VOBODNA SLOVENIJA

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315759
Ano (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 46

BUENOS AIRES,

16. NOVEMBRA (NOVIEMBRE)

“ESLOVENiA LIBRE”

1950 - Ano del Liberfador General San Martin - 1950

§5

°H 1

£3 'v*

asw g

OSO o

o«£

0<!w

Vlctor Martinez 50 - Buenos Aires

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

Ob občnem zboru Društva
Slovencev

Slovenci smo imeli vzorno razvito or¬
ganizacijsko življenje. Z ljubeznijo in
veseljem smo se oklepali naših dru¬
štev, ki so nas zajemala vse od šola¬
rjev .doraščajoče mladine pa do izkuše¬
nih mož in žena.

Iz društev so nam rastli idealni jav¬
ni delavci, najboljši ljudski župani in
občinski možje. Naša kulturna, politič¬
na in gospodarska moč in sila je bila
v naših strumnih organizacijah.

Nedeljski občni zbor Društva Slo¬
vencev v Buenos Airesu je pokazal, da
Slovenci tudi v izseljenstvu čuta in
smisla za organizacijo nismo izgubili.

Okrog tisoč dvesto protikomunistič¬
nih Slovencev je včlanjenih v Društvu
Slovencev (člani morejo biti le oni,
ki so izpolnili 18 let starosti), števi¬
lo Slovencev, ki jih Društvo zajame, je
pa v resnici mnogo večje, ker moramo
vpoštevati in sem prištevati tudi druži-
ne članov, ki prav tako z Društvom
sodelujejo.

Člani Društva, ki s svojimi članskimi
prispevki vzdržujejo Društvo in se na
ta ali drug način zanj žrtvujejo, pa
ustvarjajo po Društvu koristi in ugod¬
nosti, ki so jih deležni vsi slovenski no-
venaseljenci v Argentini. Tega dejstva
ni mogoče ovreči!

Zborovalci so preteklo nedeljo na obč¬
nem zboru ugotovili, da bi lahko še
več Slovencev vstopilo v Društvo. Skle¬
nili pa so, naj bo tudi v bodoče Društ¬
vo Slovencev v korist in v pomoč vsem
protikomunističnim Slovencem v Ar¬
gentini, od katerih pa upravičeno pri¬
čakujejo, da bodo ali postali še v tem
poslovnem letu člani Društva Sloven¬
cev, ali pa bodo v priznanje za storje¬
ne jim usluge za Društvo tudi nekaj
prispevali. To. stališče je pošteno in
pravično.

Člani imajo za Društvo Slovencev ži¬
vo zanimanje in mu zaupajo. To je po¬
kazal razgovor k poročilom odbornikov,
zlasti pa so to pokazali dobro premiš¬
ljeni, življenski in lepo oblikovani pred¬
logi, ki so bili predloženi občnemu
zboru v odobritev. Tako bo Društvo
postalo dejanski izvrševalec članske o-
ziroma naše splošne volje, občni zbori
Društva Slovencev pa bodo postali pra¬
ve skupščine.

Društvo Slovencev uživa ugled in na¬
klonjenost Slovencev in argentinskih
oblasti, ker je slovenske novonaseljen-
ce vedno dostojno in uspešno predstav¬
ljalo.

Dejstva, zaradi katerih nekateri Slo¬
venci stojijo še zunaj Društva, imajo
svoj vzrok v glavnem v zunanjih oko¬
liščinah:

najprej so vzrok silne daljave v tem
velikanskem mestu in deželi in zato ni
osebnega stika. Potem hočejo mnogi naj¬
prej zadovoljiti svoje osebne potrebe,
in šele za tem ustreči potrebam skup¬
nosti. In tako mislijo in govore: odpla¬
čati moram najprej lot, pozidati moram
hišo, urediti si moram stanovanje, po¬
tem bom pa pristopil v Društvo Sloven¬
cev.

člani so zato na nedeljskem občnem
zboru sklenili, da se mora odbor Druš¬
tva Slovencev razširiti na večje število,
največ pa na 25 odbornikov. Med Druš¬
tvom in člani mora. biti živ osebni stik.
Društvo mora zato imeti svoje pred¬
stavnike v vseh večjih in strnjenih slo¬
venskih naseljih, v vseh obratih, kjer
je zaposlenih več naših ljudi. Ti odbor¬
niki pa bodo morali skrbeti, da ustvari¬
jo čim ožjo povezanost med člani in
Društvom.

Društvo Slovencev namreč ni pisar¬
na, temveč je življenje, je gibalo, je vir
iz katerega se med ljudi razteka vsa¬
kovrstna dejavnost. Ta dejavnost je
lahko različna; mi vsi pa danes želi¬
mo predvsem kulturne, gospodarske
in družabne dejavnosti. In to je naloga
Društva Slovencev v novi poslovni do¬
bi: postaviti temelje skupnemu domu
slovenskih novonaseljencev v Argenti¬
ni, ki naj bo kuturno, gospodarsko in

družabno slovensko središče! Ustvariti
mora delovne edinice v vseh slovenskih
naseljih, ki bodo skrbele za redni po¬
tek sestankov, kulturnih predavanj ter
družabnih prireditev!

S solidno gospodarsko organizacijo
se mora zagotoviti napredek naših lju¬
di tudi v bodočnosti. Danes se med na¬
mi poraja “Vzajemna pomoč Društva
Slovencev”. Občni zbor je zamisel in
načrt te ustanove ponovno odobril in
naročil novemu odboru, da vse priprave

za ustanovitev še naprej tako vodi, da
bo v novem poslovnem letu Vzajemna
pomoč ustanovljena.

Veliki cilji in naloge so tedaj pred
nami. Treba bo mnogih in požrtvoval¬
nih delavcev. Zato je v novi odbor
Društva Slovencev bilo pritegnjenih tu¬
di več mlajših fantov in mož, ki naj bi
se z idealizmom vrgli na delo.

Naša dolžnost je pa, da Društvo Slo¬
vencev v njegovem prizadevanju in de¬
lu podpiramo, z njim vsi sodelujemo,
zanj tudi nekaj žrtvujemo in tako
drug z drugim in eden za drugega de¬
lamo! Tako bomo ostali složni, trdni in
močni, zakaj “brat, ki ga brat podpi¬
ra, je kakor utrjeno mesto”!

THOREZOVA ROT V MOSKVO

Ko je pred 25 leti kominterna zbira- 1  ni dosegla višek, ker je skoraj da pod¬

la v Moskvi iz vsega sveta učence, ki
jih je šolala za bodoče voditelje komu¬
nizma v posameznih državah, so bili
med francosko ekipo trije učenci, na
katere je Stalin polagal največje nade.
To so bili: Frossard, Jacques Doriot in
Maurice Thorez. Ko so se vrnili v Fran¬
cijo, je prvi prevzel vodstvo mlajše gar¬
de Frossard; čez nekaj let je že bil
Blumov minister v vladi ljudske fronte
kot pripadnik socialistične stranke, po¬
zneje je kot neodvisen levičar prešel k
Daladierju in med vojno je zaključil
svojo politično kariero kot Petainov
minister v Vichyju. Doriot je v kom.
stranki v letu 1934 začel zagovarjati
potrebo združitve vseh levičarjev v ljud¬
ski fronti; toda takrat Moskva te mi¬
sli še ni podpirala in Doriot je bil izklju¬
čen iz stranke; med vojno je ustanovil
francosko ljudsko stranko, ki je bila
fašistična in kot Lavalovega ministra
ga je ubila bomba med letalskim napa¬
dom blizu Pariza.

Te dni pa so tretjega iz prve ekipe:
Mauricea Thoreza odpeljali hudo bolne¬
ga v Moskvo. Pred nekaj tedni ga je
napadla bolezen krvavitve v možganih;
iz Moskve je prišel poseben zdravnik,
ki je odredil njegov odvoz na zdrav¬
ljenje v Sovjetsko zveze. Večina komen¬
tatorjev v francoskih listih je mnenja,
da se Thorez ne bo več vrnil na svoje
mesto generalnega tajnika francoske
kom. stranke. Kot vzrok za to navajajo,
da je bil Thorez tik na tem, da sam
krene na pot nekakšnega francoskega
titizma, to je na pot osamosvojitve
francoske kom. stranke in za neodvi¬
snost od Moskve.

TUDI TOGLIATIJU NAPOVEDUJEJO
ZDRAVLJENJE V MOSKVI

Istočasno, ko je zbolel vodja franco¬
skih komunistov, je bil v Rimu na
zdravljenju v kliniki tudi Togliati; pred
nekaj dnevi je zapustil bolnišnico, gla¬
vo v obvezah in s strogim ukazom, da
še nekaj tednov ne sme ničesar delati.
Tudi njemu napovedujejo, da bo moral
v kratkem na dokončno zdravljenje v
Moskvo.

Pri vsem tem je zanimivo vzporedje,
kako Moskva zdravi svoje satrape v
državah, ki so blizu, manj blizu ali pa
daleč od Moskve. Prvi je moral na
zdravljenje v Moskvo grški vodja ko¬
munistov general Markos; o njem ni več
ne sledu, ne glasu. Takoj nato je hu¬
do zbolel vodja bolgarskega komuniz¬
ma Dimitrov; iz sanatorija se je poda¬
lo domov njegovo truplo, obdano s tisto
slavo, ki živim škoduje, a mrtvim ko¬
risti. General Pavlov, poveljnik bolgar¬
skega gen. štaba je bil zadnji pri Di¬
mitrovu v moskovskem sanatoriju in ko
je pozneje govoril, da mu je Dimitrov
potožil, da ga bodo v sanatoriju ubi¬
li, je Pavlov tudi izginil iz vrst živih
bitij. Iz romunske vlade je bilo pokli¬
canih več kom. ministrov v Moskvo; ni¬
ti eden se ni več vrnil. Nato je zbo¬
lel vodja madž. kom. Rakosi; ko je od¬
šel na zdravljenje v Moskvo, je srečno
prestal postopek in se vrnil svež in po¬
mlajen na svoje mesto. Predsednik
vzhodno nemške vlade Grotewohl je tu¬
di zbolel in predno so ga odpeljali v
Moskvo na zdravljenje, je kriza bolez-

legel silovitemu živčnemu napadu
Grotewohl se je vrnil v Berlin, tudi
svež in pomlajen. Poslednji v tej vrsti je
bivši češkoslovaški zunanji minister dr.
Vladimir Clementis, ki je tudi moral v
Moskvo, a o njem še ni pravih podat¬
kov. Sedaj odhajajo v Moskvo taki,
kakor so Thorez in Togliati; bolezen o-
beh je vidno otipljiva, toda za oba bi
bilo v zahodni Evropi še dovolj zanes-
ljih kom. zdravnikov.

PRED PREOBRATOM V TAKTIKI
KOMUNIZMA

Ko so pred več ko dvemi leti vrgli iz
kominforma Tita in njegovo skupimo,
so v Moskvi dobro ugotovili, da so po¬
slali v razkol ljudi z neznatno ideološ¬
ko opremo. Edina ideologa Titovega ko¬
munizma bi mogla biti Moša Pijade in
Edvard Kardelj; toda izobrazba obeh je
bila porok zato, da ta spor nikdar ne bi
mogel zavzeti obsega, kakor je bil prvi
obračun med Stalinom in Trockim
pred letom 1930. Obračun s Titom v le¬
tu 1948 bi naj bilo prvo opozorilo, ka¬
ko misli Moskva obravnavati tiste, ki
bi hoteli kreniti na svoja pota.

Komunizem je v Franciji izgubljal,
odkar je stranka bila izključena iz fran¬
coske vlade. Med delavstvom je sicer
stranka še ohranjala svoje postojanke, ,
mnogo večji je bil pretres, ki je odbijal
od stranke njene privržence med inte- j
lektualci. Progresizem v Franciji pa je
obsojen na smrt, ako nima za seboj
tiste struje, ki je med književnimi de¬
lavci najmodernejša. Po letu 1945 je
komunizem v Franciji izgubil simpatije
med surealisti, ko je multimilijonar in
bivši kom. poslanec ter vodja sureali-
stične šole Andre Breton krenil v boj
proti kom. dogmatizmu. Eksistencialisti
iz skupine J.—P. Sartrea so bili dolgo
na strani komunistov, toda Moskva je
obsodila Sartreovo filozofijo, ko je ta
zapisal, da je "eksistencializem filozo¬
fija proletariata.” — Nič manjše niso
bile politične težave; Thorez je moral
napadati Marshallovo podporo, ki je
dejansko Franciji ogromno pomagala;
glede politike do Nemčije je morala
stranka zagovarjati sklepe v Potsda¬
mu, pri katerih Francija ni sodelova¬
la; sovjetska politika argresivnosti
proti zahodu je kom. stranko tirala, da
je med ljudmi širila misel, da francoski j
komunisti ne bodo branili Francije pred
vdorom sovjetske vojske, če borba pro¬
ti intelektualcem ni bila tako težka, pa
je bilo težko dokazati tradicionalnemu
francoskemu patriotizmu, da politika
francoske kom. stranke ni veleizdajal¬
ska.

Italijanski listi pa pišejo, da bo po
Togliatiju prevzel vodstvo ital. kom.
stranke poslanec Longo, organizator
kom. partizanstva v Italiji in vodja taj¬
nih kom. vojaških oddelkov. Kakor
Thorez, tako tudi Togliatti ni bil do¬
volj močan, da bi zmogel vzdržati popol¬
no podrejenost Moskvi in to zlasti se¬
daj, ko bo Moskva popolnoma spreme¬
nila taktiko komunizma v Evropi. Ne¬
davno se je Togliati zapletel v polemiko
s Silonejem in ni mogel zanikati, da se
ja v letih pred 1936 nagibal k trockiz¬
mu — in to je v očeh Moskve velik, ve¬
lik greh. Izbira Longa v Italiji bi na-

EL PRESiDENTE DE LA NACION GENERAL PERON
RECIBIO A LOS DELEGADOS 0BRER0S

El presidente de la Nacion, general JUAN PERON, recibio el jueves
pasado en la Časa de Gobierno a los delegados de todo el pais que
asistieron a las deliberaciones del Congreso Extraordinario de la Fede-
racion Obreros y Empleados de la Industria Vitivinicola y Afines. La
presencia del general Peron fue recibida con una sostenida salva de
aplausos por parte de la concurrencia y acto seguido, el primer magis-
trado saludo personalmente a čada uno de los delegados obreros. Se-
guidamente, y en medio de renovadas expresiones de simpatia el presi¬
dente de la Nacion torno ubicacion en un estrado levantado Irente al
busto de la Republica, juntamente con el secretario general de la ci-’
tada federacion, senor Angel Peralta.

En tal oportunidad, el senor PERALTA se refirio a la labor desarro-
llada en el curso de las sesiones del congreso y destaco que hoy como
siempre, los trabajadores vitivinicolas reiteran su incondicional adhe-
sion a la obra de gobierno del general Peron y a la labor humanitaria
de su esposa, senora Eva Peron.

Finalmente, y a pedido de los presentes, pronuncio un conceptuo-
so discurso el jefe del Estado, senalando la accion que cumple su go¬
bierno en beneficio del pueblo argentino. Luego de expresar la nece-
sidad de que las organizaciones obreras tengan sus cooperativas, sus
policlinicos, colonias de vacaciones, etc., destaco que estas obras esta-
ban destinadas a consolidar economicamente las respectivas entidades
y a resolver los problemas de sus miles de aliliados. Por ultimo, el ge¬
neral Peron felicito a los delegados por la labor desarrollada en el con¬
greso, exhortandolos a mantenerse unidos como hasta ahora. Al reti-
rarse del lugar el primer magistrado fue nuevamente aplaudido por la
concurrencia, que vitoreo insistentemente su nombre y el de su esposa.

ZASTOPNIKI VINOGRADNIŠKEGA DELAVSTVA PRI
PREDSEDNIKU GENERALU PERONU

V Buenos Airesu je te dni zasedal izredni kongres vinogradiškega
delavstva in vinarske industrije. Zastopstvo tega delavstva iz cele repu¬
blike je v torek sprejel tudi predsednik republike general JUAN D. PE¬
RON, katerega so vsi navdušeno pozdravili. Z vsemi delegati se je ge¬
neral Peron tudi rokoval.

Glavni tajnik Zveze vinogradniškega delavstva Angel Peralta je na¬
to predsedniku republike generalu Peronu poročal o vseh vprašanjih, s
katerimi se je bavil sedanji kongres pod predsedstvom predsednikove
soproge Eve Peron. Poudarjal je končno da vinogradniško delavstvo
popolnoma odobrava delo sedanje vlade in socialno akcijo predsedni¬
kove gospe soproge.

Na splošno željo vseh je nato povzel besedo tudi general PERON.
Govoril je o delu, ki ga izvršuje vlada v korist države in naroda. Nato
je pa takoj prešel na naloge, ki jih imajo razne delavske organizacije.
Navduševal jih je,'naj si ustanavljajo zadruge, svoje poliklinike, svoje
počitniške kolonije itd. S tem se bodo gospodarsko ojačale rešile nešte¬
to vprašanj na tisoče svojih članov. Končno se jim je zahvalil za vse de¬
lo ki so ga opravili na kongresu in jih bodril, naj ostanejo še naprej ta¬
ko edini, kakor so bili doslej.

Navdušeno pozdravljen od vseh navzočih je nato general Peron za¬
pustil sprejemno dvorano.

kazovala, da se pripravlja evropski ko¬
munizem na ostrejšo revolucionarno ak¬
cijo. To bi napovedovale tudi besede
glavnega govornika na proslavi oktobr¬
ske revolucije v Moskvi, Bulganina, ki
je v svojem govoru podčrtal, da ima
Moskva v Evropi 19 milijonov organi¬
ziranih komunistov, ki da bodo sledili
njenim ukazom.

Redki dopisi iz kom. Kitajske objav¬
ljajo v ameriških listih zanimive podat¬
ke o tem, kako živi Maocetung v svoji
Vladavini. Kadar je kdo na kitajskem
srečen nad svojimi uspehi, tedaj po ki¬
tajski modrosti postaja debel; in vsa
kom. propaganda na Kitajskem kaže sli¬
ke o Maocetungu, kako je rejen in na¬
smejan. Dalje pravijo, da piše tudi pes¬
mi lirične vsebine in da pošilja odvišne
divizije svoje vojske na poljska in grad¬
bena dela. Med Kitajci kroži celo govo¬
rica, da je Maocetung pri zadnjem o-
bisku v Moskvi povabil Stalina in nje¬

gove tovariše v Peking, ako bi jim
kdaj ameriške bombe razbile Moskvo.
•— Za Moskvo pa je zato na zahodu Ev¬
rope slika teh dni še vedno zelo opo¬
gumljajoča: nekoč vodilna evropska

velesila Francija je morala sedaj do¬
pustiti, da je sovjetsko vojaško letalo
prišlo na francosko letališče, da odpelje
v središče sovražnega tabora voditelja
francoske opozicije. Ta voditelj je sicer
ležal na nosilih, desni del telesa para¬
liziran zaradi delne ohromitve hrbteni¬
ce in pa zaradi neaktivnosti takozvane-
g'a simpatijskega živčnega sistema. Ta¬
ko bodo v Moskvi Thoreza podvrgli
“simpatikoterapiji” in izravnali mu bo¬
do hrbtenico. Najbrž sovjetski zdravnik
ni računal s tem, kako bodo francoski
časnikarji besedo “simpatikoterapijo”
izrabili; nad tem, da bi mogla Moskva
izravnati hrbtenico vsem francoskim
komunistom, pa so seveda vsi časnika¬
rji v dvomih soglasni.

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

je

ZBORNIK razprav, obletnic, spominskih in zgodovinskih
dogodkov.

ZBORNIK leposlovnih del naših pisateljev in pesnikov.

ZBORNIK umetniških del naših kiparjev in slikarjev.

ZBORNIK političnih, gospodarskih, kulturnih in umetniš¬
kih pregledov.

ZBORNIK krasnih slik, Slovenije, slovenskih običajev in
slik slovenskih naseljencev po svetu.

ZBORNIK ima trajno vrednost.

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

je v tisku in bo izšel v prvih dneh decembra t. 1.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, IG. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Sedem let Balantičeve
nesmrtnosti

Leta 1941. . . 1945 in še čez. . .

Čas počasi odmika te naše veli¬
ke dogodke zadnjih let v zgodovi¬
no. Do zdaj smo se žalostili ob do¬
tiku nanje: tarnali smo ob teh na¬
ših nesrečah. Zdaj, ko lega pol^* *-
goma že prah na naše solze in se
vedno bolj z nekim prerojenim
ponosom oziramo na tiste pretekle
dni, bi si smeli postaviti vpraša¬
nje: ali mislimo in govorimo o tej
herojski dobi in o vsem, kar jo na¬
polnjuje do vrha, z dovolj veliko
spoštljivostjo? Smo li ohranili
svojo trdnost in veliko vero, ena¬
ko tistim dnem, da smo vredni na¬
ših žrtev, ki jih je smrt spremeni¬
la v svetle vzornike? In borbenost
naša — brez borbe ni zmage!

To mi prihaja pred oči, ko ukra¬
dem v teh dneh kako uro, da se
zamaknem v hladno vzdušje poz¬
nih novembrskih dni leta 1943. —
sicer to težko tu na puhtečih ar¬
gentinskih pomladnih tleh, pa
vendar — ko je udarila med nas
vest: ZGOREL JE PESNIK —
DOMOBRANEC BALANTIČ. Ne¬
poznan, skoraj še neupoštevan kot
pesnik, čeprav je to bil, komaj na
začetku svoje poti v kulturnem
vrtu in že se je umaknil med naj¬
mlajše Parnasovce. Nesmrtnost je
položila svoj pečat na njegovo
delo.

V nesrečnem času ga je Bog po¬
stavil med nas: vse svoje zdrave
sile ni bruhnil sproščeno med ti¬
ste, katerim je bil izbran za glas¬
nika. Prehitro je našel svoje me¬
sto: prostovoljno se-je odločil po¬
nesti Plamenico prave luči in res¬
nice med tavajoče v mraku. Bil je
pravi borec: v besedi in v dejanju,
v službi svetlobe proti temi. In v
njej je tudi končal. Obdan od na¬
kopičenega zla v Grahovem pri
Cerknici, je živ zgorel s svojimi
30 imi sodrugi, da je njegov duh
čistejši vstal in živi med nami.
Pesnik Balantič — najlepši. vzor
borca in umetnika v eni osebi —
je kot zvesti sin slovenske domo¬
vine živ gorel zanjo na njenem ol¬
tarju! Jokali smo takrat, ker ni¬
so ostale niti kosti, da bi jih bili
položili v grob. Danes trdimo:
prav je tako odločil Bog! Ali bi
nam ne strgalo tisočkrat bolj
srca, ko bi danes komunisti doma
oskrunili njegov grob? Koga od
naših velikih mrtvih so pustili v
miru počivati? Z njegovo kulturno
dediščino pa smo mi šli v svet. In
On živi med nami v svoji nesmrt¬
nosti in mi, sodrugi in dediči nje¬
govi, živimo iz njega!

Tako rad je pel, pesnik Balantič
o ognju, pepelu in Smrti. To je
pač videl v svoji jasnovidnosti. Ko
bi danes vstal med nami, bi se za¬
strmel še dalje in drugače ubral
svoje strune: o svetlih žrtvah, o-
čiščevanju, himni Vstajenju in
hvalnici Poveličanju. Vsem vred¬
nim bi pel, veliki pesnik, hvaležen
v imenu hvaležnih. Skrbel bi za
večni ogenj v lešeerbi, ki bodi luč
za naše mrtve.

Namesto njega pa smo mi vsi
poklicani k delu na njegovem
mestu!

IZ TEDNA V TEDEN

Iz svobodnega sveta

USA: Varnostni svet ZN je pričel z
obravnavo MacArthurjevega poročila o
kitajskem posegu v korejsko vojno.
Sklenil je poklicati na zagovor k toza¬
devnim sejam kom. kitajske delegate.
Kom. Kitajska pa je poziv v ponedeljek
odbila in zahteva, da se udeležuje vseh
sej VS, ki se bodo tikale korejskega
vprašanja na splošno. Odklonitev je po¬
vzročila v ZN presenečenje.

Politični odbor ZN je sprejel z 51 pro¬
ti 5 glasovom Beblerjev predlog, po
katerem naj bi vsaka država, ki bi priš¬
la v oborožen konflikt z  drugo državo,
storila vse potrebno za prekinitev sov¬
ražnosti v najkrajšem času. Predlog tu¬
di predvideva, da mora taka država v
24 urah obvestiti VS, da je pripravlje¬
na prekiniti sovražnost in umakniti
svoje čete z nasprotnega ozemlja, ter
pozvati Kontrolno komisijo ZN na kraj
dogodkov. V nasprotnem slučaju mora¬
jo ZN omenjeno državo proglasiti za
napadalca in izvajati vse korake, ki so
predvideni v dosedaj izglasovanih reso¬
lucijah o zavarovanju miru.

Prvi španski delegat je dobil vstop
v gospodarski odbor ZN z 12 proti 5
glasovom. 16 držav s eje glasovanja
vzdržalo.

Tibet je poslal tajniku ZN I/ie-u po¬
ziv za pomoč proti vdirajočim kitajskim j
komunistom. USA, Anglija, Francija,
Kuba, Ekvador in Norveška pa so v VS
predložile skupno resolucijo, po kateri
naj VS pozove komunistično Kitajsko
na takojšen umik iz Koreje, ji zagoto¬
vi nekršitev mandžurske meje in zava¬
rovanje njenih interesov pri električnih
centralah na reki Yalu.

Po zadnjih uradnih podatkih je raz¬
merje med demokrati in republikanci v
ameriškem senatu 49:4.7, v poslanski
zbornici pa so demokrati obdržali 34
sedežev več, kakor republikanci. De¬
mokrati so tako na volitvah izgubili
svoj vpliv v obeh zbornicah, zlasti še,
ker so južni demokrati v opoziciji pro¬
ti Trumanu. Newyorški župan je postal
neodvisni Impelettieri. Vodja republi¬
kancev senator Robert Taft, ki name¬
rava kandidirati za predsednika 1. 1952,
je izjavil, da “bo treba spremeniti si¬
stem zunanje dvostrankarske politike”,
glede izolacionizma pa, da “so lahko sa¬
mo idioti pristaši izolacionizma v da¬
našnjih časih. Naše razlike temelje v
metodah in ne v načelih.”

Frank Lausche je bil pri zadnjih vo¬
litvah ponovno izvoljen za guvernerja v
Clevelandu. Kandidiral je kot neodvisen
kandidat.

USA je poslala novo nato ZSSR, v
kateri jo opozarja na povračilo dolga
11 milijard dolarjev še iz druge sveto¬
vne vojne.

General Eisenhower je v Texasu
izjavil, da je “borba današnjih dni bor¬
ba svobode proti tiraniji. V USA se
nam ni bati Mussolinija, Hitlerja ali
Lenina. Niti Mussolini, niti Hitler, niti
Lenin ne bi dovolili svobodnih volitev.
Despotizem se razvije, kadar ljudje iz¬
gube zaupanje sami vase in prepuščajo
košček za koščkom svojih odgovornosti
centralni vladi.”

Dopisnik “New York Timesa” je o-
biskal msgr. St.epinca v zaporu. Po do¬
pisnikovem mnenju je nadškof svojemu
položaju primerno nastanjen, oskrbovan

HUDI BOJI NA KOREJI

Na Koreji so Amerikanci in južni Ko¬
rejci v zadnjih dneh zaustavili hude ko¬
munistične protinapade, ki so jih bili
prisilili na nekaterih delih bojišča na u-
mik do 30 km. V nedeljo so Amerikan¬
ci nenadoma izvedli protiofenzivo ter
potisnili bojišče spet proti mandžurski
meji. Na nekaterih točkah so prišli na
8 km do velikih električnih central na
reki Yalu.

Po prvih množičnih navalih kitajskih
komunistov, ki so resno grozili presene¬
čenim silam ZN, so se ti sedaj umakni¬
li v neposredno bližino mandžurske me¬
je ter se zakopali v obrambne pozicije.
Severozahodna Koreja je že vsa pod
globokim snegom, reka Yalu pa za¬
mrznjena. Amerikanci se zato trudijo,
da bi še pred nastopom najhujšega
mraza v decembru in januarju na vsej
črti dosegli mandžursko mejo in one¬
mogočili komunistom v miru preživeti
zimo na korejski strani.

Ameriška letala odmetavajo pred¬
njim ameriškim oddelkom hrano in o-
rožje ter drugi vojaški materijal, da
lahko sproti utrjujejo zasedene položa¬
je, ker je redni prevoz materijala zaradi

visokega snega silno težaven. Ameriško
letalstvo tudi nadaljuje z bombardira¬
njem sovražnika ob mandžurski meji
ter je že porušilo skoro vse mostove
čez reko Yalu. Popolnoma je uničilo
obmejno mesto Sinjuiu z 10.000 po 5
kg težkimi zažigalnimi bombami, ker
so se tam zbirali veliki kitajski kom.
oddelki, preoblečeni v civile. Prav tako
je ameriška letalska sila uničila mesto
Yongchon, severneje od Sinjuiu-a z ru¬
šilnimi bombami. Za obe mesti je Mac
Arthurjev stan objavil, da sta bili zbri¬
sani z zemljevida. Zaradi posega kitaj¬
skih komunistov v korejsko vojno so
ameriška letala izvedla v preteklem
tednu 4.300 poletov proti sovražniku.
Sestrelila so 18 "sovj. retroaktivnih le¬
tal.

Amerikanci so v zavarovanje pred
novimi komunističnimi napadi dokon¬
čno utrdili strnjeno bojno črto čez ko¬
rejski polotok od zahoda, do vzhoda.

Ameriške izgube na Koreji so do 3.
novembra znašale 28.235 mrtvih, ranje-
hih in pogrešanih. Južnokorejska poli¬
cija pa je postrelila v Seulu doslej 180

in postrežen, dasi seveda vedno kot pri¬
pornik. Stepinac je dopisniku dejal, da
ni zadeva jug. vlade odločitev o njego¬
vi usodi, pač pa ta leži V rokah Sv. Oče¬
ta. On sam se zaveda, da trpi za Cer¬
kev. — Dopisnik pristavlja, da sta z
nadškofom govorila francosko in da se
mu je zdelo, da stražarji razgovora ni¬
so razumeli.

★

VENEZUELA: V Caracasu so štirje
neznanci ustrelili predsednika vlade

Chalbauda.

★

GUATEMALA: Za predsednika vlade
je bil izvoljen polkovnik Arbenz.

★

ANGLIJA: Mirovni kongres, ki so
ga kulturni boljševiki pod vodstvom
Kominforma sklicali te dni, se v Angli¬
ji ne bo mogel vršiti, ker so ga priredi¬
telji sami odpovedali zaradi velikih te¬
žav, ki jim jih je na pot stavila angleš¬
ka oblast. Preselili se bodo k zborova¬
njem v Varšavo. Angl. oblastemje uspelo
je dobiti nekatera navodila za vsebino
razgovorov kulturnih boljševikov, navo¬
dila, ki so v skladu z vojaškimi željami
Moskve: .1) preprečevati vstop Evro¬
pejcev v zah. armade, 2) preprečevati
pošiljanje vojakov v Indokino, na Ma¬
lajske otoke in na Korejo, 3) pričetje
odkritih akcij delavstva v USA, Angli¬
ji, Franciji, Belgiji in Nizozemski, 4)
doseganje izbegavanja vojaške službe s
strani mladine USA, Anglije, Franci¬
je, Belgije in Jugoslavije, 5) organiza¬
cija množičnih akcij proti oboroževanju
po navodilih posameznih državnih mi¬
rovnih odborov, 6) povezava delavske¬
ga razreda v vseh zah. državak.

Revin je v parlamentu izjavil, da
Anglija odklanja zadnji sovjetski pred¬
log' o umiku čet iz Nemčije in ustvarit¬
vi enotne Nemčije, kajti po postavitvi
policijskih čet v vzhodni Nemčiji, je
ZSSR prelomila bistvene točke dogovo¬
ra v Potsdamu. Anglija pa je priprav¬
ljena pogajati se zaradi ureditve nem¬
škega vprašanja, vendar v sklopu z vse¬
mi drugimi svetovnimi vprašanji in še
to pod nekaterimi predhodnimi pogoji.
Churchill je na Bevinove besede oblju¬
bil vso podporo opozicije pri vladinem
stališču.

'Anglija je odklonila predlog stras-
sbourške Evropske skupščine o osnova¬
nju skupne evropske armade.

★

NEMČIJA: Adenauer je k sovj. pred¬
logu o ureditvi Nemčije dejal, da se
zah. Nemčija nikakor ne more spustiti
v razgovore s predstavniki vzhodne
nemške vlade, dokler vladajo tam mož¬
je, ki so prišli do oblasti s ponarejeni¬
mi volitvami. Prav tako si Nemčija ne
bo pustila diktirati od Moskve takšnega
režima, kakršnega je Moskva uvedla že
v vseh satelitskih državah.

Zav. oblasti so zah. Nemčiji dovolile
ustanovitev samostojnega zun. ministr¬

stva.


Med vzhodno in zah. Nemčijo je pri¬
šlo do dogovora o dobavi električnega
toka Berlinu.

★

NIZOZEMSKA: Uradno je bilo spo¬
ročeno iz ZSSR, da je na poti domov
skupina 100 vojnih ujetnikov nizozem¬
ske narodnosti; po nekaterih pismih
sodeč so bili vsi ujetniki podvrženi te¬
meljiti politični šoli in so še precej ko¬
munistično navdahnjeni.

*

ITALIJA: Sforza je izjavil, da se Ita¬
lija bavi z mislijo priznanja rdeče ki¬
tajske vlade. Amer. zun. min. je na ital.
vprašanje, kaj mislijo Amerikanci o
tem, odgovorilo, da je takšno priznanje
ital. zadeva in naj narede Italijani, ka¬
kor hočejo. USA vsekakor Maocetunga
ne bodo priznale, je dejal Sforza.

Sforza je ob priliki razgovorov o
ustanovitvi skupne evropske armade
podal mnenje, da bi bilo “silno primer¬
no dodeliti skupni armadi še nekaj nem¬
ških divizij, kajti tako bi za napad na-

komunističnih vohunov in simpatize¬
rjev.

Po poročilih iz Tokia MacArthur pri¬
čakuje dovoljenje od ZN za bombardi¬
ranje Mandžurije, kjer se sedaj nemo¬
teno zbirajo kitajski komunisti, če se
Kitajci ne bodo umaknili iz Koreje.

Po uradnih poročilih je do sedaj voj¬
na uničila južno od 38. vzporednika
14% šol, 1|4 železnic, 15% javnih poslo¬
pij in 7% hiš (180.000). Južna Koreja
je tudi izgubila 75% produktivne ja¬
kosti v tekstilni industriji, 20%- hidro-
električnih industrij in 20% kemičnih
tovaren.

stala sijajna obrambna črta od Labe
do Trsta, hkrati pa bi bila severna Ita¬
lija z italijansko - tirolsko mejo dobro
zavarovana”.

★

VATIKAN:

“Osservatore Romano” je objavil
daljši komentar k zadnjim dogodkom v
Jugoslaviji ter poudarja, da je “proti¬
versko preganjanje v Jugoslaviji sedaj
hujše kakor pa pred izključitvijo Tito-
vine iz kominforma”. List ugotavlja,
de “se jugoslovansko časopisje norčuje
iz proslav Svetega leta” in nadaljuje:
“Brezobzirna gonja jugoslovanskega
časopisja predstavlja uradno mnenje in
s tem indirektno potrjuje protiversko o-
snovo Titovega komunizma, ki tlači ju¬
goslovansko republiko.”

“Osservatore Romano” javlja, da
so bili zaradi stalnih prekrškov nepo¬
korščine izobčeni naslednji trije duhov¬
niki: Antoj Bajt, Jože Lampert in Vik¬
tor Merk.

★

INDONEZIJA: Zakonodajna komisi¬
ja v centralnem parlamentu je sprejela
načrt nove ustave, po katerem bo vseh
15 državic indonezijskega porekla, ki so
se borile vsaka zase proti Holandcem,
ustavljalo novo skupno državo.

★

FILIPINI: Preko 1000 dobro oboro¬
ženih guerilcev je napadlo 45 km. sev.-
vzhodno od Manile ležeč kraj San Ra¬
fael že drugič v nekaj dneh. Doslej so
gverilci na tem sektorju pobili okrog
75 civilistov. Gverilci sami se štejejo
kot ‘kom stranka Filipinov’.

-*• '

INDOKINA. — Francoske kolonialne
čete zapuščajo postojanko za postojanko
ha meji med Indokino in rdečo Kitajsko
ter držijo samo še glavne ceste in važ¬
nejše kraje. Po mnenju strokovnjakov
bi rabili tamkaj armado 500.000 ljudi,
ako hočejo temeljito pomesti s Hočimin-
hom; Amerikanci so Francozom oblju¬
bili vso materialno pomoč ne pa čet.

1,a železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA — Oblasti
so vrnile v Grčijo 67 vojaških in 55 ci¬
vilnih pribežnikov.

Vsi jug. listi so prinesli na celi prvi
strani izjave, ki jih je Tito podal amer.
novinarju Sulzbergerju; izjave obsega¬
jo naslednje: 1) FLRJ se bo pokoravala
vsem sklepom UNO v primeru, da pri¬
de do oboroženega spopada med USA
(odn. UNO) in rdečo Kitajsko in bi sled¬
nja bila proglašena za napadalca, 2)
FLRJ ni posebno navdušena nad idejo
simboličnega pomaganja UNO pri nje¬
nih akcijih, ker taka pomoč nič ne kori¬
sti; je pa FLRJ resnično pripravljena
pomagati s četami, ako bi to UNO po¬
trebovala, 3) FLRJ prav nič ne briga,
kaj bodo rekle druge države, ako si na¬
bavlja orožje za ohranitev lastne ne¬
odvisnosti, 4) FLRJ sedaj ugotavlja, da
Marshallov plan ni nikada gospodarska
katastrofa, kakor to nekateri prikazu¬
jejo, pač pa izdatna pomoč, kot je to
videti v Franciji in Italiji, 5) Madžar¬
ska, Romunija in Bolgarija povzročajo
stalno nevarnost na vzhodnoevropskem
prostoru in redno izpopolnjuje stanje
svojih čet, 6) Stepinac, ki sedaj že peto
leto od prisojenih mu 16 preživlja v je¬
či, bo kmalu prost, kakor je upati, 7)
obstoji upanje, da bo kmalu prišlo do
rednih odnošajev in ureditve sporov z
Grčijo.

Titova policija je v soboto zaprla
prostore albanske ambasade- v Beogra¬
du, rekoč, da za rovarjenje proti FLRJ
in ščuvanje prebivalstva, ter zbiranje
podatkov itd. ni potrebno nikako poslan¬
stvo. Uradniki alb. ambasade morajo
FLRJ zapustiti.

Zaradi povečane aktivnosti kominfor-
movskih agentov je Tito izdal povelje
vsem četam za povečanje pazljivosti v
pristaniščih in na letališčih. FLRJ je
ZSSR izročila nemškega maršala Klei-
sta kot vojnega zločinca, potem ko je
bil v FLRJ obsojen na nekaj let zapo¬
ra ZSSR je 1  namreč preko Kominforma
obtožila FLRJ, češ da| je slednja pove¬
rila Kleistu vodstvo priprav za napad
na Albanijo. V izpodbitje teh ‘ laži ’ je
FLRJ objavila novico o izročitvi.

Balkanska komisija UNO je ostro ob¬
tožila vladi Bolgarije in Albanije zaradi
podpiranje grških upornikov in priprav¬
ljanja novih edinic na svojih terenih. E-
nako jih obtožuje prikrivanja grških si¬
rot, od katerih jih je doslej samo FLRJ

ARGENTINA

Predsednik general Peron se je po
14. dnevnih počitnicah vrnil v Capi¬
tal.

“Argentina”, argentinska šolska
križarka, se je na svoji poti v domo¬
vino, pied dnevi ustavila v Rio de
Janeiro.

Prometno ministrstvo je za potnike
uvedlo sistem kombiniranega poto¬
vanja. Po tem sistemu bodo potniki,
ki bodo potovali z argentinskimi la¬
djami, lahko nadaljevali potovanje
tudi z argentinskimi potniškimi leta¬
li in obratno.

V La Plata bodo 19. t. m. slavili
68. obletnico ustanovitve tega moder¬
nega mesta. Pri slavnostih bo sode¬
lovala tudi vojska.

V ministrstvu za narodno zdravje
so ustanovili odsek “Kuhinja zdra¬
vja”, ki bo tako v Capitalu, kakor tu¬
di v notranjosti republike, ljudem
dajal nasvete za pripravljanje dobre
in zadostne hrane. Vlada hoče na ta
način doseči, da se ljudje ne bodo hra¬
nili samo enostransko z mesom, am¬
pak, da bodo uživali tudi več dru¬
gih jedi, predvsem povrtnine.

Mestna občina v Buenos Airesu je
v mestnem delu 17 de Octubre zgra¬
dila 27 hiš s 748 stanovanji s prosto¬
rom za 3.900 ljudi. Stanovanja bo
mestna občina oddala v prvi vrsti
družinam z mladoletnimi otroci. Sta¬
novanja so večsobna in bodo stala po
150 in 180 pesov mesečno.

V Washingtonu so te dni predstav¬
niki argentinske in severnoameriške
vlade podpisali sporazum med obema
državama, po katerem je USA pode¬
lilo koncernu buenosaireških denar¬
nih zavodov posojilo 125 miljonov do¬
larjev.

Angleška vlada je povabila pred¬
stavnike argentinske vlade na obisk
v Anglijo, da bi ob tej priliki z njo
rešili nekatera viseča gospodarska
vprašanja med obema državama. Ne¬
katere angleške osebnosti menijo, da
bo med obema vladama kmalu pri¬
šlo do sporazuma, po katerem bi An¬
glija zopet lahko uvažala meso iz
Argentine, ki ga tako potrebuje za
domačo prehrano.

V Buenos Airesu je umrl ravnatelj
dnevnika “La Nacion”, dr. Luis Mi¬
tre.

V Argentini se je nedavno mudil
predstavnik zahodnonemške vlade mi¬
nister Spiecker. Ta je sedaj na zbo¬
rovanju nemške ljudske stranke izja¬
vil, da mu je predsednik general Pe¬
ron izjavil, da lahko pride v Argen¬
tino pol miljona Nemcev.

V Buenos Airesu se je pred dnevi
mudil biv. predsednik čilske republi¬
ke general Ibariez. V razgovoru s
časnikarji je naglašal, da je očaran
nad napredkom, ki ga je Argentina
dosegla pod vlado generala Perona.
Ogromno je delo predvsem na social¬
nem področju. Zelo laskavo se je
izrazil tudi o socialnih ustanovah, ki
jih vodi Eva Peron. Na vprašanje
časnikarjev, če bo zopet kandidiral
pri predsedniških volitvah, ki bor
1952 leta tudi v čileju, je dejal, da je
to odvisno od volilcev. Če bo izvoljen,
bo nadaljeval svoje prekinjeno delo.

vrnila le 17, pa še od teh 17 so star¬
ši v Avstraliji!

★

POLJSKA: Zav. oblasti v Nemčiji so
prepovedale izvrševanje konzularnih po¬
slov Poljski in češko-Slovaški.

Komunisti so 7 političnih nasportni-
kov obsodili na smrt kot “vohune za¬
hodnih držav”.

★

BOLGARIJA: Vsi ,sovj. državljani

ki so po službenih poslih v Bolgariji, so
bili izenačeni v vsemi z bolgarskimi dr¬
žavljani. že prej je morala vlada izpra¬
zniti stanovanj v Sofiji za 5000 sovj.
uradnikov z družinami.

*

ZSSR je ponudila južnoameriškim
državam naprodaj svoja potniška leta¬
la tipa Yak in Iljušin-12 po izredno
nizkih cenah. S tem namerava konku-
Ltati severoameriškim letalskim indu¬
strijam.

★

ZSSR: Prof. Jacgues Nicelle je v ne¬
kem predavanju v Berlinu izjavil, da je
sovjetom uspelo sestaviti stroj za ugo¬
tovitev čleveakih misli.

Sovj. mornarica je pričela s silno taj¬
nim manevriranjem v korejskih vodah.

Naročajte in širite SVOHOONO SLOVENIJO

Buenos Aires, 16. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

'Ilovice vz SHovenije^

Slovenci v Argentini

BOJ PROTI SUŠI

Huda suša, ki je letos prizadela našo
staro domovino, povzroča rdečim oblast¬
nikom hude preglavice. Suša je prizade¬
la kar vse pokrajine države. Ponekod
je zlasti pridelek koruze in živinske kr¬
me popolnoma uničen. Koruza je v tito-
vini glavno živilo revnega človeka.' ži¬
vinska krma pa omogoča rejo živine in
s tem skoro edini dohodek malega člo¬
veka. Kadar ni ne enega ne drugega, se
oglasita marsikje lakota in revščina. Ti¬
tova vlada dela sedaj plane, da bi olaj¬
šala posledice suše. Najprej je seveda
ugotovila, da je Slovenija najmanj tr¬
pela. Dočim so odkupne predpise za od¬
dajo koruze znižali v Črni gori za 90
o|o, v Bosni za 86.6 o|o, na Hrvaškem
za 63.9 o|o, v Srbiji za 53.2 o|o, v Ma¬
kedoniji za 46.3 ojo, so Sloveniji prizna¬
li le 20 ojo znižanja. Vedno enako: Ko
je bilo treba “očetu * 1  narodov”, Stalinu,
poslati stotine vagonov maščobe ali ko
je bilo treba z denarjem in živežem pod¬
pirati nehvaležne albanske škipetarje,
se je Slovenija morala odrezati bolj, kot
katerakoli druga “ljudska republika”.
Ko gre zato, kdo bo bolj zadrgnil pas v
bodoči zimi, so na pasu Slovenije pred¬
videli več luknjic, kot kjerkoli drugod.
Drugi ukrep Titove vlade je prepoved
klanja živine. Ta ukrep je sam po sebi
pameten, toda oblast ne pove, kje in po
kakšni ceni bo mogoče nabaviti potreb¬
na krmila. Tisti, ki se razumejo na ži¬
vinorejo vedo, da žival v enem letu za¬
je sama sebe, ako jo hranimo s kuplje¬
no hrano. Kako bo v Titovini, kjer ve¬
mo, po kakšni ceni oblast kmetu proda¬
ja svoje blago in po kakšni ceni odku¬
puje kmetov pridelek in prirejo, si lah¬
ko mislimo. Tretji ukrep vlade je oblju¬
ba, da bodo kupili v inozemstvu, kar bo
manjkalo. Ker vemo, kdo bo delil na¬
kupljeni živež in kdo bo imel pravico
do njega, nam je jasno, da bodo te de¬
litve deležni zvesti priganjači režima,
brezpravna raja pa bo stradala in z
davki plačevala.

“KAČE” V TITOVEM RAJU

Titov raj bi ne bil popoln, če bi v
njem ne bilo “kače”. In jih je kač, pa
še koliko! Ne mislimo na belouške in
gade, ki lepo po gmajnah na soncu le¬
že, ampak dolge kače ljudi, ki se dan
za dnem zbirajo pred lokali, kjer oblast
deli ljudstvu najnujnejše za vsakdanji
kruh. Kače na trgu, za pest kislega ze¬
lja ali ščepec zelenjave, kače pri me¬
sarjih, one redke dni; ko se dobi meso,
kače pred trgovinami, kadar se razne¬
se glas, da bodo kaj delili. V ljubljan¬
skem režimskem listu beremo grenko
kritiko na račun zadnje delitve slad¬
korja. Pravi, da je od četrtka do sobo¬
te, 28.—30. septembra, vsa Ljubljana le¬
tala od poslovalnice do poslovalnice, pa
še niso prišli na vrsto... Titov rež'm,
ki se tako rad baha, koliko ur dela je

ljudstvo prostovoljno prispevalo za eno
ali drugo javno delo, bi imelo veliko
dela, če bi hotel napraviti enkrat stati¬
stiko, koliko ur izgube n. pr. ljubljan¬
ski meščani s čakanjem v kačah. Mi-
ljone izgubljenih ur na leto bi pokazal
ta račun. Včasih, ko je vladala “reak¬
cija”, pa je uradnik šel v svojo zadru¬
go in delavec v svoj konsurn, naročil
blago in uslužbenec mu ga je lepo pri¬
peljal na dom. Pa še zavitek bonbonč¬
kov je navrgel. Pet in pol let titovega
raja kač ni moglo odpraviti. Izgleda, da
bodo izginile z njim vred.

POMENEK Z ROJAKI
V ARGENTINE

Pod tem naslovom beremo v ljubljan¬
skem “Poročevalcu” to-le zanimivo po¬
ročilo:

“Po dolgih letih je prišlo na obisk v
staro domovino nekaj Jugoslovanov iz
Argentine, med njimi Ladislav Škof, u-
rednik “Slovenskega glasa” _ in Joso
Ogulič, urednik “Vjesnika”, ki so sino¬
či obiskali naše uredništvo ter nam za¬
nimivo opisovali razmere v Argentini
ter življenje in razpoloženje naših iz¬
seljencev, razkropljenih po vsej republi¬
ki. Ta naš živelj je, zvest svoji lepi tra¬
diciji iz prve svetovne vojne, rožrtvo-
valno snoval razne akcije za pomoč na¬
rodom svoje stare domovine v osvobo-
■ dilnem boju in navdušeno je pozdrav¬
ljal zmago. Do tako zvane emigracije
— ubežnih vojnih zločincev in njihovih
zapeljancev nima zaupanja po svojem
treznem preudarku, da velika večina na¬
rodov Jugoslavije sania dobro ve, kaj
dela, zakaj se je borila in se še bori in
komu je poverila svoje vodstvo. V tem
prepričanju odklanjajo naši izseljenci
tudi informbirojce, ki so bili sprva zelo
oblastni, a se nišo mogli uveljaviti niti
v tistih organizacijah, ki so jim bile na
razpolago, ter se zdaj v svoji gonji pre¬
ti Jugoslaviji in njenim narodom zate¬
kajo celo k ustašem, četnikom in diu-
gim vojnim zločincem. Na poslovilne be¬
sede odgovornega uredmka Ceneta
Kranjca: Mi ne bomo pozabili vas, a vi
ne pozabite nas! — so odvrnili, da po¬
zabiti sploh ni mogoča, ker so vtisi
kratkega obiska premočni in ker so se
od nas tudi mnogo naučili. Vsak izmed
njih je v svojem domačem kraju videl
velikansko razliko med nekdaj in sedaj
ter se prepričal, da bodo v kratkem do¬
seženi vsi naši visoki cilji.”

Oba ugledna gosta sta se potem, ko
sta ugotovila vso divoto Titovega raja
lepo pomuznila nazaj v Argentino, med
kominformovce, ustaše, četnike in te
proklete slovenske vojne zločince in nji¬
hove zapeljance.

Umrli so: V Ljubljani: Franc Hojs,
pomočnik žel. ravnat, v p., Jože Zorman,
Vida Šircelj, Martinek Avčin, sin univ.
prof., Ivan Bučer, Frančiška Skok, roj.
črček, Srečko Podobnik, Franc Krulc,

Buenos Aires

OBČNI ZBOR DRUŠTVA
SLOVENCEV

V nedeljo, 12. novembra, je odbor
Društva Slovencev v Buenos Airesu po¬
lagal članstvu obračun o svojem delu v
pretekli poslovni dobi. Občni zbor je bil
takoj po slovenski maši na Belgranu v
tam. Salezijanski dvorani ter se ga je
udeležilo zadovoljivo lepo število član¬
stva, ki je s tem pokazalo veliko zani¬
manje za delo svojega društva.

Občni zbor je vodil predsednik Druš¬
tva Slovencev g. Miloš Stare. Pozdravil
je vse navzoče in pred prehodom na
dnevni red predložil občnemu zboru, da
odpošlje pozdravne brzojavke predsed¬
niku republike generalu Juanu D. Pe¬
ronu, buenosaireškemu nadškofu, kardi¬
nalu Čopellu predsedniku NO za Slove¬
nijo dr. Kreku in prezv. škofu dr. Rož¬
manu. člani društva so odpošiljatev
pozdravnih brzojak odobrili z velikim
havdušenjem.

Predsednik Društva Slovencev g. Sta¬
re je zatem prečital tudi brzojavko, ki
jo je občnemu zboru Društva Slovencev
v Bs. Airesu poslal predsednik Društva
Slovencev v Mendozi g. ravnatelj Mar¬
ko Bajuk. Vsi navzoči so vsebino po¬
zdravne brzojavke vzeli z velikim odo¬
bravanjem za znanje.

Tajnik Društva Slovencev g. Franc
Pernišek je podrobno navajal delo, ki
ga je društveni odbor opravil v minu¬
lem letu.

Blagajniško poročilo je podal_g. Va¬
lentin Markež, poročilo društvenega go¬
spodarja pa g. Ivan Kralj.

Odbornik za “Vzajemno pomoč“ g.
Rudolf Smersu je občnemu zboru poro¬
čal, da je upravni svet za Vzajemno po¬
moč pripravil osnutek pravilnika, ki je
bil razposlan vsem članom. Vsi člani so
dobili tudi posebno vprašalno polo, s ka¬
tero je odbor Društva Slovencev hotel
dobiti izjave vseh svojih članov o usta¬
novitvi Vzajemne pomoči.

Poročilo nadzornega odbora je na
občnem zboru prebral predsednik nad¬
zornega odbora g. Franc Kogovšek. Na¬
vajal je, da je nadzorni odbor ponovno
pregledal vse društvene poslovne knji¬
ge, ugotovil, da je bilo vse poslovanje
pravilno in zato predlaga občnemu zbo¬
ru, da podelu odboru razrešnico s po¬

hvalo, kar je bilo tudi z odobravanjem
sprejeto.

Pred volitvijo novega odbora je občni 1
zbor sprejel več sprememb društvenih j
pravil. Med drugim tudi to, da se bo
redni občni zbor vršil odslej meseca
oktobra vsakega leta, da se odbor raz¬
širi na 25 odbornikov, ki tvorijo druš¬
tveno upravo za tekoče posle.

Za skrutinatorja sta bilo določena g.
dr. Bojan Ribnikar in Jože Mavrič. Pri
volitvah je bila vložena samo ena kan¬
didatna lista in so pri grasovanju sko¬
ro vsi zborovalci glasovali za to listo
(Proti so glasovali le štirje, lo pa se
jih je glasovanja vzdržalo).

Tako so bili izvoljeni: Za predsedni¬
ka g. Miloš Stare, in sledeči odborni¬
ki:

Jože Albreht, dr. Vojislav Arko, A-
lojzij Erjavec, Lovro Jan, Maks Jesih,
dr. Angel Kalin, Ivan Kralj, Albin
Kranjc, Franc Kremžar, Andrej Krošelj,
Jože Lesar, Ivan Maček, Valentin Mar¬
kež, dr. Marjan Marolt, dr. Franc Mi¬
helič, Martin Mizerit, ing. Albin Moze¬
tič, Maks Osojnik, Franc Pernišek, Jo¬
že Rome, Rudolf Smersu, dr. Anton Ši¬
menc, Ivan Žnidar.

Po spremenjenih društvenih pravilih
se mora društveni odbor konstituirati na
prvi odborovi seji .

G. Miloš Stare se je v imenu vseh iz¬
voljenih odbornikov občnemu zboru za¬
hvalil za zaupanje ter prešel takoj na¬
to na naslednjo točko dnevnega reda,
t j. na predloge za delo društvenega
odbora v novi poslovni dobi. Po stvar¬
ni in resni debati je predsednik društva
izjavil, da bo novi odbor storil vse, kar
je v njegovi moči, da ustreže željam
in predlogom.

V vsako slovensko hišo Svobodno Slovenijo

čevlj. mojster, Karolina žagmajster, Kri¬
stina Kermavner, roj. Kolman, Karel
Ferjančič, Karel Berlot; Frančiška Za-

1  biršek, roj. Štrubelj v Šmarju-Sap;
Frančiška Pibernik v Polju; Marija Šest
v Kamniku, Alojzij Mencin v Ptuju, Ma¬
rija Praček, roj. Cerv na Jesenicah, He¬
lena Gorjanc v Radečah, Marija Moll,
biv. trgovka v Trbovljah, Milica Ronko
in Lojzka Petan v Mariboru ter Slavko
Rajh, elektromonter v Šoštanju. V se¬
verni steni Triglava se je smrtno pone¬
srečil planinski pisatelj Ivan Bučer.
Prav tako je našel naglo smrt Ivan Se¬
dej iz Ljubljane.

LEP USPEH NAŠEGA ROJAKA
PIANISTA ANTONA SOLERJA
V BAHIA BLANCA

Kulturni odsek Tehnološkega zavoda
za Jug, v Bahia Blanca (Instituto Tec-
nologico del Sur), ki spada pod zvezno
ministrstvo za prosveto v Buenos Aire¬
su, povabi za vsakoletno koncertno se¬
zono ugledne domače, pa tudi tuje glas¬
bene umetnike za koncertne nastope v
Bahia Blanca. In 10. nov. t. 1. je pod
okriljem tega zavoda imel celovečerni
koncertni nastop tudi naš rojak pianist
Anton Soler.

Koncert je bil v dvorani “Bernardino
Rivadavia”. Na sporedu so bila dela J.
S. Bacha, Beethovena, Brahmsa, Liszta,
Chopina, Piek-Mangiagallija, Ravela, J,
J. Castra in Debussya.

Tradicionalni BALANTIČEV VEČER
ob sedmi obletnici pesnikove ognjene
smrti bo v nedeljo, 19. novembra ob
18.30 uri v salezijanski dvorani
na Belgranu.

Sodeluje pianist g. Soler, Na spore¬
du najnovejša dela naših tukašnjih
literarnih ustvarjalcev.
Vstopnina $ 2.—

Številno občinstvo je dvorano napol¬
nilo do zadnjega sedeža ter je mladega
slovenskega umetnika nagradilo z dol¬
gotrajnim odobravanjem za izredni u-
metniški užitek, ki jim ga je nudil z de¬
li omenjenih skladateljev.

O velikem- Solerjevem uspehu na kon¬
certnem večeru v Bahia Blanca piše tu¬
di krajevni dnevnik “El Atlantico” z
dne 11. nov. t. 1. pod naslovom “Fue
aplaudido con toda efusion el pianista
Anton Soler-Biljenski”. V oceni koncer¬
ta poudarja Solerjeve velike umetniške
sposobnosti, njegov temperament in u-
metniški poklic. Navaja, tudi, da ga je
občinstvo sprejelo simpatično in mu plo¬
skalo z vsem navdušenjem in prisrčno¬
stjo.

Mlademu slovenskemu umetniku k
zadnjemu uspehu tudi naše iskrene čes¬
titke!

Mendosa

PRIPRAVE NA ROMANJE

Poročali smo Vam že, da si je slov.
skupina v Mendozi izbrala cerkvico lur-
ške Matere Božje v El Challao za veli¬
kim mestnim parkom kot svojo romar¬
sko božjo pot — za mendoške Brezje.

V zvezi s tem je mendoški škof spre¬
jel slov. dušnega pastirja g. Malenška
in z njim določil 3. december, ko bo
imel v tuk. frančiškanski baziliki sv.
mašo za naš trpeči narod doma. Pre-
vzvišeni se je tudi rad odzval našemu
Vabilu, da bo istega dne popoldne pri¬
šel v El Challao in bo prisostvoval naši
procesiji, blagoslovitvi podobe brezjan¬
ske Marije Pomagaj in obnoviti po¬
svetitve Brezmadež. Srcu Marijinemu.
Predstojnik reda misionarjev sinov
Srca Marijanega pod čigar župnijsko
upravo spada cerkvica v El Challao, je
tudi rad dovolil, da bomo sliko Brezjan¬
ske Marije smeli za stalno namestiti v
cerkvici.

Za ta praznik se Slovenci v Mendozi
vneto pripravljajo. Nekaj deklet se je
odločilo, da si bo do tedaj omislilo na¬
rodne noše. Tudi fantje za njimi ne za¬
ostajajo. Marijino podobo v procesiji
bodo nosili v slovenskih narodnih no¬
šah Fantje bodo seveda tudi potrkavali,
pevci pa prepevali slovenske Marijine
pesmi. Poseben sijaj bo pa dala tej po¬
božnosti navzočnost domačega škofa.

Slovenska skupina v Mendozi bo
storila vse, da bo ta verska manifesta¬
cija čim lepše uspela. Veseli bi na bili,
če bi ta dan mogli priti v Mendozo tudi
naši rojaki iz bližnjih in daljnjih kra¬
jev Argentine. O nekaterih smo že ču-
li, da mislijo priti sem k nam na o-
bisk. Dobro bi bilo, če bi mogli’ svoj o-
bisk urediti tako, da bi bili med nami
prvo nedeljo v decembru.

Dekliški izlet

Vroče pomladansko sonce nas je zva¬
bilo, da smo v nedeljo pop. 5. nov. v
družbi g. kaplana Malenška pohitele
z avtobusom na izlet v Maipu. Po obis¬
ku obeh tamkajšnjih cerkva, farne in
mercedarske, nas je hrvatski kaplan g.
Balokovič, ki službuje v Maipu, povedel
na prostrano dvorišče vinarne Furlotti,
(Nadaljevanje na 4. strani)

HUGO WAST

45 .

0 6 0

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Bil je profesor Salomon, ki se je v
začetku stoletja pečal z medicino, in
napravil več slavnih kemičnih odkritij.
Ko je končal 65 let, sta on in njegova
žena dala slovo svetu in sta se zaprla
vsak v svoj samostan. Doktor Salomon
je postal jezuitski pater in je pel prvo
sveto mašo prav tisto leto, ko je zadi-
vjalo preganjanje katoličanov. Čutil se
je popolnoma zdravega in sposobnega,
da služi Bogu in dušam v svojem no¬
vem poklicu.

V Candelariji, starodavni vasi pod
vrhovi Achala, je živel doktor Salomon
trideset let, in pasel ovce v teh poleti
opustošenih in, pozimi nedostopnih hri¬
bih. Vsak dan je bral sveto mašo in
delil zakramente kmetom, ki so ohrani¬
li svojo staro vero. Med tem časom pa
je doktor Salomon ,ki je nadaljeval v
gorah svoja raziskovanja, odkril kot bag¬
dadski modrijan neko substancijo, ki
izolira človeka pred gravitacijo vesolj¬
stva in jo imenoval "achalit” v spomin
na svoje gore.

Bila je to plinovita snov, ki se je širi¬
la v vodoravnih plasteh in pri tem spre-

je mala vase tok, ki ga izžarevajo zve¬
zde.

“Achalit” je kljub temu, da je bil te¬
koča snov, bil vendar le elastičen in
nepremočljiv, kakor jeklena pločevina:

Majhen oblak “achalita” nad mestom
bi ga, obranil bolj pred bombardiranjem,
kakor oklepna streha.

Poleg tega je doktor Salomon iznašel
tudi neki žarek, ki raztaplja na veliko
razdaljo platino in jeklo, iz katerih se
izdelujejo motorji tipa “koncem sveta”.

Če na avijon, tank, ali oklepno ladjo
v pogonu pade tak žarek iz daljave, ob¬
stane v tistem trenutku, kakor da so se
vsi sestavni deli stopili v eno samo ma¬
so.

General je razumel veliko vojaško
važnost teh odkritij in je določil, da so
njegovi inženirji napravili delavnice za
proizvajanje teh snovi “Salomonovega
žarka” in “achalita”.

V nekaj dneh, med tem, ko je Buenos
Aires gorel v posesti anarhomarksistov
in so odjekala pota v Patagoniji pod ko¬
raki čilskih vojakov, je bil prvi poiz¬
kus teh iznajdb. Pokrilo se je mesto

Cordoba z oblačkom “achalita” in za¬
čelo se je veliko poizkusno bombardi¬
ranje.

Od gričkov, ki obkrožajo davno pre¬
stolnico, so začeli sipati topovi svoje
izstrelke, ki so na plinoviti snovi obsta¬
li, kakor kaplje živega srebra na kri¬
stalu.

Včasih so obstale naravnost v zraku.

Ko je izstrelek, vržen silovito iz to¬
pa, zadel na mehak plin, kakor žoga
na mehko blazino, je izparil svoje raz¬
topljene atome zaradi električne sile
“achalita”.

Včasih je še parkrat odskočil, kakor
krogljica na marmorni deski in izginil.

Doktor Salomon je razložil ta pojav:

“Zgodilo se je namreč, da je izstrelek
postal nedovzeten za zemeljsko gravita-
i cijo zaradi izolacije “achalita”, postal
je podvržen drugi masi, v tem primeru
soncu, in se je vrgel proti njemu. Kdaj
bo prišel na svoje novo'mesto?.... Lah¬
ko bi to izračunal, toda, mislim, da naju
to več ne zanima...”

Toda še večji uspeh je dokazal “Sa¬
lomonov žarek”, kakor so ga preizkusi¬
li z avijoni, ki so jih spustili v zrak brez
posadke.

Nevidni val jih je zajel v zraku in jih
vrgel na tla kot golobe, zadete s puš¬
ko. S tak'm orožjem bi bila zmaga seve¬
da zagotovljena, če bi sovražnik dal ge¬
neralu Cabralu čas, da si pripravi do-
voljho količino tega orožja.

Toda prav tistega dne posrečenih
poizkusov, se je razširila še druga ne
manj strahotna novica: Argentina se
mora postaviti v boj ne samo proti
sovražniku na jugu, temveč tudi proti
severu, kajti Bolivija in Paraguay sta
pravkar vdrli v državo, ne da bi napo¬
vedali vojno; pa tudi proti vzhodu, kaj¬
ti Brazilski Imperij je prekoračil Uru-
guay in se polastil province Entre Rios.

Peto POGLAVJE
SIMON I.

Ko je oče Simon pred svojim odhodom
v Rim šel k svojemu spovedniku Msgr.
Bergmanu in, sta prišla v pogovorih na
Ivano Tabor, je ta škof rekel: ■»

“Vaše življenje je velika in pobožna
pesnitev, ki bi si jo drznil imenovati Pe¬
sem nad pesmimi XX. stoletja!”

Nato pa te-le besede s proroškim
poudarkom:

“Vi, prečastiti, greste v Rim, kamor
jaz ne grem, odkar sem položil prise¬
go, da bom v vsem ubogal samo vlado
naše države. Toda moje srce bo sledilo
vašim korakom, kajti prav Vi, prečasti¬
ti, ste človek tega trenutka. Smo dolo¬
čeni od usode, da izpeljemo velike refor¬
me v Cerkvi v demokratičnem smislu.
če  je v božjih načrtih -— in kdo more
to zanikati? — da boste prav Vi iz¬
voljeni za papeža, lotite se te velike re¬
formacije, da bo katolištvo zopet dobi¬
lo vpliv, kakor ga je imelo nad ljud¬

stvom v prvih časih krščanstva”.

“V čem naj izpeljem reformo?” je
vprašal pater Simon, kot da na svojih
sencih že čuti papeževo tiaro.

“Naj -jih vam nevedem v štirih toč¬
kah: 1) Odprava celibata pri duhovni¬
kih. 2) Odpravo vseh samostanov in raz¬
vezo redovniških obljub. 3) Škofa naj
voli duhovništvo in svetni verniki, pa¬
peža pa kardinali in tako izvoljeni škof¬
je. 4) Vporablja naj se esperanto in
odpravi latinščina. Ko bo tako Cerkev
zdemokratizirana, bo rastla iz ljudstva
in bo za ljudstvo. Ne bo več cerkev
rimskega papeža, temveč vesoljna Cer¬
kev.”

“Bil bi čudež, ko bi izvolili takega
papeža!” je vzkliknil pater Simon s su¬
him glasom in hropeče.

Ustavni škof”, ki je govoril z gla¬
som, gladkim kot olje, in s frazami, ki
jih je skrbno izbiral, je odgovoril:

“Jaz, ki odklanjam takoimenovane
čudeže, bi zelo rad doživel pravega, re¬
sničnega. Če Bog, ki vse zmore, navdih¬
ne zdaj te kardinale, da izvolijo takega
moža, prav gotovo svet še ni videl od
časov prerokov in apostolov večjega kot
bo ta pepež. .. če se pa čudež ne zgodi,
če bo rimska Cerkev ostala na poti, na
katero, je zašla v času papeža Pija IX,
ki je razglasil svojo lastno nezmotlji¬
vost, bo krščanstvo propadlo v svoji la¬
tinski obliki in naši narodi bodo propa¬
dli z njim: finis latinorum!”

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SLOVENCI

K timu!a

Poroke. Lojze Koželj iz Kranjske go¬
re se je poročil z Doro Jaklič iz Ljub¬
ljane. Poročila sta se tudi dr. Marjan
Bartol in Vera Mravljak, oba iz Ljub¬
ljane. Prof. Tone Zakšek iz Brežic je
vzel za ženo Zdenko Škof iz Ljubljane.
Dr. Franc Kozin iz Iga je obljubil zve¬
stobo Francki šušterčič iz Ljubljane.
Janez Muhič je peljal pred oltar Mari¬
co Vižintin. Poročili so se še: Ludvik
Jamnik in Pepca Dolenc, Anton Frkulj
in Mia Kern, Ivan Prezelj in Francka
Smrtnik ter Franc Kramar in Francka
Petrovčič.

Hiše kupujejo: V Torontu so tudi po¬
samezniki začeli kupovati hiše. V začet¬
ku smo slišali le o takih hišah, ki so
imele več lastnikov. V Torontu je že 40
hiš v slovenskih rokah. Pa tudi v dru¬
gih krajih imajo Slovenci že svoje hiše.
Tako v Hamiltonu, Londonu, Actonu,
Windsorju, Winnipegu ter Lethbridgeu
na zapadu. V Guelphu pa se je Ivan Ku-

(Nadaljevanje s 3. strani)
kjer smo v veselem razpoloženju, ob pe¬
smi in šali prebile nekaj lepih popol¬
danskih ur. Lepoto slovenske narodne
pesni so občudovali tudi potniki v avto¬
busu, s katerimi smo se proti večeru
vračali v Mendozo.

Salta

Malo Slovencev nas je tu, zato tudi
ni posebnih novic od nas. Teden nam
kar hitro mine. Vsak je s svojim delom
zadovoljen. Ob nedeljah hodimo k maši
najraje v stolnico, ki je nekako v sredi¬
ni mesta. Je zelo lepa. Glavna svetinja
te cerkve je znameniti križ. Ljudje pripo¬
veduje o njem, da so ga poslali sem iz
Španije z ladjo, ki se je pa na Oceanu
potopila, križ so pa valovi nato napla-

P O SVETU

kovica s svojo družino že vselil v hišo,
ki jo je sam zgradil.

Študij. Imamo tudi nekaj študentov,
ki so tako podjetni in pogumni, da so
se lotili študija na univerzah. Eno leto
delajo, da si prislužijo dovolj denarja,
drugo leto pa študirajo. Nekaj jih štu¬
dira v Torontu, Montrealu in Calgary-
ju. V Guelphu, na agronomskem zavodu
torontske univerze, študirajo štirje slov.
akademiki. V jezuitski noviciat v Guel¬
phu je stopil Jože Plevnik.

Obisk. Zelo smo bili veseli p. Odila,
ki nas je prišel obiskat tudi v Guelph.
Žal, pa je bil med nami samo malo ča¬
sa in je moral oditi v Toronto za nekaj
dni.

Mirko Rener, mladi goriški duhovnik,
je že četrti slovenski’ duhovnik, ki je
nastavljen v torontski nadškofiji. Na¬
meščen je v Torontu samem. Prej je bil
v Buffalo v USA.'

Vreme. Oktober je bil zelo lep in to¬
pel. V soboto, 4. novembra, nas je rneg
res precej presenetil.

vil na argentinski obali, odkoder so ga
prenesli sem.

Pred cerkvijo je lep park. Tu se Slo¬
venci navadno dobimo po maši. Hrvatov
je pa več kot nas. Svoje zbirališče imajo
v svoji gostilni nasproti glavni postaji.
Tu, so že po 20—30 let.

Ljudje so novim naseljencem naklon-
njeni. So dobri. Sedaj prihaja k nam
vedno več letoviščarjev. V hotelih in
pensionih je zaradi tega zelo težko do¬
biti prenočišče. Prihaja pa sem tudi
mnogo takih, ki se tu za stalno naselju¬
jejo. Privabile so jih pač naravne lepo¬
te. Vznožje hribov se je že odelo v buj¬
no zelenje, po vrhovih pa se še vedno
bori sneg s toplim soncem.

F. P.

Za Vaš dragocen in odmerjen čas, ure svetovno priznanih znamk:
Record Watch, Girard Perigeau, Unver, Delos i. d.

AUTOMATIČNE, ANTIMAGNETIČNE

ČASA B 0 Y U

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

VELIKA ZALOGA PO ZNIŽANIH CENAH:

Denarnice, listnice, ustniki, zapestnice za ure v jeklu in platirane, ga¬
rantirano nespremenljive, jermenčki vseh vrst, kavne žličke, celotni jedilni
pribori, pribori za novorojenčke.

Krasni in koristni predmeti za poročna darila.

Nabavite si budilke, katere se težke dobijo. Zelo lične budilke znamke
Medana na 7 rubinov. Garancija tri leta.

Nakit za okrasje trajne vrednosti v 18 krt. zlatu. Poročni prstani.
Poleg znižanih cen imajo slovenske stranke vedno še svoj popust.

Vsa zlatarska in urarska popravila.

Trgovina je odprta vsak dan do 20. ure, sicer pa se lahko naše stran¬
ke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, dto. 5.

OSEBNE NOVICE

V župniji Francas v provinci San
Juan je bil 8. oktobra instaliran za žup¬
nika rojak g. Janez Urbanč. Župnija
Francas je v provinci ena najstarejših.
Po obsegu je pa druga.

f Ivana Masič. V Ljubljani je umrla
v 90. letu starosti Ivana Masič. K več¬
nemu počitku na Žale so je spremili 13.
oktobra. Za njo žaluje tu v Argentini
njen sin Pavle, biv. narodni poslanec in
sedaj član odbora Društva Slovencev, v
Rimu sin Stanko, sodnik upravnega so¬
dišča v Celju, v Ljubljani pa hčerka Vi¬
da in ostalo sorodstvo. Vsem naše is¬
kreno sožalje!

Društveni oglasnik

Pošiljanje paketov v domovimo na¬
ravnost iz Argentine.

Odslej je dovoljeno vložiti hkrati (na
dan) le eno (ne: dve, kakor doslej!)
prošnjo za predmete, za katere je po¬
trebno dovoljenje.

Sporočam rojakom, da sem preselil
svojo delavnico v Ramos Mejia Calle
Temple 874 v isti ulici na številko
869. Dohod s postaje Ramos Mejia:
8 kvader po ulici Bolivar (kolektiv
3) ali 8 kvader po Avdi de Mayo (ko¬
lektiv 196). Izstopiti na Alvarado.

ANDREJ URŠIČ, krojač
Temple 869, Ramos Mejia
F.C.N.D.F.S.

Frizerski salon "Vena"

PRVI SLOVENSKI V BS. AIRES

se vljudno priporoča vsem gospem in
gospodičnam za cenjeni obisk.
Trajna in vodna ondulacija, kakor
tudi druga dela po Vaši želji in oku¬
su. Cene solidne.

Obiščite nas v

Calle ERCILLA 6120
Iz Liniersa pridete s colectivom
štev. 15 v petih minutah

VILI - VENA POTOČNIK

PARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T H y Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Imprenta ''Dorrego'', Dorrego 1102 - Bs. Aires

POMPč DRUŽINAM V SLOVENIJI

IBn&gssčs* Izbira paketov
z vsemi potrebnimi živili

za BOŽIČNE praznike

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129 - L nadstropje BUENOS AIRES

Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO

Nova slovenska galanterijska trgovina

MURGUIONDO 4138
Capital — Villa Lugano

poleg kolodvora — ob postaja¬
liščih kolektivov 220 in 236
nudi:

Damsko perilo in nogavice, perilo in nogavice za otroke, robce in nogavice
za moške, potrebščine za dojenčke, elastika, šivalne potrebščine za modisti-
nje in krojače, denarnice, torbice, listnice, aktovke za odrasle in šolarje,
kozmetične potrebščine, vsakovrstna koristna darila, senčnike za električne
svetiljke iz raznega blaga. Po naročilu preskrbi tudi druge potrebščine. V
staro domovino pošilja tudi pakete z najmanjšimi stroški.

Trgovina je odprta vsak dan do 20. ure. Ob sobotah popoldne, praznikih in
nedeljah pa se lahko zglasite na stanovanju nasproti kolodvoru v ulici
Martiniano Leguizamon 4068 Dpto 6 (Dohod iz ulice Somellera).

Prispevajte v tiskovni sklad

SLOVENCI, POZOR!

Po Rdečem križu na Reki (Fiume) pošilja moko v vrečah in ostale večje
pošiljke vsakovrstnih živil znano izvozniško podjetje

1. FABRIS & C oN E W Y 0 RK

Pojasnila dajejo zastopniki za Južno Ameriko

BUENOS AIRES, CALLE ESTADOS UNIDOS 4359

Telefon 60-7080
Uradne ure: od 15.30—19.30 ure.

Na razpolago tudi izvrstno vino — belo in clarete — v pletenkah
po 10 litrov naravnost iz kleti Yuma (Rioja)

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

"SANTA  J U L I A "

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc.,
KADILO in SVEČE ter JASLICE.

Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb-
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
"S ANTA  J U L I A "
Victor Martinez 39

66

99

T. E. 3 4 - » 1 8 5

CANGALLO 43», Oficina 602 TRANSITO

E N C 0 M I E N D A S INTERNACIONALE!

URADNE URE: OD 9. DO 18.

BOŽIČNI PAKETI

POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE

Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih tednih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬
rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih višje sile.kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

KAKOVOST PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO.

Ta cenik razveljavlja vse dosedanje cenike.

No. 1.$ 33—

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 33—

4,5 kg riža

No. 3. $ 33—

4,5 kg sladkorja

No. 4.$ 38—

1 škatla (1140 g neto z govejim
jezikom

3 kg riža

No. 5.$ 43—

4 škatle (4 kg neto) čebelnega
medu

No. 6.$ 44—

2 kg riža

2 kg svinjske masti

No. 7.$ 44—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila

No. 8.$ 45,—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka

1 konserva paradižnikove mezge

No. 9.$ 45.—

2 kg moke

2 kg sladkorja
400 g dišav

No. 10.$ 48—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja

1.5 kg riža

No. 11.$ 48—

4 kg neto svinjske masti

No. 12.$ 48—

2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino

1 steklenica mesnega izvlečka

No. 13.S 54—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

No. 14.. . . . . $ 55—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

No. 15.8 55—

10 konserv govejega mesa
No. 16.$ 56—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 58—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

No. 18.$ 60—

4.5 kg riža

4,5 kg sladkorja

No. 19.$ 60—

9 kg riža

No. 20.$ 60—

9 kg sladkorja

No. 21.$ 67—

2 konservi 2280 g neto z govejim
jezikom

6.5 kg riža

No. 22.$ 75—

2 kg Santos kave v zrnju

1.5 kg sladkorja
1 kg riža

No. 23.$ 78—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2- kg čebelnega medu

400 g dišav

No. 24.$ 80—

8 konserv (8 kg neto) s čebelnim
medom čistim

No. 25.$ 87—

8 kg neto svinjske masti

No. 26.$ 87.—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

Ms kg marmelade

No. 27.$ 96—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja
% kg kakaa

No. 30 “Božič“.$ 150.—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 38—

4.5 kg moke

No. 32.$ 80—

4.5 kg moke

4.5 kg sladkorja

No. 33.$ 100—

2.5 kg surove kave