SLOVENSKI GOSPODAR 7~"~-~~--—i list ljudstvu v pouk n zabavo» i—---—-—— Izhaja ▼«»ko «rado ___ Cen« lnsaratom: Cela stran Cona: Letno fanta kdo videl, so prosi za sporočilo. Bana torij v Maribora, Gaapoafca 49, tet Z3-5^ j« najmodernej« urejen zlasti ca operacije. Dnw na oskrba L razreda Din 120, II. razreda Din Vodja specialist sa kirurgijo de. Cenil«. 984 Pri teoivostl črevesa, katara v fcrevih, oboleoja skrajnega trave«a odstranjuje naravna »Frana-Josefova* grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro ta naglo. Mnogoletne Izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joaefov©« vode izborilo urejuje funkcijo trev. (OgL reg- hr. 18^85/33.) 113« Obžalovanja vredni sluča ji Obupni dejanji ljubosumnega kovača. V nedeljo zjutraj se je odigrala v koloniji vil ob Vrbanovi ulici v Mariboru žaloigra, ki le slučajno ni zahtevala dveh življenj. Franc Stupan, 32 letni kovač iz Brester-niče, je ob šestih v nedeljo zjutraj pričakal na omenjenem kraju bivšo zaročenko Angelo Dobnikar, služkinjo. Po kratkem prerekanju je ljubosumnež radi odpovedi ljubezni oddal dva strela na Angelo in se odpeljal na kolesu proti Kamilici, kjer se je sam ustrelil na grobu svoje matere. Angela Dobnikar se je po strelih zgrudila nezavestna, a v bolnišnici so dognali, da je imela izredno srečo. Ko je počil strel, je premaknila glavo in krogla jo je samo oplazila na čelu in se odbila od trde lobanje. Preluknjala ji je pa na dveh mestih kapico, s katero je bila pokrita. Drugi strel je pa Angelo sploh zgrešiL Dva drzna vloma v eni noči. V Dravski dolini sta bila izvršena v noči na 24. februar dva drzna vloma. V Meži so obiskali še neodkriti nočni storilci mesnico Jakoba Ko-saber, katero so temeljito izpraznili in so ukradli še gotovine 800 din. Plen v Meži jim je bil oči vidno še preneznaten, ker so Še preden je Nina končala pesem, so se vrata odprla. Ši se je ozrl in na pragu zagledal Kazimira, ki je mrko zri nanj. Nina je opazila Kazimira, a je vendar igrala, dokler ni slišala, da je trdo zaprl vrata in odšel. Takrat je prenehala z igranjem in prisluškovala. Zdelo se ji je, kakor da bi Kazimir v svoji sobi glasno zapri kovčeg, potem pa preizkušal samokres. Kmalu »to so se zaslišali po stopnicah navzdol koraki Nina je prebledela. »Nazaj bo prišel in vas ustrelil,« je jecljajo za-fepetala. Vsa se je tresla. »Ne verjamem,« je odvrnil Štefan. Pri tem se je jonosno vzravnal. Kazimir je odšel iz hiše, ne da bi prišel v sobo. Nina si je oddahnila. »Mislila sem, da "?aa bo ustrelil.« »Kaj še! K temu nima korajže!« je zaničljivo odvrnil fant »Prepričan pa sem, da se bo včasih zaletel v me, a vi se radi tega ne vznemirjajte. Naj se m repenči. Jaz mu bom že pokazal.« Nine fantove samozavestne besede niso pomirile. Ona je poznala Kazimira in je vedela, česa je zmožen. »Štefan, pojdite sedaj dpmov!« je prosila. »Mor-Ča se vrne in jaz ne želim, da bi vas tu našel.« »Naj samo pride! Ali mislite, da bom bežal pred tljim, ker je večji od mene? Ne!« »Štefan, prosim, pojdite! Vi ga ne poznate tako dobro ko jaz. Mislite, da bi bilo materi in meni pri- jetno, če bi se vidva tukaj stepla? Prosim, Štefan, pojdite!« »Prav! Grem, če nočete, da bi ostal.« Užaljeno, razočarano se je obrnila proč. Ta večer je šlo vse narobe. »Štefan, poljubite me pred odhodom! Ali me morda ne ljubite?« »Pač!... Lahko noč!« Odšel je. Zunaj je deževalo. Sključfl se je in hitel proti domu. Ni bil srečen. Ni mogel pozabiti Nini-nega pogleda, ki je z njim sprejela prstan, in Kazi-mirovega obraza. Kako se bo stvar razvijala? Ali je Nina vredna, da bi radi nje morda trpel? Nehote se mu je vsiljevala misel, da najbrž le ni sanj ustvarjena. 6. Štefan in Nina rta se ta teden vsak večer dobila pri smreki Fant je kmalu pozabil na žalost, ki ga je mučUa zaradi prstana, a vkljub tonu sta oba čutila, da se je njuno medsebojno razmerje ter razmerje do Kazimira spremenilo. Sprem cnba se je začela takrat, ko je prstan prišel na Ninino roko. Zdelo se je, kakor da bi s tem preprostim dejanjem neka nevidna roka pletla v njunih srcih neko čarobno, neločljivo vez. Nina je najprej čutila zaradi darila nejevoljo, ki jo je le b težavo prikrivala. gošče zvezano le s prevelikimi zamudami ta otročki, čeprav so v neki berlinski kemični tovarni že do danes izdelovali milo ta kavine gošča. Tovarna je dobivala »surovino« ta gostinskih ve-laohratov. Sedaj ao nemške oblasti odredile zbiranje kavine gošče po berlinskih todah, prav za prav ▼ Rerlimu-Tempel-hufD, kjer stoji omenjena tovarna. Na vseh šolskih dvoriščih stoje posebna vedra, v katera zlivajo šolarji vse ostanke svoj« domače kxvine produkcije. Tega je posebno veiW tudi tisti oddelek berlinskega, magistrata, ki skrbi za kanalizacijo, kajti doslej j« bilo tako, da so gospodinje kavino goščo zlival« v odtoke, pa se j« zbirala in lepila po ceveh, kjer jo je bilo tei-ko spraviti naprej. S takim računom so gospodinje res zadovoljne. Izkoristite tudi Vi to priliko. Saj Vam nudi Persil in Henko brez vsakih drugih primesi najboljši učinek. __ pra nje je ce vdrli isti lopovi t isti noči ▼ toffiofco hotelirja Rudolfa Knmaoer na kolodvoru v Dravogradu. Rasen gotovina 3000 din bo Bi prilastili večje število tobačni» izdelkov, likerjev in sladkarij. Smola dveh tihotapcev. V Mariboru na glavnem mostu stražeči stražnik je prijel ■ težkim nahrbtnikom obloženega mlajšega moškega, katerega je odvedel na stražnico. Dognali so, da je padel oblasti v roke Franc Vrhove, vrtnarski pomočnik is Ljubljane, ki je imel v nahrbtniku 11 kg saharina, 104 vžigalnike in 47 paketov igralnih kart. — Na cesti iz Limbuša proti Vrho-vem dolu v mariborski okolici so presenetili orožniki 31 letnega delavca Franca Teichmeistra iz Studencev, kateri je tihotapil 23 škatlic in 36 zavitkov saharina, tri vžigalnike, 120 paketov kamenčkov ki 1 paket igralnih kart Obema tihotapcema je bik) prepovedano blago zaplenjeno in jima bo prisojena zelo visoka denarna globa. Na povratku is vinograda obstreljen. Ivana Grahovnika, posestniškega sina od Sv. Barbare v Slov. Kocjicah, je srečal na povratku iz vinograda proti domu 18 letni posestniški sin Anton Bračko. Bračko je potegnil samokr es in je brez pravega vzroka oddal na Grahovnika dva strela. Ena krogla je pogodila žrtev v čelo, druga v levo nogo. Grahovnika so spravili v mariborsko bolnišnico v nezavestnem stanju. Ni se veselil dolgo tatinskega plena. Trgovcu Ludoviku Rajhu iz Celja, ki je bil na povratku iz Nemčije, je nekdo sunil v restavraciji mariborskega glavnega kolodvora 5000 din vreden kovčeg. Mariborska policija je hitro izsledila tatu v osebi Mirka Kožuha, 26 letnega slikarskega pomočnika v Studencih pri Mariboru. Šestnajst let presedel po ječah in že zopet pod kljnoem. Poročali smo, da je bilo mariborskemu trgovcu Ivanu Babiču iz njegovega stanovanja na Trgu svobode odnesenega raznega perila, predmetov in predvsem zlatnine za 15 jurjev. Za vlomilcem in tatom ni bilo nobene sledi. Dne 22. februarja se je oglasila na mariborski policiji ženska s Pobrežja in je izročila dragocen prstan. Izpovedala je, da je podaril dragocenost njeni hčerki starejši moški, kateri se ji vsiljuje. Prstan je bil prepoznan kot Babičeva last. Ker je omenjena Pobrežanka še zaupala, da je moški, ki je obdaroval njeno hčerko s prstanom, doma iz Gorišnice pri Ptuju, so imeli na policiji takoj pravega krivca. Gre za 41 letnega krojača Gašperja Pepevnik, ki je presedel 16 let po raznih ječah in je bil šele lani izpuščen iz triletnega zapora iz mariborske kaznilnice. Detektivi so izsledili tata doma pri svoji ženi v Gorišnici pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Našli so razne Babi-čeve vrednosti. Del zlatnine pa je Pepevnik že bil prodal zlatarju v Ptuju. Z železnim predmetom mn prebil lobanjo. Bernard Toteh, 28 letni kolar od Sv. Urbana pri Ptuju, je popival v neki krčmi, kjer je prišlo do pretepa, v katerem je nekdo udaril Toteha z železnim predmetom po glavi in mu je prebil lobanjo. Žrtev surovosti so prepeljali nezavestno v mariborsko bolnišnico. 18 krat predkaznovani vlomilec prijet. V Št. Jurju ob Taboru je padel orožnikom v roke Ivan Venkovič, 46 letni kleparski pomočnik, pristojen v Žalec. Imenovani, ki je bil že 18 krat predkaznovan, je strašil t vlomi po celjskem okraju, zlasti po oko- lici Vranskega m Žalca. Prijeti je očitane mu vlome priznal. Nevarna vlomilska družba na varnem. Orožniki iz Radovljice so spravili na varno nevarno vlomilsko družbo, ki je zagrešila 30 vlomov v hiše in trgovine po Gorenjskem. Vlomilsko in tatinsko družbo sta organizirala in vodila France Vodnik in Slavko Kralj, ki sta tudi že v zaporu. Uboj na pustni torek. V Javorju nad Poljansko dolino na Gorenjskem je bila v krčmi Marijane Grošelj na pustni torek veselica, katere sta se udeležila 19 letni Marko in 22 letni Tomaž Cadež iz Delnic pod Javorjem. Marko in 18 letni Anton Kumer iz Javorja sta imela spor radi klofut. Ko sta se napotila brata Čadež na pe-pelnično jutro proti domu, ju je dohitel kmalu za gostilno Kumer in je udaril s polenom Tomaža Čadeža. Udarjeni je sunil napadalca z nožem pod desno ključno kost in je kmalu po zabodljaju umrl. Ustreljen od divjega lovca. Dne 23. februarja zvečer so prepeljali v ljubljansko bolnišnico v obupnem stanju Franca Ška-pina, lovskega čuvaja pri posestniku Ivan-cu v Ribnici. Blizu Sodražice ga je pri obhodu lovišča nekdo ustrelil s šibrami v glavo in prsa. 59 letnemu čuvaju v bolnišnici niso mogli pomagati, ker so mu šibre smrtno ranile možgane ter pljuča. Škapin je postal smrtna žrtev lovskega tatu, katerega je presenetil v lovišču. Jzn^rd sodišča,______ Žalostna statistika. V Jugoslaviji je bilo v enem letu obsojenih 146 oseb radi požiga, od tega odpade na Slovenijo 12. $l#YCIl$&d Krnila Murska Sobota. Tukajšnja borza dela je vsak dan oblegana od precejšnjega števila delavstva, ki čakajo na vrsto, da botlo vpisani v seznam onih, ki bodo lahko šli v tujino ali na državno posestvo Bel je in si tam zaslužili denarja za vsakdanji kruh in druge potrebe. Sicer nič čudnega, če jih je toliko, kajti v Prekmurju živi 3—4% vsega ljudstva od sezonskega dela, ki ga iščejo izven Prekmurja, deloma v naši državi, deloma pa v Franciji in Nemčiji. Murski Ornci. V nedeljo, 19. februarja, okrog osmih zvečer Je hlapec Fridau Ferdinand iz Plit-vidkega vrha ubil posestniškega sina Ružič Antona iz Satahovec. Fridau je bil s pokojnim skregan in sta že bila stara sovražnika, zato ga Je omenjenega večera napadel ter z lato udaril po zadnjem delu glave s tako sUo, da Je Ručič na mestu mrtev obležal. Ubijalec je takoj po izvršenem uboju pobegnil k svojim sorodnikom v Plit-vioo. Ko pa so ga orožniki iskali, se je skril v bližnjem gozdu in se naslednji dan sam javil orožniški postaji, kjer so ga aretirali in odpeljali v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. PrašenJakovci. V sredo, 15. februarja, je zapel rdeči petelin nad gospodarskim poslopjem Pau-ker Aleksandra. Zgorela mu je parma, v kateri se je nahajalo okrog 15 stotov sena, in hlev. Škoda ,ki znaša okrog 800r din, je deloma krita z zavarovalnino. Dejstvo, da je že letos v Pro-senjakovcih in bližnji okolici bilo več požarov, da upravičeno misliti, da mora biti na delu nek« zločinska roka. Gorica. V nedeljo, 19. februarja, okrog 23.3« je nenadoma izbruhnil požar v šupi gostilničarja in posestnika Sedonja Štefana. Zgorela mu Je 6 m dolga in 5 m Široka S upa z gospodarskim orodjem, radi 0«sar trpi okrog 10 000 din škode, ki je deloma krit* z zavarovalnino. Pri gašenju sta dobila občutne poškodbe gospodar in njegov užitkar Skalič. Turnišče. V letošnjem pustu smo imeli v naši fari toliko novoporočencev, kakor že dolgo ne. Med novoporočenimi je bilo tudi nekaj sezonskih delavk, ki so bile v Nemčiji in so oh odhodu domov povabile svoje nemške prijatelje na gostijo. Nekaj Nemcev se je vabilu odzvalo in so prišli pogledat naše gostiivanje. Baje so se jim ti stari običaji dopadli — V najlepši moški dobi je zapustil to dolino solza g. Maučec Štefan, mizarski mojster v Tumišču. Star je bil komaj 35 let, a neizprosna smrt mu ni prizanesla. Naj počiva v miru, a preostalim naše sožalje! Smrtna žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. V črensovcih sta se podala na podstrešje 14 letni Martin Kolar in triinpolletni Franc Mag-dič iz Belovara, ki se je mudil pri stricu. Fanta sta iztaknila na dilah vojaški samokres, katerega je starejši iz neprevidnosti nameril v mlajšega. Naenkrat je odjeknil strel in mlajši fantek se je zgiiidii g prestreljeno glavo ter je umrl med prevozom k zdravniku. Gančani. Pretekli teden je bilo ujetih več tihotapcev in med njimi tudi dva naša ožja rojaka. Tihotapsko blago jim je bilo odvzeto in predano carinskemu oddelku. itakičan. Za banovinskega vrtnarja na tukajšnji kmetijski Soli je bil imenovan Ivan Sporer, ki je bil doslej pri knezu Windischgratzu v Slov. Konjicah. Bopoča. Naša mala vas, v bližini bivše avstrij-afce meje, je sezidala kapelo na čast presv. Srcu Jezusovemu. Za kapelico so prispevali v največji taeri naši sezonski delavci iz Nemčije. Tako so terovali: Mencigar Janez in Sakovič Franc, ki ■ta razen svojega prispevka nabrala še pri 13 to-mrižih 71 mark. Dalje so darovali: Miholič šte-Grah Anton, Bertolenič Janez, ki je od svo-}Bi tovarišev nabral 82 mark. Z nabiralno akcijo ■o se Se odlikovali: Vogrinčič Anton, Merepjaz Marija, Bence Franc, Opeka Franc in Kolmenko Alojz te Argentinlje. Njih trud naj jim poplača presv. Srce Jezusovo! — čas blagoslovitve nove kapelice bomo objavili v »Slov. gospodarju«. Preprečen najdrznejši polie^ Najbolj drzni tolovaji V jetnišnic* mariborskega okrožnega sodišča so zbrani v zadnjem času najbolj drzni tolovaji, ki so že obsojeni, dva pa še čakata obsodbe. Razbojniška družba obstoja iz Pintariča in Kodra, ki sta povzročila lansko leto prebivalcem Dravskega polja dovolj gorja. Dalje čaka na potrditev smrtne kazni roparski morilec Silvester Kranjc, kateri je bil obsojen na vešala dne 4. januarja. Četrti kompanjon nevarne družbe je 29 letni delavec Valentin Grilc. Ta je bil 14. junija soudeležen pri roparskem napadu v Makolah na posestnici Marijo in Genovefo Mulec v spremstvu že obsojenih Gumzerja in Mauriča. Grilc je bil pa zadnjo soboto v Mariboru radi omenjenega zločina obsojen na šest let ječe. Na kratko označena najbolj nevarna to-varišija je bila v jetnišnici dogovorjena za pobeg, kojega načrt je bil v zadnjem trenutku razkrinkan in javnost rešena novih tolovajstev najbolj proslulih razbojnikov. Razkrinkan je Dne 25. februarja so se podali jetniki po kosilu na običajni sprehod po dvorišču mariborske jetnišnice. Med sprehajalci so bili tudi Koder, Kranjc in Grilc. K sreči je Sukanee, ki smo ga dosedaj uporabljali, smo dobivali iz inozemstva. Bili smo navezani le na uvoz. Znana mariborska tvrd-ka Hutter in drug pa je kupila pred letom najmodernejše stroje in izdeluje sedaj najboljši domači sukanec. — V Sloveniji bomo zato kupovali le sukanec z zaščitnim znakom: srce in nageljček. Zahtevajte ta sukanec v vsaki trgovini! Kjer ga pa nimajo, naj ga naročijo v tovarni Hutter in drug, Maribor, Melje. nadzirajoči paznik opazil, kako je podal Koder Kranjcu listič, in mu ga je iztrgal. Na papirju je bil označen pobeg četvorice, ki bi naj bil izvršen v nedeljo, 26. februarja. Razbojniki so nameravali ubežati iz ječe v nedeljo, ko stražita jetnišnico samo dva paznika. Koder je hotel zvabiti paznika v ugodnem trenutku v celico s pozvonom. Kakor hitro bi bil paznik v tolovajevi celici, bi ga bil Koder zadavil, se polastil njegove uniforme in bi izpustil iz zaporov že omenjeno trojico. Begunci bi bili nato pobili še drugega paznika, mu odvzeli ključe od glavnih vrat ter pobegnili v svobodo. Po razkrinkanju so drzne roparje in morilce odpeljali v klet jetnišnice in jih vkovali v močno železje. \ Maišš rafni Preval je. V nedeljo, 19. februarja, smo na pre-valjskem pokopališču položili k večnemu počitku 26 letnega fanta L o renči Pavla. Fanta, ki ni bil znan le v domači fari, ki ni nikoli gledal sam nase in na svojo korist, ampak je bil fant, ki se je vneto udejstvoval v vseh naših organizacijah. Ker je bil pa rajni Pavel delaven kulturni delavec, zato smo ga tudi položili v grob njegovega sovrstnika kulturnega delavca Abrahama. Naj bo Pavliju Vsemogočni za ves njegov trud bogat plačnik in naj mirno počiva v zemlji koroški, katero je tako ljubil! — žalujočim naše sožalje! Sv. Anton na Pohorju. Naši mladini ostane trajno v spominu 20. februar, ko smo pospremili k večnemu počitku 12 letnega fantka, ministranta in učenca dverazredne šole, Pepeka Vam-le k. Po njegovem lepem vedenju, življenju, ki se je odlikovalo, po posebno prisrčni ljubezni do Jezusa in Marije. Na grobu se je od Pepeka poslovil g. soprovizor Alojzij Vrhnjak. Ateku, mamici in sorodnikom naše sožalje! Šmartno na Pohorju. Ko je v četrtek zvečer zašlo sonce za Velikim vrhom in zadnjič poljubilo divno pohorsko zimsko naravo, je našo vas dirnila tužna vest, da se je za vedno poslovil od nas in nas zapustil, zadet od možganske kapi, naš vseskozi odlični, spoštovani in od vseh cenjeni šolski upravitelj T o m a š i č Jurij. Njegova smrt Je tembolj tragična, ker je odšel po večno plačilo v najlepši moški dobi 34 let in zapustil mlado vdovo s tremi otroki. Pokojni je bil znan kot dober šolnik, ki mu je bilo največ na tem, da vzgoji zaupano mu mladino v dobre in zveste državljane domovini in Bogu. Kot izvrsten pevec je rad pomagal tukajšnjemu cerkvenemu pevskemu zboru. Najlepši dokaz, kako je bil priljubljen, nudijo šmartinski fantje gasilci, ki so mu tako lepo napravili mrtvaški oder in razbremenili mlado vdovo, strto od prevelike žalosti, marsikatere skrbi. Kot iskrenega prijatelja, ki je po- kojni bil v polni meri, ga je prav ganljivo orisal v nagrobnem govoru g. župnik Zdolšek. Pokazal je velike zasluge pokojnikove in poudaril dobre strani njegovega plemenitega značaja. Vseskozi cenjenega in zaslužnega Šolnika Je spremila na zadnji poti vsa šolska mladina in njegovi stanovski tovariši od blizu in daleč, ki so mu poleg mladine in domačega pevskega zbora zapeli presunljivo »Blagor mu.. .< Od žalosti potrta vdova se prav iskreno zahvaljuje vsem za spremstvo in številne vence ter ga priporoča v trajen spomin! — Na sedmini Verone Vauhnik se je nabralo za novo lavantinsko bogoslovje 165 din. Pokojna je bila več let agilna prednica Marijine družbe in velika dobrotnica cerkve Bog ji bodi bogat plačnik! Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 17. februarja smo spremljali k večnemu počitku ugledno in priljubljeno, 74letno kmetico Senekovič Te-rezo. Bila je vzorna krščanska, slovenska gospodinja ter blaga, zlata mati svojim otrokom, katerim je skupno s pokojnim možem oskrbela vse za varno bodočnost, otroci pa so ji tudi vse življenje izkazovali svojo globoko hvaležnost to ljubezen. Velika udeležba pri pogrebu je dokazala njeno priljubljenost. Pred hišo žalosti ji je v slovo govoril g. učitelj Vauda Mirko, ob grobu pa g. župnik Rantaša Anton. Blagi pokojnici večni mir ia pokoj, žalujočim domačim pa naše sožalje! — Ob priliki sedmine so udeleženci darovali 125 din za marješke revne učence in 125 din za novo lavanMnsl* bogoslovje. Velika Nedelja. Pred kratkim smo pokopali Nežo K a u d r i č, preužitkarico iz Mšhovec, mater pred par leti umrlega Matije Kaudrič, okr. glavarja v Gornjem gradu. Dočakala je izredno starost 90 let. Naj počiva v miru — rodbini pa naše sožalje! Apače. Zadnje čase so položili k večnemu po» čitku Feliksa K o 1 e r '5 a , posestnika v Gra-bah, Franca Kuntnerja, gostilničarja v 21-bercih, ter Alojza S e m 1 i č a star., trgovca v Stogovcih. Naj počivajo v miru — žalujočim pa naše -ožalje! Poljčane. Dne 16. februarja je prišla iz Ljubljane tužna vest, da je umrl po daljši belezni v ljubljanski bolnišnici naš predobri učitelj Ludo-vik Vari. Pred enim mesecem so mu odrezali nogo. Pred smrtjo se Je odločil, da hoče biti pokopan v Poljčanah, kjer je služboval nad 30 let. Koliko otrok je izobrazil ter usposobil za trdo življenje, da ostanejo neomahljivi ter krepki kot stebri! Pogreb je bil dne 18. februarja iz osnovne šole, kjer je ležal na mrtvaškem odru. Udeležila se ga je vsa sedanja in bivša šolska mladina, med katerimi so že starejši ljudje. Ganljiv je bil prizor, ko mu je mladina postlala grob s pomladanskimi cvetlicami! Ob obilni udeležbi ljudstva iz Poljčan ter drugod Je imel poslovilni govor g. župan, katerega je prvo leto svojega prihoda v Poljčane rajni učil. Pokojniku svetila večna luč, sorodnikom pa naše sožalje! — Ni Se bil pokopan g. Vari, že je v soboto zjutraj umrla Korošec Marija, žena mizarja. Z njo smo izgubili dobro mater, ki je vsakemu rada pomagala. Soprogu in ostalim sorodnikom izrekamo sožalje, a pokojnici želimo, da bi Ji svetila večna luč! žetale pri Rogatca. Dne 16. februarja »e je poslovila iz naše sredine komaj devetletna Angela P 1 a v č a k iz Cermožiša. Bila je marljiva učenka in vedno vesela. Pogreba se je udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino. Ob grobu je imel tolažilen govor g. kaplan Anton Vogrinec, šolski pevski zbor pa je svoji tovarišici zapel v alovo. Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.) 1138 mm se ne bojte... * .V' ■s % v v s Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z N i v e o. Zakaj samo N i v e a vsebuje E u -c e r i t, edino okrepče-vaino sredstvo za kožo. ^ x\\ Angelca se t% veaell pri Jezusu — žalujočim pa naše sožalje! Buče. Dne 21. februarja predpoldne smo slovesno izročiU materi zemlji truplo blagopoko j nega Jurja Božiček, o kojega smrti v visoki starosti 86 let je poročal zadnji »Slov. gospodar«. Blagemu Jurju, ki je bU znan, ljubljen ter spoštovan daleč naokrog pod Imenom Kladovšekov stric, je posodila zadnjo pot vsa domača fara ter odlični zastopniki sosednjih tupnij z gasilci iz Buč in Verač. Pri hi« žalosti Je opravil ob navzočnosti devetih duhovnikov ta obširne kozjanske de-kanije pogrebne molitve domači g. župnik Miloš Turk, kateri je tal rajnemu najboljši prijatelj Po odpeti žalostinki bučkega pevskega zbora so dvignili gasilci krsto in se je razvil dolg žalni sprevod v župno cerkev. Po sv. maši je krenilo številno zadnje spremstvo na pokopališče. Po pogrebnem obredu je vzel slovo od nezabnega strica g. župnik Turk. Orisal Je njegovo zgledno življenje in dolgoletno plodonosno delovanje za vsestranski blagor dobre buAke župnije. Gasilec-trobentač je odtrobil slovo, bučki fantovski pevski zbor je odpel žalostinko in številni pogrebci bo se začeli razhajati z željo, da bi naklonila nebesa v sedanjih hudih časih vsaki slovenski župniji vsaj enega tako delavnega, zglednega in vodilnega moža, kakor je bil k večnemu počitku položeni Kladovšekov stric! Sv. Miklavž nad Laškim. V Ložah je v četrtek, 23. februarja, v 71. letu starosti, zadet od kapi umrl Jožef Lapornik. Rajnki je bil od leta 1898 do 1909 župan bivše Občine Marija Gradec. Kot župan se je odločno boril za pravice slovenskega jezika v uradih, ni se ustrašil v tem oziru ne deželnega odbora in c. kr. namestništva v Gradcu. Tudi je občina za časa njegovega žu-panovanja kupila hišo za svoje uradne prostore. Se dan pred smrtjo je Sel, dasi že bolehen, z vaščani popravljat pot do župnijske cerkve. Zadnja leta je čital pri cerkvi običajne občinske raz- Kebelj na Pohorju. Katoliško prosvetno društvo Slomšek ima 12. marca ob 8.30 redni občni zbor v stari šoli. Po zborovanju bo otvoritev društvene knjižnice. Vabljeni ste Kebeljčani in sosedje! Ponikva ob Južni žeL V nedeljo, 5. marca, vpri-zori Katoliško prosvetno društvo iz Sv. Jurija v Slomšekovem domu dramo ▼ treh dejanjih »Srenja«. Ker je Osti dobiček namenjen za gradnjo »Slomšekovega doma«, «te zopet vabljeni, da napolnimo dvorano! Slovenci v Zagrebu. Odkar smo se zadnjič oglasili v »Slov. gospodarju«, je minulo že več kot tri mesece. Pa ne mislite, da ta čas nismo nič delali ali da nismo imeli o čem pisati. Nasprotno, Popisi__ Pameče. Znano Urmovo hišo je na dražbi kupil krajni šolski svet, ki jo namerava preurediti za učiteljska stanovanja. — Letošnji predpust je bil za nas silno nevaren. Volk bi imel iti skozi faro, a mu je Janez Račnik na Lakužah preprečil smer. Ruše. Naši nasprotniki iz vrst JNS, socialistov, komunistov, narodnih socialistov ali kakor se že gospodje imenujejo (v resnici trobijo vsi v en rog), so zadnji čas postali zelo,gibčni in zgovorni Hočejo oči vseh Rušanov obrniti nase in se vsem predstaviti kot edino zmožne gospodarje in voditelje v Rušah. Vsako malenkost objavijo v svoji »Delavski politiki« in svojem »Večerni-ku«, da bi vendar javnost postala malo pozorna nanje. Se na neki dopisnici smo čitali pripombo: Treba objaviti v Delavski politiki, da ji niso dali glase, l:jer je s šalo spravil ljudi v dobro voljo. Svetila mu večna luč — žalujočim pa naše sožalje! Zdole pri Brežicah. Otožno so zapeli zvonovi in naznanjali smrt našega dragega prijatelja Mihe K o 1 m a n a , sodarja. Rajni je bil vedno dober in marljiv delavec, mirnega in poštenega značaja ter priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, kar je pričala množica, ki se je zbrala v cerkvi pri sv. maši za rajnkega in spremila zemeljske ostanke nepozabnega prijatelja na pokopališče, kjer je imel poslovilni govor g. duhovni svetnik in župnik Alojzij šoba. Rajnemu naj sveti večna luč — žalujočim sorodnikom pa naše sožalje! dela je vedno dovolj,. samo kdor hoče delati, in tudi z uspehi smo kar zadovoljni. Slomšekovo društvo, ki pač najbolj skrbi za zavedne zagrebške Slovence, je pripravilo v tem času tri igre: v decembru »Desetega brata«, v januarju »Mež-narjevo Liziko«, v februarju pa burko »Butalci«. Vse igre so bile dobro obiskane. Sedaj pa se že pripravlja nova igra »Prisega o polnoči«, ki bo v nedeljo, 12. marca, popoldne. — Imeli smo tud že več prosvetnih večerov, kjer priznani predavatelji v priprosti besedi govorijo o poučnih in zanimivih vprašanjih (o zdravstvu, o Mohorjev: dražbi, o družabnih vprašanjih itd.). Vidite, da je naše življenje prav pisano in razgibano. * ubožnega spričevala. Kdor pa bolj globoko pogleda v to njihovo nervozno kretanje in pisarjenje, kmalu spozna, kam pes taco moli. Ne gre jim za blagor občine, gre jim samo za prihodnje občinske volitve. Treba je delati veliko reklamo zase. Radi bi imeli zopet prve stolčke v občinski upravi, močne skomine imajo po zgubljeni županski kroni in po občinskih uradnih mestih. Zato udrihajo, kar le morejo, po sedanji občinski upravi, ki je v rokah JRZ. Vse je zanič, vse zgrešeno, pa le zato, ker oni niso na krmilu. Zdaj izrabljajo v svoje nečedne namene Vigečevo stanovanjsko zadevo, popolnoma pa pozabljajo, da so prej, ko so bili sami na vladi, venomer poudarjali, da je treba žensko odpraviti v njeno občino. Zdaj pa je to največji zločin pred Bogom in sve- tom. Toda vsi vemo, kdo je hujskal žensko proti občini, kam je hodila po nasvete naravnost iz občinske pisarne, kdo ji je preskrbel trimesečno stanarino, kdo jo je pošiljal k odvetniku! Ne pomaga nič zavijati oči. če je občina zdaj poskrbela, da je šentvidska občina vrnila Vigečevi njeno opravo, je ravnala pravilno po zakonu, ker je imela ženska stalno stanovanje. Da se pa oblina ni spustila v pravdo, je le dokaz varčnosti in razsodnosti. Občinski denar vendar ni zato na svetu, da bi z njim mastili odvetnike. Toda kaj je gospodom za občinski blagor, da le njihova beseda obvelja. Ptič se pozna po perju, ruški nasprotniki pa po njihovih dejanjih. Radi bi pač popravili pri prihodnjih občinskih volitvah, kar so izgubili pri zadnjih. Zato si že zdaj izbirajo kandidate za župansko mesto; pa zopet kažejo v tem le svoje slabe namene. Vsaka vrsta hoče imeti svojega župana in tako imajo kar štiri kandidate za župansko mesto, enega iz tovarne, tri iz Ruš. Toda kdo jim bo šel na limanice? Upamo, da iz take moke ne bo kruha za Ruše. Predobro jih poznamo! Slovenja vas pri Ptuju. Dne 12. februarja je povozil neki avUmobilist pred gostilno Franca žerak v Hajdošah Franca Kureš, posestniškega sina iz Hajdoš. Kdo je krivec, bo pokazala preiskava, dejstvo pa je, da nekateri avtomobili3ti drvijo po naših cestah ne oziraje se na voznike in ovinke. — Dne 12. februarja smo imeli občni zbor krajevne KZ. Pokazalo se je zanimanje za to prepotrebno stanovsko organizacijo. Kmetje sedaj uvidevajo, da le potom stanovske organizacije bo stan enakovreden drugim stanovom. Od mnogih se sliši, da je I CZ nepotrebna. Take stvari razš' -ljo samo taki, katerim je KZ trn v peti prav zaradi kmečke skupnosti in povezanosti. Z 'o —■» verejmite razširi ' -em takih nere~i': in p-' L-«pite vsi v KZ, ker v slogi j«? moč in napredek! Sv. Jurij ob Ščavnici. V Pergerjevi dvorani priredi gasilska četa iz Male Nedelje v nedeljo, 5. marca, ob 15.30 prleško ljudsko igro s petjem »Petkov Tonek«, ki jo je spisal domačin I. Vuk (Starogorski). Na pomoč! Apače. Dobili smo novega šolskega upravitelja g. Hinka Snuderla. Vsi modri starši pozdravljajo njegovo veliko skrb, da se mladina redno udeležuje šolskega pouka in tako tudi nekaj nauči. — Na deški šoli je nastopila službo učiteljica gdčna Soukal, doma iz Ljubljane. A pač ko podnebje neprijetno vpliva na njeno zdravje. Pojdite k Jožefu! Spisal Jožef M. Seigerschmied. — Knjiga obsega 31 kratkih poljudno pisanih beril ali premišljevanj o sv. Jožefu, ki so prav primerna za duhovno branje, posebno še v mesecu marcu, ki je posvečen sv. Jožefu. Sv. Cerkev zelo časti sv. Jožefa in to češčenje tudi nam priporoča. Posebno v litanijah sv. Jožefa je Cerkev modro nanizala vse, kar more v nas vzbuditi češčenje, ljubezen in veliko zaupanje do tega ljubeznivega svetnika. V tej knjigi najdeš vprav premišljevanje teh litanij. Knjigo krasi mnogo lepih zanimivih zgledov, ki nam prepričevalno govore, kako nam sv. Jožef rad pomaga v dušnih potrebah. Preberi knjigo in s še večjim zaupanjem se boš oklenil velikega zavetnika sv. Jožefa. Nekaj izrednega v tej knjigi je 51 lepih slik, ki so posnete po starih bakrorezih in pona-zorujejo vse življenje sv. Jožefa. — Knjiga ima priročno obliko in obsega 192 strani. Cena je izredno nizka: broširan izvod stane *&amo 10 din, vezan 15 din, po posti 2 din več. Založila jo je uprava »Glasnika presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega 9, kjer naj se naroča. Dobi se pa tudi po katoliških knjigarnah. Črnci. V času pusmega norenja je vino nekega vinotoča tako okorajžilo fante iz Plitvice, da so predivje nastopili proti drugim fantom, predvsem iz Mahovcev. Ti so bili pametnejši in 3o jo ubrali iz vinotoča. Sledili so Plitvičani in pobili šipe na poslopju g. Steierja v Črncih, čisto pri Lešanah. Zadevo so vzele v roko one višje oblači, ki imajo nalogo, da učijo olike surovo mla-umo. Velika Nedelja. Porok smo imeli v letošnjem predpustu lepo število, in sicer si je nadelo zakonski jarem kar 22 parov. Zanimivo je to, da nosita prva dva para, ki sta bila ob istem časa poročena, isti imeni, in sicer sta bila to ženina Petek Antona in nevesti Kosi Ivani, ki si pa niso prav nič v sorodu. Poročil se je tudi naš dolgoletni društveni delavec in izboren igralec Bezjak Alojz iz Trgovišča s prav tako vneto društveno delavko mladenko Salor Alojzijo. Ke-limo obilo božjega blagoslova! Studenice pri Poljčanali. Tudi pri nas je imela krajevna KZ občni zbor, na katerem so izvolili stari odbor in premleli vsa važna vprašanja. — Studeničani smo precej lepo obhajali predpust. Doživeli smo nekaj veselih gostij. Med ostalimi se je poročil tudi ugledni Bohak Jože iz Globokega in pripeljal na dom Nežiko žnidar iz Makol. Na gostiji so svatje nabrali 162 din za katoliške misijone. Oplotnica. Na gostiji Makovšek in Ratej iz Št. Vida nad Grouclnem se je nabralo od svatov in kuharic za novo lavantinsko bogoslovje 100 din. Bog plačaj! Novemu paru pa obilo sreče! Galicija pri Celju. V letošnjem predpustu so se pri nas pridno ženili in možili. Oklicanih je bik) osem parov. Najstarejši ženin je bil star 64 let, najmlajša nevesta pa 20. Med drugimi sta se poročila v naši župnijski cerkvi Cvikl Jakob iz Hramš s Fijavž Marijo iz Zavrha. Nevesta je bila dobra igralka na našem odru. Vsem novoporoče-nim želimo v novem stanu obilo sreče in božjega blagoslova! — Mnogo se govori že dalj časa o temeljitem popravilu prve občinske ceste Galicija—Lopata, a do popravila kar ne pride. Prosimo našega g. poslanca, da nekaj ukrene za popravilo te ceste, katera je res v skrajno slabem stanju. -— V časopisih smo čitali, da se je postavila cena mleku na 2.25 din liter, a prekupci pri nas ga "e vedno plačujejo po 1 din liter, pa še pol ure daleč ga moramo nositi. Po dinarju liter je kis, pa ne mleko! Če hočemo, da se bo naš kmet kaj spravil na noge, se bodo morale take gospodarske rane kmalu zaceliti! — Sadjarska podružnica bo v kratkem prestavila svojo drevesnico iz Ahtikove jive na župnijsko. Šmarje pri Jelšah. Na ženitovanju Franca Lar-gw v Dvoru 5, p. d. šatrec, se je nabralo za novo Hfvantinsko bogoslovje 100 r- Stoperee. že dve leti podirajo tukajšnje gozdove. Delo vršijo izključno nedomačini — Hrvatje in Kranjci, človek bi mislil, da zaslužimo vsaj x vožnjo. Toda tudi tukaj se nam godi krivica, ker ves les zvtezijo na postejo v Rogatec avtomobili. Avtomobili, ki so zelo teiki, so nam cesto temeljito razrili, posebno mostove so nam skorajda uničili. Glavna cesta je polna klancev kakor kak gozdni kolovoz. Pri fari ftam pa razglašajo, da bo ^estni odbor pobiral visoke doklade za vzdrževanje cest. Pravično bi bilo, da bi te doklade plačali avtomobilisti, ki nam ceste uničujejo, ne pa Znameniti dimnik V sikstinski kapeli v Vatikanu. Po' vsaki volitvi papeža sežigajo kardinali glasovnice, če ni došlo do izvolitve novega papeža. Glasovnicam priložijo mokro slamo, ki da črni dim, kar je znak, da papeža še ni. Kakor hitro pa je izvoljen z dvetretjinsko večino novi papež, naložijo v peč poleg glasovnic neko snov, ki da beli dim in ta dim sporoči nestrpno čakajočemu občinstvu izvolitev papeža. Letos je sklenjeno, da bodo po dimniku javljali samo neizvolitev papeža, to je, spuščali bodo črni dim. čim bo novi papež izvoljen, pa bodo javili novo ime potom vatikanskega radia V grški prestolnici v Atenah so priredili »drevesni teden«. V tem času je bilo zasajenih 100.000 dreves. Na sliki vidimo grškega kralja Jurija, kako tudi on drugim v spodbudo sadi drevesce. ubogi kmetič, ki cest s svojimi kravicami in lahkimi tovori sploh ne kvari. Takega mnenja smo vsaj Stoperčani. Buče. še sveže so bile žalne govorice za rajnim Jurjein Božičekom, ko je zadel našo malo župnijo hud udarec. Zadnjo nedeljo se je poslovil od nas dolgoletni g. župnik Miloš Türk, kateri je bil faranom pravi oče v vsakem oziru. Veselil se j« z nami, nam bil voditelj v cerkvi in izven nje, in predvsem nas je znal tolažiti ob raznih prilikah, ko so nas hudo tepli udarci raznih vremenskih nezgod in tudi drugih nesreč. Junija 1937 je bila ob strašni toči najhuje udarjena bučka fara, Ljudje bd bili tedaj obupali, da jim ni stal krepko ob strani s tolažili sv. vere in s prosja-čenjem za pomoč po vsej Sloveniji g. župnik Türk. Bučka fara se dobro zaveda, kaj je zgubila z g. Turkom, kateri ni imel v župniji nasprotnika, kaj šele sovražnika! Bučam ne bomo pozabili nikdar preobilnih dobrot, katerih smo bili deležni ol g. Turka v cerkvi, v šoli, pri prosvetnem društvu, posojilnici in ob vseh veselih ter žalostnih prilikah. Vsemogočni bodi dobremu g. Milošu plačnik in naj ponese blagi dušni pastir v svojo novo župnijo Ljubno zavest, da smo ga ljubili, smo ga ubogali in da mu bomo ostali po možnosti hvaležni v najlepših in nezabnih spominih na njegovo delovanje med nami. — Hvaležen faran. Sv. Rupert nad Laškim. Dne 19. februarja sta v prijazni podružni cerkvi sv. Petra obhajala biserno ali demantno poroko zakonska Bezgovšek Mihael in njegova žena Ana iz Sv. Petra. Krasno pomladansko vreme in pa redka cerkvena slovesnost sta privabili veliko množico prijateljev in znancev v čedno okrašeno cerkev, kjer je domači g. župnik v primernem nagovoru razložil pomen slovesnosti: 60 let sta srečna slavljenca skupaj živela v ljubezni, delu in trpljenju. Z malega sta začela skromno gospodarstvo, a s pridnostjo, varčnostjo in predvsem z božjim blagoslovom sta pripravila lepo premoženje sebi in devetim otrokom, ki sta jih lepo vzgojila. Ko je duhovnik med pomenljivimi besedami ovil starčkoma roke s što-lo in ju spominjal njune lepe, srečne ljubezni in zvestobe, se je orosilo marsikatero oko številnim gledalcem in udeležencem. Biserni ženin in nevesta sta s pravo krščansko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vedno podpirala vsako dobro delo na polju krščanske usmiljenosti, radodarnosti za cerkev, občino in domovino. Bog jima podeli, da v zasluženem miru in v tihi zadovoljnosti preživita večer svojega lepega življenja, nazadnje pa prej- Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške, je prispel h svojo soprogo v Ameriko, kjer bo imel oelo vrsto predavanj meta biserno krono večne sreče v nebesih — smo fedeli vsi udeleženci lepe slavnosrti! Sv. Vid pri Planini nad Sevnico. Tukajšnji odbor hranilnice in posojilnice je pod spretnim vodstvom načelnika Ivana Krajnca, posestnika pri Sv. Vidu, in tajnika Ivana Tovornika, skoraj izkopal zavod te denarne krize. Najnadležnejši so bili te precej izplačani, zmernejši pa hladnokrvno čakajo. Nekaj je že celo novih vlog. Najbolj se praskajo za ušesi oni, ki so hranilne knjižice prodali za sramotne cene. In teh ni malo! Hranil-nični odbor je tudi kupil hišo, tako da je zdaj ta naš denarni zavod na lastnem in svoj gospod, kar je gotovo hvalevredno. Poeojilnična soba je ob gotovem času na razpolago tudi kmetovalcem za razna gospodarska posvetovanja, kar bo dalo povod k ustanovitvi nekaterih gospodarskih organizacij. Naši kmetovalci vedno bolj uvidevajo, da so jim stanovski sestanki potrebni. K temu pa daje posojilniški odbor pobudo. Dobova. 60 letnico svojega rojstva je praznoval 19. februarja tr^ojšnji g. župnik Josip Logar. Gotovo mu je bilo težko zapustiti pred leti lepo obširno župnijo na skrajni meji naše Jugoslavije ob italijanski meji, lepe Žiri nad Škof j o Iz drugih držav Predsednik Prosvetne zveze na Koroškem odpuščen iz službe. Predsednik slovenske Prosvetne zveze na Koroškem je bil zadnja tri leta g. dr. Josip Tischler, profesor v Beljaku. Deželni Šolski svet v Celovcu je dr. Tischlerja razrešil službe profesorja in ga pozval, da mora takoj zapustiti gimnazijo. Belgijska vlada zopet v krizi. Komaj sestavljena belgijska vlada pod predsedstvom katoliškega senatorja Pierlota je odstopila 27. februarja radi spora v socialistični stranki, ki je bila zastopana v vladi. Oster nastop madžarske vlade proti »hungari-fetom«. Madžarska vlada grofa Telekyja je razpustila nasilno organizacijo »hungaristov« ali narodnih socialistov. V teku 27. januarja je bilo aretiranih 150 vodilnih članov tega gibanja in odposlanih v koncentracijski tabor. Napad na vlak v Palestini. Palestinska konferenca, ki je brezuspešno zborovala do pred kratkim v Londonu, ni prinesla pomirjenja med Arabci in judi v Sveti deželi. V arabskem okraju Haife je bil te dni izvršen napad na vlak, ki Je zahteval 24 arabskih smrtnih žrtev in 52 hudo ranjenih. Iz naše države Dr. Trinajstič umrl. V visoki starosti 81 let Je umrl v Crikvenici 27. februarja senator dr. Dinko Trinajstič. Dr. Trinajstič je bil pred vojno z rajnim dr. Matkom Laginjo v istrskem de- Franooskl senator Berard je vodil pogajanja med Francijo In generalom Fran coni glede priznanja nacionalne Španijo od stran! Francije Loko, kjer je nad dvajset let uspešno pastiro-val, olepšava! novo župno cerkev, nabavil moderne orgle, katere hodijo od daleč občudovat izletniki in glasbeniki Težko je zapustiti dobre sosede duhovnike, ki so ga kot pristnega Belo-kranjca, gostoljubnega prijatelja hodili obiskovat od raznih strani — In oditi med do tedaj ne dosti poznane Slovence ob hrvaški meji... Pa ni bil razočaran: dobro dobovsko. ljudstvo je ves čas, odkar g. župnik Logar biva v tem kraju, dokazovalo, kako ljubi dobre, za čast božjo vnete duhovnike in kako rado pomaga duhovniku, kjer vidi njegovo ljubezen do Boga in do ljudstva. In to dvoje ima g. župnik L*>gar. Zato so mu ob njegovi 60 let~;ii faranl iz hvaležnosti pripravili lepo proslavo. Kličemo mu lz srca: Bog ga ohrani zdravega in čilega Se mnogo let! Naj še nadalje deluje v prospeh romarske cerkve v Dobovi! Zdole pri Brežicah. Letošnji predpust smo imeli šest oklicev. Med drugimi sta stopila v zakon Marija ŠpUir in Resnik iz Bučerce, dalje Ban Franc, cerkveni pevec in čevljar, in Ban Terezija, vdova Černelič, Jožefa Ban in Franc Ogo-revc iz Globokega pri Pišecah. Vsem novoporo-čencem želimo obilo božjega blagoslova! želnem zboru neustrašeni zastopnik Hrvatov in se je boril tudi za pravice Slovencev v Istri. Domače novice Važno zborovanje glede sadne kupčije v Mariboru. V dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru se je vršilo 27. februarja dopoldne važno zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki našega zadružništva, načelnika banovinske-ga kmetijskega oddelka ter odseka, minister Snoj, poslanca Žebot ter špmdler in več članov banovinskega sveta, V Mariboru se bo osnovala močna organizacija za naše sadjarje v svrho sa-moprodaje sadja in zidave velikega skladišča ali silosa. Nova ustanova bo pospeševala sadno trgovino na najmodernejši način in bo organizirana po vsem Spodnjem štajerskem na pobudo banovine. Duhovniške spremembe v Slovenski Krajini. Zadnji čas je bilo pri nas več duhovniških sprememb. Tako je bil kaplan g. štukovnik prestavljen iz Beltinec k Mali Nedelji To je bilo prvo mesto g. štukovnika in je bil v Beltincih skoraj sedem let. — Na njegovo mesto je bil nastavljen iz Gornje Lendave kaplan g. Gomboc, naš iomačin. Želimo mu na tem mestu obilo božjega blagoslova! — V Gornjo Lendavo je pa prišel novomašnik g. Lanjšček, ki bo gotovo zmogel naše hribe in blato. — Od župnije Gorn ja Lendava se je nekaj vasi odcepilo in bo to nova župnija in bo tako gospodom v Gornji Lendavi delo zelo olajšano. Sedež te nove duhovnije bo v Kuzmi in te dni bo že prišel duhovnik, in sicer g. Jerič Mihael, ki pride sem iz Prevalj. Ljudje se te nastavitve veselijo. Dvojni zločin posurovelega moža. Franc in Marija Cokan sta bila zaposlena v Hutterjevi tvor-nici v Melju v Mariboru. Zakonca, ki imata dva mala otroka, se nista razumela, ker mož ni hotel skrbeti za družino, žena je moža zapustila, se preselila k svojim staršem, a je bila še naprej tkalka, da je preživljala otroka. Ker je premalo zaslužila, je hotela za vzdrževanje otrok zarubiti del moževe plače. To je moža tako razljutilo, da je oddal 27. februarja dopoldne na ženo v tkalnici dva strela. Zadel jo je v trebuh in ramo in visi ranjenka med življenjem in smrtjo v bolnišnici. Ko je videl surovina ženo na tleh, si je pognal še sebi kroglo v sence ter obležal pri priči mrtev. Smrt znanega mesarja in gostilničarja. V Mariboru na Frankopanovi cesti je umrl v starosti 62 let znani bivši mesar in gostilničar Albert Achtig, ki je bil rodom iz Zgornje Polskave. Podlegel hudim notranjim poškodbam. Zadnjo soboto je padlo v gozdu drevo na 41 letnega posestnika Ivana Robič v Selnici ob Dravi. V obupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je že 27. februarja podlegel prehudim notranjim poškodbam. Krava iztaknila posestnici oko. V Novi vasi pri Vurbergu je iztaknila krava z rogom pri V Rim! Slomšekova družina in Prosvetna zveza priredita romanje v Rim, in sicer od 22. do 29. maja. Predvideni stroški za to romanje, to je vožnja za III. razred, hrana in stanovanje za vse dneve ter kolektivni potni list znašajo za osebo okrog 850 din, za II. razred okrog 1000 din. Priglasiti se je treba do 1. aprila romarji iz lavantinske škofije pri »Slomšekovi družini« v Mariboru, Koroška cesta 5, ostali pa pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Pri vpisu je treba plačati na račun potovanja 250 din in priložiti dve sliki za skupni potni list v velikosti 5X5 cm. — dani in članice mladinskih odsekov in krožkov kakor tudi včlanjena društva so dobili podrobna navodila v posebni okrožnici. Pripomnimo, da je hrana in stanovanje v dobrih hotelih. Katoliški Slovence, udeležimo se tega potovanja v velikem številu, da pomagamo našemu prvemu prosvetnemu delavcu Slomšeku, ki je naučil Slovenski narod brati, na svetniški oltar! krmljenju oko 70 letni posestnici Tereziji Ko- stanjevec. »Farne sestanke« smo v začetku pošiljali vsem lanskim naročnikom betnavske okrožnice. Februarsko (»Veseli sestanek«) in sedaj marčno (za Materinski dan) pa smo poslali le tistim, ki so »Farni sestanek« naročili. Sporočite, če »Farni sestanek« niste sprejeli, pa ga želite prejemati, na naslov: Betnava-Maribor. Naši rajni št. Janž pri Velenju. 2alosU:c zapeli zvonovi in naznanjali, da je v Celju 16. februarja v bolnišnici umrla komaj 31 letna Podpečan Alojzija, ki je postala žrtev materinstva. Kako j« bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, ki je bil v soboto, 18. februarja, žalostno je bilo, ko so mlado mater nesli pogrebci na pokopališče, njenega pet dni starega sinčka pa na možev dom. Težko je bilo slovo, toda je pač bila taka božja volja. Užaloščenemu možu, otrokom in vsej rodbini naše sožalje, draga Lojzika pa naj v miru počiva! Dopisi Zrkovce. Gasilska četa Zrkovce pri Maribora priredi v nedeljo, 5. marca, ob 18 lepo igro »Tri sestre«, v dvorani gostilne Lešnik v Devici Mariji Brezje. št. Ilj v Slov. goricah. Dne 12. marca vprizo-rimo v prosvetnem domu ob 15 igro v prid šent-iljskim ubogim šolarjem. Rogoziuca pri Ptuju. Dramatični odsek gasilske čete Hajdina gostuje v nedeljo, 5. marca, z Vombergarjevo zanimivo isro »Voda«. Prijatelji gasilcev ste vljudno vabljeni! Grof Paul Teleky, novi predsednik madžarske vlade Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena X. 21 Šest dni potem, ko je šel Hanzej na pot, je v Grabnje udarila kakor strela z jasnega neba novica, da se je oglasila Leja pri deželnem sodišču v Celovcu in se sama zatožila, da ie ubila svojo mačeho. Sprva nihče ni hotel verjeti, tako strašna se je vsakemu zdela ta vest; ko pa so jo orožniki potrdili, nihče več ni mogel dvomiti. Žnidar in Lejina svakinja Tina sta bila taka, da nista vedela za sebe. Najhuje pa je zacHo Tonča, ki mu je Lejino dejanje zmedlo vse načrte. Hudo se je boril Tonč sam s seboj. Bil je čuden človek, ta Tonč, in nihče ga ni mogel pogruntati. Poleg svojega orjaškega telesa, s čigar močjo se je rad bahal, poleg svoje divje, zahrbtne narave in neugnane častihlepnosti je imel silno občutljivo srce in globoko dušo. Rad je imel otroke, ptiče, rože, smilila se mu je drobna divjad in branil jo je pred zvermi. Ljudem se je kazal večkrat ves divji, trmast in sovražen, skrivaj pa mu je morda pri tem srce krvavelo. Ljubezen do Leje ga je tako prevzela, da si ni vedel drugače pomagati kakor z grožnjami, da bi jo le premagal in dobil. Pozneje ga je bilo zopet sram, da se je tako grdo spozabil. Ko ga je Leja tako osorno zavrnila, je v njem vse vzkipelo in mislil je le na maščevanje; vendar pa je bila njegova, čeprav brezupna, ljubezen močnejša ko vse misli na maščevanje. Nikoli mu ni bila resnica, da bi jo naznanil; vse te grožnje so imele edino ta namen, omehčati Lejo in jo prisiliti, dr, ga vzame. Ko pa je vzela onega drugega, mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi jo šel naznanjat, in še tem manj, ker jo je v tej njeni odločnosti občudoval in kar pretreslo ga je, ko je po poroki zbežala. Upati ni imel več kaj. Pregnati je moral vsako misel nanjo, ki je bila žena drugega; to sta mu velevala čut dolžnosti in časti. Le eno si je lahko še želel: da bi ga Leja spoštovala in ga ohranila v lepem, prijaznem spominu. To pa bi moglo biti le tedaj, če bi se ji pokazal plemenitega, velikodušnega in bi rešil preplašeno ženo vsakega strahu: da bi ee ne bala več njegove ovadbe in tudi ne, da bi še kadar koli motil njeno srečo. Le malo je okleval, potem pa se je odločil, da pojde za pobeglo ženo in da jo prepriča, naj se ga ne boji več, ker se ga res nima kaj bati. Da se je Leja na laško stran obrnila, je bilo Tonču taiH jasno. Težava je bila seveda ta, najti kraj, kjer se je skrila. Bil pa je dovolj prebrisan, da je iztuhtal tudi to. Podkupil je pismonošo, lahkomiselnega mladeniča, ki mu je za primerno napitnino dovolil, da je pregledal pošto. Tako je dobil Tonč obe razglednici v roke, ki ju je pisal Hanzeju »Polde Močnik«. Razumel je prav tako dobro kakor Hanzej, kaj pomenijo ti pozdravi. Udaril je takoj čez mejo tn je srečal begunko že prvi večer v Žabnicah, kjer je pri Plemlju stopila v službo. Leja je bila kar trda od strahu, ko ga je zagledala, in ni spravila ne besede iz sebe. Tedaj jo je Tonč po svoje porogljivo nagovoril: »Dober večer, Polde! Nič ni tako skrito, da bi ne postalo kdaj še očito.« Nato je hitro dodal še resno: »Leja, pamet si posodi in daj, da se pomeniva! Dobro bo zate.« Leja se je zbrala in naglo odvrnila: »Nocoj ni mogoče, ker ne utegnem. Čakaj me jutri po maši pri cerkvi!« Ali Leje drugo jutro ni bilo nikjer. Gospodar je Tonču povedal, da je morala nenadoma domov. Tonč ni verjel, da bi se bila Leja vrnila; ostal je delj ko teden na Laškem in je poizvedoval na vse strani okoli Trbiža, toda nikjer ni našel sledu. Moral se je vrniti, ne da bi bil kaj opravil. Leja, ki je mislila, da ni drugače, ko da je prišel Tonč za njo, da bi jo prijeli laški orožniki in na jneji izročili avstrijskim, je medtem begala iz kraja v kraj. Po dolgem tavanju se je ustavila v Vidmu, kjer si je našla službo in v domači hčerki Marini sočutno prijateljico. Marini, ki ji je Leja povedala vso svojo življenjsko zgodbo, ne da bi ji bila kaj prikrila, se je nesrečna žena v srce zasmilila; obljubila ji je, da ji bo že pomagala. Marina, ki je bila pogumno in odločno dekle, je obljubo kmalu izpolnila. Obrnila se je na neko gospodično Matildo Kutin v Pontablju, ki je bila pred leti pri njih v Vidmu, in je po njej pisala Hanzeju v Grabnje. Pismo je vabilo Hanzeja h Kutinu v Pontabelj, kjer bo srečal nekega svojega prijatelja. Hanzej nikoli ni dobil tega pisanja, kajti obdržal si ga je Tonč, ki se je vdrugič odpravil na Laško. Ko je našel h Kutinu, sta ga sprejeli tu dve tuji gosposki ženski, katerih ena je bila gospodična Marina. Brihtna gospodična je po tem, kar ji je bila Leja pripovedovala, takoj spoznala Tonča. Vsa rdeča od jeze si ga je pošteno privoščila, ga ozmerjala, da je lažnik in goljuf, in mu je zagrozila, da bo takoj telefonirala, naj ga primejo in zaprejo, če se pri priči ne izgubi. Tedaj Tonču ni kazalo drugače, moral je popihati. Sicer je še nekaj dni vohal okoli, ali ves trud je bil zaman in razočaran se je spet vrnil. Od tega časa Leja ni imela nobene mirne ure več, živela je v večnem strahu pred Tončem, ker je mislila, da ji je kar za petami. Zdelo se ji je, da pre-strega Tonč vsako pošto, ki jo da Hanzeju; zaradi tega si ni upala nobenega pisanja več poslati. Nekoliko jo je gospodična Marina potolažila, ko ji je obljubila, da pojde vigredi v Grabnje gledat, kako je torej z vso to rečjo. Tako so minuli trije meseci. Konec februarja je prišel neki policist in je vpraševal po neki Korošici, ki jo njeni že delj časa pogrešajo. Da je policija jela Lejo slediti, je prišlo tako, ker je oni! gospod v Trbižu obljubil Hanzeju, da bo za izgubljeno ženo poizvedoval. Marina se je na vso moč prestrašila, ko jo je policist vprašal, kajti menila je, da hoče Lejo prijeti in zapreti. Toda hitro se je zbrala in dejala, da je bila res Korošica z imenom Leja Mak pri njih, da pa je prav davi nagloma odpotovala domov. Koj ko je policist odšel, se je gospodična Marina zmenila z Lejo in ji svetovala, naj izgine iz mesta in naj se skrije dalje kam. Povedala ji je, da ima v Rimu strica, ki bi, če ga poprosi, Lejo rad sprejel. Leja je bila gospodični hvaležna in je bila takoj voljna. Še tisti večer se je s solzami v očeh poslovila, Marina ji je dala pismo za strica in z varnim vlakom se je odpeljala proti jugu. Dopoldne drugega dne je bila že v Rimu. Marinin stric, ki je imel majhno domačijo na Via de Cestari, jo je prav lepo sprejel in jo vzel kar v službo. Dva meseca je živela popolnoma v miru, ni se ji bilo bati, da bi prišel kdo sem za njo vohat. Tako je čakala le še na to, da se odpravi gospodična Marina v Grabnje in ji sporoči, kako je doma. Tedaj jo je nenadno srečanje z Lojzom in Petrom, ki sta priromala v Rim, ne ie iznenadilo, ampak tudi pošteno prestrašilo. Kar sta ji ta dva povedala, jo je do dna duše pretreslo. Kako goreče si je vse zadnje mesece želela, da bi dobila kak glas od svojega ljubega! Bolj ko je moža ljubila, bolj si je želela, da bi kaj cula zanj. Včasih se j hotela jeziti, da ne da glasu od sebe. Toda mar ni bila sama kriva, da je molčal? Saj nikoli ni mogel vedeti, kje prav za prav je. Kakor sta se poprej zmenila, bi se bila morala k svojima dobrotnikoma v Trbižu zateči; ali spotoma je to misel opustila, ker jo je bilo sram, da bi dobrima Trbižanoma, ki sta toliko dala nanjo, priznala resnico. Posihmal Hanzej ni mogel vedeti, kam naj ji piše. Kar mu je pisala ali dala po kom drugem napisati, vse je očitno nekdo drugi dobil v roke, le Hanzej ne. Bog ve, če je ni šel iskat in je obupal nad njo, ko je nikjer ni mogel najti. Gotovo, da se je mogel on bolj jeziti nanjo kakor ona na njega. Nov redilni prašek za prašiče Vsak kmetovalec si a Redinom hitro in z malimi stroški zredi «rvoja prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina' povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. Prašek za pitanje govej« živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenj« govedi in telet Veliki zavitek stane 10 din. PoStnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite? !n izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. PoStnina povzetje za 1 ali 3 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže ta bistre ter preprečuje najpogostejše konjsk« bolezni, posebno katar. 1 zavitek stane 10 dio. Poštnina povzetje za 1 aH 2 zavitka 6 din, od 1 zavitkov naprej 12 din M0STiH%$ Moštna esenca Mostl» za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijar če. 1 steklenica za 150 Utrov stane 20 din. Poštnina povzetje u 1 ali 2 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanj« poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106 Pravi Redin, Goved In, Mlekin, Konjin ter M*-Ptln se dobi samo v 7zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Kmečka trgovina Kako si je Nemčija pomagala? Sedanja mednarodna napetost Izvira iz nasprotja med vodilnimi tokovi modernega go^x>-darstva. Do nastopa narodnega socializma v Nemčiji Je bil ves svetovni trg skoraj izključno v rokah anglosaških držav. Hitlerjeva Nemčija j« hotela to stvar spremeniti sebi v korist. Ker pa. ni imela drugih sredstev, si je pomagala tako, da je namerno ustvarila dve plačilni marki: nizko domačo in visoko zunanjo za plačevanje uvoza. Z visoko zunanjo marko je priznala visoke cene kmetijskim državam, predvsem Balkanu. Te seveda takee-a kupca niso odklonile, radi če-tef sfl 3611 nemliti izdelki izpodrivati angleške in ameriške. DobrodoSlo j« Nemčiji pri tem tudi oboroževanje, kajti velik del svojega starega orožja na ta način vnovči. Z visoko zunanjo marko Je Nemčija zajela podonavski in balkanski trg ter prihaja počasi tudi že na južnoameriški trg. Dokler si je Nemčija gospodarsko osvojila samo Pod on avje in Balkan, se angleški svet ni zganil. Toda čim Je Nemčija Sla preko Turčije v Perzijo (Iran) in v arabski svet, so se dvignili Angleži; ko ae Je pa pojavila v Južni Ameriki, so se zganile Združene države Severne Amerike. Angleži, videč, da jim iz nemške konkurence raste velika nevarnost za bodočnost, so napravili protiofenzivo. Trgovsko so se povezali z Ameriko, Kanado, Francijo itd. Vprašanje Je, če bo Nemčija kos temu ogromnemu gospodarskemu bloku. Kakor kažejo najnovejši znaki, bo podlegla. Ker pa ne bo hotela kar tako podleči, je *elo verjetno, da bo v sni izzvala vojno. To nasprotni blok tudi pričakuje ta se zato mrzlično oborožuje. Cene goveje živine Voli. Debeli voli so bili najdražji v Kranju, kjer so dosegli 5.75 din kg. Pa tudi v Ljubljani, Brežicah in Zagorju ob Savi so bili po 5.50 din. V Mariboru in Sevnici so bili po 5 din. Slabše re-Jeni in plemenski voli niso nikjer padli izpod •t din, v Kranju so se pa plačevali po 5 din. Biki. Cena klavnim bikom se ni spremenila. Povprečno se klavni biki plačujejo po 4 din kg žive vage. Krave. Prvovrstne krave za pleme in zelo debele za mesarje so v Kranju dosegle 5.25 din, po drugih sejmih so se te vrste krav plačevale povprečno po 4.50—5 din. Krave za klobasarje so se pa povprečno plačevale po 3—4 din. Teliee ln mladi juncld so bili najdražji v Kranju, kjer so dosegli 5.75 din. Po vseh drugih sejmih se je pa te vrste živina plačevala povprečno po 5—5.50 din kg žive vage. Teleta so bila v Kranju po 8 din, v Ljubljani tudi po 8 din, v Zagorju ob Savi po 7 din, v Mariboru pa po 5 din kg žive vage. Svinje Plemenske. V Mariboru so bile plemenske svinje po 6—7 din. Največ je bilo prodaje po komadu na čez. Tako so bili 5—6 tednov stari pujski po 80—100 din, 7—9 tednov po 130 din, 3—i mesece 210—320 din, 5—7 mesecev 340 do 450 din, 8—10 mesecev 480—550 din, eno leto Stare svinje pa po 730—950 din komad. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci po 110—160 din; v Sevnici pa par pujskov, odstavljenih, za rejo pripravnih po 250—350 din. V Brežicah je stal mlad pujsek, odstavljen, 80—120 din. Debele svinje so bile v Kranju po 10—11 din, drugod pa povprečno 9.50—10 din kg žive vage. Pršutarji so na Gorenjskem dosegli 9.50 din, povprečno so se pa prodajali po 8 din kg. Krma Na'Kranjskem Je seno še vedno po 1 din kg, t Mariboru in okolici se pa plačuje povprečno po 0.65—0.70 din kg. Tudi slama Je za okrog: SO par dražja na Kranjskem kot na Štajerskem, saj se plačuje v Kranju in Ljubljani povprečno po 0.70—0.75 din kg, dočim v Mariboru samo po 0.40 din kg. Les Na ljubljanski lesni borzi so se prodajale posamezne vrste lesa po sledeči ceni (kubičen meter) : smrekovi hlodi 130—170 din, brzojavni drogovi 135—160 din, smrekovi hlodi za deske od 16 cm naprej 330—360 din, bukovi hlodi od 30 cm debeline naprej 90—120 din, bukovi hlodi za deske 250—290 din, hrastovi hlodi od 30 cm debeline naprej 200—300 din, hrastovi hlodi za deske 700 din, orehovi plohi 800 din, brestovi plohi 470 do 540 din, javorjev! plohi 500—600 din, jesenovi plohi 800—900 din, lipini plohi 450—550 din, kvadratni meter hrastovih parketov 58—68 din, bukovih parketov 35—45 din; železniški hrastovi pragi, 2.60 m dolgi in 14X25 cm debeli 38—47 din komad, bukovi železniški pragi iste mere 23 do 28 din komad; 100 kg bukovih drv 12—14 din, 100 kg hrastovih drv 9—11 din. Sejmi Od 2. do 8. marca bodo sejmi v sledečih krajih:. 3. svinjski ▼ Mariboru, v Koprivni-Veliki Dol, Oplotnici, Vranskem in Zabukovju nad Sevnico pa živinski in kramarski — 4. bo svinjski v Brežicah, Celju ta Trbovljah, v Petrovčah pa živin- Mašna steza. V. J. Odgovor, ki smo ga dali Vašemu sosedu, velja le, ako bi odgovarjale navedbe Vašega soseda resnici. Ako pa pravite, da ste sosedu le par krat na prošnjo dovolili pot preko Vašega dvorišča ln ako so njegovi predniki v odmeno za to, da ste jih puščali preko dvorišča, Vam dajali kaka darila ali pomagali opravljati kaka manjša dela, tedaj sosed ni pripose-stvoval služnostne pravice hoje preko Vašega dvorišča in ne bo mogel doseči vknjižbe take pravice. Potrebno bi bilo 30 letno izvrševanje brez prošnje, brez «le, javno ta v zavesti izvrševanja pravice. Prošnja za sprejem h graničarjem. F. 2. St. V. To prošnjo Je nasloviti na poveljnika graničnih čet v Skoplju. Navedite v njej, da ste odslužili svoj kadrovski rok, da niste stari preko 30 let (ako ste redov ali kaplar), odnosno ne preko 35 let (ako imate višjo šaržo), da ste zdravi ln dobrega obnašanja, da se zavežete služiti pri mejni četi najmanj tri leta. Dokumente, ki vse to dokazujejo, pa pošljite, ko jih bodo zahtevali. Višina davka od travnika In od njive. F. P. Pritožujete se, da morate plačevati od travnika večje davke, nego od njive. Vaša pritožba ni utemeljena. Zemljarina se odmerja procentualno od višine katastrskega čistega donosa. Ta dpnos je stalno določen po bonitetnih razredih in znaša pri travnikih več nego pri njivah. V prvem bonitetnem razredu znaša donos ene johe njive 16 enot, travnika 23 enot; v drugem razredu njive 13, travnika 17.50; v tretjem njive 10.05, travnika 14; v četrtem njive 7.75, travnika 9; v petem njive 5.75, travnika 6.05; v šestem njive 4.25, travnika 5.25; v sedmem njive 2, travnika 3.80; v osmem njive 1, travnika 1.5. To enoto je treba množiti s 40, nakar dobite višino čistega donosa v dinarjih. Navedene enote veljajo za prvi cenilni distrikt V drugem cenilnem distriktu so ■note manjše, razen tega veljajo za nekatere občine posebne enote. O njih višini lahko poizveste pri pristojni katastrski upravi. Kako se izračuna višina zeimljarine, smo pisali pred kratkim na tem mestu. Kaznovanje lastnika gozda radi posekanja lesa po kupcu. J. C. Prodali ste nekaj smrekovega lesa »počez«, pri čemer je kupec sam les posekal in odpeljal. Dovoljenja za izsekavanje niste imeli, marveč ste ga zaprosili žele naknadno. Okrajno načelstvo Vas je kaznovalo na plačilo 400 din in takse. — Res je po zakonu o gozdovih kaznjiv v denarju od 500 do 5000 din, kdor pustoši gozd, kakor tudi, kdor seka v gozdu, proglašenem za začasno ali stalno zaščitenega, brez dovolitve do golega. Ali gre v posameznem primeru za pu-stošertje, odnosno sekanje do golega, odloča izvedenec upravnega oblastva. Očividno je v Va-5em primeru šlo za nekaj takega, radi česar ste bili po zakonu kaznovani. Neznanje zakonov namreč ne upravičuje in upravna oblast kazni noče spregledati, ker se boji zlorab, odnosno bi se vsak skliceval na neznanje zakona ter s tem nekaznovano kršil zakonita določila, odnosno preprečil namrn, ki ga zakon hoče doseči. Sin prodal od očeta izgovorjeni gozd. D. J. Ko ste izročili posestvo sinu, ste si pridržali neko gozdno parcelo ter travnik. Notar se je zmoti! ter parcelno številko napačno vpisal, odnosno zamenjal številki pridržanega gozda s parcelno številko gozda, ki je pripadel sinu. Sin je gozd prodal, in sicer tistega, ki ste sd ga Vi pridržali. Vam ponuja drugi gozd, ki je slabši, bolj oddaljen in nima nikakega izvoza. — Ker je sin očividno vedel za pomoto, zlasti ako ste v naravi pokazali, kateri gozd ste si pridržali, Vam jamči za vso škodo. Lahko zahtevate od njega, da Vam oskrbi hasnovanje pravega, odnosno pridržanega Ogljene ščetke r^^iisl Dobavlla najhitreje za »se ?rste I 'fjj električnih L^^IH strojev ia ! jj=JHHB9 Domača tvrdka 1 H IVAN PASPA I SINOVI Zagreb L Pretinac 60. ski ta kramarski — 6. bo živinski v Ormožu, M. Soboti ta pri Sv. Petru pod Sv. gorami — 7. bal živinski v Ptuju ta Veržeju — 8. bo svinjski ▼ Celju, Ptuju in Trbovljah, ▼ Pilštajnu pa živinski ta kramarski. gozda. Ako kupec sinu ne bo hotel vrniti kupljenega gozda, odnosno zahteval nezmogljivo kupnino, Vam mora sin plačati stroške dražjega pre-j voza (zaradi večje oddaljenosti) ta plačati odškodnino za prisilno pot, Id Vam pritiče iz gozda. Plačati Vam mora tudi odškodnino za travnik, ki je bil pripisan pridržanemu gozdu. Sosed izpustil star studenec in presekal vodn« žile. J. 8. 37 let ste imeli na sosedovem posestvu studenec in vso vodo, sedaj pa je sosed napravil drenažo, izpustil s tem stari studenec, hkrati pa presekal tudi vodne žile ter a tem odvzel vodo mlaki in studencu na Vašem posestvu, tako da ste sedaj brez vode. Ne dovoli, da bi Vi na njegovem posestvu izkopali nov studenec. — Za napravo drenaže bi moral sosed imeti dovoljenj« upravne oblasti. Ako je napravU drenažo brea tega dovoljenja, se lahko pritožite na okrajna načelstvo. Pa tudi v primeru, da je imej dovoljenje ta je sedaj usahnila voda v Vašem studencu ter mlaki, lahko napravite vlogo na okrajno načelstvo, da stvar uredi — Ako ste preko: 30 let hodili po vodo k sosedovemu studencu javno, brez prošnje ta brez sile, ste priposestvovall zadevno služnostno pravico ta bi lahko soseda s tožbo prisilili, da Vam še nadalje nudi potrebno vodo v dosedanjem obsegu. Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. J. Kevc. Dne 2. decembra 1938 ni izšla nikaka nova uredba, marveč je bil le v »Službenih novinah« objavljen navedeni pravilnik* Ta vsebuje nekaj novih važnih določb. Ako zasebni upnik v treh mesecih, ko stopi navedeni pravilnik v veljavo, to je do 2. marca 1939, na sproži postopka za zameno dolžniških listin z novimi obveznicami, tedaj bodo posamezni letni obroki počeli teči šele s prihodnjim 1. novembrom po izvršeni zameni listin. Doslej je veljalo določilo, da mora plačati dolžnik zasebnemu upniku po zamenjavi stare dolžniške listine z novo vse dotedaj zapadle anuitete. — če porok ali solidarni dolžnik nove obveznice noče podpisati, ja upnik upravičen takoj iztirjati vso terjatev, vsekakor znižano po uredbi, od poroka ali solidarnega dolžnika, ki obveznice ni podpisal, če je umrl pa iz njegove zapuščine. O sporih zaradi znižbe dolga, stroškov in obresti odločajo okrajna sodišča v nepravdnem postopku, ako ne pride do sporazuma med strankama samima ali pred občinskim oblastvom. Oče zapravlja, noče ničesar zapustiti sinu. F. K. Imate 78 let starega očeta ter 76 let staro mater. Do svoje poroke ste delali na domačem posestvu, po poroki pa še tudi hodite delat hkratu z ženo in svojimi otroci. Vaš oče troši denar po gostilnah ter pravi, da Vam ne bo ničesar dal, odnosno zapustil, marveč vse prodal. Ste edini sin in niste doslej še ničesar dobili od staršev. — Oče lahko svobodno razpolaga s svojim premoženjem in bi sodišče nastopilo le v primeru, ako bi oče tako zapravljal ali pijančeval, da bi spravil s tem v nevarnost stiske sebe in ženo. Ako pa zapravljanje, odnosno pijančevanje ni doseglo! takih mer, da bi povzročilo navedeno nevarnost, ne boste mogli zaenkrat ničesar ukreniti. Ako bi oče posestvo prodal, česar ne bi mogli preprečiti, boste pač podedovali kupnino. Pritiče Vam polovica zapuščine kot nujni dedni delež, ako pa oče ne bi napravil testamenta, pa cela zapuščina. Soseda branita staro cesto. A. B. Preko 35 let ste Vi, odnosno Vaši posestni predniki v primeru potrebe vozili preko posestva sosedov, ne da bi kdaj prosili za zadevno dovoljenje. Sedaj pa sta začela soseda Vam cesto prepovedovati in zahtevata, da fiaj opravite kake dnine, kadar bi vozili preko njunega posestva, — Ako ste res Razgovori z našimi naroinfKl preko 30 lat brez prošnje in brez sile javno uporabljali pot preko sosedovih zemljišč, «te ■ tem priposestvovati zadevno služnostno pravico in niste dolžni opravki sedaj kake dnine, odnosno prositi za dovoljenj«. — Okolnost, da k Vaši hiši nI druge poti, v tem primeru ne igra vloge. Odmera posestva, topljenega na javni dražbi. H. E. Na javni dražbi je bilo prodano neko zemljišče. Vi bi radi, da bi se to zemljišč« odmerilo po zemljemerco, a nasprotna stranka tega noč». — Zal nam niste točno popisali dejanskega stanu, radi česar ne moremo dati zanesljivega odgovora. Ob priliki cenitve v izvršilnem postopanju je bilo zemlji«» popisano in hI ga moral do-tičnl uradnik ter cenilca obhoditi. Ako so meje res sporne, lahko kupec ali sosed predlagata ugotovitev meje v nesporrom postopku, ako s« ne moreta sporazumeti na Izvensodno določitev meje. Poudarjamo, da mapna meja ne velja vedno in da se a 30 letnim izključnim hajstv »vanjem brez prošnje,. Javno te brti sile lahko priposestvu-j« zamljiSče te na ts način meja spremeni. Brezplačen sprejem v kmetijsko šolo pri Sv. i ur ju. L. J. Navedena dola tudi sinov revnih kmečkih staršev n« sprejema več brezplačno, marveč znaša najmanjša oskrbovalnina mesečno 100 din. Štipendij« podeljuje bonska uprava, pa tudi okrajni kmetijski odbori. Poskusite s prošnjo, ko bo objavljen razpis o sprejemu novih gojenoev. Sprejem v zrakoplovu», podčastniško šolo v Novem Sadu. B. M. V to ftoio «e sprejemajo gojenci na podlagi razpisa, ki se navadno objavlja meseca Julija, pouk pa začne 10. septembra. V lanskem razpisu se Je zahtevalo od gojencev, da so dovršili štiri razrede ljudske šole z najmanj dobrim uspehom, starost najmanj 18 ter največ 20 let, dobro vladanje, dovoljenje staršev ali varuha za vstop v šolo, potrdilo, da prosilec nI v sodni preiskavi, niti nI bil sodnijsko kaznovan, ter izjavo gojener. in staršev, odnosno varuha, da bo po dovršeni šoti služil najmanj dvainpol-krat toliko časa pri vojakih, koJlkor je trajalo učenje. Po možnosti se je zahtevalo tudi izuče-nje obrti i mebar i barske, električarske, mizarske ali ključavničarske). Prošnjo Je treba vložiti na poveljnika naveden« šole v Novem Sadu. Pogojna obsodba — Izbris kasni. 2. J. Ako je minula doba, za katero Vam Je bila odložena izvršitev kazni, brez prlkora, tedaj se smatra, kakor da niti niste tdli obsojeni na kazen. Radi tega Vam ni treba zaprositi za izbris kazni in lahko pred vsako oblastjo izjavite, da ste nekaznovani. Plačilo davka od odkupljene njive, P. J. Od nekega zadolženega posestva ste odkupili njivo. Pogodbo ste napravili pri notarju, sodišče ln davčna uprava sta jo vpotrdili«, niste pa še do danes dobOl nlkakega naloga za plačilo davkov. Bojite se, da ne bi kakega takega naloga dobili pozneje enkrat ter da M morali plačati tudi zaostale davke, ki Jih Je ostal prodajalec dolžan od prodane njiv« to ostalega posestva. — Država Ima po zakonu prednostno zastavno pravico za davščine na nepremičninah, v kolikor so v zaostanku za zadnja tri leta. Ako se Je lastnina na prodani njivi že prepisala na Vaše ime in so minula odtlej V tri leta, Vam ne bo treba plačati starejših davščin. Najbrž so na davčni upravi prezrli, ali pa še niso od katastrske uprave ob-vsSčeni, da sta lastnik navedene njiv» sedaj Vi. Dobro bi bilo, da se sami pobrigate pri davčni upravi, da se stvar uredi Ako je lastnina vpisana na Vaše ime, se ne more njive obremeniti z zastavno pravico za kak dolg, ki ga je napravil prejšnji prodajalec. Izguba pašne pravice. S. F. Na predlog več Interesentov je agrarna komisija razdelila bivše občinsko zemljišče tak», da je dobil vsak parcelo gozda v last, razen tega pa pravico do pašnika, Id je ostal skupna last Nekdo je od dveh interesentov odkupil njuni parceli gozda ter pašni pravici na skupnem pašniku ter Je oblast to potrdila. Ko pa Je kupH še od tretjega interesenta paroeVo gozda in pašno pravico, pa Je dobil obvestilo, da se prodaja gozdne parcele odobri, da pa mu pašna pravica na skupnem pašniku ne prltiCe. — Na vprašanje, zakaj kupcu ne pri-tiče prodajalčeva pravica paše na skupnem pašniku, Vam žal ne moremo zanesljivo odgovoriti. Najbrž je ta pašna pravica navezana na lastnino določenega zemljišča, odnosno ostalega prodajalčevega posestva. Sami omenjate, da si Je prodajalec, ko Je prodal vse svoje posestvo, pridržal pravico do njemu pripadle občinske parcele ta nič ne omenjat« o tem, da bi si bil pridržal tudi pašno pravico. Invalid potrebuje sobne protezo. K. G. Ako ste sobe zgubili radi kake poškodbe ali bolezni, pridobljene v vojni službi, ter ste najmanj 20% invalid, imate pravico do zobne proteze. Ako Vam doslej t« pravic« niso primati, vlažit« prošnjo te meljem nove uredbe o vojnih invalidih na invalid ako sodišč« pri okrožnem sodišč« v Celju. Dvig denarja Is hranilnice. Isti Prosm ste hranilnici, da bi Vam izplačali vloženi denar, pr ste izvedeli, da Vam letos ne bodo ničesar tepla čali. — Ako je hranilnici dovoljena zaAMta, Van je dolžna Izplačati le to kar določa Izplačilni načrt in pod tam navedenimi pogoji. Naj Vam plačilni načrt pokažejo. Ako pa hranilnici zaščita ni bila dovoljena, bi pa morala po eventualni predhodni odpovedi izplačati Vaflo vlogo. Kamnolom preblizu stanovanjske hiše. M. J. Vaši predniki so pred 31 leti prodali dei posestva cestnemu odboru v »vrbo naprav« kamnoloma. Zadevne pogodbe nimate te ne veste, kako daleč sega Vaš svet to kako daleč cestnemu odboru prodano zemljišče. Radi razstreljevanja se Vam dela škoda, ker pada kamenje na Vaš« posestvo ter se trese Vaša stanovanjska hiša. — Kamnolom mora biti dovoljen od obrtne oblasti. Pri slednji boste našli zadevno odločbo ter iz nje razviden, v kakem obsegu se sme zemljišč« izkoriščati Ako ga cestni odbor Izkorišča preko dovoljenega obsega, se lahko pritožite pri obrtni oblasti. Pa tudi v primeru, da bi ga izkoriščal le v dovoljenem obsegu, pa ste sedaj ugotovili da se Vam deia škoda, lahko napravite vlogo na obrtno oblast ter zaprosite za pomoč. — Ako so Vaši predniki odprodali del zemljišča, se Je gotovo napravila zadevna kupoprodajna pogodba, ki se v izvirniku ali vsaj prepisu nahaja v zbirki listin zemljiške knjige, kjer jo lahko dobite v vpogled. Ako je meja sporna, jo daste lahko Izvensodno ali pa sodno določiti v nespornem postopku. — Kdo je dolžan zagraditi prepad ob kamnolomu, Vam ne moremo točno povedati, ker ne vemo, kdo je lastnik ah hasnovalec dotičnega sveta ob prepadu. Vsekakor morate na svojo živino in otroke tudi sami paziti — Kaka posebna oddaljenost v metrih kamnoloma od stanovanjskih hiš v zakonu nI določena. l/vos motornega kolesa h Nemčije. J. M. Zaposleni ste v Nemčiji in ker ne morete dovolj denarja pošiljati domov, bi si kupili motorno kolo in bi ga radi pripeljali s seboj. — Plačati boste morali uvoarro carino. Ako si boste oskrbeli uve-renje pristojne nemške trgovske zbornice o po- (Nadal je vanje) Peter varuh gradu Markov brat Peter Kozjak pa je tedaj sedel v svoji izbi in godrnjal. Jezilo ga je, da mu niso še prinesli večerje. Ker se je ogibal ljudi, se je ogibal tudi brata in ni hotel hoditi k bratovi mizi. Zdaj se vrata ekhi motornega kolesa ter predkriHM ed pcoda-alca Izstavljen račun, bost« piačati kot carin» k l5X vrednosti motornega kolesa; na drugih psfc ojbtaab pa okoli carine. Navadno prevzam arinska oblast v računa navedeno kupnino kot rednost; 1« ako j« v računu navedena hm mlM >čhridno prenizka, da carinska oblast sama »niti uvoženi predmet. Ako ne bost« imeli ovai renja ter računa, bost« morali plačali 40% vnd nosu kolesa kot carino. Pokojnina žene pogrešanega vojaka. N. K. TM mod, ki je odšel v vojno že leta 1914, se od oto bobra navedenega leta ni več oglasfl. Dobival ste »pokojnino« kot njegova žena do leta 192^ odnosno 1029, ko Vam Je bila ukinjena. — M vprašanje, aH je res potrebno, da poslujete odločbo pristojnega sodišča, s katero bo Vaš mofl proglašen za mrtvega, odnosno pogrešanega, Vaus Odgovorimo, da j« to res predpisano. Pred izdaja odločbe mora res preteči eno leto, ker mora sodišče objaviti zadevni oklic, ki mora biti Isto dol nabit na sodni deski in mora rok, v katerem ima pogrešani možnost se oglasiti trajati leto dni. Za objavo oklica v »Službenem listu« Je treba plačati najmanj 120 din, za objavo odločbe o proglasitvi mrtvim pa nekaj manj, ako se združi J« objave glede več pogrešanoev. Plačila drugih taks ste lahko oproščeni ako imate ubožno spričevalo. — Vašega drugega vprašanja žal nismo razo meti. Svojemu sinu lahko prepustit« svojo pokv vico posestva kadar koli z navadno Izročilno afl darilno pogodbo. Moževo polovico si lahke dejansko hasnuje, odnosno na njej gospodari, v last p« jo bo mogel dobiti šele potem, ko bo lastnik —■ pogrešani oče — proglašen mrtvim in se bo vršila zapuščinska razprava; po zakonu prlttče četrtina zapuščine zakonski ženi tri četrtin« ps zakonskim otrokom. JSO odstotni Invalid. B. J. Kot vojak ste obalo« na pljučih ter ste bili spoznani kot 20 odstotni invalid, leta 1829 pa reduciran. Na zadevno vprašanj« Vam odgovarjamo, da Vam po novi uredbi o vojnih invalidih pritiče invalidnina, čim ste za 20 fi pridobitno nesposobni radi v vojni zadob-ljene bolezni. Napravite prijavo pri invalidske« sodišču, ki posluje pri pristojnem okrožnem sodišču. odpro in stari Ofbe, ki služi že tretjega gospodarja iz Kozjaške rodovine, pokuka v izbo, rekoč: »Gospod žele, da pridete nocoj k njim večerjat.« Ko so ¡sedeli pri večerji, je Marko povedal Petru, da mora na vojno. »Za ta čas,« ga je prosil, »boš zapustil svojo izbo in oskrboval grpd in gospodarstvo. Bodi kakor človek, z ljudmi se pečaj; zlasti pa te prosim, pazi mi na sina. Za pomoč ti bom poklical očeta Bernarda iz Stične, da mi bo Jurčka vzgajal in učil.« Med pogovorom se je Jurček igral s psom. Nazadnje ga je oče opomnil, naj bo priden in naj uboga strica Petra in očeta Bernarda. Našim malčkom i. marec 1939 BLUVENtUU GOSPOD AS Stran 13 MALA OZNANILA •ta»«, L4ra fm Dta X— mm •• »o*:b«f 4» «On« »««'Dta t^-. U Wk«4i Uš. — Kdor hi.nn taka. da M ftnm mfc«* «■(■> m* «Ur«* ItaU prit»*, doplmtm t« Dta i.—. — *«• «0M( M ■■r^l brmvfasmjm pUUU mmftH. Kdor bote «džo-roi m*1o« ta »«Kk t, M Dta .M M o&tvrO». IU ■Mn rrrfi.BH SLUŽBE: «kaki bor. — drežiid rarilrno doma stalni dober — «rtnrftrtymra. PisKte: »ANOS« Mart- 883 Dekla, prktao in poSteno, ajscejma tako] Anton Marinfck, Slov. Bistrica. 872 btapee h konjem sa sprejme. Lortoer Lojze. Sv. Peter pri Mariboru. £63 ■prejme aa kovač, ki ima veselja na žagi. Hlep, Zg. Sv. Kungota. 876 Ceampo — tempo! Pridnim tn sposobnim «aatop-nikom v vseh «rezih države Bodimo prttOco dobrega tn trajnega zaslužka. NaSe gesto ja: za dobro delo — dobro plačilo. Javit« sa takoj na Jvgo-Pateat, Ljubljana. 870 Olor m prejme, upravi. delovna moči Nasiov v SSO Hlapce aa »prejme na malo posestvo. Jaok Jože Selnica ob Dravi. 877 Detevabe drnSJcoo (efar) a Štirimi delovnimi močmi sprajme onkrtmiStvo Rogjza pri Hočah. 878 Kuhinj« j» očesnka se prejme a L marcem v gostilno Krorvh, Aleksandrova 79, Maribor. 381 trajoc bafl lwugua*Mi, laiki ta renski ■zzttng, ailvaaee, Bahtaka, bovlrovo, ranlna, »ezlar, cena 1-39 din, nudi vtnograrkiflfncn trs-ničar Kraner Ivan, Zamarkova, Sv. Lenart v ffiov. goricah. 403 Stara tetezo, kovine, HUne, vsakovrstna stroje fal orodja kakor todl vsakršno ielezje kupini po naj vMjih cenah. Justin Goatinčič, Maribor, Tat-tenbachov» 14. 394 Cepljene trte! V veliki mnodHnt različnih vrat na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, poŠta Juršinci pri Ptuju. PiSite po cenik!___264 800 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži ■ prodajanjem ah izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blazni*, Ljubljana VD. __386 Rnnl rdeči ventline — ali ga poznate? Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročita tudi Vi te aorte! Na zalogi imamo tudi de druge aorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Botfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 263 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik. Smarjeta, pošta Celje._192 Poljedelsko orodje, zajamčene kakovosti; zanesljivo kaijiva semena; vsakovrstno železnino, poeodo, jedilno orodje Itd.; vedno sveže špecerijsko blago kupite ugodno pri Jos. Jagodič, Celje, Gubčeva ulica, poleg uprave »Slovenca«. Zamenjujem bučno olje za bučnice._323 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in tnmlca na Ptujski gori! 1427 pomladansko zdravljenje za čiščenj« in proti slabi prab&vi pijte zdravilni ,P£ANINKA'CaJ Prodam triletno trebioo. Bohova 21, Hoče. 3S3 Težke konje in vozove proda skladiščnik v Mariboru, Meljska 29. STO Cepljeno trs je in korenjaka prodaja Turin, Modni«, poŠta Studenic* pri Poljčanah. 30» V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! CENIK ZASTONJ Gospodinja v ftupniSče se spr&jme. Skoro brez posestva. Ponudbe upravi pod »Maribor 899«. Dekla ra iiipnlšče ee išče v Savinjski dottni-Kje, pove uprava Usta. 397 Hlape« sa konje, eženjen, prideš, zvest, dobi »talno službo pri Avgust Zlahtič, Fram. 840 POSESTVA; Lepo posestvo, približno 13 oralov, njive, travniki, velik aadoooanik, gozd, zidano poslopje, ae ugodno proda. Josip Serec, Maribor, kavarna »Jadran«. 339 Lepo malo posestvo sredi vasi Pekre proda Kac, Pekre S. poŠta Maribor.__387 Kovači! Moderno kovačnioo a stanovanjem, edino na prometnem kraju, dam takoj mojstru v najem. 8tockh5iler-dvor, Marenberg. 398 _ RAZNO:_ Tkanine za pohištvo in zavese, gradi za madra-ce in rolete, dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 171 Prodam razno pohištvo, kompletne postelje a perilom. kuhinjsko opremo in žensko kolo. Maribor, Mlinska 24. 408 Klobuke raznih vrst, barve in kvalitete, vai doma izdelani ter proti dežju impregniranl, dobite najceneje pri Babošek Vladko, klobučaratvo, Maribor, Vetrinjska 5. Popravila od 10—25 din se «prejemajo.__«' 893 Prodam »tlridelni Plansichter in dvojni valjar. Horvat, mlin, Sv. Jurij ob Sčavnict 889 Cepljeno trs je, sadno drevje, divjake nudi Žiher Fran jo, Zamušani, Sv. Marjeta pri MoSkanj-cih.__32« Vodne turblDe in žage izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 18._344 Zima! Pomlad! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobra uporabnih ostankov flanelov in cvirnbarhentov za ženske obleke, moSko, žensko in otroško perilo, za znižano ceno 125 din. Nadalje so še tudi zimski zimski reklamni paket seria »K« In Specialni paket original Kosmos »D« v zalogi Za Veliko noč: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T'2« 130 din; pri naročilu prosim navadite barvo. Paket serija »H« vsebina 18- 21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« bi »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4< 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj in zamenjamo Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Kazpo-iilialnici »Kosmos«, Maribor. Kralja Petra tr*. Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljate?. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. _ 178 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., ki ee vrši v nedeljo, dne 19. marca 1939, cA) 9. uri dopoldne v posojil-nič*"'h nrostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odo-brenje računskega zaključka in bilance za leto 1938. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. Ce bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom pri vsakem Številu navzočih članov. Načelstvo. 374 (¡(«¿piäCto pouk v igraoiu. Zahtevajte brezplnCen katalog! MEiriEL* HEROLD £ Sž/RT*'MARIBOR st. 106 Vprašanja in odgovori Odprava udi in krast govedu. B. J. Imate govedo, ki ima vedno uši in po vratu kraste, česar mu ne morete odpraviti, čeprav ste uporabili že razna sredstva. — Namažite govedo z enoodstotnim tobačnim izvlečkom, in sicer vsakih pet dni dotlej, da bodo uši, odnosno tudi gnide temeljito zamorjene. Kraste so oči vidno posledica drgnenja radi uši in bodo zginile z ušmi vred. Spor radi kokoši. Isti Sosed Vas psuje, ker hodijo Vaše kokoši na njegov svet, čeprav mu ne delajo nikake škode; nasprotno pa prihajajo njegove kokoši na Vaš svet ter Vam delajo škodo. — Ni predpisa, da bi morah eventualno Vaš svet tako zagraditi, da ne bi mogle Vaše kokoši uhajati na sosedovo zemljišče. Ako bi kokoši tja zahajale preko po krajevnih razmerah običajne mere in tako, da bi to bistveno kratilo v kraju navadno rabo zemljišča, bi smel sosed proti temu nastopiti s tožbo. Vsak lastnik kokoši odgovarja za škodo, ki jo kokoši prizadenejo sosedu ter se odškodnina uveljavlja sodnim potom, ako ne pride do poravnave. Obrtni list za krošnjarja. P. P. Trgovina z blagom po ulicah in s hojo od kraja do kraja in od hiše do hiše se sme izvrševati samo na osnovi posebne dovolitve upravnega oblastva, na čigar področju prosilec stalno biva (v Vašem primeru okrajnega načelstva). Sme se dajati le našim državljanom, ki so vredni zaupanja in zanesljivi in se dovoljuje proizvodnikom izdelkov domače hišne delavnosti, invalidom in drugim osebam, nesposobnim za drugo delo, kakor tudi prebivalcem izvestnih siromašnih pokrajin. Dovolitev se ne izdaja osebam; 1. ki niso dovršile 25. leta starosti, 2. ki bolujejo za nalezljivo boleznijo, 3. ki so pod zaščitnim nadzorom, 4. ki so obsojene radi zločin-stva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, dokler v navedenih primerih ne dosežejo povračila pravic ali rehabilitacije; 5. ki so udanl potepanju, beračenju, vlačuganju aH pijančevanju ter so v pijanosti nagnjeni k izgredom. — Dovolitve za izvrševanje navedenega trgovanja se izdajajo za čas enega leta. Smejo se podaljševati po preteku tega roka od leta do leta po ponovni oceni vseh zakonskih pogojev. O postopku za dosego obrtnega lista smo že večkrat pisali na tem mestu. Končanje triletne pravde. A. K. Pritožujete se, da Vas žena že par let toži potom odvetnika ter da ne pusti, da bi se pravde skončale; hoče Vas spraviti ob posestvo. — Dovršitev pravde nI odvisna od volje tožeče stranke, vsaj ne v tej smeri, da bi jo samovoljno zavlačevala. Dolžnost sodnika je, da pravdo čimprej dovrši. Vprašajte ga, zakaj Vaše še niso končane. Eventualno bi utegnila pomagati pritožba na predstojnika istega sodišča ali na predsednika nadrejenega okrožnega sodišča. Uspeh prošnje za poštarsko službo. L. A. Ne moremo Vam prerokovati, aH bo Vaša prošnja za sprejem v službo pri državni poŠti imela uspeh. Z oziram na gospode, ki so Vas priporočili, upajmo, da bo in da ni treba, da bi še nadaljnji posredovali. Delavec, ki nI vojaščine prost, bi rad v Nemčijo. S. J. Ker vojaščine še niste odslužili, odnosno niste spoznani za stalno nesposobnega, ne boste mogli dobiti dovoljenja za potovanje v Nemčijo, oe za krajšo dobo, še manj za daljšo. MALA OZNANILA službe: Pošten hlapec se takoj sprejme. Rihterič, Gač-nik 57, Pesnica. Žagarja, mlajšega, oženjenega, ki opravlja tudi kmetska dela, sprejme Radič, žaga, Zg. Pol-skava. 376 Marljiv viničar, malo otrok, se sprejme na lepo posestvo blizu mesta. Knjigarna Scheidbach. Maribor, Gosposka 28. 402 Starejši hlapec, pošten, zanesljiv, za krave in poljska dela, se takoj sprejme, Konrad Kurnig gostilna, Vitanje. 404 Učenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem Hrana, stanovanje v hiši. CerovSek Ja-kob, slikar, Šmarje pri Jelšah. 388 Boljši konjski hlapec, samski, trezen, veflč poljskega dela, se sprejme takoj. Prepis spričeval z zahtevo plače na oskrbništvo graščine Novi-klošter, Sv. Peter v Savinjski dolini 401 Hlapca, „poštenega in pridnega, sprejmem. Plača po dogovoru. FidelJ, Sv. Jurij ob Pesnici 392 Iščem za svoj vinograd deklo k živini in kot pomoč pri gospodarstvu. Starkel, Ptuj, Muršiče-va 4. 385 Sprejmem hlapca in viničarja ter prodam kore-ničeno podlago. Cizerl Franc, Sp. Velovlak, pošta Moškanjct 409 Družina s štirimi delovnimi močmi se sprejme v najem, oziroma v viničarljo. Znati mora vsa poljska in vinogradniška ter gozdarska dela. Biti mora delavna in poštena. Podrobnosti: Drofenik, mlin, Poljčane. 410 Kuharico za vse išče Warsberg, Šmartno ob Paki. Plača 200 din. 419 Viničar, prvovrstno zmožen, po možnosti absolvent viničarske šole, oženjen, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme za graščino Vinarje. Ponudbe sprejema Jos. Zdovc, ekonom, Slovenske Konjice. 422 posestva: Prodam novo masivno zidano enonadstropno pet-stanovanjsko hišo. Letni donos 16.560. Vprašati Marčinko, Maribor, Stritarjeva ulica 18. 414 Kupim srednje veliko boljše posestvo na prometnem kraju. Ponudbe z opisom pod šifro »Gotovina 416« upravi. Malo posestvo naprodaj. Budina 47, pri Ptuju. 417 Hlapec za poljska dela se išče. Gostilna J. Lang, Slovenska Bistrica. 415 Posestva, hiše, gostilne prodaja Realitetna pisarna Maribor, Aleksandrova 33. 406 Prodam posestvo, poldrugi oral, vinograd, gozd. Kokol Franc, Sv. Barbara pri Mariboru, ži-karce 86. 425 RAZNO: Sladko seno in dobro vino naprodaj na posestvu Rotha v Grabonoškem vrhu hiš. štev. 5 pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. 411 Oves rekordni za seme odda Ferk, gostilna, Pesniški dvor. 424 Prvovrstno cepljeno t rs je nudi Plohi Alojz, Ki-car 57, Ptuj. 408 Najbolj sem vesel, kadar kupim obleke, čevlje in vse, kar potrebujem, v Manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. 420 Popolnoma zastonj ni pač pa proti vrnitvi poštnih stroškov kot reklamo, Vam pošiljamo po povzetju z navodilom za 24 din novoiznajdeni alarmni aparat proti tatovom in vlomilcem za zavarovanje oken, vrat, vinogradov Itd. Ako ne odgovarja, se vrne denar. Naročila poslati na upravo »Slov. gospodarja« pod »Mir pred tatovi«. Zastopniki se sprejmejo. 407 Botri, botrce in starši! Vse za birmo, kakor obleke, perilo, klobuke, čevlje, venčke, molitve-nike in rožnevence, boste kupili najceneje samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu. Ob veliki izbiri in zelo nizkih cenah bo vaše zadovoljstvo popolno. 418 Pri »Starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška. 6, veliko lepih ostankov iz ramih tovarn: svile, dol ena, druka, popelina, cajga za moške obleke, cvlrncajga. belo, rjavo platno, močno platno za rjuhe od 12 din, žepni robci po 1 din, moške in ženske srajce, hlače, gate, oblekce svilnate in druge, od 11 din, inlet za perje. 423 Velika izbira oblek moških in fnatovskih Volna za obleke Blago za kostume Moški štofi Močno cvtrnato blago od 79.— din naprej od 14.— din naprej od 18.— din naprej od 22.— din naprej od 5.50 din naprej Kakor tudi vsakovrstno spomladansko blago: svila, perilo, svileni robci itd-, razno špecerijsko blago ter zajamčeno vzklijoča SEMENA dobite pri MIRI PENIC MARIBOR, Vetrinjska 9 UGODNE CENE — DOBRO BLAGOI Pil Sv. Lenartu v Slov. goricah imam podpisani sledeče dnevne cene: moka ogg kg 2.90 din, sladkor kocke kg 14.90 din, milo Zlatorog terpent* H kg 5.50 din, petrolej liter 6 din, bučno olje liuc 9.50 din, sol kg 2.50 din, runino seme rumeno k( 6 din, deteljno seme hrvaško kg 15 din. slovenska deteljno seme kg 16 din, jamčeno brez predenio«. Na zalogi vsa vrtna in razna druga semena. —< Manufaktura: močan druk meter od 6 din napre& za ženske oblekce meter 6, 8, 10 din. Barve blag« jamčene. Moški štofi meter 14, 24, 30, 40 din itd. Velika izbira hlačevine, glotov, belega platna, v* zelo nizkih cenah. Damske nogavice od 5 dta naprej, moške nogavice od 3 din naprej. Lepa izbira volnenega in svilenega blaga po zelo solidni ceni. Sukanec »Hutter« vedno na zalogi Krojači in šivilje pri večjem odjemu velik popust. — železnina: nekatere vrste po najnižjih cenah. Zela priporočam nakup motik, vil, železa za pluge ta vozove, žičnike, žico itd. Prepričajte se o cenah! — V zalogi vedno apno, cement, strešna opeka. Vsem, ki kupujete, priporočam izredno priliko t» cenen nakup vseh potrebščin. — Kupujem dežela« pridelke po najvišjih dnevnih cenah Priporoča M ANTON HRASTELJ Sv. Lenart v Slov. goricah IV I 1991/38—14 Družbeni oftlic. Dne 12. aprila 1939 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Ruše vi. št. 385 in 391 eemlna vrednost: ad a) din 143.945.—, ad b) din 92.050.—; oba vložka skupno din 235.995.— vrednost pritiklin: jih ni najmanjši ponudek: ad a) din 71.972.50; ad b) din 46.025.— Vadij znaša ad a) din 14.394.50; ad b) din 9.205.— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dra& benem naroku pred začetkom dražbe, sicef bi se jih ne moglo več uveljavljati gleda nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ji ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okU% ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. februarja 1939. 30< Redni občni zbor Spodnještajerske ljudske posojfl-nice v Mariboru r. z. z n. z. se vrši v četrtek, dne 16. marca 1939, ob 14 uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23, s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zaA> njem občnem zboru. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva, 4. Poročilo nadzorstva. 5. Potrjen je računskega zaključka za loto 1938. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev treh članov načelstva, 8. Slučajnosti. V smislu § 33 zadruginih pravil se vrii v slučaju nesklepčnosti eno uro pozne)«, to je ob 17. uri, istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu zadruš> nikov. Naflepše in nainoveiše vzorce za ročna dela, kakor kuhinjske prti če, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro 4elezje, kovine, baker, medenino kupi ta plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 tapete, zglavnike, prte itd. nudi zelo ugodno galanterijska trgovina 395 DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRINJSKA ULICA št 26 Mlinarja! Umetni mlinski kamni, za vsako meljavo in vsako velikost, najboljši ta najcenejši pri 298 S. Forstnerlč mlinostavsko podjetje Maribor — Melje Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Ce ¡¡oCeS Pili doDro In poceni oftieCen, kupuj edinole v modni in konfekcijski trgovini JURI] KOKOL jt^Ž" nasproti nove avtobusne postaje Maribor,Glavni tre? 24 SADJARJI. SADJARJIi Temeljito in poceni boste nničili škodljivce na sadju s pomočjo domačega sredstva 327 SHELL BILJOBRANA Tisoči sadjarji so se o tem prepričali. — Dobiva se pri trgovcih, ki prodajajo sredstva proti škodljivcem ali direktno pri ]UGOSLAVENSRO SHELL O. O. ZAGREB,Gajeva 6 MARIBOR, Gl. trg 24 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 ICjT* Zahtevaite brezplačna ilustrirana navodilal aiisgsi Drama zastavljenega ilaga v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, se vrši dne 15. marca 1939. - Začetek ob 9. uri dop. VSA ŽC PHEVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR SAVAMUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE li E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI P@DRUZ&ICA: CELIC palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! 3 mnamnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnrrrTinnm Hranilnica Dravske banovine Narihor Centra!®: Maribor Podrolnlco: Celic v lastni novi palači na ©ain nasproti poste, prej Jfninoste- Gosposhe-SIovenshe ulice. 2? iersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stioko spariaioče posle točno in kulantno. iiJULiJLJLinrrrTTmDnnnnnmnDDnDaanannmDnarra ZA BOŽJI GROBI — Na zalogi imamo lepe božje grobe, in sicer po sledečih cenah: ležeči Kristus, velikost 85 cm, 630 din, velikost 110 cm 1050 din. KRIŽKV POT ▼ slikah. — 14X9 cm, velikost razglednic, Fugel-nov umetniški križev pot za dom ah za šolo ali za kapelo, vseh 14 cena 30 din; velikost 10X6X cm, barvan, izredno lep, vseh 14 slik 10 din; velikost 26X20 cm, vseh 14 slik, 28 din; za cerkve od 112 din dalje. KRIŽEVI POTI, molitvenik, imenovan »Na KalvarijoU, 580 strani, vezan, najlepše čtivo za postni čas, cena 15 din. »NA KAL V ARIJO!s, kažipot za duhovnih», knjiga o opisu križevega pota, postanku te molitve in razne zgodovinske zanimivosti, 163 strani, vezana 5 din. ŽALOSTNA MATI BOŽJA, kip, visok 32 cm, cena 220 din; kovinast, posrebren kip za mizni nastavek 260 din. MUČENIŠKA. GLAVA JEZUSA, umetniško delo, izrezlano iz lesa, ISO din; posrebrena v ovalu po 12 din; na marmornem nastavku 42 din. KRIŽI, stoječi, navadni, v velikosti od 22 do 56 cm in ceni od 28 do 110 din; stenski v veKkosti od 35 do 80 cm od 20 do 300 din; za velike križe samo korpus 100 cm 1935 din, 120cm 2250 din; umetniški, izrezi ani 130 in 140 din; ko-vinasti 12, 14, 22, 24, 30, 34 in 60 din; križi za umirajoče po 10, 15, 20 in 25 din; žepni križci ali za rožni venec 1.50, 3, 4, 6 in 9 din. SLIKE: Jezus na Oljski gori, velikost 45X63 cm 20 din, 54X73 cm 28 din, 120X55 cm 65 din. VSTAJENJE. — Kip od mrtvih vstalega Kristusa, visok 50 cm 240 din, visok 65 cm 280 din. VELIKONOČNA SVEČA (cena po velikoeti). Vse kupite v prodajalnah TIskarne si. Cirilo i Mariboru fin Plugu 9 a i i O rs m a CA © S1 s A. G pp r-» i-». »d mataSo: z ospetiom reM vsefta tfraZiaa! Revmatizem-iSias, trganj«, »obobol, prehlaj«-nje itd. odstranjuj« m uspehom »AGA« a mi-safo priznano in odlikovano domač« m-odstvo ■ smrekovim ex traktom. Par kapljic »AGA« na sladkorju aH vodi Vam popravi neprijetne okus in slabost Za nego nat, grla, prt trganju ttd. uporabljajte >AGA< za tmiwifc>. — »AGA< ca masažo naj bo zato ▼ vs&ld drullni. — Dobi s« v vsaki lekarni, drogerijl ta trgovini za din IX—,' kjer j« m, poSjite naseli din 12,—, pa Vam jo po«}« Samoprodaja z» dravsko banovino DOLINSEK VItomir, Celje Zahtevajte »AOA« za masato! 221 Zahtervajt« »AOA« m masažo! Plašče za dečke od 100 din naprej dobite pri Trpina, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Hranilne knjižice, 3% obveznice i tat druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje 224 Bančno kom. zavod, MARIBOR, Aleksandrova cesta Stev. 40. Od semesia zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekcfjske postaje oplemenjeno seme ja-rega ječmena in ovsa. Ravno tako smo nakupih našim prilikam prilagodeno seme domače detelje in lucerne, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirati za prvovrstnost travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena bila pred uvozom analizirana. Razen tega imamo na zalogi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja in radi tega se obračajte pri nabavi na KMETIJSKO DRUŽBO, reg. zadr. z o. z., v Ljubljani, Novi trg 3, ah na njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru, Novem mestu in Brežicah. 334 nafbolfe In najvarneje pri Ulica 10. okfo&ra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna m. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin t Mariboru — Urednik Januž Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru