138. Številka.
lijnbljaaa, ? četrtek 19. junija 1902.
XXXV. leto.
Isnaia fsak dan avećer, izimfti coaen* a> »rvsni*b, mm vena po posti prejouuM. « evetro-ografta deaele aa vae leto 20 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa Jeden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljane
brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za po» leta 11 K, za cetn >eU 6 K 00 h, aa jeden meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 8e se dvakrat in po 8 h, Ce ae trikrat a i veCkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoid trankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod11 telefon št 34. - „Naroina tiskarna" telefon št. 85.
Hohenzollerska germanizacija.
Že 18. septembra leta 1796. je izrazil Friderik Viljem II., naj se pazi »auf gute deutsche Landwirte, dass auf adeliche Rechte konferierte Gtiter nicht wieder in die Hande der vormahligen Pohlen kom-men«. In da prakticira sam to teorijo, je jednostavno vtaknil vsa cerkvena posestva in posestva krone v žep. In bilo je to lep kos posestva (»ein Domanenareal von 1500 Geviertmeilen«). Misel, katero je ta vladar tako značilno realizoval, je obenem bistvo vse Hohenzollerske germanizacije pruskih Poljakov.
Konstituiral se je takrat nekak konzorcij, kajti nemški »junkerji« so hoteli pridobljena posestva porabiti zase.
V tem znamenitem konzorciju je bil itak dovolj znani minister H o y m, kraljev ljubljenec general Biechof\verder, neki zločinski lakaj Triebenfeld, ki je bil preje sluga pri raznih poljskih ariatokratih, kateri so ga pa radi tatvine odpustili, in končno je prišel se soprog kraljeve me-trese, znani dvorni sluga Ritz. Ti so bili prvi organi hohenzollerske germanizacije,
— v znamenju najumazanejšega slepar-stva se je ista pričela. Ta konzorcij navadnih sleparjev je vplival toliko na kralja, da je izdal preje citirano kabinetno ordre od 18. septembra 1796. In sedaj se je ger-maniziralo na vseh krajih in koncih. Od države Poljakom vzeta posestva je cenil konzorcij grozovito nizko. Po tej nizki ceni jih je prodal potem »auf gute deutsche Landwirte«, ali pa jih je prepustil celo zastonj kot  takozvane  »Gratialguter«. In
— »die guten deutschen Land\virte< so plačali konzorciju lepo svotico napitnine, sami so pa posestva prodali z dobrim dobičkom dalje . . .
»Neue Zeit« v Stuttgartu demon strira to svojo trditev tudi na par eksakt-nih slučajih. Bischoffvverderju samemu se je podelilo posestvo, kojega je cenil kon zorcij za 18.000 tolarjev; vredno pa je bilo
posestvo 191000 in Bischoffvverder ga je prodal za 115000 tolarjev. Tajnemu svetniku pl. Goldbecku se je podelilo posestvo, cenjeno za 28.600 tolarjev, vredno pa veliko več, ker je mož dobil zanj precej, 80.000 tolarjev. Grof Lukichau je dobil za 84000 tolariev cenjena posestva; prodal jih je za 800.000 tolarjev. Za 26.000 tolarjev je kupil 8 domen; vsako teh domen je prodal za 90.000 tolarjev. General plem. Kuchel je kupil za 30000 tolarjev domeno, katero je v par dneh naprej prodal za 130 000; imel je majhen dobiček 100.000 tolarjev. Znani vojskovodja Bliicher je dobil tudi posestva; en del je zakrokal v jedni noči, drug del je prodal nekemu trgovcu v Elbingu za 140.000 tolarjev, ne da bi jih kdaj videl. To so bili lepi »kšefti«, prvi uspehi hohenzollerske germanizacije, katero se hoče še danes obdati s sijajem nacionalnega navdušenja!
Po tem velikanskem »švindlu« je germanizacija malo počivala. To je bilo v času Napoleona I., ki je znal tako znamenito nemškega Mihelna pognati v kozji rog. Ko je Napoleon Veliki padel, se je pričela zopet germanizacija pruskih Poljakov. Leta 1830. je bil namreč ponesrečeni revolucijski poskus Poljakov, ki je bil povod novih vladnih represalij. Že leta 1833. je izšla zopet kraljeva kabinetna ordre, ki je kar naravnost in odkritosrčno izjavila, da se sme prodati sodno subhas-tirana posestva le na Nemce, in to je bilo v času, ko so Poljaki prišli vsled revolucije na boben!
Leta 1846. je pričela tretja nuansa hohenzollerske germanizacije.
Takrat je bila ravno nova revolucija krvavo pobita. V Berolinu se je osnovala cela velika akcijska družba, da je prodajala poljska posestva Nemcem. In to družbo so podpirali ter protežirali Hohenzollerji sami! Veliki poljski proces iz leta 1847. ji je dal dovolj materijala.
Poljaki so sedaj mirovali, — bil je to mir groba, tembolj očividen, ker je sledil mrzlični eri revolucijskih pretresov.
Bankerotni nemški junkerji pa so hrepeneli po novi germanizaciji, po novem rešilnem aparatu za svojo mizerijo. In to je najumazanejša stran te cele stvari, da se je i tukaj vsesal kramarski duh, da so barantali i tukaj nemški dostojanstveniki, ljudstvo pa slepili s frazami, da branijo nemštvo pred napadom Slovanov.
»Der Mann von Eisen und Blut«, heros preteklega stoletja, Bismarck, je zopet ponovil staro germanizacijo. Izdal je zakone leta 1886. in leta 1888. In pred nekaj tedni je deželni zbor napredoval v tem duhu Bismarcka, — dovolil je zopet četrt miljarde za poljski »Ansiedlungs-fond«. V stadiju teh fondov se nahaja sedaj germanizacija in zdi se nam, da opravičujejo dejstva člankarja »Neue Zeita, ki pravi: »Die Rettungsbank fiir verkrachte Junker funkcioniert jetzt tadellos . . .«
Zadnji govor Viljema II. je zopet debato o tej germanizaciji, o tem obupnem boju spravil na dnevni red. Žalostno je to, da je moglo tako daleč priti, da je branil Poljake v Prusiji — Čeh Klofač. Zdi se nam, da je povsem umevno, če vpraša vsakdo: Kje so bili v tem trenutku poslanci poljskega kluba? Zakaj so oni molčali? . . . Opravičenost tega vprašanja se nam zdi gotova.
V velikanskem boju pruskih Poljakov pa bode zmagala v s trajnost. Poljaki, ki doslej niso izgubili ničesar, morajo tudi zanaprej vedeti in videti, da jih hočejo Hohenzollerji uničiti — ekonomično. In ekonomičen mora biti tudi njihov odpor, da jih ne bode uničilo prusko imperatorstvo, to sledi iz dejstva, da so i pruski Poljaki — Poljaki! ... L.
V IJublJaml, 19. junija.
Državni zbor.
Skoraj brez disonance se je zaključilo državnozborsko zasedanje, ako ne vpo-števamo Klofačevega govora. Na dnevnem redu je bilo včeraj 29 imunitetnih zadev, a rešile so se le one glede "VVolfa in Schalka. Dočim Wolfa ni bilo v zbor-
nico, je Schalk sam zahteval svojo izro čitev. Zbornica je sklenila, oba poslanca izročiti. Predsednik je prosil za poobla-ščenje, da čestita cesarju k zaroki nad-vojvodinje Marije Anunciate, nadalje je naznanil, da so vsi predlagatelji odtegnili svoje nujne predloge razun posl. Klofača v zadevi brezdelnosti v Pragi in okolici. Nujnost tega predloga pa se je odklonila. Na dnevnem redu je bil zakon o jamstvu pri nezgodah na železnicah, paro-brodih itd. Poročevalec Pattai je zahteval, da se jamstvo raztegne tudi na avtomobile, a Bfeznovsk^ je predlagal, da se je ozirati tudi na rudokope. Zakon se sprejme v drugem in tretjem branju. Potem so odgovarjali ministri na razne interpelacije. Pravosodni minister je odgovoril med drugimi tudi na dr. Susteršičevo zaradi porabe ljubljanskih kaznjencev pri preseljevanju, na dr. Ferjančičevo v zadevi imenovanja jezikovno nesposobnega sodnega uradnika za Kočevje, Žičkarjevo zaradi zemljeknjižnega uradovanja v Ptuju itd. Ministrski predsednik je ostro odgovarjal posl. Klofaču na interpelacijo zaradi govora nemškega državnega kancelarja pri poljskem vprašanju. Korberjev odgovor je razkačil Klofača in njegove tovariše. Klofač je med drugim rekel: »Iz odgovora ministrskega predsednika se vidi, da nima nikakega spoštovanja pred parlamentarizmom. On je zelo poetičen, toda prestraho-peten je, povedati Prusom resnico. Molči in cela vlada molči. Vlada molči, ko se iztiravajo slovanski delavci iz Nemčije. Korajžo ima le proti nam, proti Slovanom. Mi nimamo parlamenta, temuč smo le podružnica pruskega parlamenta«. Klofa-čev predlog, naj se o KSrberjevem odgovoru otvori debata, se odkloni. Poljaki so glasovali ali za odklonitev, ali pa so zapustili dvorano. Predsednik je nato zaključil zasedanje ter želel poslancem vesele počitnice.
Zasedanje odgođeno. Od  17. oktobra  m. 1. do včeraj je trajalo zasedanje državnega zbora, torej
Ura.
Osebe:
La Gourdiche, star boulevardir. Pomponnette, mlada boulevardirka.
Prvo dejanje.
ZveCer ob devetih na boulevardu v Parizu. — L a Gourdiche stopi iz restavracije, kjer ga je spravil izboren obed v izvrstno voljo. S cilindrom, ki si ga je pomaknil malo postrani in nazaj, stopa samozavestno naprej ter tiho poje pesemeo. Deset korakov pred njim stopica precej naglo okusna gospica Pomponnette. La Gourdiche prekine svojo pesemeo, porine svoj osmerore-fleksni klobuk v malo ravnejSo smer, je s par koraki na strani gospice Pompennette, ozre se s svojim veSCim pogledom v njen nosek, vidi takoj, da je dražestna, in razmišlja trenotek, kako bi se jej pridružil na najlepši naCin. La Gourdiche. Oprostite, cenjena gospica, ali bi mi dovolili, da vas spremim?
Pomponnette (se odurno umika in se kaže prestrašeno; malo ljubeznivo). Hvala, gospod!
La Gourdiche. Ali vzbujam v vas tako grozo ?
Pomponnette. O, pustite me, prosim, gospod! Motite se prav gotovo in izgubljate svoj čas.
La Gourdiche t jako galantno). Verujte mi, cenjena gospica, da ta prvi trenotek, ki sem ga preživel na vaši strani, nikakor ni izgubljen čas, temveč je zame eden najslajših . . .
Pomponnette. To me veseli za vas, a tudi zadnji bo — odidite s to veselo zavestjo!
La Gourdich (nežno, a trpko). O, okrutnica!
Pomponnette. Kaj — okrutnica! Ali naj se morda z različnimi ljubeznivostmi kompromitujem ? Pod kako pretvezo pa naj vam služim v zabavo? Ali vas morda poznam?
La Gourdiche (zbere vso svojo logiko). Predno se dva poznata, se morata vendar seznaniti.
Pomponnette. Prosim vas še enkrat, da me pustite v miru.
La Gourdiche. Oh, draga gospica, ne podite me! Ne morem se odločiti, da bi vas ostavil.
Pomponnette. Prosim, gospod, ne silite še nadalje vame . . . Tu se snidem z nekim prijateljem; in če bi me videl z vami, bi mi bilo jako neprijetno.
L a Gourdiche. In naj mi ne bo niti dovoljeno, da vas vidim zopet?
Pomponnette. Ako bo hotel to slučaj. Morda me zopet srečate tu, ker pridem čestokrat tod mimo.
La Gourdiche. Slučaj ! . . . Vas srečati . . . To je prenegotovo . . . Kako naj se zanesem na to?
Pomponnette. Bedak stari!
La Gourdiche. Kaj pravite?
Pomponnette. Nič, prav nič, samo neko misel . . .
La Gourdiche. Dovolite mi vendar sestanek.
Pomponnette. Grom in strela, prav lehko bi prevzeli mesto mučitelja. Pojdite! No, končno, dobro, jutri zvečer na istem uličnem ovinku, ob isti uri. Ali vam je prav?
La Goudiche. O, seveda mi je! Ali pa pridete tudi — zanesljivo?
Pomponnette. Jaz ne lažem nikdar. Na svidenje!
La Gourdiche. Kako se vam pa mudi! Počakajte vendar še minuto. (Premišlja). Aha! Ko bi hoteli biti prav ljubeznivi . . . toda ne . . . Preveč bi se smejali . . . Ne upam se, prositi vas tega.
Pomponnette. česa pa?
L a Gourdiche. Da bil bil popolnoma gotov, da pridete na sestanek, bi imel rad ... bi imel rad .. . ob, to je prešineš no!
Pomponnettt. No, zinite vendar! La Gourdiche.   Imel bi rad zastavilo.
Pomponnette (se začne krohotati).
To pa ni slabo. Komičen tič ste, zares smešen tič! Kaj naj vam neki dam? Ali hočete . . . (Išče po svojih žepih). Čakajte, ali hočete ta preluknjani sou?   (Mu da
80u).
La Gourdiche. Sou! Ali pridete ponj ?
Pomponnette. Bodite mirni! Jako praznoverna sem, in to je moj talisman. Na svidenje jutri; izginiti moram.
La Gourdiche (jo prime za roko, katero lahno stisne). Na svidenje jutri ob devetih 30 na ovinku te ceste!
Drugo dejanje. Naslednjega večera na določenem sestanku.
La Gourdiche. (Njegov dotlej tužni obraz razjasni nakrat srečen nasmeh, ker zapazi gospico Pomponnette. Hiti jej nasproti.) Dober večer, draga gospica. Ob, kako sem vendar srečen ... Ko bi vedeli . . .
Pomponette. Nikari se preveč ne veselite . . .
La Gourdiche. Zakaj? Kaj pa je?
Pomponnette. Vrnite mi najprej moj talisman.
La Gourdiche. (Jej vroči najprej sou od prejšnjega večera, katerega je že držal mej prsti.) Tu! Toda še enkrat, kaj pa je?
Pomponette. Nič hudega. Samo ne delajte tacega obraza, ker se res ne
8 mesecev. Seveda je bil po božiča mesec dolg odmor, torej v resnici le 7 mesecev. Med zasedanjem državnega zbora pa so mesec dni zborovale tudi delegacije. Sedaj so sklicani deželni zbori, ki bodo imeli seje okoli 2 mesecev. Državni zbor pa se snide baje iznova že v septembru, tako da bodo poslanci v resnici mnogo delali. Ali po dolgi jalovi dobi, ko ni delal parlament ničesar, nego porajal le vedno nove krize in obstrukcijske škandale, je treba, da se zamujeno nadomesti. Volilci hočejo, da zbornica res dela, a ne samo velja. Priznati treba, da je zbornica svojo nalogo v minolem zasedanju dobro opravila ter da je vlada z uspehom zadovoljna. Dognal se je ves proračun in razne vladne predloge, več manjših zakonov, prepoved terminske trgovine, odpravo mitnic in davek na vozne karte. Vlada je dobila torej poleg odobrenega proračana še nov davek. Razmere so se torej zelo izpremenile. Še 9. decembra m. 1. je bila vlada v strahu, da se parlamentarno delovanje zopet ustavi, in Koer-ber je poganjal parlament z najresnejšimi grožnjami. Volilcem prinesejo poslanci nov davek, a tudi več dobrodošlih darov: odpravo mitnic, izboljšanje pokojnin uradniškim vdovam in sirotam, izboljšanje plače diurnistov in avskultantov ter odpis zemljiščnega davka. Na mizo pa jim je vrhu tega položil Koerber še novi tiskovni zakon, ki tudi ni slabo darilo. Koerber je dosegel mnogo. Kot voditelj uradniškega ministrstva ni bil navezan na nobeno stran ter ni imel nobene stalne večine, nego si je pomagal od slučaja do slučaja. Pomagala mu je pri tem velika razkosa-nost strank, nesloga med Nemci, neskladnost med Slovani, in tako je krmaril svoj čolniček sicer vedno med skalami, a vendarle srečno in uspešno. Z nujnimi reformami in nujnimi gospodarskimi predlogami je znal Koerber pridobiti parlament za delo, da so se narodnostna nasprotja kazala manje kot v prejšnjih zasedanjih. Jezikovno vprašanje je ostalo nerešeno ter je odgođeno. Parlament je delal kot stroj ter zadovoljil pred vsem vlado.
Afera Pavlović v ogrskem državnem zboru.
Srbski državni poslanec Ljubomir Pavlović je čakal na postaji Nagy-Kikinda na vlak. Na peronu so stali tudi srbski šolarji segedinskega internata, ki so prepevali ogrsko himno ter razne madjarske šovinistične pesmi. Poslanec je otroke na-hrulil, zakaj pojo kot Srbi take pesmi. Radi tega dogodka so imeli v ogrskem parlamentu velik škandal. Madjari so tulili kot besni, ponujali Srbu klofute, ga hoteli vreči iz dvorane ter ga poživljali, naj ne pride več v zbornico. Pavlović se pri tem ni vedel junaško: v zadregi je prosil to variše Madjare, naj počakajo izida sodnij ske preiskave ter zagotavljal, da je nedolžen. Če pa se izkaže, da je kriv, zastavlja svojo častno besedo, da odloži prostovoljno svoj mandat. Ali Madjari s tem niso bili zadovoljni. Želeli so, da se takoj
izplača. Nimate . . . samo sreče nimava; to je vse. Danes zvečer mi namreč tudi ni mogoče ostati z vami; moj prijatelj me pričakuje.
La Gourdiche. O, ah ... vaš prijatelj je neznosen, prav res; vrag ga vzemi! . . .
Pomponnette. Oh, pojdite, pojdite! Ne žalite ga radi tega in potolažite se! Jutri bom gotovo svobodna, in če bi hoteli priti tu sem ob isti uri ... ali hočete?
La Gourdiche. (Razjarjen.) Da.
Pomponnette. Oh, kako ste to rekli! Hudi ste name ali pa me imate dovolj in ne pridete. To že vidim. V tem slučaju bi bilo boljše, da mi to takoj naravnost poveste.
La Gourdiche. Pač, pač, gotovo pridem.
Pomponnette. To je čudno, toda v vas sedaj nimam nikakega zaupanja več. Ali pridete gotovo?
La Gourdiche.   Ako vam rečem!
Pomponnette. Da bom bolj go tova in ker se mi ne ljubi zaman okrog hoditi . . . čujte! dajte mi zastavilo.
L*a Gourdiche. (Vidi se mu, da mu to jako laska in ga osrečuje). Oh, z največjim veseljem.  Kaj pa hočete? (Išče
izključi, da se mu vzame mandat ter se ga zapre kot veleizdajaloa. Sam Szell je moral miriti zbornioo, češ, da izid uradne preiskave je treba vendarle počakati. Vea dogodek je značilen za ogrske razmere. Celo Madjarom vedno poslušni in vladi vdani Srbi so začeli protestirati proti po-madjarovanju Slovanov. Celo Srbi ugovarjajo madjarskemu šovinizmu, če je Pavlović grajal otroke svojih rojakov, da prepevajo Slovane, torej tudi Srbe, zasmehujoče pesmi, je storil nekaj čisto naravnega. Ali seveda je Pavloviću že davno žal, da je pozabil za hip, da je ne le Srb, nego tudi ogrski podanik in sluga ogrske vlade. Madjari niso s svojo šovinistično politiko ničesar dosegli. Saksi nastopajo vedno pogumnejše proti Madjarom, dasi jirn zapirajo urednike, Slovaki in Rumuni se ne udajo, pa tudi Srbi so postali nezadovoljni ter revoltirajo proti besnemu terorizmu. In ker je Madjarov jedva polovica vsega prebivalstva na Ogrskem in ker se Slovaki, Rumuni, Srbi in Saksi hitrejše množe kakor Madjari, tudi za bodočnost ne kaže ugodno za šovinizem Madjarije, v katere sredi itak ni sloge, nego se klerikalci nagibljejo k Slovanom.
Najnovejše politične vesti.
Gosposka zbornica bo v petkovi seji med drugimi tudi završila drugo branje vladne predloge o zvišanju pokojnin državnim uradnikom in njih vdovam in sirotam ter o odpisanju zemljiščnega davka vsled ujm. — Reforme komi-tatne uprave so se sklenile na sestanku ogrskih velikih županov. — Za uvedbo dveletne vojaške službe se je začela v francoski zbornici danes glavna debata. — Nemiri v Španiji. Kmečki delavci v Andaluziji in Estremaduri so se uprli ter se postavili oboroženi celo zoper vojaštvo starih meščanskih gard. Mnogokje je prišlo že do streljanja. — Občine na Dunavi, katerim je mnogo na tem, da se obnovi pogodba s podunavsko parobrodno družbo, so poslale posebno deputacijo pod vodstvom posl. Beurle na Dunaj. — P o -nemčevanje poljskih imen. Na višji ukaz pospešujejo oblasti izpremembe imen poljskih rodbin v nemška imena. Madjarski način! — Billow — polkovnik. Povodom 50 letnice huzarskega polka, pri kojem je državni kancelar Biilow ritmojster v rezervi, ga je imenoval nemški cesar za polkovnika. — Češki klub je sklenil ves čas deželno-zborskega zasedanja ter po istem prirejati ljudske shode. — Saksonski kralj Albert bi obhajal danes 49letnico svoje poroke, a zdravniki pravijo, da najbrže dneva ne preživi. — Zaradi kitajskih železnic se je doseglo sporazumljenje med Rusko, Angleško in Kitajsko.
Dopisi.
Z Bleda. Računski sklep za preteklo leto 1901 našega konsumnega društva je  marsikateremu  odprl  oči, kateri
po svojih žepih in izvleče srebrno škat-ljico za užigalice). Ali hočete to?
Pomponnette. Tole? Nikakor ne! To vendar nima nikake vrednosti; mogoče je, da bi mi stvarico kar mirno pustili.
La Gourdiche (ves razburjen prikritega veselja). Ali hočete mojo uro? Kronometer za 2000 frankov? No, to je pa izdatna garancija, kaj ? (Jej da uro).
Pomponnette. Da, to vzamem. (Se polasti ure.) Jutri torej , na istem prostoru, ob istem Času. Dogovorjeno?
La Gourdiche. Nepreklicno dogovorjeno.
Pomponnette. Na svidenje, gospod !
La Gourdiche. Na svidenje, predraga gospica! (Jej poljubi nežno roko in se poslovi poln nade in sladkega veselja od nje).
Tretje dejanje. Naslednjega večera na dogovorjenem sestanku.
La Gourdiche (sam). Preklicana žabica, koliko časa me pušča capljati! Sedaj sem že pol ure tu. Lahko bi bila točna, saj ve, koliko je na uri; moja ura gre vedno izvrstno, niti eno sekundo pre hitro ali prepočasi. Na, potrpimo, poča-kajmo ! ... (Čaka še.)
(Po francoskem — „AlbunV'.)
jih je imel dozdaj zavezane. Pametnejši previdijo, kam pelje konsum, ako pojde po tej poti naprej, zato so pa bili pri občnem zboru tako glasni, da se je slišalo čez cesto. Imeli so dober vzrok za svojo kričečo kritiko. Ako pogledamo denarni promet, vidimo med prejemki 8667 kron izposojil, katerih so lani plačali samo 2160 K. Dolg je v 2 y, letih narastel na 11.765 K, kar je ogromna svota za tako kratek čas poslovanja, posebno z ozirom na rezervni fond, kateri šteje borih 1778 kron. Čistega dobička so imeli celih 283 kron. Pri 67.732 K, katere so prejeli za blago, je to tako neznaten dobiček, da so kar občudovanja vredni možje, ki vodijo tako vzorno društvo, da more obstati. Seveda bodo rekli: Mi delamo s tako majhnim dobičkom zato, da konsumarji dobe blago kar najbolj po ceni. Ali tak izgovor je jalov! Ako bi naši trgovci koncem leta vtaknili tako malenkosten dobiček v žep, bi še krompirja v oblicah ne mogli kupiti za se in za svoje družine, nego bi morali zapreti svoje štacune in iti po svetu s trebuhom za kruhom. In čudno: Isti prodajajo ceneje, kakor se dobi v konsumu. Kdor ne verjame, naj poskusi, da se sam prepriča, ali je to istina ali ne. To je res uganka za previdne zadružnike, kateri ne verjamejo kar slepo svojim voditeljem, da morajo začeti premišljevati, če gre po pravi poti konsum naprej. — Vrednost blaga se ceni na 14.832 K 80 h.. kdo je bil cenilec, se ne ve. Domači za« družniki niso strokovnjaki, ki bi znali vse blago natanko do vinarja preceniti, kajti tudi tega se je treba učiti. Gotovo je torej, da ta cenitev ni natančna vspričo njih nevednosti v trgovskih stvareh. Ako so tujega cenilca poklicali iz Ljubljane, pa sami s tem korakom pripoznajo svojo nesposobnost. Sicer je to tista točka, v katero neveden, ali nesposoben cenilec spravi vse, kar hoče in kolikor hoče, kakor v vrečo brez dna. Ako manjka pri blagu ali se isto v slabih prostorih pokvari, ako se primeri kaka nerodnost ali kaj drugega, vse se potlači v »vrednost blaga«, da se pr krije zguba nevednim ljudem.
Prodajalec na Mlinem, kjer ima naš konsum svojo malo filijalko, je v preteklem letu izkazal 800 K zgube. Mislimo torej, da je pri glavni zadrugi kaj takega še lažje mogoče, kjer je večji promet. Ne rečemo radi nepoštenosti, ampak radi nevednosti in nesposobnosti dotičnih voditeljev konsuma. Voditelj filijale se zdaj praska za ušesi, ker je moral kronce šteti, pozneje se pa bodo ostali zadružniki, ko pride do poloma.
Kdaj bodo pri zadružnikih iztirjali dolžno svoto 7229 K, bo preteklo mnogo časa, če bo sploh mogoče ta denar dobiti kdaj nazaj. (Lani je ta dolg znašal samo 803 K). Saj vsak ve, kako je s terjatvami. Dolg se hitro naredi, ko pa je treba seči v žep, ni denarja, ne blaga. Vname se jeza in nastane prepir, ako se dolžnika opomni in če se žuga s tožbo, je šele ogenj v strehi. To bomo kmalu doživeli, ker mora konsum zoper počasne dolžnike nastopiti tožno pot, če hoče redno delovati ali sploh obstati.
Še marsikaj bi se dalo reči o inven taru (cenjen 1385 K), o plačah (2137 K) in o voznini (2300 K), pa naj za danes to zadostuje. Že iz teh podatkov se lahko previdi, kako dobro posluje in napreduje naš konsum! Lahko bi se voditeljem v spomin poklical pregovor, ki pravi: Karkoli delaš, delaj previdno, pa glej na izid. A pri njih in njihovih privržencih je vsaka beseda zastonj, zato bodo pa slabo juho, katera se kuha, sami posrebali, in če bo enkrat pri plačevanju treba globoko seči v žep, naj se trkajo na prsi rekoč: Sami smo krivi! Pri takem nerazsodnem poslovanju s nesposobnimi ljudmi ne more konec drugačen biti kakor žalosten za vse udeležnike.
Z bližnjimi Gorjanci smo sosedi in dobri prijatelji, zato vemo, kaj se godi gori. Najimenitnejša novica, katera je pred kratkim pretresla ves blejski kot, je ta, da so podnačelnika in blagajnika ondotnega konsuma potisnili skozi vrata in postavili pod kap, in se je načelnik vsled tega prostovoljno odpovedal tej časti. Žaloval je menda, ker zgubi glavno moč v zadrugi, saj sam ni zmožen voditi društva samostojno naprej. Nato je ondotni kaplan prevzel obojne posle, ne da bi bil pokazal spričevala trgovske sposobnosti. Ugovar-
jati mu nikdo ni upal, ker vsi tiče poj klerikalnim jarmom. Vse to kaže, da so tudi pri ondotnem konsumu nezdrave raz-mere, katerih težo bodo prej ali pozneje občutili vsi zadružniki gorjanski.
Računski sklep ondotne zadruge kaže razun malih sprememb iste pomanjkljivosti kot naš. Za prodano blago je prejela zadruga 64.729 K, čistega dobička pa izkazuje — neverjetno — 119 K. Te številke govore zadosti! Izposodila si je 3000 K, katerih je povrnila samo 1000 K. Dolg na izposojilih je narastel na 9700 K. Konsum ima za tirjati za blago pri zadružnikih 6304 K (lani 3337 K), pri ne-zadružnikih pa 190 K. Kako so se zadolžili nezadružniki, ki po pravilih kupovati v zadrugi ne smejo, ni razumljivo. Dočim je blejski konsum dolžan na blagu 5949 K. izkazuje gorjanski 10.575 K dolga raznim firmam. Kako so narasli stroški selitve ondotne zadruge iz starih prostorov v nove na 55 K, ve samo tisti, ki jih je izplačal ali pa tisti, ki jih je prejel. Vedeti je treba, da so novi prostori samo dvajset korakov oddaljeni od starih: v novi po-sojilnični hiši. Ni bilo treba najemati konja in voza, ampak so vse lahko znosili brez tako velikih stroškov.
Tudi globa 40 K je vpisana, ker so menda nepostavno vino točili. Zdaj imajo gostilno v cerkovnikovem stanovanju. Rezervni fond znaša 449 K. Omenjati je že treba, da je pri občnem zboru povedal kaplan kot pregledovalec računov, da jih ni mogel pregledati, ker se ni spoznal iz njih in da so zato poklicali strokovnjaka iz Ljubljane, kateri jih je nazadnje v treh dneh v red dejal. Ta kaplanova izjava pove za pametnega zadružnika dovelj!
Dostavek. Ravnokar slišimo, da sili odstranjeni blagajnik gorjanskega konsuma zopet nazaj. Priporoča ga kaplan, kateri pravi, da z njim — blagajnikom namreč — konsum stoji in pade. Tudi načelnika, kateri pa je le slamnat mož v odboru, hoče nazaj. Isti odbor, kateri je enega odstavil, z drugim pa zadovoljen bil, da odstopi, bo menda zopet oba potrdil. Ali ni več mož v Gorjah? Kaplan se je pri priporočilu teh dveh odbornikov tako razvnel, da je enega odbornika, ki mu je upal ugovarjati, pošteno ozmerjal in mu vrata pokazal. Ta se ni dal tako hitro v kozji rog uguati. Beseda je dala besedo, sporekla sta se prav po gorjansko in konec je bil, da so vsi jezni odšli narazen.  Končno besedo zna imeti sodišče.
izpred sodišča.
Gospod deželnosodni svetnik An-dolšek je predsedoval včeraj sledečim obravnavam deželnega sodišča:
1. Tatvina. Jože K o p a č, delavec iz Zgornjih Pernic, je bil tožen tatvine Ukradeno je bilo namreč njegovi ženi in neki Urši Hribar, ki je pri Kopačevih stanovala, okroglih 160 K, uhani »murčkio itd. Na dan tatvine sta šla zakonska Kc pač zjutraj v cerkev. Ko sta nazaj prišla, je bila tatvina že storjena. Tat ni prišel skozi okno, temuč skozi neko luknjo poleg strehe. Najprvo so obdolžili ljubčka Urše Hribar, katerega je posebno Kopač »potunkala. Potem se je pa izkazala tega nedolžnost in sum je letel na Kopača sa mega; posebno zato, ker je bilo v skrinjo tako ulomljeno, da je mogel to le on iz vršiti. Tako je Kopač ljubčka Urše obdolžil, zadnji pa Kopača. Pravi tat pa je bogve kje in se smeje policajem in orožnikom .,. Kopač je bil namreč tudi popolnoma oproščen.
2. Prebrisana glavica. 30. no vembra m. 1. je bil delavec Leopold Jereb iz Gline obsojen na sedem mesecev težke ječe, ker je kradel. Mislil si je pa, da je bolj prijetno na prostem postopati, nego v temni luknji »žnablje grizti«. Zato ni prišel, da bi se pustil zapreti. Postopal je rajši po Ogrskem in prišel potem zopet na Kranjsko. 24 prosinca mu je dala Marija Ložar na Jezici »jerpergo« in večerjo. Zjutraj se je čudila, ker je njen nepovabljeni gost izginil in z njim tudi nekaj obleke, dve ruti in spodnje krilo. To obleko je nesel Jereb k delavčevi ženi Franci Lužar na Glincah. Ta jo je skrila in zatajila ter je tudi Jereba pred orožniki skrivala. Jereb je ukradel tudi Franci Zore in Antonu Koroncu poselske knjižice; zadnji pa nima »pravega brihta«. Tako jo je gonil, da so ga dobili. Bil je obsojen na 15 mesecev težke ječe s postom na 14 dni, potem bode šel v prisilnico. Kazen je bila zato tako stroga, ker je bil že tolikokrat predkaznovan. Ložar Franca pa je bila obsojena na šest tednov ječe s postom na 14 dni.
3. Nevarni tiček. 271etni dninar Janez Wolgemut iz občine Stražišče, ki je že večkrat predkaznovan, je nevarni
ptiček. Stražiti ga mora vedno par krepkih pestij, ker je že večkrat skušal pobegniti s silo. No, zdaj ga imajo zopet enkrat. Tožen je bil včeraj radi tatvine in drugih hudodelstev. Majnika meseca je »bandal« z nekim tovarišem Viktorjem Bocom v Brodu. Ker je deževalo, je šel v neko hišo in hladnokrvno ukradel dežnik. V Logatcu je ukradel nekaj blaga, cel kup robcev, nekaj pletenine, par metrov svilnatega traku in druge stvari. Dalje je bil tožen, ker se je okrog potepal brez dela in zaslužka. Preje enkrat je tudi nosil okrog puško, seveda brez dovoljenja. V neki krčmi je meni nič tebi nič pivo točil, ko ga zasačijo in vprašajo, kaj dela, je dejal: »Vodo bom pil!« — »Prijatelj, to ni voda«, se mu je odgovorilo, »to je pivo«. In šel je zopet. Največjo tatvino pa je izvršil v noči od 12. do 13. marca v Cernučah. Ukradel je namreč nekemu posestniku iz hleva 50 K vrednega teleta, ga zaklal, zvezal in odnesel. Pustil je potem še hlevna vrata odprta, da se je še teletova mati prehladila in bi bila skoraj poginila. Pri zadnji obravnavi pase je toženec jako nedostojno vedel, Boga klel in psoval tako, da se je dvignila proti njemu i tožba radi motenja vere. — Toženec prizna vse in se roga celo sodnikom v obraz; vidi se mu, da mu je vsejedno, če ga prav na vislice obsodijo. No, obesili ga še ne bodo; sedel pa bode, in sicer dve leti v težki ječi s postom na mesec in potem bode odpotoval v — prisilnico.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. junija.
— Gospodu dvornemu svetniku — j —. Prijatelj našemu listu piše nam z Gorenjskega: V članku: »Polipi in — dobrote« piše gospod —j— tudi, da je treba naglašati, »da zahteva naučno ministrstvo pri vsaki novi zgradbi srednješolski načeloma, da se jej vsaj brezplačno podari stavišče«. Nočem oporekati, da ni to istina. Seveda med — zahtevati in — dobiti — je pa velik razloček. In da ne dobi naučno ministrstvo v vseh mestih brezplačnih stav-bišč, hočem dokazati. Tudi od občinskega sveta graškega je ministrstvo dvakrat zahtevalo — brezplačna stavbišča za dve gimnaziji, pa občinski svet je oba krat sklenil vladi odgovoriti, da mestne finance tega ne dovoljujejo, in naučno ministrstvo je navzlic temu zidalo — dve krasni gimnazijski poslopji v Gradcu.
— Okrajna učiteljska konferenca slovenskih in utrakvistič-nih Šol se je vršila danes od 8.—12. v risalnici mestne dekliške šole pri sv. Jakobu. Vdeležba je bila polnoštevilna. Po praktičnem nastopu mestnega učitelja Fr. Marolta, kateri je obravnaval učno sliko iz nazornega nauka po formalnih stopnjah, sledilo je uradno poročilo okrajnega šolskega nadzornika g. A. Maierja. Ostale točke dnevnega reda so se izvršile običajnim načinom, omenjamo le, da sta bila kot delegata v deželno učiteljsko konferenco, ki se ima vršiti v prihodnjem letu, izvoljena g. učitelj L. Jelene in g. nad-učitelj Fr. Črnagoj. Kateheti so agitirali zopet za svojega kandidata, a zmagalo je tudi to pot napredno učiteljstvo.
— O postojnskem komisarju Eklu nam prihajajo še nadaljne pritožbe, češ, da imenovani gospod ne strelja samo po pseh, temuč tudi na drobne ptičke, ko isti baš gnezdijo in valijo ter jih brez usmiljenja pobija. Koristnih ptičkov je v postojnskem kraju itak vedno manj, škodljivega mrčesa pa vedno več. Komisarjev šport potemtakem ni le brezsrčen, temuč za pokrajino škodljiv.
— Učiteljske vesti s Štajerskega« Dvorazredna šola na Humu pri Ormožu se razširi v trirazrednico. — Za nadučitelja k Sv. Jurju nad Pesnico pride g. Simon Vodenik, dosedaj vodja eno-razrednice pri Mariji-Reki. V stalni pokoj gre nadučitelj v Šmarjeti pri Ptuju gosp. Josip Vobič. Na novo ustanovljeno dekliško meščansko šolo v Ptuju so poklicali učne moči iz trdih nemških pokrajin. Ravnatelj postane meščanski učitelj iz Brucka n. M. J o s. Lobel, kot učiteljici pa Antonija Prauser iz Volšperka, Ana Kaschowitz iz Losonca ter učitelj Jo s. Just z Dunaja.
— Izlet na Mrzlico. Dne 22. in, ako bi bilo ta dan ugodno vreme, 23. t. m. priredi se povodom blagoslovljenja križa na Mrzlici velik izlet k Hausenbichler-jevi koči na Mrzlico. Vsi prijatelji krasnih naših planin se vabijo na ta izlet. Ob
10. uri blagoslovljenje križa, potem prosta zabava. Za dobro pijačo se bode skrbelo. Jedila pa naj vzame vsak seboj.
— Pobegel župnik. Svoječasno smo poročali, da je župnik D. Krmpotić zbežal iz Zagreba v Ameriko. Sedaj nam naznanja njegov dobri znanec, da je odšel dotični župnik v Ameriko na prošnjo škofa v Cansasu in z dovoljenjem svojega škofa v Senju, ki mu je tudi dal 850 K potnih stroškov.
— V apnenico je padel v Gradcu pri Črnomlju 541etni kočar Jakob Zupec ter se zadušil.
— Tat v Tivolskem gozdu prijet. Danes dopoldne je mestni policijski stražnik Josip Bevc ujel v Tivolskem gozdu nevarnega tata Ivana Kruha iz Medvod, katerega že dlje časa zasleduje deželno sodišče v Ljubljani. Kruh je bil že več kakor sedemkrat zaradi tatvine kaznovan in je sedaj na sumu, da je pri posestniku Križaju v Sori ulomil v podstrešje in hotel pokrasti več obleke. Bil je prepoden. V Repnem in v Vodicah je pokradel pri raznih posestnikih obleko, fižol, klobase, moko in druge reči. Vzel je, kar mu je prišlo pod roke.
— Nezgoda. Na južnem kolodvoru je pri nakladanju železa ponesrečil skladiščni delavec Franc Cunder, stanujoč v Jenkovih ulicah št. 11. Padlo mu je železo na levo roko in mu zmečkalo srednji prst.
— 1i nožem je hotel napasti danes dopoludne na Trnovskem pristanu hlapec Ivan Mervar, stanujoč v Prisojnih ulicah, posestnikovega sina Franceta Breskvarja v Trnovskih ulicah štev. 4, pa se je zbal užitniškega paznika.
— Ukradena bicikla. Dne 16. t. m. zvečer sta bila v Varaždinu dvema častnikoma ukradena bicikla, diamant št. 48.095 in Lucas št. 1006.
— Desertiral je včeraj zjutraj iz brambovske vojašnice nadomestni reser-vist Ivan Vidmar.
— Našel je nekdo zlato damsko uro. Dotična dama, ki jo je izgubila, naj se oglasi v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
— Mirozov priredi jutri zvečer ljubljanska društvena godba po načrtu, ki smo ga že priobčili.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. junija 1902. Število novorojencev 12 (=17-8°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 25 (=371°/««K mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 6, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 11 (=44e/0), iz zavodov 12 (=48*/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 1 oseba.
* Najnovejše novice. Strop podrl se je v Kromenžu pri grajenju tehniške realke. Štirje zidarji so smrtno-nevarno poškodovani. Pred nekaj dnevi se je istotam dogodila slična nesreča. — V »Jupiterjeve m« rovu so zopet našli eno mrtvo truplo. V rovu sta samo še dve žrtve katastrofe. — »L a France M i 1 i t a i r e« javlja, da je polkovnik Humbert znašel aparat, ki se lahko pritrdi na ^se puške in kanone in ki prepreči popolnoma vsaki pok, dim in blisk. V neki študiji je razložil, da bi bila s porabo tega aparata vsaka vojska nemogoča. — Tolstoj se zopet izredno dobro počuti. Vsaki dan prebije tri ure izven postelje v svežem zraku. — Iz Baku se poroča, da v Bibi-Eibat že od pondeljka gori nafta. — Neki na dvoru v Belem-gradu službujoči hlapec je ustrelil na dvornega nadzornika hlevov Mamilova, ker ga je leta odpustil iz službe, in potem sam nase. Mamilov je lahko ranjen. — Stotnik Rok Peršič se je v Budim pesti v nekem hotelu ustrelil. Vzrok samomoru ni znan. — V Asturiji na Španskem je prišlo pri slavnosti sv. Antona med romarji do pretepa, pri katerem je bilo 11 oseb ranjenih. Policija je aretirala 12 oseb. — Na južnem Francoskem pada že več dnij sneg. — Otroka v peči so našli v Oseku. Dekla Ana Marković ga je porodila, zadušila in skrila v peč. — V priketni tovarni »Friderikov« v Berolinu je bil velik požar. Trije delavci so zgoreli. V rovu je baje še šestdeset delavcev. — Prvi ženski postajenačelnik v Avstriji. Na postaji Vilpian proge Bozen - Meran je 15. junija vstopila neka gospodična kot železniška uradnica v službo. Ker je šel prejšnji postajenačelnik v pokoj, imenovana je ona s 1. avgustom njegovim nasledni-
kom. Ministrstvo v Avstriji je napravilo s to novo naredbo svoj prvi poskus.
* Skopost. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Krakovem je razpisalo službo blagajnika na postaji Cha-bowka. Službo dobi tisti poduradnik, ki je oženjen in ki se zaveže, da bosta oba — uradnik in žena — zaporedoma opravljala nočno službo. Eno noč mož, eno noč žena — blagajnica ne sme biti nikdar zapuščena. Zena dobi za to pomoč — 30 K na mesec! Potemtakem se ji plača vsaka noč z 2 K. Zares velikansko. A razen tega ostane mož brez žene in žena brez moža. Srečavala se bosta kvečjemu na pragu urada, sicer se ne bosta videla.
* Konec slona „Frica". Barnum & Bayley sta imela velikanskega slona »Frica«, katerega so morali te dni usmr titi. Barnum & Bayley sta bila v Toursu ter sta hotela odpotovati v Saumur. Ljud stvo je radovedno gledalo odhod velikanske družbe na kolodvor, zlasti pa so zanimali orjaški sloni, katerih je 16 »Frfc«, ki je bil baje največji slon, kar jih je ujetih in ukročenih — bil je 2 m 60 cm visok in šele 48 let star — »Fric« je bil že več dni nervozen. Ker je že enega človeka usmrtil in več ljudi ranil, so mu dali na vse štiri noge verige. Na kolodvor je moral korakati med dvema ženskima slonoma, da bi ostal miren. Toda prišedši na trg Pruneau se je grozno tuleč postavil na zadnji nogi. Dva strežaja sta se približala besni živali ter mu zvezala nogi z debelimi žicami. »Fric« je polomil dvoje dreves in divjal po trgu kakor stekel. Policija je poklicala oddelek vojakov na pomoč, vojaki so zaprli vse ulice. Nato so slona električno ubili. Kožo dobi muzej mesta Tours. Slon je bil baje 100.000 frankov vreden, a ker je pobesnel, ni bil več za rabo.
* Nesrečna rodbina. V Maria-scheinu na češkem je umrla nedavno vdova H, katere mož je v modlanskem rovu na strašen način ponesrečil. In tako se je končala tragedija, ki se je začela že pred mnogimi leti. Ponesrečeni plezavec H. je imel pred davnim časom razmerje i nekim dekletom, ki je tudi postalo mati treh otrok. Tretjemu otroku je bila neka prijateljica H.-ove ljubice botra. V to se je H. zaljubil, zapustil je mater svojih otrok in se je z njeno bivšo prijateljico poročil. Ostavljena ljubica je skočila v Labo, toda ljudje so jo rešili. Oddala je svoje otroke tujim ljudem, sama je pa ostavila svojo domovino. Dva otroka sta umrla, najsta rejši deček je prišel po mnogih težavah do kruha, ki pa tudi ni bil baš najboljši, in je vzel svojo mater k sebi. Dasi se ji ni godilo ravno dobro, bila je vendar na stava leta zadovoljnejša kot njena tekmovalka, katere mož je v rovu ponesrečil, en odrasel sin je utonil, a drugi je v Braziliji umrl. Sedaj je umrla vdova sama.
* Loža v pariški operi. Imeti v pariški operi ložo, to je nekaj posebnega, nekaj, s čimer se ne more vsakdo ponašati. Ne samo, da so lože jako drage, tudi za denar jih ni dobiti, ker so dedni predmet, ki ostane po cela stoletja v eni in isti rodbini. Tu ne koristijo navadno celo milijoni ničesar, le kdor spada k najvišji družbi, je tako srečen, da si more s časom abonirati ložo. A celo aristokrati morajo čakati čestokrat leta in leta — zaman. Le enkrat se je napravila izjema. Po smrti nekega barona je bila loža prosta; nje abonnement je znašal 11.000 frankov. Ložo bil bi imel dobiti grški poslanik Delyannis, ki ni bil le član najvišje družbe, ampak se je ponašal tudi z lepim premoženjem. Delyannis je bil torej prvi prosilec, toda ložo je dobila gospa — Humbert, sleparka, ki si je znala s svojimi zlaganimi in izposojenimi milijoni pridobiti velikanski vpliv in zveze tudi v aristokratskih krogih.
* Svojega soproga iz ljubezni ustrelila je neka dama v Ameriki. Rekla je, da ji je sicer žal, a je ob jednem tudi vesela, ker ve, da ne bo mogel kake druge ljubiti.
Društva.
— „Sokol" v Idriji. Za sokolsko slavnost, katero priredi dne 20. julija »Sokol« v Idriji o priliki razvitja prapora, določil se je naslednji spored: Dne 19. ju lija ob 6. uri zvečer sprejem gostov, kateri se pripeljejo ob 2. uri popoldne s poštnima vlakoma v Logatec, ob 7. uri je slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču, po predstavi serenada in ba klada na Čast kumici, po serenadi komers v pivarni pri »črnem orlu«. Drugi dan, v nedeljo, dne 20. julija je dopoldan ogled mesta in ob pol 12. uri slovesno razvitje prapora, nato obhod po mestu in defilo-vanje društev, zatem banket v že orne njeni pivarni. Ob pol 3. uri popoldan skušnja za skupne proste vaje, ob pol 4. uri pa začetek javne telovadbe, ki traja do 5. ure. Po telovadbi odkorakajo društva skupno k veliki narodni veselici na »Zemljo«. — Za priglašene goste preskrbljeni bodo vozovi iz Logatca v Idrijo in nazai, kakor tudi prenočišča. Bratskim sokolskim društvom, ki se udeleže te slavnosti, se dopošlje v kratkem načrt nastopa k prostim vajam. Odbor teži predvsem nato, da
bo javna telovadba najlepša in najzanimivejša točka te velike narodne slavnosti, da se tako pokaže pravo delovanje v slovenskih sokolskih društvih. K slavnosti so se povabila vsa bratska jugoslovanska sokolska društva in tudi bratje Čehi in Po ljaki. Soditi po velikih pripravah, utegne postati ta slavnost lepa manifestacija slovenskega sokolstva.
Književnost.
— Ferdo Becić: Kletev nezvestobe. I. del. (»Slovanska knjižnica« snopič 107—109.) Drugi del izide meseca avgusta. Pri izdavanju večjih del naprav-ljajo založništvu mnogo škode taki naročniki, ki so prenehali s kakim vmesnim snopičem; s tem je bil pokvarjen cel iztis. Ta škoda je bila doslej prav občutna. Zategadelj prosi založnik naročnike, da sprejmejo na znanje ta pogoj: Naročniki smejo opustiti nadaljno naročevanje s snopičem, ki je dovršil kako delo, ali pa morajo vrniti brez odškodnine tiste snopiče, ki so šele pričetek kakemu delu. Roman »Kletev nezvestobe« konča s snopičem 114. Prvi del so dobili le naročniki, ki ničesar ne dolžujejo. Kdo pa nima plačano najmanj do snopiča 114, naj vpošlje čim prej naročnino vsaj za toliko snopičev, da bo plačan ta roman. »Kletev nezvestobe« je znamenito delo odličnega hrvatskega pisatelja. O romanu in pisatelju izpregovorimo več, ko izide vse delo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. junija. »Volks-Zeitung* objavlja danes jako senzacionalno razkritje, češ, da si je Korber nemško ljudsko stranko pridobil za vse usluž-nosti v minolem zasedanju le z vsestranskimi obljubami glede celjske slovenske gimnazije. Korber je baje dal stranki popolno zagotovilo, da se to vprašanje reši po nemških željah.
Praga 19. junija. „Narodni Listy" ostro prijemljejo Korberja z ozirom na razkritje „Volks-Zeitung*. Ako je to razkritje resnično, napovedajo razdvoj med Slovani in Korberjevo vlado. Kor-berju očitajo slabo vest in neodkrito-srčnost.
Dunaj 19. junija. Ministrskega predsednika Korberja je cesar sprejel danes ob 11. uri v posebni avdijenci; minister Rezek pride jutri k avdijenci.
Dunaj 19. junija Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotuje k slavnostim kronanja v Londonu dne 22. t. m. ter prispe tja 23. t. m. Spremljali ga bodo grof Nostitz, princ Henrik Liechtenstein, grof Tasilo Festetics, princ Pavi Sa-pieha in grof Ferdinand Bouquoi.
Dunaj 19. junija. Občinski svet v Floridsdorfu je sklenil priklopiti občino Dunaju. S tem bo dobila dunajska mestna občina 50000 prebivalcev več.
Peterburg 19 junija. Sultanov adjutant je prišel sem ter ga je car Nikolaj sprejel. Prinesel je od sultana carju za dar več krasnih izdelkov iz sultanove porcelanske tovarne.
Draždane 19. junija. Kralj Albert je v agoniji. Srce mu jedva utripa in bolnik težko sope. Spodnji deli telesa so mu začeli močno zatekati. Vsa kraljeva rodbina je zbrana pri bolnikovi postelji.
London 19 junija Zdravniki so zapovedali kralju mir z ozirom na napore prihodnjega tedna ob priliki kronanja. Naval ljudstva je že sedaj velikanski. Dospelo je v London že najmanj 1 milijon ljudij. Predlog, da bi se tujce nastanilo tudi v cerkvah, je naletel na odločen odpor pri cerkvenih oblastvih.
Narodno gospodarstvo.
— Pristojbine za legaliziranje certifikatov o registriranju varstvenih znamk, za katere se želi imeti veljavnost tudi na Francoskem. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo pristojbine za legaliziranje certifikatov o registriranju varstvenih znamk pri francoskem poslaništvu na Dunaju od zdaj naprej plačevale v kronski in ne v francoski veljavi, in sicer po razmerju, katero določi poslaništvo. Pristojbina za legaliziranje enega podpisa se je za zdaj dolo čila z zneskem 11 K 76 h. Torej se bo v bodoče moral priložiti . imenovani znesek vsakega eksemplara omenjenih certifikatov, za katere se hoče imeti veljavnost na Francoskem.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne" 19. junija 1908.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 70
Skupni državni dolg v srebra .... 10166
Avstrijska zlata renta....... «222
Avstrijska kronska renta 4°/..... 99 76
Ogrska zlata renta 4»/........ 120 70
Ogrska kronska renta 4*/......96
AvBtro-ogrske bančne delnice  .... 1680 —
Kidditne delnice.......•  • 68326
London vista.......... 24017»/*
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35
80 mark   .  .   ;......... 23 47
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 93 80
C. kr. cekini........... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne" 19. junija 1902. Termin.
PSenica za oktober
za 50 kg K
797 658 5-06 514 510 676
Rž „ oktober .... ,.50
Koruza   „ julij......,50
„       „ avgust   .... „50
„      „ maj 1903.....,60
Oves      „ oktober .... „60 Efektiv. 5 vinarjev viSji.
ftO.OOO kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrsi nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z lO°/0 odbitkom.
1357
najboljša hrana za zdrave IH
v čpsvih bolne otroke
moka za ohroke'
Proti zoboboiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melsnsine nstnam zobna ?oda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519-16;
Deželna lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. junija: Ivan Bučar, delavčev sin., 13 mes., Streliške ulice St. 15., pljučnica. — Marija Tiran, sprevodnikova žena, 33 let, Marije Terezije cesta St. 14, jetiks.
Dne 14. junija: Franja Verhovc, branjevka, 64 let, Breg št. 4, naduha. — Miljutin Debevc, fin. konci pista sin, 11 mes., Franca Jožefa cesta št 4, vnetje mežganske mrene.
Dne 15. junija: Meta Kastigar, gostija, 79 let, Mestni trg št. 6, vodenica, — Fran Ložar, črevljar, 38 let, sv. Petra cesta št. 58, jetika.
Mdteorologično poročilo.
Višina nad morjem 808*3 m. Srednji araoni tlak 788*0 nun.
Junij	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	S.** h	Vetrovi	11 Nebo f' « *-* * »>
18.1 9.zvečer | 7315 | 136 19. 7. zjutraj 7318 115 „   2.popcl.    30 9    21 2 Srednja včerajšnja t male: 18-1°.				bL jug al. jvzhod sr. zahod emperatui	dež    1 g oblačno 'Jj pol. oblač. ^ •a 13 9°, nor
Šivilje in učenke
se takoj sprejmejo. (1412)
Mestni trg št. 3, III. nadstropje.
Spretan
trgovski pomočnik
vešč Špecerijske stroke, so sprejme.
Vstop 1. avgusta. (1386—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«.
Izobražena gospodična
obeh deželnih jezikov v pisavi in govoru popolnoma vešča, trgovske korespondence vajena, želi vstopiti v kako pisarno
tu ali na deželi. (1365—3) Ponudbe na upravništvo »SlOv. Nar.«.
Ces. kr. avstrijska ^ držama že ezniči"
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. janija 15*02. leta Odhod Is I«JabUan* ji. kol. Proira oei Trbli. Ob 12. ari 24 m po nofii osobni vl.-k v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensieute, Inomost, Monakovo, Ljubno; će* Selzthal v Aussee, Solnograd, Cm Klein-Reifling v Stevr, \ Line, na Dnnai cez Amstetten — Ob 7. ari 5 m zjutraj oaobni vKk » Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Pran^ensfeste, Ljubno, Duiiaj, čez Selzthal t Solnograd, Inomost, dea KleiD - Reitiing v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Fraacove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez amstetten na Dunaj Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poutabei, Beljak. Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. Ob 3 ari 56 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Poutabei, Celovec, Frarzensfeste, Monakovo, Ljubno, 4ez Selzthal v Solnograd, Lend-Qn*teiu, Zeli ob jezero, ino-most, Bregenc, C:.rib, Oenevo, Pariz . Cez Kleiu-Keiiiing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen Marijine vare. Hub, Francove7are, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljab in praznikih ob 5. ari 4J m popoldne ■ Podnart Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubijana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda,. Proga v Movomtmto m ftoOievJe. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesio* Straža, Toplice, Kočevje, ob i. ari E a» ^ouoladne istotako, ob 7 on 08 ^ avećer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v -jabVfAno jut. kol. Proga Iz, Trbiža. Ob '6. uri 25 m zjutraj osobnj j lak z Dnnaja čez amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda;, tuomosta, Pcaa-zeustetne, ioiuogi ...i... Lainca, -jiej^^atuca, Ljabiiu, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri l ž m zjutra) osobui vlak iz Trbiža. — Ob . uri i H :n .lou<>letne osotuii vlas K Duuaja čez A.l:.: --a. iz Lipska, Kadovin varov, Heha, Murij-niD varov, Ptzuja, Budejev-c, Soluograd«., Liuca, Stevra, L^ariaa, Greneve, Contia, Bregeuca, (.no-mosta, £eila ob jezeru, Loud-tiaate a, Ljuc-na, Celovca, Št. Mohorja, Fo^tabla. — Ob 4. on 44 m pu poludce ,s..-:uii viak z Dunaja, iz Ljobna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monako va, Iuomosta, F>*.c2eu3feste, Pontabla. Ob nedeljah m praznikih ob. b uri i& m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob b. ar- 51 m zvečer osobu- vlak z Dunaja, iz Lipsfcega, Prage Francovih vaiov, Karlo vi ti varov, Heba, Mar-.jinib varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna. Beljana. Celovca, Pontablaj črez Selzthal iz Iuomosta. Prog*, i* Novega u&esttt tu k>u Mtvrjav liaoooi vlaki : Ob 8. ari m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob • uri •• m popoiudne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in od d. ari 3 m ^vtcer, istotako. — Odhod la Iajablj&ao drž. koL « Kuiu-nlii. Mešani vlaki: Ob i ort       m sjuob i uri
5 m popoluane, ob ar* -0 m m ob 1-.' uri z-j ta Evečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pratmkib.
— Prihod v lajnblj&iio drž. kol. Iz Ka-c^alli&. Mešani vlaki:  Ob 6. ari 4y m sjatraj, ob li. ari
6 m do '-'ji urine, ob -S. ar> 10 m in ob 9. uri *>5 m zvečer   poslednji vlak   le ob  nedetjar-   n ^«*«»niki*'>
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (Ii*i9d)
i I
r>s V/
i
pr
Prijetno, jako zdravo
v
za poletje
v Medvodah
dve postaji od Ljubljane, s popolnoma novo oprema tudi a kuhinjskim in namiznim orodjem. Tudi se odda Se nekaj
stanovanj
mirnim strankam v najem. — Na razpolago je kegljišče, igri&če za lawn-tennis v senčnatih nasadih in jako zdrava rečna voda za kopanje. — V kraju samem je poStni in brzojavni urad. (1414—1) Vse cenjene ponudbe naj se pošiljajo Franu Jarr-u, lastniku, Medvoile.
i i
4
4
Stavbni kleparji
spretni, samostalni delavci, dobe stalno službo } istotako samostalen
instalateur za vodovode
P" (1415—1)
L H. Ecker-ju v Ljubljani.
itt vi It *ž
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-101)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
Išče se oženjen mlinar,
Mlin je v popolnoma dobrem stanu. Zraven mlina je hlev in stanovanje s kuhinjo, lep vrt, v katerem ae pridela dosti zelenjave. Tudi otroke ima lahko. Dosedanji mlinar je bil 30 in oni pred njim 10 let notri in vsak je lahko shajal. Polovica zaslužka pripada mlinarju. Opravičen je tudi z gospodarjevim konjem pripeljati ali odpeljati, ako je toliko, da mu z ročnim vozom to ni mogoče. Mlin je oddaljen 10 minut od vasi. Drva so mu na razpolago, ker ima gospodar žago poleg, tako tudi stelja za preSiče. — Prosilci z dobrimi spričevali naj se oglasijo pri posestniku gosp.
Alojziju Jakelju v Kranjski gori.
Majhno posestvo
na prodaj!
Solidno zgrajena, z opeko krita hiša, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini his. štev. 57, preje last Jožefa Pajen-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbišče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda.
Natančneje izve se v pisarni Marije Terezije cesta štev. 16 („pri Žvokelju"), nasproti Kolizeja. (1358—7)
•v'
ii
ii
ii
Danes zvečer ob 8. uri žrebanje!
:ih igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
1 glavni dobitek a 50000 k
* 5000,,
* 3000,,
2 glavna dobitka a  2000 ii
5 dobitkov a 1000 „
■O       „ a 500 n
20       „ a 200 n
60       „ a 100 „
IOO       „ a 50 „
300       „ a 20 n
3500        „ a 10 n Srečke a 1 "bl priporoča
J. C. ]Kayer v tjubljani.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 10-'2)    gotovini po 10°/, odbitku. 26
Išče se za tukajšnjo špecerijsko trgovino
komptoaristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika z lepo pisavo.
Ponudbe pod „Komptoaristinja 111" poste restante Ljubljana. (1411—1)
V hisi na Marije Terezije cesti št. 8 od da sta se takoj
2čedno meblavaui mesečni sobi
in je ena cestnoležeča in s separatnim vhodom. — Več se izve pri hišnem gospodarju v pritličji, na desno (1410—1)
Tri kolesa
jako dobro ohranjena, so prav po ceni na prodaj.    (i409—i)
Ambrožev trg št. 3, III. nadstropje.
Proda se
iz proste roke nova, enonadsiropna
hiša z dvoriščem in sadnim vrtom v Ljubljani v prav lepi legi. (1394—2) Kdor želi natančnejega pojasnila, naj se obrne pismeno na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro: „L. B. 1999".
iz boljše hiše, vešča trgovine s špecerijskim blagom, z dobrim spričevalom, išče službe v Ljubljani ali v okolici. 1397-2 Naslov pove upravništvo »Slov. Nar«.
Spretna in dobro izurjena J390-2
prodajalka
zmožna obeh jezikov, sprejme se v trgovino z galanterijskim blagom P. Kostič-a v Celju. Le pridne in samostojne delavke naj se ponujajo.   Na starost se ne gleda.
Dijaki
srednjih šol in
v    I   I   I    v ■   I ■
___vseuciliscniki
dobijo v Gradcu najboljše preskrbljenje in stanovanje v Hans-Sachsgasse 5,
III. nadstr.   Možno tudi čez počitnice,
da se nauče nemščine. (1413—1)
(1190-11)
Pozor
trgovci in gosti
t
Kranjske
salame
zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej po pošti in železnici proti povzetju
Dragotin JVovak
v Trebnjem, Dolenjsko.
I4S*
Solventni agenti,
trgovci, gostilničarji itd., ki se zanimajo za zastopstvo in za samoprodajo esenčnih špecialitet deloma na lasten račun, deloma proti visoki proviziji, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc pod šifro »G u ter Verdienst 500« na anončno ekspedicijo Edvarda Brauna, Dunaj I., Liebenberggasse 2. (1376—2)
-*S*BBBBSSSSSSBBSBBSBBBSSSBBSBSBBBBSSBBBBBBBS3B^
J. WANBK
krznar in izdelovalec čepic Ljubljana, Str. Petra cesta št. 21.
Velika zaloga vsakovrstnih čepic in vseh v stroko spadaj očih predmetov. (1372-2)
z 2 sobama, s kuhinjo in pritiklinami, se takoj odda
v hotelu
" v Lescah,
a392-2)
r
«0      1^ t (1376-2)
■r5enril^l\endq Ljubljana.
»-Krasne najnovejše svile za prati in elegantne _
trpežne svilene Joulard obleke so ravno
* K 9KX « veliki izberi dospele. * * * * I   Uzorci na za^tevanje franko proti urnitui.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
20