsaJ enega odposlanca in sicer v kroju. Železniška vožnja Je polovična proti predložitvi društvene Izkaznice zato naj si vsak udeleženec pravočasno oskrbi izkaznico ter dobro shrani kupljeni listek za pot nazaj iz Ljubljane. Popoldan ob 2. je velika gasilska vaja na trgu Sv. Jakoba, po vaji pa obhod po mestu do gostilne pri :>Lcvu^ na Gosposvetski cesti, kjer se vrši zabaven prijateljski sestanek, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji gasilstva, zlasti pa ljubljansko občinstvo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK,
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR,
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« <?ne H. julija 1923.
Nosile
Sit
Boliš« in cenejše so kot usnje.
kaučuk potplate!
Elastična Koja, varstvo proti vlagi.
'iiiijliiiiiilliiil
Mebiovana soba
SE ODDA TAKOJ DVEMA BOLJŠIMA GOSPODOMA. — Naslov pove uprava »Sloven? tekega Naroda«. 7079
Stavbna parcela
ca. 1200 m*, s starim stavb* •nim materijalom na Prulah MAPRODAJ. — Naslov pove uprava »SI. !Nar.«. 7074
Pritlična hiša z vrtom
v Zgornji Šiški št. 34 pri Ljub* Ijani NAPRODAJ. Cena 95.000 dinarjev. — Poizve se pri Ber* gantu i sto tam. 7078
Pomožni motor
D. K. W.. dobro ohranjen« — NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda*. 70S6
i
Spretna natakarica
I5ČE MESTA ZA TAKOJ. — Ponudbe pod Natakarica/7077
Mesečno soho
BCE SOLIDEN ZAKONSKI PAR BREZ OTROK. — Po* nudbe na: Hinko Sevar, Stari trg 34. 7100
Absolvent
GEODETSKEGA TEČAJA z enoletno prakso pri katastru, dober risar. ISCE MESTA. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 7105
Na temu se snrei&e par gospodov.
Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 7082
Salon »Venm« na Sušaku išče frizerko, katera zna tudi manikirati. Plača po dogovoru
7106
Prostovoljna dražba
se bo vršila v Kolesarski dvo* rani v Kotizeju v četrtek dne 12. julija ob osmi uri zjutraj.
Naprodaj so različne stvari, slike, pohištvo, vozovi acetu
lenska naprave itd. 7087
Prodam vinsko posodo
za transport iz klanega hrasto* vega lesa I. vrste od 5 do 7 hI
(Din 3.— za 1 1. — Vpraša se: Mihajlo Ivanovič. Zagreb, Fran* kopanska ulica 8. 7093
Kupfen dobro ohranjene kegle in krogle«
JOSIP HRIBAR, Bukovšči* ca. Selce nad Škof j o Loko.
7102
Vzgojiteljica
ISCE PRIMERNE SLUŽBE K OTROKOM.  — Ponudbe na upravo   »Slov.   Naroda« pod »Otrokoljubna 7098«.
Spalnica
POCENI NAPRODAJ. Ogleda bc ob 11. in 6. uri. — Hrenova ulica  17, pritličje (naravnost).
7088
I
Šivalni stroj
(rabljen in dobro ohranjen) KUPIM. — Ponudbe pod »Stroj 702^«.
Otroški voziček,
popolnoma nov. še nič rab/k-;:, kupljen za K 5.500, SE FRODA za 4.000 kron. — Fr. Gorišek. Tesarska ulica 3. 7103
Ife brana in stanovale
(KOT SOSTANOVALEC) SE SPREJME GOSPOD. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6996
Strojnik
IŠČE PRIMERNO SLUŽBO; najraje na kaki parni žagi. — Ponudbe pod »Strojnik 6S39« na upravo »Slov. Naroda«.
Kopi se VILA
z velikim vrtom v neposredni hf?žini Blehveisove c. r.li »TiVo-liiac. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Takoj plačljivo '7002«.
n v i'
.-arnostojeTi delavec, vešč vseh pisarniških del. posebno obče= varia s strar.kajni, 2ELT STAL= NO MESTO. — Ponudbe pod »Št, 7028« na upravo »Slov. Naroda«.
HIŠA naprodaj
V PREDMESTJU LJUBLJA* NE. Cena po dogovoru. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe pod »Ugodna pri* lika/7092« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Posojilo
na prvo mesto IŠČE BREZ* KONKURENČNO POD* JETJE. — Ponudbe pod »Posojilo'60.000« na upravo »Slov. Naroda«. 7081
KUPIM
enodružinsko hišo
s Štirimi ali petimi sobami, m a* lim vrtom, v bližini železniške postaje in električne energije. — Ponudbe na: Stekat, Jeseni* ce ob Savi. 7109
Par težkih in par
zelo dobrih za vprego SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7075
Proda se
priporoča
NARODU A KNJIGARNA
omara za obleko, kuhinjska kredenca, dve postelji, več podob, stol s naslanjač; vse skoro novo, za 7000 kron. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7073
Sprejjmeta se dva čevljarska pomočnika samo za šivano delo. JANKO DOLENC, Ulica na Grad M. 5. 7050
Prikrojevalec za čevljarsko obrt se išče.
Samostojna moč.
Naslov pri Aloma Companv. anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 3. 7094
Gospodična.
katera je odgovorila na $/. 30 v malih oglasih, se prosi, da pove svoje mnenje pismeno na r>^",!o\% katerega je prejela pod »Resnost« dne 23. junija 1923.
7056
Supini
motorno kolo
dobro ohranjeno. Ponudbe z navedbo znamke, moči in cene na upravo lista pod Motocikl 7043.
SŠS8HI0 n???r?ff?ys?08
ZA PRODAJO PREMO* GA, OGLJA IN DRV ZA
LJUBLJANO. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7052
ORIGINALNI NOV
(Teichtmoror!--d) 2* ? HP. SE UGODNO PRODA. — Naslov se izve pri Aloma Companv. anončna drv:.ha. Ljubljana. Kongresni trg 3. 6987
MM 81! ii C! JplJl
v Zagrebu
priporoča p.n. naročnikom svojo stalno zalogo:  bencina, petroleja, parafftMi vseh vrst mineralnih strojnih olj za autcmoblie v LJubljani;
Tozade\ue informacije in naroČila sprejema
C. m&ssardi« Ljnotisna
Trubarjeva ul. 2. Telefon št. 62.
Otroški vozički
več vrst Dvokolcsa raznih modelov, najnovejši motorčki ame-rikanskega tipa »EWANS*. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo tudi vsa popravila, emaiiiranje in po-niklanjc TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
m3 jamskega lesa,
franko vagon postaja Južne že» leznice,  takojšnja   dobava. —
PRODAM ONEMU. KI PLA* CA NAJVIŠJO CENO. — Po* nudbe z navedbo cene pod »Jamskd les 7058« na upravo •>Slov. Naroda«.
Pmla qp dobro ohranlcn3
i s Ju« du vinska sesalka f pumpa) z vsemi phtiklina: mir kakor tudi s cevmi. — Istotam se proda povsem intaleten pisalni stroj znam* ke »Norica« po ugodni ceni, kakor tudi 1 dvosedežni in / štirisedežni auto. — Na* slov pove uprava lista. 7025
pisemski, svilen, krep, ovojni, ha-vana, koverte, noteze, vpiaatnc knjižice, pisarniški, trgovski, kun-ceptni In razglednice na debelo prt Oswaid Dobelc, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9.
Lepo stanovanje,
modern<\ s štirimi parketima nimi sobami kopalnico in dnu aimi pritiklinami DOBI KUPEC HI?,E V STO2ICAH *r 53, pol ure peshoda od Ljubljane. Pri hiši je lep. ograjen vrt. ter se dobi na zahtevo skoro doto flosrod.trsko poslopje, priprav* no /.o. vsako obrt ali trgovin, Cona ugodna, — Več pri: Iv. Frtlihn. istotam. 7095
Kupci pozor!
PRODAM HISO Z LEPIM VRTOM ter prostim stanova* njem za K 360.000.—. — Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj ceneje. — Polie, Rožna dolina
štev. 106. 7091
PO UGODNI CENI SE PRODA VILA na periferiji mesta Ptuja
(dve sobi, podstrešna soba, ku« hinja, pralna kuhinja, veranda, lep vrt in dvorišče). — Pojas* nila da: F. Permoser, Poljčane.
7046
Od Din 500*000-—
naprej se išče
kompanjon
za osnovanje importne in eksportne družbe z cv. broi pisarniškega sodelovanja. Varno naložen kapital, kateri se v banki obrestuje. Ponudbe pod „Export— Import" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6876
			
	:*        .      v. ...		
Ivanka Srampov&an roj. Žitko naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, brat, stric, zet in svak, gospod
Andrej Grsnpvčaii
trgovec In posestnik
po mučni bolezni previden s tolažili sv. vere danes v 58. letu svoje starosti mirno preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo, 11. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. VRHNIKA, 9. julija 1923.
Žalujoči ostali.
hvala.
Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega brata in svaka, gospoda
6
Rudolfa Gruntarja
za poklonjene krasne vence ter za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti pokojnega izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se moramo zahvaliti za ganljive nagovore gospodov prečastitega dekana Korsiča v Kobaridu, gospoda župnika Abrama pri Sv. Luciji, župana Strausa iz Cerknega in dr. Karol Podgornika iz Gorice. Nadalje moramo tudi izreči zahvalo cenjenim gospodom pevcem iz Bovca in Kobarida.
Drnžlnl Opuntar-Mlelniš.
Išče se stanovanje
(najraje v novi nisi), obstoječe
najmanj Iz dveh sob in kuhinje za takoj ati z avgustom. — Na« jemnina sc plača vnaprej za eno ali dve leti. — Čimprejšnje ponudbe pod »Inozemec/7101« na opravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
dobi brezplačno zdrava ženska, čedna, in ne čez 40 let stara, katera bi pri vdovcu brez otrok vsak dan pospravljata. — Ponudbe pod Zdrava ženska 7090 na upravo »Slov. Naroda«.
Stenografinin in
strojepisko,
ki popolnoma obvlada nemško in slovensko stenografijo, spre}* me takoj odvetniška pisarn? dr. Fran Novak — dr. Alojzij Kobal, Ljubljana, kamor je nasloviti ponudbe. — Začetnice popolnoma izključene. 7104
i) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
Osvald Dobesc, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Kuharica,
vešča vseh gospodinjskih del, z dobrimi spričevali. SE SPRE.L ME PROTI DOBRI PLACI (1000 kron* V SLUŽBO K TREM OSEBAM. — Ljubica Hinić, kapetanova soproga, Osijek (sedanji naslov: Ko* privnica pri drju. Kasumoviću, Hrvatsko). 7000
Izjava.
Podpisani izjavljam, da ni g. Martin Rečnik več uslužben pri meni kot potnik in nima pravice inkasirati mojih raču* nov, katerih ni tudi nikdar pra* vice imel.
Prosim svoje cenjene odje* malce, da vzamejo to izjavo blagohotno na znanje.
Ljubljana, 10. julija 1923.
rVAN HOČEVAR, trgovec z vinom. 7089
Dva mlada gospoda,
nc ravno slabo situirana, I5CE* TA v svrho neprisiljene, ven* dar pa dostojne zabave ZNAN* STVA Z DVEMA GOSPO* DIČNIMA, in sicer naj bodi po možnosti ena blondinka in druga pa brunetka. Kore spon* dira se lahko slovensko, nem* 5ko, francosko in italijansko. — Absolutna diskrecija v vsa* kero ozira zajamčena. — Po* nudbe pod »Bajka/7097« na upravo »Slov. Naroda«. i
Kupim
lažji aulo
dobro ohranjen. Ponudbe z z navedbo znamke, moči in cene pod „Dobro 7044" na upravo Slov. Naroda.
Prodam 87 delnic papirje Vevče,
kur z K 790.—, t. j. K 10.— pod emisijskim kurzom. Dve tretjini istih z letnim, ena tretjina s vofletnim kuponom. — Pnnud* be pod »Ve^če« na Aloma Com* panv, anončna družba, Ljublja* na, Kongresni trg 3. 6986
Lesni sMevnjak
posebno za uporabo in prodajo bukovega lesa, z dobrimi in trajnimi odiem&lskimi zvezami, ZETA PREME NITI SEDANJO SLUŽBO. — V poštev pridejo le veleposestniki bukovih go* zdov ali večje lesne družbe itd. Vešč je ti?di gospodarstva in poljedelstva; gre tudi kot upra* vitelj ali oskrbnik večjega gozd* nega posestva ali kaj sličnega. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Vesten in točen/7036« na upra* vo »Slov. Naroda«.
sove-
perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvat :ine se Išde za takoj ali najkasneje s U avrjnslOHi
P. J. Klef5s®&sy
tvornica salam in izvozna trgovina 5958 Jagodina, Srbija.
11 se vrši
V soboto 14. juliis ob po
150113
HUI
I
M 7 itn
mm
lepega pohištva in sicer:
1 spalnioa mahagoni (Blumenmahagoni);
1 Jedilna soba, hrastova tesma;
1 otomana, podobe, preproge, kuh. pohištvo, posoda itd.
Ogleda se lahko vsaki dan popoludne od 2—5 ure na licu mesta STARI TRG št. 19, I. nadstropje. 7111
s potaalarmeaikom
ali več venecijankami se
vzame v najem aH kupi. — Ponudbe na upravo Sloven. Naroda pod »Bodočnost 7072" 7072
Cona ugodna!
or!
Cena ugodna I 0
o
0
Naročite pergament št. 2 in pol, 3 in pol ■ in  maščobni   papir dokler traja zaloga. 0
0
■
o
■
o o
Razpošilja na veliko in m??!o pisarniške in šolske potrebščine trgovina
JOSIP ONERSA, UUBUANA,
Dunajska cesta štev, 6, I. na d str.
v hlal lekarna Dr. Piccoll.
CD £ ClJ ■ CD ■
0
oiOBOiOBor.o?oaoaoBc..
orfla
mm
v vsaki množini In po tovarnlftk! ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. Zastopniki se iščejo.
Mini m Piiiii lenu Lilfe m a 31.
iHUiiiiii&Ksi~^yHia
■ a
IBBaaSBUBBBBH^
1:1 Zdravilišče Rogaška
5 BBBBBBBBBBaiBBBBBBIIBBB BBBBBBBBBBBBBUBBBBB
6 mm m
i   vJ*2^| S3zona: Ma| - september.
Si
Zdravljenje vseh ieloil6»Jh ia črevesnih bolezni. — Ceae smerne, r Fred ls pa sezoni znaten popust. — lfa$vei*a ndcbscsL
bea po»ul v pr*4 ia pa Mioal u drl. npaflafce, oflaili In duhovnik« neb priinmlh veroizpovedi.
zahteva I to prsspeklel Ravnateljstvo   aedraviEišča. £
iBasaaBBBaaaaaBBBaaBBBBBBa
43^27637728218014243
G0
56
330970559318359923384922^33^39052451451325^041^3878^8664