Za poduk in kratek cas. Vesoljna razstava ua Puiiaju. Z aajvečjo eijajaostjo se je v četrtek, 1. t. m., razstava pričela. Ogromaa niaožica ljudi čakala je od raaega jutra do poldae , ko so cesar imeli priti, aa razstaviaeai aiestu (v ,,praterju" *) proti jažao-vzbodai straai duaaj. mesta), ter se ni splašila, ko je proti 10. uri med badiai vibarjeai dežiti ia saega mesti začelo. Ob 9. uri začeli so spaščati v razstaviae prostorije povabljene goste ia ogledalce, kteriai je aiogoče bilo za 25 gld. vstopflico ai kapiti. 8 vojaškib baad je po vrsti igralo, ko ao aeštevilai gostje pribajali. Proti 12. uri se radostao zaiezi aeštevilaa maožica, slava — klici sc razlcgajo od dalaje lepe alice vcdao bližje ia bližje po dolgih, tesao aatlačeaib vrstah ia kupib radovedaega občiastva — pripeljala sta se sijajaim spremstvom cesar ia cesarica, ki odatopita pri prekrasaem, čadao lepo Bakiačaaeai cesarskeai paviljoaa ali šotorju. Odtod se poda visoka gospoda v ,,rotuado", poglavitao poslopje sredi razstaviaih prostorij ia cesarjev brat, Karl Ljadevit, kot protektor razstave, nagovori cesarja poadarjaje, da ao prvi ia pravi začetaik razstavi svetli cesar sami, ter jim pokloai prekrasao kajigo, katera popiaaje razatavino zgodoviao m razstavljeae stvari. Cesar izrečejo, da 8 tem razstava pričae, groaieaje topov, godba ia petje vladarjeviai besedam odzdravi. Med visokiaii gosti so bili že pri začetku aazoči: kraljevič praski z svojo gospo ia aajstarejšim siaom, aagleaki ia daaski priac, belgijski grof iz Flaadiije, ki utegae kraljevi aasledaik biti, raaogo drage visoke gospode iz vseb krajev aveta. Pozaeje pridejo aa Daaaj: aemški, ruaki, turaki cesar, persijaaski, itali- *) Španjski nprado" = gaj = Lustwald. jaaski, ba^arski kralj ia meada vsi evropski velikaši. — Udeležil se je res — rekli bi — ves svet tc razstave, ki se po pravici iineniije vesoljaa razstava, kajti postavlja na ogled, kar vesoljni svet aajlepšega, aajb()ljšega ia po različaosti oaiike aajuinetaejega iiaa. Počeaši od kaietijstva aajdeš tu izdelkc vseb obrtaijskib vrst, kakor tudi plodov aaietaije ia zaaaosti vseb aarodov sveta. Vse je lepo, krasao ter bo gotovo na vaaaji 8vet prav dober utis aapravilo, česar je vsak Avstrijaa vesel. A veadar bode maogo vrlib Avstrijaaov s težkim sicern se sprebajalo po razstaviaib prostorijab ! Kamor koli aamreč oko pogleda, povsod zadeae Ba — dvalizcai v Avstriji! Ta je brez koBca ia kraja avstrijskib oddelkov, se vidijo posebai prostori za 0 g e r s k o , aikjei- pa ae vidiš jiosebaega oddelka za česko kraljestvo, ali za brvatsko-slavoaako-dalaiatias k o trojedao kraljeviao. Kakor političaa ustava v Avstiiji teh kraljevia ia dežel posebe ae pozaa, tako gospodnjeta tudi v razstavi Neaiec ia Magjar. To je, kar bode aiarsikoga peklo, ker aiso te dežele, posebao pa česka, v vsakeai ozira odličaa dežela, tako zastopaae kakor bi bile, ko bi Avstrija od zaotraj že uredjeaa bila, alj ko bi vsaj razstavia kdaiisijoa bil dovolil, da ima tudi česko kraljestvo , kakor so Čebi želeli , posebea prostor. Tako bi se v razstavi vidila bila prava podoba Avstrije kot vkupae države razaib kraljestev, dežel ia aarodv, ki so svojiai uaioai ia svojiiai rokaaii ia priaeski pripoaiogli, da se je velikaasko delo dogaalo. Vprašajaio sledajič, kolike koristi da bode za Avstrijo duaajska razstava. Za avstrijska v i a a ia druge pridelke ategaejo se aova pota odpreti v vaeaji svct, ki iraa zdaj priliko spozaati izvrstae lastaosti preaiaogih avstrijskib pridelkov. Eaiai, posebao aiestjaaoai, bode užitek sicer aa ceai poskočil, pridobili pa bodo aekaj prodaceati, aajveč pa podvzetaiki, ki preskrblujejo Duaaj s živežeai, kteri se od vseh krajev tje vozi. Polovili bomo morebiti polovico silaih stroškov za razstavo (kacib 17 milijoaov), ki zadevajo le aas, ker aiso Magjari aic hoteli za to dovoliti. — Ker pa v Avstriji aajbolj kaietijstvo prevaguje, kteremu bi pred vsern drugim treba bilo olajšave pri davkib, primeraega poduka ia več delalaih moči, ktere mu vojaška postava silao krči, bode prava korist razstave za Avstrijo prav majaaa. Kmetijstvu se bo z razstavo godilo kakor se aam štajarskim Sloveacem godi, ki le bolj diobtiae poberamo, dober kos kruha se nam pa aikdar ae odreže, da bi se aasitili. Kaietijsko draštvo v Gradcu je aernško, podiuižaice po mestih ia trgib so n e m š k e, sadjoia viaorejska šola v Mariboru je aeniška; za potae učitelje, ki bi aaše ljudstvo podučevali v kmetijstva, se volijo trdi Nemci. Vse je aemiko, le za Nemce; aola pa vse predraga, Sloveacem tujka. Od vseb teb naprav, za ktere mora tadi slov. ljadstvo plačevati, uema skoro aobeae koristi; zdaj pa pojdi v Rim, če imaš ob čiai!