Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za V-leta 80 din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI UST Številka 56. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tei. 44-36. Rokopisov ne vračamo. Časopis za trgovino. Industrilo I,,“"w po“ nici v Ljubljani St. 11.953. Izhaia Liubliana, petek 20. mala 1938 Cena Uevllk] din VSO Tradicije slovenskega trgovstva Na včerajšnjem občnem zboru rg. društva »Merkur« je podal njegov predsednik dr. Windisclier /.ozirom ua bližnji lil. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani lepo in pregledno poročilo o zgodovini stanovskega gibanja med slovenskim trgovstvom od prvih počet-kov in ustanovitve matične organizacije slov. trgovcev pa do naj-novejših dni. /.lasti je poudarit pomen obeh velikih vseslovenskih trgovskih kongresov v Ljubljani, prvega v I. 1007. in drugega v letu 1020. Dnevni red obeh kongresov dokazuje, da je že ob ustanovitvi ■vojih stanovskih organizacij postavilo trgovstvo tako obsežen program, da je ta v glavnem veljaven še danes. Tako more 11LJcongres jugoslovanskega trgovstva v Ljubljani navezati na oba prejšnja ljubljanska kongresa in nadaljevati tradicijo, ki jo je ustvarilo slovensko trgovstvo. V tem spoštovanju tradicije je tudi največje jamstvo, da bo tudi v bodoče pot trgovstva uspešna, kakor je bila uspešna dosedaj. V svojem predsedniškem poročilu pa je predsednik dr. Windi-scher še zlasti poudaril tudi naslednjo svetlo stran tradicije slovenskega trgovstva: to je tradicionalno dobro razmerje med slovenskimi trgovci in njihovimi sotrud-niki. To dobro razmerje se je pokazalo tudi v stanovskem gibanju in matična organizacija trgovstva. Trg. društvo »Merkur« je bilo ustanovljeno š sodelovanjem trgovcev in sotrudiiikov. Eni ko drugi so potem tudi z največjo vnemo delovali za napredek društva, eni' ko drugi so se složno borili za interese trgovine in eni ko drugi so v lepi solidarnosti tudi dosegli, da je prišla trgovina čisto v nacionalne roke. To iskreno sodelovanje se mora ohraniti tudi v bodoče, ker bo na ta način ostala vedno živa tradicija slovenskega trgovstva. Kar so danes trgovci, to bodo jutri trgovski sotrudniki. Kakor so trgovci vzgojili svoj naraščaj, tako bodo ti v bodoče zastopali interese trgovstva, tako se bodo izkazali v praktičnem življenju kot samostojni trgovci. Ves razvoj slovenske trgovine je odvisen od tega, kakšno razmerje vlada med šefi trgovinskih podjetij in njiho-yimi nameščenci. Če je to razmerje dobro, potem bodo tudi name-stenci dobro izpolnjevali svoje o znosti, kadar jim bo dano, da - :amT°ie. če pa bo razmerje slabo potem tudi ne bodo izpolnjevali svojih nalog ter ne bodo sposobni niti za ostro konkurenčno borbo v praktičnem življenju še manj pa za uspešno vodstvo stanovskih organizacij. Zaradi svojega stanu in njegovih svetlih tradicij morajo trgovci gledati na to, da si ustvarijo dober naraščaj, kateremu morejo brez skrbi zapustiti svoja podjetja in svoje organizacije. Kontinuiteta stanovskega gi anja trgovstva zavisi od dobrega i azmerja med šefi in nameščenci. Med najlepše tradicije slovenskega trgovstva pa spada tudi je. govo prizadevanje, da si ustvari socialno zavarovanje. Mnogo prej kakor se je to uvedlo pri drugih stanovih, so si trgovci ustvarili že svojo socialno institucijo, ki je tudi uspešno delovala. Da so trgov- ci lo institucijo izgubili, je bila krivica prve vrste, kar pa ne sme bili ovira, da si ne bi trgovci take organizacije ustvarili znova. In letošnji občni zbori trgovskih združenj so dokazali, da trgovci na to veliko nalogo, na to veliko zapuščino trgovske tradicije niso pozabili, temveč storili že prve konkretne korake, da se ta cilj tudi doseže. Socialni program je bistveni del tradicije slovenskega trgovstva in zato ne sme biti nikdar pozabljen. Zvest v vsakem pogledu svoji tradiciji mora trgovski stan v interesu vsega gospodarstva nadaljevati svoje prizadevanje, da se bodo spoštovale pravice trgovstva in da se bo vodila dobra gospodarska politika. Po svojem številu in po svojih materialnih sredstvih je trgovstvo poklicano, da je vodilni stan med gospodarskimi sta- novi in da pada nanj glavuo breme borbe za zmago pravilne gospodarske jiolitike. To breme ni majhno, zato pa je tem bolj častno in zato zahteva ugled stanu, da trgovstvo to nalogo zmagovito izvede. In če bo zvesto tradiciji svojega stanu, jo bo tudi izvedlo in III. vsedržavni kongres v Ljubljani ima predvsem ta namen, da bo trgovstvo ta svoj največji cilj tudi doseglo. Melik o zan za letošnii trgovski kongres S Hrvatske pride na kongres nad 1000 trgovcev Zveza trgovskih združenj savske banovine je po objavi oklica v listih za čim večjo udeležbo na ljubljanskem kongresu izdala še posebno okrožnico na vsa združenja, ki jih ponovno opozarja na ve-liki pomen kongresa trgovstva Jugoslavije v Ljubljani. Zveza naglasa, da mora vsako združenje imenovati svojo delegacijo za kongres, ki mora postati mogočna manifestacija združene sile vsega jugoslovanskega trgovstva. Le na ta način bo mogoče doseči, da se bodo zahteve trgovcev tudi vedno upoštevale, »Trgovački Vjesnik«, ki je objavil to okrožnico, dostavlja, da bo po njegovih informacijah vsako združenje poslalo na kongres 10 do 15 delegatov ter da bo skupno prišlo nn kongres iz savske banovine okoli 100*0 trgovcev. Tudi iz drugih banovin prihajajo poročila o velikem zanimanju za ljubljanski kongres. Tako je organiziral Savez v Osijeku agitacijo od združenja do združenja. Zveza združenj trgovcev v Sarajevu je sporočila kongresnemu odboru, da je priredil tajnik zveze g. dr. Med-meh Zildžič celo vrsto konferenc s trgovci. Tako je imel te konference v Travniku, Zenici, Visokem, Tuzli, Brčkem, Bjelini, Zvorniku, Vlasenici in Višegiadu. Če bo čas dopuščal, bo tajnik obiskal še vsa druga združenja, da bodo ta razvila čim večjo propagando za udeležbo na ljubljanskem kongresu. Zelo agilna je tudi zveza trgovskih združenj v Banjaluki, ki je tudi že prijavila 300 udeležencev. Tudi v Beogradu deluje zveza odlično ter zanimanje za kongres stalno narašča. Iz Skoplja prideta na kongres oba višja letnika tamkajšnje trgovinske akademije, in sicer na račun skopljanskega združenja. Iz vseh strani prihajajo tudi naročila, da se pošljejo prospekti za izlete in ekskurzije. Lepo izdelani ter pregledno sestavljeni pro- spekti so povsod napravili najboljši vtis. Tudi iz Slovenije prihajajo vsak dan nove prijave ter je zanimanje /.a kongres izredno veliko. 2e danes moremo reči, da bo ljubljanski trgovski kongres tako mogočna manifestacija trgovskega stauu, kakršne Jugoslavija še ni videla. Zaradi vedno številnejših prijav je stanovanjski odsek, ki dela s polno paro, v vedno večji zadregi, kako bo prenočil vse te ogromne množice kongresnih udeležencev. Dolžnost vsakega trgovca v Ljubljani in neposredni ljubljanski okolici je, da prijavi stanovanjskemu odseku kongresnega odbora vsako razpoložljivo sobo. Če ne bo te stanovske zavesti med trgovci, je nevarnost, da bodo številni udeleženci ostali brez dobrih prenočišč ter bo s tem zapravljen ves veliki moralni uspeli kongresa.' Agitirajte tudi osebno med ljudmi, da odstopijo stanovanja! Kot svetel zgled stanovske požrtvovalnosti omenjamo gospo Druškovič, ki je sama dosedaj prijavila stanovanjskemu odseku že okoli 100 postelj. Tudi prireditveni odbor pridno deluje ter je poskrbljeno, da bodo v kongresnih dnevih številne iu zanimive prireditve. 0 teh prireditvah bomo poročali kasneje. Prosimo vsa združenja, da po-agitirajo med svojimi člani, da se v najkrajšem času prijavijo za izlete in ekskurzije. Čim prej bo imel potovalni odsek zbrane vse prijave, tem bolj bo mogel dobro pripraviti izlete iti ekskurzije. V zadnjih dneh bo toliko drugega dela, da bo le težko mogoče, ustreči vsem, ki bi se prijavili v zadnjem hipu. Na konec opozarjamo še vsa združenja in vse trgovce, da izda »Trgovski list« dve kongresni številki, in sicer prvo v petek, tik pred otvoritvijo kongresa, drugo pa po zaključku kongresa. Prva številka bo obsegala poleg član- kov predsednikov vseh zvez trgovskih združenj iz vse države še celo vrsto drugih člankov o najvažnejših nalogah naše državne gospodarske politike, o zahtevah trgovstva ter potrebah naše trgovine. Najvažnejše pa je, da bo vsebovala ta številka tudi vsa podrobna navodila za udeležence kongresa. Tako program vseh kongresnih dtii in vseh drugih kongresnih prireditev, natančna navodila za V3e izlete in ekskurzije ter vse druge informacije, ki bodo potrebne za kongresne udeležence. Vsak kongresni udeleženec bo zato moral imeti lo številko »Trgovskega lista« in bo zato tudi izšla v zelo veliki nakladi. S tem pa je tudi zadostno označena velika vrednost inseratov v tej številki. Akviziterji »Trgovskega lista« se bodo te dni oglasili pri združenjih in pri posameznih trgovcih zaradi in-seriranja v teh kongresnih številkah. Prosimo tako združenja kot vse posamezne trgovce, da gredo akviziterjem čim bolj na roko. 3 tem bodo tudi podprli svoje stanovsko glasilo, kar bo v njih lastno korist. Druga kongresna številka pa bo vsebovala natančno poročilo o i»»-teku kongresa ter bo zato najlepši s|K»miu na kongres, ki ga bo hotel imeti vsak kongresni udeleženec. Tudi ta številka izide v povečani nakladi in povečanem obsegu. Tudi ta številka l>o izredna inseratna prilika. Dr. Ivan V sredo dopoldne je ob 9. uri umrl v starosti 57 let pisatelj, novinar in kulturni delavec dr, Ivan Lah. * UtnrI je idealist in bolj pravilno ni mogoče označiti pokojnika. Od najbolj zgodne mladosti pa do zadnjega diha svoje plemenite duše je bil idealist, ki je živel in se boril le za svoje ideale. Ne preganjanje, ne omalovaževanje, ne gmotne skrbi in druge neprilike življenja niso mogle nikdar niti za hip omajati idealizma dr. Ivan Laha. Ta idealizem najčistejše vsebine je bil svojstvena lastnost dr. Lahove osebnosti in zaradi tega idealizma ga niso le prijatelji iskreno ljubili, temveč ga tudi nasprotniki globoko spoštovali. Kot-dijak se je pokojni dr. Lah čisto zapisal velikim idealom in se je za nje boril vse življenje. Najprej kot eden voditeljev dijaštva, nato kot novinar in publicist ter pisatelj, potem pa kot vzgojitelj, ki je dosegel izredne uspehe, ker je znal ogenj svojega plemenitega navdušenja oddati svojim učencem in učenkam. Prednost idealistov je, da se neustrašeno bore za svoje ideale do končne zmage. To je dokazal dr. Lah, ko je prevzel pred vojno uredništvo srbolilskega »Dneva«. Marsikateri slovenski inteligent je mogel storiti isto, toda v tem je ravno stvar, da je to storil le dr. Velikansko zanimanje vlada po vsej Jugoslaviji za III. vsedržavni trgovski kongres v Lfublfanl J e Pfrho z a obe p o s e b 11 i kongresni številki »Trgovskega lista" Obe Izideta v zelo povečani nakladi in obsegu ter bosta iineli aJLS v obelt številkah ZaLojMHDMtnli Balvan jrClftl Naročite pravočasno inserate v obeh Številkah! Lah s par drugimi enakimi idealisti. V vsem sijaju svoje oborožene sile je bila še takrat Avstro-Ogrska in treba je bilo kar izrednega idealizma, če se je kdo spustil v nevarni boj s tem kolosom. A kdor je to storil, ta je tvegal vse, a dr. Lah je za zmago svojih idealov vedno tvegal vse. In zadela ga je tudi trda pest pokojne monarhije. Med prvimi, ki so bili zaprti, je bil dr. Lah, ki je bil pozneje tudi poslan na fronto, kjer je dobil težko rano, zaradi katere je bolehal vse življenje. Mnogo je takrat pretrpel dr. Lah in 'če kdo, potem je zaslužil on po nastanku Jugoslavije največje priznanje. A tega priznanja ni nikdar doživel, pa kljub temu ni bilo nikdar žolča v njegovi besedi in niti številna razočaranja niso omajala njegovega idealizma. Ostal je zvest svojim mladostnim idealom do zadnjega. Bogato je bilo izpolnjeno življenje dr. Laha in ni nam mogoče, da bi navedli vsa njegova dela, vse velike njegove zasluge za naše javno življenje, za našo književnost in za našo nacionalno zavest. Te zasluge so za vedno zapisane v naši zgodovini in zaradi njih ostane spomin na dr. Ivana Laha za naš narod neizbrisen. Eden naših najboljših javnih delavcev, eden idealnih borcev za naš narod je umrl z dr. Lahom. Vedno ga bomo pogrešali, zlasti pa njegovega sončnega idealizma in njegove plemenitosti! Večna slava spominu dr. Ivana Laha! Zapadlost plačilnih nalogov Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. Uiad mora brezpogojno varovati likvidnost iu poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče ne bo več pošiljal opominov in izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izterjevalne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila. .Velik dotok državnih dohodkov v marcu Marca meseca so znašali držav-1 |mi dohodki 1.148 milijonov din, ko-1 likor niso še znašali od 1928. dalje, ‘torej niti v najbolj ugodnih letih. To I nam jasno dokazuje pregled držav-1 !nih dohodkov v prejšnjih letih. Dr- Vloga Bosne v jugoslovanskem gosp Politične vesti Sarajevski »Jugoslavenski list« je objavil v svoji šlevilki z dne 15. maja članek predsednika Cen- žavni dohodki so znašali v marcu. I bralnega predstavništva g. Nedelj-(v milijonih din): I ka k, Saviča »O vlogi Bosne v ju- goslovanskem gospodarstvu«. Kar je navedel g. Savič v tem članku, velja v mnogem pogledu tudi za Slovenijo in za vse jugoslovansko gospodarstvo ter objavljamo zato njegov članek: »Bosna in Hercegovina sta bili v preteklosti naš jugoslovanski 1928 1.122 1933 824 1929 1.120 1934 830 1930 1.131 1935 769 1931 782 1936 817 1932 924 1937 943 1938 1.148 Po proračunu za 1. 1937./38. so bili predvideni mesečni dohodki na 909 milijonov din, letos pa so [ponos. Književniki, pesniki, narod znašali v marcu dohodki za 239,3 ni delavci vseli smeri, oni, ki so milijona več. se borili s peresom in oni, ki so Državnih izdatkov je bilo v mar- se borili z orožjem za narodno en 980,3 milijona din. Izdatki so zedinjenje, so izvirali iz njihovih torej bili za 168,2 milijona din hnest. O tej resnici je govorila, manjši kakor pa dohodki. govori in bo govorila zgodovina Od državnih izdatkov je šlo za in po njej mnogi bolj poklicani od osebne izdatke 421,7 milijona din, mene. Namen teh vrstic pa je, da za materialne pa 558,7 milijona pokažem javnosti, da sta dajali din. To je razveseljivo, ker se je Bosna in Hercegovina skozi sto-dosedaj izdalo za osebne izdatke, letja in da dajeta še danes odlične, ki so v glavnem neproduktivni iz- agilne, sposobne in vseskozi nacio-datki, skoraj toliko, kakor za raa- nalno navdušene gospodarske Iju-terialne izdatke, ki so edini pro-1 di, zlasti pa sposobne in odločne duktivni izdatki. I trgovce. K temu zelo ugodnemu izkazu Da ne omenjam podrobneje zgo-državnih dohodkov in izdatkov bi dovine o veliki trgovini in trgov-dodali samo to željo, da bi se čim cih iz Hercegovine ter njihovih prej zaradi ugodnega stanja dr-1 galej, temveč da se omejim samo •žavne blagajne omilila vsaj glav-1 na komaj preteklo dobo, ko so na daččna bremena, zlasti pa vse Bosanci Kurtoviči, Krsmanoviči, takse na živila in druge neobhod- Paranosi in drugi, ter Hercegovci no potrebne življenjske potrebšči-1 Korač, Luka čelovič, Ilija Milišič, ne. S' tem bi se vsaj nekoliko po- Todor Mišič in brez števila drugih 'dvignili trgovino v mali Srbiji v gospodarskem pogledu na stopnjo kulturnih držav v Evropi, Dvigajoč materialno bogastvo, sp Povprečno število zavarovancev | bili ti slavni trgovci meceni naše OUZD-a je znašalo v aprilu 1938 književnosti, umetnosti in organi-96.147 oseb, in sicer 61.108 moških zatorji gibanja za osvoboditev srb-in 35.039 ženskih oseb. Letni pri-|skega naroda ter zedinjenja jugo-rasl je znašal -J-6522 delavcev. | slovanskih narodov v eno močno Višji stalež zavarovancev smo | državo. nove, v katerih dobiva delavec mesto plače v gotovini živila in druge potrebščine v naturi. Na ta način so prizadeti tako trgovci, kot naš delavni narod, ki mora vzeli, kar se mu daje, ker ni govora o tem, da bi smel izbirati. Obračam se na trgovce Bosne in Hercegovine, ter apeliram nanje, da so složni in da se energično upro temu brezvestnemu delu tujcev. Prosim jih, da organizirajo svoja sredstva in da zagrabijo posle v svoje roke. Zaradi tega, trgovci, ozrite se na svoje prednike in delajte po njih zgledih! Odstranite vse, kar vas ovira na vašem potu! Kot trgoVci imejte pred očmi gospodarski in nacionalni interes svojega naroda in države ter vse drugo vrzite proč! Čuvajte naš narod in njegovo go-podarsko silo, ker bo tudi vas ščitil narod in vam pomagal. Vest o odstopu predsednika tur-, ... . ške republike Atatiirka turški Tega kot posamezniki ne morete uradni krogi najodločneje deman-doseči, temveč samo v slogi in I tirajo, združeni. Združile se vsi do žad- . Pogajanja med Italijo in Fran-„j,ea v -volji, *dr»il.niihl Napra- vite jih močna, na njih celo pa I sko, da more nadaljevati pogaja-postavite najboljše, najbolj zveste nja le, če Francija takoj ustavi in najbolj poštene svoje tovariše! vsako pomoč republikanski Spa- Vsa združenja pa morajo biti ze- ni^est 0 prelomu pogajanj med dinjena v zvezi. Ko boste tako Francijo in Italijo je napravila v organizirani in enotni, brez ozira Londonu zelo neprijeten vtis ter je na vero, pleme in politično pri- zunanji minister Halifax takoj na- . / , . . . • rocil angleškemu poslaniku v Rimu padno-st, boste sann od sebe vi- jorcju perthu, da takoj vpraša pri deli, kaj je treba delati, ker boste italijanski vladi za razloge preki-imeli zato tudi potrebno silo in nitve pogajanj ter ponudi posre- potrebna sredstva. dovanje Velike Britanije. V Angli- r/i.. ._____ ____... r»„*„|ji upajo, da bo vendarle mogoče P haja od nas samih. Zato | nasprotja med Parizom in ga odpravimo! Dobro je v samih, zato ga izkoristimo! nas | Rimom premostiti. Pogajanja med Francijo in Ita- Težave metne »t®r v Mariboru Beg prekalevaleev iz mesta Mesna industrija je nedvomno cenilo življenje. OUZD v aprilu 1938. imeli samo v letu 1930, in sicer za | 4 707 oseb. Tudi v sezijskem pogledu je število zavarovancev na-1 piedovalo, in sicer napram marcu | 1938. za 43830, februarju 1. 1938. za 4 6055 in januarju 1938. pa ce-1 lo za 4-7905 delavcev. Dogodek v Sarajevu na Vidov dan 1914. leta, ki je napravil ko nec tisočletni tiraniji ene dinastije in preobrazil karto Evrope, nam je po stoletjih prinesel zaželeno svobodo in zedinjenje ter je z vso jasnostjo pokazal veliki pomen Stale/ bolnikov ne kaže v pri-1 Bosancev in Hercegovcev za naš me rjavi z lanskim letom nobenih [ iiai-<>d. posebnih sprememb. Nekoliko jel čuijnlo velik ponos, kadar )>o-popustil odstotek bolnikov, ki je | j,]e(jamo nazaj v preteklost, ob-pa še vedno visok, zlasti pri žen-1 eunašaino, da nas zavida tuji Povprečna dnevna zavarovana| svet za njih in njih delo... Toda mezda je po majhnem prehodnem sezijskem padcu zopet pričela naraščali, in je dosegla v aprilu že f din 24‘47. Zadnjikrat je bila povprečna dnevna zavarovana mezda tako visoka v juniju 1932. Z zboljšanjem zaposlenosti in I naša sedanjost... A naša bodoč nost?! Vse kaže na to, da mi v vsej državi, zlasti pa v Bosni in Herce govini počivamo na lovorikah Živimo spominom ter se sklicuje mo na naše junaške prednike ter porastom delavskih mezd je na-1 se trkamo po praznih pasovih brez raslla tudi celotna dnevna zavaro- j svetlega orožja vana mezda, in sicer 4-289.525'601 Pustili smo, da s« nam vzeli din in dosegla v aprilu 1938. din j tujci vse posle in da nam ostajajo 2,352.497'20. Pri OUZD-u zavaro-10d njihovih bogatih miz samo vano delavstvo je torej zaslužilo drobtine. letos v aprilu okroglo 59 milijo-1 nov dinarjev ali približno 7'A milijona več kot v istem času lanske ga leta. _________ Kar ni bilo uvoženo, ni bilo dobro Dolgo je pri nas veljajo lo pravilo, da je dobro le, kar ima tujo tovarniško znamko. V tem pogledu je posebno grešil ženski svet, ki se strogo ravna po modnem diktatu Pariza in Dunaja in ki hoče biti bolj jlapeški kakor papež sam. Tako so nekatere muhaste dame kupovale torbice samo tujega izdelka, dokler se niso prepričale, da je domače blago znatno trpežnejše in cenejše ter da se modeli usnjenih galanterijskih izdelkov lahko kosajo z najnovejšimi pariškimi modnimi vzorci. Domača galanterijska stroka, konfekcija, pletilstvo, krznarstvo, izdelo-valnice perila itd. bodo na pomladnem velesejmu od 4. do 13, junija dostojno izpričali, da smo lahko ponosni na domačo delavnost. Ozrimo se na primere izza naših I "j® vendarle niso popolnoma pre- . . * I trirono tor c/v noHrillll lPlfl VPDfinT mej ter pojdimo za tradicijo, ki sor jo nam zajrustili kot veliko zapuščino naši predniki in borci tako na gospodarskem ko tudi na kulturnem polju. trgana ter se nadaljujejo, vendar pa so nasprotja še precejšnja. Francoski ministrski svet je sprejel številne ukrepe za utrditev obrambne moči Francije. Tako je bil pritegnjen kolonijalni minister Mandel v vrhovni obrambni svet. Kolonijalni minister je pred kratkim izdal naredbo o rekrutiranju domačinov v francoski Indokini ter Nigeriji. Prva mora dati 20.000 vojakov, druga pa 50.000. Ustanovil se je nadalje nov generalni štab in sicer za kolonijalne čete. S tem bo imela Francija 4 generalne štabe: za letalstvo, za mornarico, za su- Posledica tega je, da se maribor- | ^°tzenV3® .. .. , , • i • i• • • „ , | cete. Jasno je, da bodo kolonijalne Mariboru zelo razvita. Zlasti je ski prekajevala selijo iz mesta v čete S(xJelova]e z ostalo vojsko ta ta panoga predelavanja agrarnih [okolico. Največje podjetje te vrste | ko v miru kot v vojni. proizvodov cvetela prva leta po v Sloveniji in eno največjih v dr- vojni, ko je Jugoslavija izvažala žavi, tvrdka Herman Woegerer, | delali podrobne načrte za samo- ogromne množine svežega in šel se že mnogo let nahaja v Krčevini obrambo angleške trgovinske nior-B . 5 . i • „ • • narice. Po tem načrtu bodo vse v večji meri prekajenega mesa v poleg Maribora, kjer ima urejeno angleške trgovske ladje primemo Avstrijo in tudi druge države. Ta * xr*x -—:x:u 1----------------------- .-.---«*-•> «» krat se je v Mariboru naselilo ne- prekajevalcev se je preselilo v kaj večjih podjetij te stroke, ki so predmestne občine, kjer tudi ko- moderno klavnico. Več manjših | oborožene. Načrt se je že pričel izvajati. Švedski zunanji minister Sandlcr vsa delala lope dobičke. Kasneje Ijejo doma. Sedaj si je tudi tvrdka ^^veta^ZveM narodov so se razmere precej spremenile, Anton Tavčar, drugo največje pod- na tako nizki in žalostni stopnji v veliki meri tudi zbog nastale go-| jetje te stroke v Mariboru, zgra-1 ko poslednja. dila novo tvornico v Bohovi pri Dočim se je prva leta po vojni IHočah, kjer ima tudi svojo lastno | obišče 25 maja Stockholm kjer opažal nagel dotok zunanjih pre-ka-1 klavnico. Podjetja si obetajo od | ,, ,UTa 0 ° jevalcev, se vrši sedaj baš obrat- [ preselitve precejšnje koristi, ker tonijo in Latiško. ...... , Nemški zunanji minister v. Rib- ni proces in se tvrdke selijo iz bod-o javne dajatve neprimerno niz-j !>enjr0p 0pjskal Še ta mesec Maribora. Vzrok je v prvi vrsti je. Pri svežem mesu, ki ga dova- Varšavo. Njegovo potovanje je vzbudiio veliko zanimanje zlasti v Parizu in Londonu, kjer menijo, i , , ..... ida je njegovo potovanje v zvezi z velik del dobička. Pred- meso pregledati v mestni klavno I nem^ko protičeško.slovaško politiko. ci, kjer se zahteva oglednina v f istem znesku kot klavnima, panaj- -,e iskati v neprimerno visokih javnih Uajo v mesto, cena ne bo mnogo dajatvah, zlasti mestnih, ki absor- [nižja, ker se mora vse uvoženo bi rajo vsem velja to za mestno klavnico, ki je visoko aktivna, to pa pred- vsem na račun konsumentov me-[si bo tudi žival zaklana drugod. | nekaj dni. Henlein, šef sudetskih Nemcev | je odpotoval v Berlin, kjer ostane sa Mariborska klavnica je res mo- | Drugačna je stvar pri prekajertein I Poslanec nemške sudetske straii-derno urejena in v higienskem ozi- mesu, ki ne pasira klavnice in se slovagka vlada dovolila sudetskim ru na višku, res pa je tudi, da mo- zanj plačuje le mestna uvoznina, [ Jemcem, da se medsebojno pora jo mesarji zato da morejo v ki znaša le nekaj par za kilogram, zdravljajo z nemškim pozdravom, njej klali svojo živino, plaževaii Pri lej vrsli blaga jv bila dovoljenja takoj • bte lMjl.1« » «w.i« i. ^j« sklenila, da živ inč"', pa najsi bo pitan vol ah j na bo p j < .1 [pošlje v Burgos svojega trgovin- mršava krava, znaša pristojbina [lika v cenah odpadla. -• ■- ________________________ _ | skega zastopnika, ki naj ščiti bel- 75 dinarjev, kar je vsekakor mno-J škodo od selitve mesne indusll i-1 tfUske trgovinske interese. Poveljstvo nad republikanskimi - : . v , v „ iriiiino-It* . - ieetami v Castellonu je prevzel ge- gramov teze se plačuje s trdimo- ellUk ker noce znizati ktav- neral Miaja Ker se jmenUje gene- skopijo vred 33, za manjše zivaii|njne Občina bo imela škodo tudi raj Miaja vedno na najbolj izpo- in za teleta pa 20 dinarjev. Ni ču-|na izpadku mestnih davščin in | stavljenem mestu, računajo, da da, da ima mariborska klavnica Lni„ih daja[ev kj so v zve-zi z b,odo začele republikanske čete z v proračunu okrog milijon dinar- ^UusJije Kon- °dSe' jev dohodkov, dočim so izdatki I ,------------------—^ •-------- I Predsednik gen. Cardenas je iz- Bosna je polna naravnega boga stva, ima dragoi:ene rude in bogate gozdove, toda vse te izkoriščajo tujci. Brezvestno se izseka-vajo gozdovi, novi pa se ne nasajajo. Goličave prihajajo vedno niže, z njih pa izpira voda zemljo ter ustvarja puščavo, da človeka zaboli srce. V globokih rudnikih delajo naši ljudje za skorjo kruha, tujci pa iznašajo zlato, živeč jio gosposko v velikih evropskih mestih na račun našega ubogega človeka, ki je sicer i/.vojeval sebi svobodo, ki jo pa uživajo drugi. Uničujemo brez usmiljenja go/.dove, s tem pa uničujemo tudi živinorejo. S takšnim delom bomo izgubili tudi kmetijstvo, ker bodo hudourniki pustili samo gole skale, tisto malo ravnine in njiv pa bo popolnoma zasutih s peskom. Posledice takšnega dela se že čutijo in ni težko uganiti, kaj nas čaka v bodočnosti. Tuja podjetja niso brezvestna samo v eksploataciji bogastev in delovne sile, ona tudi ne dajejo svobodnega prometa in svobodne zamenjave blaga. V svojih podjetjih so ustvarila konsumne usta- sument sam pri tem ni tangiran, I _ mnogo manjši. V primeri z mesar- Lr g(? £ene .^„1^ niso gpreme-J javih "da je sklenil mehiški zavod ji zunaj mesta morajo mariborski .. naraščanju kon- za prodajo petroleja že več pogodb bL lati k ;i U o vos ti nrodaiati l! ™ L tujimi državami zaradi nakupa V kratkem obrtniki ob isti kakovosti prodajati [kureBee med vnanjimi prekaje-| petroleja. . ------ blago skoraj za dinar diaze, kai valej pa ;e rafu„ati s tem, da se pridejo v Mehiko ladje za petrolej seveda zelo zmanjšuje njihovo kon- |j)0 nvoithro c itniTinoiA kakšne eudovite poizkuse delajo s natančno, da se niti kilogram žive teže ne more odtegnili obdačenju. Pri tem se dogaja anomalija, da je treba žival dvakrat tehtati, ob prodaji, da se izračuna teža, in ob odmeri prometnega davka, pa naj si med prodajo in obdačenjem pre- . . , — teče le nar minut. Živinski sejem z zgolj »navadnimi«, betoniranim« [pom, ki se je pritoževal, da upri- cestami ali s kamnitnimi kockami [ zarja- brazilski-tisk pravo Sonjo pripravljajo preobrate s pomočjo T ' k .r.”*."'”,” I in uh držav. Zakon vsebuje tudi tlakovanjem cest v Ameriki in da[“lrJ*ge d0.i0čbe proti strankam ali bi se jim ne zdelo kmalu niti zlato [ skupinam, ki bi prejemale pod- predrago za tlakovanje, če bi se poro od tujih držav. ... „1 Brazilski poslanik v Berlinu je izkazalo, da je za to izvrstno gra- [ lmcl razgovor z nemškim zu- divo. Pri nas bi bili zadovoljni | nanjjm ministrom von Ribbentro- v Mariboru je poleg klavnice in na tamkajšnji mestni tehtnici se mora slehlati vsaka žival, ki se ali pro- | da na trgu, ali pa da v zakol v klavnico. Pri tem se pobira visoka tehtnina, ki za dvakratno tehtanje | znaša pri živinčelu 24 in več dinarjev. . . ,. , . . vedl,o Pro-ti Nemčiji. Brazilski poslanik je tlakovanimi. Zdaj je pa se veuno naslednji* dan obiskal nemškega večina naših cest 'tlakovanji«« M zunanjega ministra ter se pritožil blatom. Toda časi se spreminjajo J zaradi napadov nemškega tiska na in razstava »Naša cesta«, prirejena na Ljubljanskem velesejmu od brazilsko vlado. Po japonskih vesteh so Japonci že prodrli v mesto Ilsičov, kar pa , ne pruiirii v im-siu 4. do 13. junija, bo pokazala, da kitajska poročila taje. boj za me-tako ne pojde več dalje. sjQ se nadaljuje z vso srditostjo. Občni zbor Slov. 'Merkur .** Poročilo predsednika dr. Windischeria Včeraj /.večer je bit v Trgovskem domu občni zbor matične organizacije slovenskega trgovstva, Trg. društva »Merkur . Občni zbor J® olvoril predsednik tir. Wiiuli-selier, ki je po ugotovitvi sklepčnosti pozdravil vse navzoene, predal pozdravno pismo predsednika Zveze trg. združenj Staneta Vidmarja, pozdravil zastopnika združenja tajnika Smuča in zastopnike časopisov. Nato je podal predsednik dr. Windisclier naslednje poslovno poročilo: Z vami vsemi bi si od srca želel, da bi imeli na nocojšnjem občnem zboru mogočnejše donišče. Udeležba naših članov bi mogla bili dosti bolj gosta, ali nevšečne so danes v obče slike skoro vseh naših občnih zborov tako stanovskih kakor kulturnih združb. Nepopustljiv optimist sem v tem pogledu in srn prepričan, da bomo iz večletnih neljubih razmer iri iz zadušnega okolja prišli zopet do boljših časov, samo treba nam je potrpežljivosti in žilave vztrajnosti, prav posebno še v prostovoljnih organizacijah kakor je naša, ki danes delujejo ramo ob rami v zvestem tovarištvu z res živahno delujočimi obveznimi organizacijami. Naši odnošaji do vseh stanovskih in gospodarskih zastopov so bili nekaljeno dobri. S svojimi najbližjimi sosedi z Združenjem trgovcev v Ljubljani pa smo stalno v kar prijateljskih in prisrčnih od-nošajih. Naše izobraževalno prizadevanje, ki se vam predstavlja v številno obiskovanih učnih tečajih, je dobilo ponovno priznanje ter smo dolžni hvalo g. banu dr. Marku Natlačenu za banovinsko podporo ter g. Ivanu Jelačinu, predsedniku Zbornice za TOI, za podporo iz zborničnih sredstev. Iskreno se zahvaljujemo za podporo našemu časopisju in našim novinarjem ter vsem zavodom in firmam, ki so se odzivali našemu trkanju za prispevke v korist podporni akciji. Tudi v preteklem letu smo izdajali pod spretnim uredništvom tovariša g. Josipa J. Kavčiča svoje glasilo »Trgovski Tovariš«, ki ima utrjen sloves v naši javnosti. Tudi za leto 19118. smo pod uredništvom tov. Franca Zelenika izdali priljubljeni »Trgovski koledar«, ki je letos praznoval že svoje 24. rojstno leto. Od oktobra do maja smo imeli na Trgovski akademiji redne učne tečaje za italijanski in nemški jezik v dveh oddelkih ter za slovensko stenografijo. Ti tečaji so bili prav lepo obiskovani, kar celo šolo predstavljajo in bi si mi. kot prijatelji našega trgovskega podmladka želeli, da bi se naš trgovski naraščaj v večjem številu posluževal tega koristnega in potrebnega pouka, zakaj znana nevesela resnica je, da celo najpotrebnejše znanje jezikov naših najbližjih sosedov pri mladini le prehitro peša in izginja^ Pouk je bil v lepih prostorih Državne trgovske akademije in se mi za gostoljubnost lepo zahvaljujemo državni prosvetni upravi in ravnatelju g. dr. Karlu Pirjevcu. Tudi v preteklem letu je poslovala naša posredovalnica za službe i i mesta. Trudila se je biti koristna gospodarjem, nameščencem iti pa staršem, samo bi mi zelo, zelo želeli, da bi se naši gospodarski v vse večjem obsegu obrali, '1° nas Za posredovanje. Rad se na našem letnem z boju spominjalo živahnega delovanja, ki ga opažamo v okrilju Združenja trgovcev v Ljubljani. Zgovorna priča za to uspešno delo je dejstvo, da prav lepo uspeva »Trgovska nadaljevalna šola«, ki jo vzdržuje Združenje trgovcev v Ljubljani. Spretno prizadevanje je navzlic dovoljive rešitve vprašanja Trgovskega. doma, v cigar upravi ima danes odločilno besedo Združenje trgovčev. Na zadnjem občnem zboru Združenja trgovcev je prišlo po skrbni pripravi po predlogu našega tov. g. Romana Goloba do uresničenja lepe in koristne človekoljubne misli, da je zgraditi po za- gotovitvi potrebnih sredslev Zavetišče za onemogle trgovce v Ljubljani. Razveseljiva okolnost je, da je prizadevanje Združenja trgovcev v izvajanju socialnega programa namerilo na veliko razumevanje in se je kar v prvem naskoku mogla zbrati že lepa osnovna glavnica. Za starostno zavarovan/e trg. nameščencev Sp težavnim okolnostim vodilo do za- Po dolgotrajnem prizadevanju gospodarskih krogov in zlasti tudi uprave in funkcionarjev Pokojninskega zavoda v Ljubljani je obveznost pokojninskega zavarovanja za nameščence sedaj razširjena na celo našo državo. To je velik in markanten dogodek, ki je daleko-sežne važnosti za številne po tem prizadete zasebne nameščence. To razširjenje pokojninskega zavarovanja na celo državo predstavlja odločen korak do postopnega popolnega izenačenja naše zakonodaje. Imenitne pomembnosti pa je ta raztegnitev prej samo za Slovenijo in Dalmacijo veljavnega zakona presojano raz stališče izenačenja socialnih bremen in odprave občutne dosedanje neenakosti v konkurenčnih pogojih naših industrijskih in trgovinskih obratov v primeri z onimi v drugih delih naše velike države. Določbe novega zakona že prehajajo v praktičnem življenju do veljave, pa pri tem težavnem iu kompliciranem delu pripada našemu Pokojninskemu zavodu, upravi in uradništvu, zelo važna vloga. Ponovno sem imel na naših letnih zborih priliko poudarjati, da so sc razmere v naši trgovini tekom štirih zadnjih desetletij bistveno izprcmcnile. Velik del oseb obeh spolov, ki ima službo in kruh v trgovinskih obratih, se mora sprijazniti z mislijo, da ostane v službenem razmerju celo svojo delovno dobo. V takih razmerah je ugodna okolnost, da je razumevanje za socialne dolžnosti v naših krajih zadnja leta zelo napredovalo in da se čvrsto širi med trgovci samimi prepričanje o potrebi primerne preskrbe uslužbencev za onemoglost in starost. Zamude ob uvedbi zakona o pokojninskem zavarovanju je treba nadomestiti v naših časih, v katerih, v spoznanju nedostatkov v socialni zakonodaji, hvalevredno naj>reduje uvidevnost in prepričanje, da bi bila zadovoljiva rešitev problema starostne preskrbe trgovinskega osebja podana dosledno samo s privzetjem trgovinskih uslužbencev v območje Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, kamor spadajo te vrste nastavljenci po svoji izobrazbi, po načinu dela in življenja dejansko. S privzetjem tega kroga zasebnih nameščencev hi bil delokrog Pokojninskega zavoda dosledno izpolnjen. Gospoda! Hitro se bližajo dnevi, ko prično prihajati v našo sredo trgovski gospodarji iz cele naše prostrane države. Centralno predstavništvo naše trgovine je sklenilo, da bo vsedržavni trgovski kongres za leto 1938. v Ljubljani. Ta sklep Centralnega predstavništva pozdravlja vsa naša javnost z veseljem in zadovoljstvom in bo tako Ljubljana doživela III. mogočno manifestacijo naše trgovine v svoji sredi. Spričo tega imenitnega dogodka, ki bo mogočna manifestaci ja trgovske misli iu solidarnosti smatram za umestno, da nocoj v bežnih potezah predečim pomen in važnost treh največjih trgovskih manifestačnih zborovanj v naši Ljubljani. Nato je podal predsednik dr VVindischer obsežen historiat o na stanku Trg. društva »Merkur«, prvem vsesktvenskem trgovskem shodu v Ljubljani, ustanovitvi drugih trgovskih stanovskih organizacij, o ustanovitvi Zveze trg. združenj in z njo zvezanem 11. kongresu ter o nadaljnjem razvoju stanovskega gibanja med slovenskimi trgovci. Predsednik dr. VVindischer je kot eden glavnih udeležencev vsega tega težkega, a tudi uspešnega dela podal naravnost avtentično poročilo o vseh teh dogodkih ter pokazal z vso jasnostjo idejne temelje, na katerih sloni letošnji III. vsedržavni trgovski kongres. Zato bo ta govor dr. VVindischer-ja objavljen v celoti v Kongresnem almanahu, da bo ohranjen vsem trgovcem v trajnem spominu. Z glasnim odobravanjem je sprejel občrii zbor jroročilo predsednika dr. VVindischerja. Sledilo je krasno sestavljeno poročila tajnika Antona Agnole. Najvažnejše misli in podatke iz njegovega z odobravanjem sprejetega poročila objavimo prihodnjič. Blagajnik Josip Krek je z njemu lastno skrbnostjo podal vzorno sestavljeno blagajniško poročilo. Dohodkov je imelo društvo din 115.554, izdatkov pa din 118.914, torej din 3.360 primanjkljaja. Iskreno se je zahvalil blagajnik vsem, ki so naklonili društvu podporo in mu pomagali, tako zlasti banu g. dr. Natlačenu, Zbornici za TOI, gospema dr. Jelki Itretlovi in Ivanki Leskovčevi za uspešno nabiralno akcijo ler tvoruici Ruše ter g. Kovaču. Vedno stanovsko zavedni pok. veletrgovec Urbanič je zapustil društvu 10.000 din. Blagajnik je podrobno navedel vse izdatke društva ter med drugim omenil, da je izdalo društvo za poučne tečaje 12.125 din. V imenu preglednikov je predlagal g. Zelenik odobritev poroči la in razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Na predlog pomočnika fin. direktorja v p. Špindlerja je bil glasnim odobravanjem izvoljen zopet za predsednika dr. Fran VVin-diseher. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Albin Smrkolj, za II. podpredsednika pa Anion Škrajnar. Tudi ves ostali odbor je bil v celoti ponovno izvoljen. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog predsednika dr. VVindischerja, da se izvoli za častnega člana blagajnik Josip Krek. Od leta 1921. je neprestano odbornik društva, od lela 1922. pa neprestano njegov blagajnik, in sicer lako vesten blagajnik, da mu moramo bili vsi hvaležni. Zato je prav, če mu v priznanje njegovega dela podelimo častno članstvo. Ves občni zbor je soglasno pritrdil temu predlogu. Pri slučajnostih se je spominjal pom. fin. dir. dr. Špindler, kako sta leta 1910. organizirala skupno z dr. VVindiseherjem volitve v davčno cenilno komisijo, ki je bila do takrat v nemških rokah. Z zanimanjem so poslušali zborovalci te spomine iz svetle dobe slovenskega "trgovskega preporoda. Ker je bil dnevni red izčrpan, se je predsednik dr. VVindischer zahvalil vsem za udeležbo in zaključil občni zbor. Žitno vprašanje nerešeno Prizad se ie umaknil s trga Žitno vprašanje vedno bolj razburja javnost, ker so zaradi visokih cen pšenice potrošniki v največji stiski. Zato se tudi vedno glasneje ponavlja zahteva, da se dovoli uvoz par sto vagonov tuje pšenice, ker je to edini način za znižanje pretiranih žitnih cen. temi par sto vagoni pšenice pa tudi ne bi bil prav nič ogrožen producent, ker bi teh par sto vagonov ne moglo v veliki meri vreči cene, temveč bi le prišli ob profit špekulanti, ki so zagnali cene tako visoko. Če pa ne pridejo špekulanti na svoj račun, je itak samo [trav in pravilno. Medtem se v javnosti nadaljuje debata, če imamo do prihodnje žetve zadosti pšenice in moke ali ne. Ta debata je za naše razmere res značilna, ker dokazuje, da vsa naša statistika ni dosti vredna. Kajti |K> mnenju enih imamo 8 do 10 tisoč vagonov še vedno presežka nad lastno potrebo, po mnenju drugih pa nimamo niti zadosti za lastno prehrano do prihodnje žetve. Tako velika razlika v presojanju zalog pač jasno dokazuje, da sploh nimamo nobenega pregleda o stanju našega žitnega trga. Da nimamo nobenega pregleda, se vidi tudi iz različnih komentarjev, zakaj kmetovalec ne prinese pšenice na trg. Eni pravijo, da kmet ne potrebuje denarja, ker so kmetski dolgovi odloženi, drugi pravijo, da nima kmet časa, ker je prezaposlen z delom na polju, tretji pa pravijo, da kmet sploh nima več pravih zalog. Vedno sama nasprotna mnenja. Prizad, ki bi moral nastopiti na trgu kot regulator cen, pa ne kupuje niti ne ponuja blaga, še več! Sedaj se oficialno razglaša, da se Prizad umika s trga. Na to ne moremo reči nič drugega, kakor da je Prizad vrgel puško v koruzo. Ali se je morda Prizad ustanovil zato, da ga pogrešamo baš takrat, kadar ga najbolj potrebu jemo? Vprašanje cen pšenice je treba na vsak način in hitro rešiti! Potrošniki ne morejo še nadalje plačevati tako visokih cen. Da v žito- rodni državi plačujemo po dinarju kilogram pšenice draže kakor pa je cena na svetovnem trgu, je nekaj nemogočega. Naš človek je vendar plačan innogo izpod svetovne paritete plač, pri tej nizki plači pa naj plačuje glavno hra-nivo draže kakor velja to na svetovnem trgu! To je vendar nekaj čisto nemogočega in to mora roditi slabe posledice. In znova moramo tudi ponoviti svojo zahtevo: Če so morali pasivni kraji skozi leta pomagati agrarnim aktivnim krajem s tem, da so jim draže plačevali pšenico, kakor pa je bila svetovna cena, naj sedaj ti agrarno aktivni kraji nekaj store za pasivne kraje in omogočijo za prehrano prebivalstva ceno, ki je znosna. Če je znal izvažati Prizad v tujino jišenico v velikanskih množinah, da je tudi zaradi tega nastala sedanja situacija, naj pa sedaj tudi uvozi nekaj tuje pšenice, da bo konec sedanjih pretiranih cen! Če noče storiti tega, naj stori nekaj drugega, na vsak način pa naj nekaj stori, ne pa da se sedaj umika s trga, ko bi bila njegova intervencija najbolj potrebna. Na vsak način pa se mora nekaj ukreniti, ker zaradi špekulantov ne sme trpeti ljudska prehrana. To pa se danes dogaja in zato treba zaščititi konsumenta, pa naj se vsi računi špekulantov poderejo. Sicer pa: Ali je sploh dovoljeno, da se z najvažnejšim predmetom za ljudsko prehrano na takšen način špekulira? Menda ne velja zakon o pobijanju draginje le za trgovce, temveč tudi za žitne špekulante, ki hočejo doseči pri prodaji moke 40 in več odstotkov čistega profita. Ponavljamo zato: vprašanje žitnih cen se mora urediti in čim-prej! Uvoz pšenice bo dovoljen? Ministrski svet je naročil članom gospodarsko-finančnega odbora ministrov, da predlože predloge, kako urediti cene na žitnem trgu, zlasti pa predlog glede dovolitve uvoza pšenice. Stiska naše pivovarniške industrije V torek popoldne so si ogledali ljubljanski novinarji pivovarno »Union:, ki sta jim jo razkazala ravnatelj Ncmenz in obratovodja Weiss. Novinarji so se prepričali, da je tovarna vzorno urejena, naj-moderneje opremljena iu da izdeluje pivo, ki je prvovrstno. Videli so pa tudi, da dela pivovarna le v zelo omejenem obsegu, saj more izkoristiti samo eno petino svoje kapacitete. Konsum piva, ki je znašal pred leti še 110.000 do 120.000 hi, je padel sedaj na 32 tisoč lil. Padel pa je zaradi ogromnih davčnih bremen, ki jih mora plačevati pivovarniška industrija. Kakor se je pri nas zgodilo že dostikrat, se je zgodilo tudi pri pospeševanju vinogradništva. Mislili so, da bo vinogradniku po-magano, če se ubije pivovarniška industrija. Efekt, pa je bil ta, da je ostala stiska vinogradnikov či slo isla, ker se pač more vino- gradnikom pomagati le z izvozom, pivovarniška industrija pa je bila ubita. A težko oškodovana tudi državna in občinske blagajne. — Kajti tudi mnogo manjše trošarine bi dale pri konsumu 200.000 hi čisto drug dohodek, kakor pa ga da konsum 32.000 hi. Tako je življenje dokazalo, da se je zagrešila napaka, ko so se pivovarne tako zelo obremenile z davkom. Kljub očitnosti škode pa se ta napaka ne popravi. Kaj jo bomo res še nadalje trpeli? Kdo pa ima korist od tega, če se pivovarne zapirajo in če reducirajo obrate? Zalo se mora ta napaka popraviti! »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 14. maja objavlja: Navodila za izvrševanje proračuna drž. razhodkov in dohodkov za lelo 1938./39. — Odredbo o ustanovil vi »Banovinske poklicne svetovalnic* in posredovalnice«. Obrestna mera ie previsoka Narodna banka nai zniža svoio obrestno mero Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. maja navaja naslednje izpremem-be (vse številke v milijonih din): Zlata podloga se je povečala za 0,1 na 1.825,7. Devize izven podloge so se zmanjšale za 39,5 na 356,6. Vsota kovanega denarja se je zvišala za 16,4 na 438,3. Skupna vsota posojil se je zmanjšala za 2,2 na 1.560,8, in sicer so se zmanjšala menična posojila za 2.1 na 1.314,9, lombardna pa za 0,1 na 245,8. Vrednosti rezervnega fonda so se zvišale za 3,5 na 200,2, nepremičnine pa za 10,7 na 174,6. Kazna aktiva so se povečala za 3.2 na 2.269,0. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 45,4 na 5.905,9, skupna vsota obveznosti na pokaz pa se je dvignila za 34,4 na 2.597,0. Skupno kritje znaša 27'59%, samo zlato kl itje pa 27'19%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. * • Finančni minister je odločil, da velja uradni tečaj francoskega franka do 31. maja 135 din = 100 frankov. Narodna banka je izplačala dne 17. t. m. klirinške nakaznice po italijanskem kliringu do št. 13.413 z dne 1. februarja, v poljskem kliringu do št. 1052 z dne 26. septembra 1937 in v turškem do št. 1635 z dne 17. novembra 1937. Po poročilu Francoske banke z dne 12. t. m. je ostalo stanje zlatih rezerv nespremenjeno, dočim se je obtok bankovcev povečal za 441 milijonov na 98'9 milijard frankov. Kovinsko kritje znaša 45 63%. Višina diskontiranih trgovskih menic je padla za 443 milijonov na 10 milijard. Po poročilu Angleške banke je padel obtok bankovcev za 8 milijonov na 482'2 milijona funtov. Rezerve so se povečale od 22'3 na 281%. Vladni depoziti so se povečali za 10'7 na 36'6 milijona din. Vse hranilne vloge v poljskih denarnih zavodih so lani narasle za 600 milijonov zlotov na 3.800 milijonov zlotov. Belgijska narodna banka je izdala v sedmih dneh za 3,4 milijarde frankov zlata. Po njenem izkazu se je zmanjšala zlata podloga sicer samo za 1,5 milijarde, toda tudi postavka »devize in zlate vrednote«, ki jo sestavljajo skoraj samo zlate vrednote, se je znižala za 1,87 milijarde frankov. Letalski promet pri nas Družba za zračni promet Aero-put je izdala za leto 1937. poslovno poročilo, iz katerega posnemamo. Število potnikov se- je povečalo od 4620 na 58Činjenica, da je skoraj polovi-vsega našega izvoza navezana na rtvo veliki državi (Nemčijo in Kalijo), v katerih se vedno bolj strogo Izvaja kontrola uvoza, nam vsiljuje potrebo, da tudi mi preuredimo svoje trgovinske metode v izvoznem poslovanju. Posebno aktualno je postalo lo vprašanje po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker je postal nemški trg naravnost usodne važnosti za vse naše gospodarstvo. Ravno te dni se pogajata naša in nemška delegacija, kako naj se z ozirom na priključitev v bodoče razvijajo uemško-jugoslovanski trgovinski odnošaji. Tem pogajanjem moramo posvetili največjo pažnjo, zlasti zato, ker se Nemčija prizadeva, da sc čim bolj pritegne izvoz naših žitaric in surovin na nemški trg ter s lem doseže še bolj ozka zveza med našim in nemškim gospodarstvom, /.ato je potrebno, da čim prej preuredimo svoje trgovinske metode tako v uvozni kakor tudi v izvozni trgovini. To pa je zlasti potrebno iz naslednjih razlogov: Vpliv državne oblasti na uvozno trgovino v Nemčiji je ogromen. Ta vpliv se ne izvaja samo neposredno s tem, da obstoje za celo vrsto zelo važnih proizvodov centralne državne organizacije, ki imajo naravnost monopolno stališče (tako za žitarice, krmo, živino, jajca itd.), temveč je še s pomočjo sistema uvoznih dovoljenj tudi uvoz drugih predmetov, ki so formalno še prepuščeni privatni iniciativi, dejansko v rokah omejenega kroga tvrdk, ki delajo čislo po intencijah državnih oblasti. Ves uvoz je v Nemčiji dejansko pod kontrolo, tendenca vse nemške trgovinske politike pa gre za tem, da se vsa uvozna trgovina osredotoči, v kolikor ni sploh v državnih rokah, v rokah majhnega števila čisto uvozniških firm, dočim se razde-ijejo uvožene dobrine potrošnikom po večjem številu grosistov in naravno še večjem številu detaj-listov. Razumljivo je, da se more ta sistem z lahkoto izvajati, kadar je potrebno za uvoz vsakega predmeta uvozno dovoljenje. V Avstriji ni bito tako, ker je bil avstrijski uvozni sistem mnogo bolj liberalen ter je bil krog uvoznikov znatno širši. Poleg tega so v Nemčiji pod kontrolo tudi uvozne cene. Devizna dovoljenja se dostikrat izdajo samo pod pogojem predpisanih maksimalnih cen, ki pa so določene tako, da je grosistu in detajlistu zajamčen določen dobiček, vendar pa ni pri tem potrošnik preveč obremenjen. Posledica takšnega uvoznega sistema je ta, da so naši izvozniki prisiljeni prodajati svoje blago majhnemu številu uvoznikov (v kolikor ne obstoje za to blago državni uradi), te tirnic pa samovoljno ali po višjem nalogu diktirajo cene, ki jih morajo naši izvozniki sprejeti. Naši izvozniki, ki so bili navajeni z Avstrijo na komisijsko trgovino, so sedaj pred novo in zelo težko situacijo. Posel za trden račun ima brez dvoma mnoge prednosti pred komisijskim poslom, Če pa sme prodajali prodajalec samo ne- katerim linnam in še po predpisanih cenah po vrhu, potem je izgubil tak posel vsak znak samostojnega trgovskega posla. Dejansko je položaj takšen: Prodajalec ne more izbirati kupca, dočim moro kupec kupovati kjer hoče, dokler ne najde prodajalca, ki zaradi neizkušenosti ali iz lahkomiselnosti sprejme kupčevo ceno, ki morda v nobenem oziru ne ustreza našim gospodarskim interesom. Iz vseh teh razlogov je potrebno da naši izvozniki ukrenejo potrebne korake v zaščito svojih interesov, da na primer ustanovo skupno prodajno organizacijo za izvoz važnejših predmetov. Nedavno se jc tudi res že poročalo v naši javnosti, da naši izvozniki ustanavljajo takšen skupen prodajni urad. Ta misel je zelo zdrava, aktualna in potrebna ter bi se morala tudi dejansko izvesti. Takšna organizacija je potrebna ne samo iz preje navedenih razlogov, temveč tudi zalo, ker so s priključitvijo Avstrije k Nemčiji nastale velikanske spremembe tudi v poslovanju avstrijskih uvozniških tvrdk. Mnogi naši izvozniki si še ne morejo ustvariti novih zvez, nikakor pa ne bi bilo v interesu naše izvozne trgovine, da bi zaradi tega nastale perlurbacije.« K temu članku bi dostavili, da je zlasti za naše sadne in lesne izvoznike posebne važnosti, da se takšen prodajni urad čim prej ustanovi. Posebno sadni izvozniki iz bivše Štajerske bi mogli takšen urad za sebe takoj ustanoviti. Nobenega dvoma ni, da bi mogli po uspešnem poslovanju tega urada z lahkoto pridobiti za ta urad tudi izvoznike iz drugih krajev. Možnosti gospo pritiska na Češkoslovaško interesi bi gotovo trpeli zaradi protiukrepov Češkoslovaške. Trditev, da bi mogla Nemčija v zvezi z Madžarsko in Poljsko zadušiti Češkoslovaško, pa sploh ne upošteva dejstva, da jemlje zdaj Madžarska zaradi dolgega gospodarskega boja z njo od ČSR le še 2% celotnega češkega izvoza in da je tudi poljski delež prav tako neznaten. Resna nevarnost Edino resno orožje v nemških rokah je okolnost, da je Češkoslovaška celinska država. Vsa njena zunanja trgovina mora iti skozi katero sosednih držav, skozi Nemčijo z Avstrijo, skozi Madžarsko, Poljsko ali Romunijo. In večina tega prometa gre dejansko preko Nemčije — na Hamburg, oziroma preko Avstrije — na Trst. Nemčija torej lahko ovira češkoslovaško trgovino z zunanjim svetom že s tem, da nalaga previsoke takse za prevoz. 2e se širijo govorice, da bo Nemčija zvišala tarife za češkoslovaško blago, ki gre na Jadran. Naravna posledica takšne politike bi bila preložitev glavne prevozne poti čez madžarsko ozemlje (na Reko ali Trst), čez Poljsko (Gdynja ali Gdansk) in Romunijo (Konstanca ter črnomorske ostale luke). Za uspeh bi torej Nemčija potrebovala vsaj sodelovanje Madžarske in Poljske. Sodelovanje Romunije bi bilo za Nemce manj važno, ker bi veliki stroški za dolgo pot čez romunsko ozemlje v veliki meri onemogočili ta prevoz. Toda doslej Nemčija še nikakor nima zagotovljenega tega sodelovanja. Nasprotno se poroča, da je Poljska že ponudila Češkoslovaški pomoč za preložitev glavne trgovinske izvozne poti na Gdynjo. (Po »Manch. Guardianu««.) Važnost izložb Po izložbah se cenijo trgovine V poročilih o francosko-angle-ških pogajanjih glede Srednje Evrope se je večkrat omenjala neka francoska spomenica o gospodarski zadušitvi češkoslovaške. Ta spomenica pravi, da je »Ansehluss« gospodarsko izročil ČSR Nemčiji. Možnosti Nemčije, da dejansko sestrada Češkoslovaško, so odvisne od tega, koliko je ČSR zmožna, da se vzdržuje sama z lastnimi pridelki. Od vojne sem je ČSR s smotrno agrarno politiko zelo zmanjšala svoj uvoz živil. Tako je od leta 1928. do 1935. uvoz kmetijskih pridelkov padel za 75"/«. Kar se tiče žita, je imela ČSR leta 1936. celo nekaj presežka za izvoz pšenice, ječmena in ovsa ter| dovolj rži, uvažati pa mora nekako 25°/o potrebne koruze. Približno dovolj je imela tudi krom-Plrif’ ze,enjave in mlečnih izdel-ov, ves čas je bila eden glavnih sve ovni i izvoznikov za pesni sladkor m hmelj. Za svojo porabo mesa ima dovolj g0Veje živine, mora pa uvažat, še vedno prašiče in proizvode prašičereje. Uvažati je morala zadnja leta tudi večino sadja in rastlinskih olj. še važnejše je to, da mora še v veliki meri zunaj nakupovati gnojila. Dejansko so prašiči, sadje, rastlinska olja in koruza izmed hraniv Pieno edino važno uvozno blago, vsem ostalem se lahko prehra- Trgovci i PREŠITE ODEJE nabavite najceneje prt industriji odej F. Dobovičtiik • Celje njuje sama, če ima dobre letine in dovolj gnojil. Neposredno sestradali češkoslovaško bi bilo torej po statističnih podatkih precej težko. Seveda pa bi lahko gospodarska blokada proti ČSR resno razkrojila ves njen gospodarski sistem. Moč češkoslovaške Uspeh take blokadne politike bi za visel od štirih glavnih postavk: 1. do katere mere je češkoslovaška odvisna od uvoza surovin; 2. koliko je odvisen njen proizvodni sestav od izvoza; 3. kolikšna je njena normalna trgovina z Nemčijo (in z Avstrijo) ter z eventualnimi sodelavci Nemčije pri tej blokadi, in 4. najvažnejše — koliko trgovine ima z drugimi državami, v katere pa mora prevažati svoje proizvode po ozemlju Nemčije ali ozemlju njenih morebitnih zaveznic. V primeri z mnogimi drugimi industrijskimi deželami je Češkoslovaška dobro založena z domačimi surovinami. Lesa mnogo izvaža. Ima ludi več ko dovolj rjavega, čeprav le malo črnega premoga, in lahko sama krije več ko polovico svoje porabe železne rude. Pridobiva tudi nekaj mangana, svinca in drugih rud, a ne dovolj za svoje potrebe. Mnogo uvaža rudninskih olj, surovega bombaža in volne. Angleški trgovinski tajnik v Pragi je pred kratkim označil Češkoslovaško kot »eno najbolj izrazitih izvozniških držav sveta«. Pred nekaj leti se je računalo, da izvaža ČSR nekako 30%> svojih izdelkov. To ni tako visok odstotek kakor pri Belgiji in Danski (po 51%) in nekaterih drugih manjših državah, toda le precej višji ko pri Angliji s 25, Franciji š 24 in Nemčiji s 23%, in neprimerno več ko pri Zedinjenih državah Severne Amerike s 7 ali Sovjetski Rusiji s 4%. Razen tega je odstotek izvoza pri nekaterih čeških industrijah še posebno visok, kakor n. pr. 50% za sladkor, steklo in papir, nad 70% za tekstilije, kmetijske stroje in emajlne izdelke. Nemčija je največji trg češkoslovaške in tudi njena največja dobaviteljica. Vendar se važnost »Velike Nemčije« za češkoslovaško trgovino pretirava, češkoslovaška je namreč namenoma zelo razvila tudi že svojo zunanjo trgovino z Združenimi državami in z Anglijo, ki sta med njenimi odjemalci že na drugem in tretjem mestu, medtem ko je njena trgovina z Nemčijo naglo padala. Leta 1922. je dala sedanja Velika Nemčija Češkoslovaški še celih 36% celotnega uvoza in odvzela |41% njenega izvoza. I.eta 1937. pa sla bila la dva deleža le še 19 oziroma 21%. Ena petina trgovine katere koli države je gotovo važen, a še ne odločilni del gospodarske bilance. V letih 1906/10 je Srbija uspešno prebila bojkot Avstroogrske, ha tera je sicer normalno odvzemala nad 80% srbskega izvoza; uspelo ji je to z razvojem trga v Nemčiji in drugod. Z druge strani je seveda jasno, da bi utegnile bili nekatere industrije (zlasti tiste v nemških čeških pokrajinah) izredno močno prizadete. Nemčija kupi nadalje največji del češkega lesnega izvoza. Ona in Avstrija sta odvzemali ves češki izvoz premoga. Sicer bo pa češkoslovaška najbrže zdaj itak izgubila ves avstrijski trg za svoj premog in jo bo nadomestilo Porurje. Tod nemška gospodarska ofenziva bi bila dvorezen meč: mnogi nemški Strokovni listi obširno pišejo o važnosti izložb in umetnosti razstavljanja blaga. Propaganda s pomočjo izložb je sestavni del tega, kar se imenuje reklama. V zadnjem času se je ta razvila v tej meri, da od nje že zavisi uspeh trgovine. Pred desetletji so bile izložbe samo sredstvo, da se privabijo gledalci v trgovino. Tudi danes je to njih glavni smoter, vendar pa so izložbe še nekaj več, postale so že kulturni faktor, po katerem se sodi kulturna stopnja naroda. Kdor potuje po tujih deželah, ta bo lo potrdil iz lastni)) izkušenj. Če se dajejo v izložbe starinski modeli kuhinjske posode, staro orodje, potem more vsak sklepati, da v tej deželi ljudje zahtevajo še vedno stare stvari in da so zaostali. Kjer pa so razstavljeni v izložbah samo moderni predmeti, tam žive ljudje moderne dobe. Kvaliteta blaga, ki je razstavljeno v izložbi, brez nadaljnjega dokazuje, da že imamo opravka s strokovno dobro vodeno trgovino, v katero ima lahko človek zaupanje. Odjemalci popolnoma pravilno pravijo: »Kjer se v izložbah kaže podjetniški duh; tam se vedno dobro kupuje. Nasprotno pa je potrebna vedno previdnost, kjer se opaža v izložbah zaostalost in zapuščenost.« Izložbe so ogledalo časa. Vzorno urejena dekoracija izložb ne poučuje samo, temveč ima ludi vzgojni učinek. Dostikrat se more kupec samo z ogledovanjem izložbe v par minutah orientirati o modi in bolje spoznati neke predmete, kakor če bere o njih cele ure strokovna dela. Neoprostljiva nemarnost je, če niso izložbe urejene tudi z letno dobo ali še pravilneje, če niso korak pred njo. Če se nahajajo spomladi v izložbi še drsalke, pozimi pa škarje za rezanje rož, mora to vzbuditi pri gledalcu samo nezaupanje do lokala. Pravzaprav se samo po sebi razume, da bi morale biti izložbe vedno popolnoma urejene. Vendar pa se dostikrat opaža, da ostajajo v izložbi prazna mesta, ker se je kateri predmet odstranil, a ni postavil nov. S tem dobi gledalec vtis, da v tej trgovini ni popoln red, kar naravno ne privablja kupcev. Zalo je treba naravnost dolo čiti nameščenca, ki mora vedno skrbeli, da jc izložba v popolnem redu. Zelo slabo deluje, če je izložba prenatrpana /. vsem mogočim blagom. Prizadevanje, da se v izložbi razstavi čim več blaga, ki je na prodaj v trgovini, samo škoduje preglednosti izložbe. Na ta način se dogaja, da sla razstavljena drug poleg drugega predmeta, ki med seboj ne harmonirata. Na kleščah se nahaja precedilnik za kavo, stroj za striženje las leži zraven kozarcev za jajca itd. Pri prenatrpanih izložbah so lake stvari vsak danje. Zelo slab vtis dela ludi lo, če so v izložbi kartoni z noži, škarjami ali podobnimi predmeti ter so posamezaii predmeti že odvzeti. Da bi se na prazna mesta pričvrstili novi kosi, bi bil potreben le majhen napor, a niti tega ne store nekateri. Odjemalci mislijo, da so že drugi izbrali najboljše kose, da morajo kupili le ostanke, gredo zato raje v drug lokal. Čeprav je to samo malenkost, vendar je treba tudi nanjo misliti. Izložba mora biti tudi vedno živa. Njena slika se mora vedno menjavati, da ne postane dolgočasna. Posebno velik uspeh imajo danes tako imenovane poučne razstave, zlasti one kulturno historične vrste, ker vzbujajo vedno zanimanje ljudi. Poleg tega pa se morejo takšne ideje izvesti z majhnimi stroški. Kot primero navajamo naslednje motive: od školjke za črpanje vode do lesene žlice in do modernega jedilnega pribora — Primerjava starega svedra, kakršnega uporabljajo divji narodi in modernega aparata za vrtanje — Od sekire iz kamene dobe do sekire iz želez;) — Razvoj peči. — lld. Posamezni predme! i se morejo tudi sposoditi, morejo se tudi imitirati in vendar Ik> izložba zanimiva in vsak se bo pred nj% ustavil. Kdo more danes napovedati, kakšne IkkIo izložbe čez pol stoletja? Danes imamo posebno industrijsko panogo, ki proizvaja opreme in dekoracije za izložbe. Vsakomur je tudi znano, kako je napredovala elektrotehnika glede razsvetljevanja izložb. Spominjamo samo na nočno razsvetljavo izložb, ko se izložba razsveti, kakor hitro se ji približa človek, nadalje na kino predstave v izložbah, svetlobne Fontane itd. Izložbe so postale v modernih mestih poulična gledališča v pravem pomenu besede. Zato zanimivo urejene izložbe vedno privabijo oči sprehajalcev, najsi so bogati ali revni, veliki ali mali, moški ali ženske. Spominjamo samo na velike izložbe igrač o božiču, ko se vse tare pred temi izložbami. Konec je časov, ko se je ureditev pretmstila mladim nameščencem ali celo vajencem. Izložbeni aranžer je danes v vsaki napredni trgovini cenjena osebnost. Stvar psihološke tehnike prodajanja je, da se zagrabi potrošnike za njih trenutno razpoloženje in da se v njih s tem vzbudi volja za nakup. Vsak poznavalec ljudi ve, da zavisi razpoloženje človeka od njegove momentane okolice, od letne dobe, od vremena, dnevnih dogodkov itd. Zaradi tega se morajo aranžerji izložb vživeli v dušo ljudi, da najdejo pravi duševni kontakt z njimi. Za vsuko žalost in veselje, s kateri ni sočustvuje publika, bo našel sposoben dekorater idejo, ki trn našla odziv zaradi splošnega razpoloženja ljudi. Kdor je v tem strokovnjak, ta bo imel od lega ludi koristi. Tržna poročila Žitni trg;. Cena pšenice je r zadnjih dnevih popustila. Na novosadski borzi je notirala baška pšenica od 230 do 236, sremska po 233 do 235 in potiska 236 do 240. Cene so torej le neznatno popustile ter so še vedno mnogo previsoke. Na lokalnih trgih pa se še vedno gibljejo med 250 in 260 din. Posledica tega je, da cena kruhu v vseh mestih še naprej narašča. Ker se na beograjski borzi sploh ni pojavilo blago, se more sklepati, da špekulacija računa še nadalje s povečanjem cen. Kakor računa »Ju-goslovenski kurir«, znaša razlika med prizadovimi in tržnimi cenami 90 milijonov diu; med sedanjimi cenami ter cenami po svetovni kvaliteti pa 120 milijonov din, če se računa, da znašajo zaloge še 10.000 vagonov. Tako visoko pa cenijo zaloge strokovnjaki. »Jugo-slovenski kurir« dostavlja, da bi moral Prizad kontrolirati izvoz in ne dopustiti, da narastejo cene do te višine. Kakor poročamo na drugem mestu, se je skušal Prizad izmazati iz težke situacije na ta način, da se je kratko malo umaknil s trga. S tem pa je prav za prav dokazal, da je odveč, ker se v skrajni sili ni mogoče nanj zanesti. Iz Severne Amerike poročajo o zelo ugodnem stanju posevor. Nekateri računajo, da bi mogle imeti Združene države Severne Amerike tako veliko preobilico pšenice, la bi ta krila vso enoletno svetovno uvozno potrebo. Že sedaj pritiskajo ugodne vesti o stanju po-sevov v Ameriki na ceno pšenice. In ta pritisk se bo moral pokazati tudi pri nas. Koruza se je zaradi povpraše- A. Šarabon LJUBLJANA S--------------- II v bi kolonijalne robe Veletrgovina $ ipeterijo Velepražarna za kavo Mlini za diiave Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 vanja izvoznikov dvignila v ceni ter velja vagonsko blago Iranko Indjija 120 din. Na tujih trgih pa je tendenca za koruza mlačna. Po poročilu iz Argentine, bo tam letina koruze po količini zelo dobra, po kakovosti pa srednja. Sadni trg. Na italijanskih trgih so se pojavile prve češnje, ki so pa zelo slabe. V Milanu se plačujejo te češnje po 250, 300 in 350 lir za metrski stot. Ker se začenja sezona sadnega izvoza, opozurjtimn vse zainteresirane osebe, da je treba za prejem »uverenja za izvoz«, ki ga izdaja odsek za sadje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, predložiti naslednje listine: 1. prošnjo, kolkovano z 10 din. 2. Overjen prepis protokolaeije firme. 3. Overjen prepis obrtnega dovoljenja v smislu zakona o obrt ih. 4. Kolek za 20 din. Živinski trg. Na dunajskem trgu so bile te cene: voli po 0*83 do t'40 šilinga, oziroma 0'55 do 0 99 RM, biki po 085 do 0114 Š (07>0 do 076 UM), krave po 0*81 do 102 Š (0'54 do 0'68 RM), mršava živina 0'52 do 079 Š (0*55 do 0 53 RM). Trg je bil miren ter so ostale cene v primeri s prejšnjim tednom nespremenjene. Dovoz zaklane perutnine na dunajski trg je bil v preteklem tednu mnogo večji kakor v prejšnjem. Samo iz Jugoslavije je prišlo 13 tisoč 800 kg. Iz madžarske pa okoli 45.000 kg. Ponudba je bila mnogo večja kot povpraševanje ter je ostalo zato mnogo blaga neprodanega/jugoslovanske kokoši so se prodajate po 2*20, madžarske po 2*30 šilinga. Naše piske so po kvaliteti zelo slabe ter so zato dosegle znatno nižjo ceno od madžarskih, ki so se plačevale po 4 do 4'50 šilinga. Zagrebški sofijski sejem Lepo vreme je na sejem zelo ugodno vplivalo ter je bil dogon A~. poslovne knjige kakršne nudi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11 zelo velik. Ker je bil letos sofijski sejem istočasno z rednim tedenskim, je bil dogon za 1167 grl večji ko lansko leto. Tujih kupcev za govejo živino ni bilo in so ostale cene v glavnem nei/.premenjene. Zaradi večje ponudbe so cene teletom padle za 50 par. Prašiče pa so kupovali tudi tuji trgovci. Dogon: 48 bikov, 704 krave, 15.8 junic, 36 juncev, 234 telet. 125 volov, 654 konj in žrebet, 612 svinj, 12 koz in 476 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 4*50 do 5, krave za klobase po 2*50 do 3, krave za klanje po 3*50 do 47)0, junice po 4 do 5*50, za rejo po 900 do 1200 (za žival), voli I. vrste 5*50 do 5'80, K. po 4*50 do 5, živa teleta po 5*50 do 7*50, zaklana po 8 do 10*50, debeli prašiči po 9 do 9*75, drugi po 7 do 8, zaklani po 12 do 12*75, pujski po 70 do 120, ovce po 100 do 130, lahki konji po 5 do 6 tisoč, srednji po 7 do 8 in pol in težki 11 do 12 tisoč din za par. Žrebeta po 1800 do 2800 za grlo. Konji za klanje po 2 do 2*50 din. Detelja po 70 do 100, otava po 70 do 80, seno po 40 do 60, slama za steljo po 40 do 60 za 100 kg; drva po 110 do 125 za kub. meter; krompir po 1*5 do 1*75 din za kg. Stanje naših kliringov Po izkazu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov z dne 14. maja 1938 (vse številke v milijonih dotične vnlute) naslednje: Pasivni kliriugi: Razlika Šfr 14. V. proti 7. V. Švica 2*62 — 0*23 Češkoslovaška Kč 143*23 + 2*19 Belgija Bga 3*02 — 0*17 Romunija din 10*67 + 1*15 Madžarska din 37*04 — 0*96 Aktivni kliriugi: Italija stari lir 19*81 — 0*31 Italija novi din 121 '83 — 4*55 Poljska din 12*47 — 0*42 Bolgarska redni din 0*21 — 0*40 Bolgarska turizem din 0*39 — 0*02 Turčija din 12*14 — 0*17 Španija p e zet 2*85 nespre- menjeno Nemčija RM 10*68 -1*76 Zunanja trgovina Nemška vlada je znižala z veljavnostjo od 15. maja dalje vse tarifne postavke z avstrijskih železniških postaj do obmejnih postaj za 25 odstotkov. Dovoljene so posebne olajšave za tranzitni prevoz lesa, železa, jekla in kovinsko blago. Nemško - češkoslovaški plačilni sporazum z dne 10. XI. 1931. bo veljal od 1. junija dalje za Avstrijo. Zveza češkoslovaških tvornic za porcelan zahteva od vlade, da prizna za čsl. porcelan, ki se izvaža v Jugoslavijo 12 odstotne premije. Češkoslovaška je uvozila v prvem letošnjem četrtletju vina v vrednosti 6*3 milijona Kč (lani 5*4). Iz Italije je uvozila vina za 1*8 milijona Kč (lani 1*2), iz Jugoslavije 1*2 (lani 0*4), iz Madžarske 1*0 (1*3) in iz Grčije 0*9 (0*9) milijona Kč. Najbolj se je povečal uvoz vina iz Jugoslavije. Ker je Nemčija odpravila davek na šampanjec ter tarifarno izenačila vino s šampanjcem, je narasla potrošnja šampanjca v Nemčiji za štirikratno. Dočim je 1. 1932. znašala potrošnja le 4*8 milijona steklenic, je znašala lani že 19*6 milijona steklenic, še vedno pa se potroši v Franciji trikrat toliko šampanjca kakor v Nemčiji. Velika angleška avtomobilska tvomica Rools-Royce bo izplačala za 1. 1937. 22,5 odstotno dividendo. Štev. 6178/38. Nabava. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 8. junija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 800 kg strojnega, 200 kg dinamo, 1000 kg vulkanskega olja, 400 kg strojne masti in 200 kg petroleja. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. maja 1938. Elektrifikacija italijanskih železnic se nadaljuje z vso paro. 2e danes je elektrificiranih 4000 km železniške proge. Italija hoče doseči, da bo mogel potnik prepotovati vso Italijo do Kalabrije v električnem vlaku. Na seji fašistične zbornice v Rimu je bilo sklenjeno, da se izda 120 milijonov lir za izredna gradbena dela v Siciliji ter za zboljšanje higienskih razmer. Brazilija bo letos uničila samo 30% kave, dočim je druga leta uničila 64%. Ker je Brazilija popolnoma spremenila svojo izvozno politiko, je mogla znatno povečati izvoz kave in zato ji sedaj ne bo treba uničiti toliko kave ko druga leta. Ali pa se res ne bi mogla kava bolje uporabiti, kakor da se uniči? Povprečna cena avstralske volne je padla od 14,8.0 funta v marcu na 13,12,2 v aprilu. Cena je padla, ker se je dovoz volne povečal, prodaja pa znižala. Za tvornico aluminija, ki se ustanavlja v Brit. Indiji, bo dobavila vse stroje v vrednosti 20 milijonov Kč češkoslovaška tvrdka Škoda. »Moj oče je delal sode, jaz pa ode« je pel slovenski pesnik. Sodarstvo je pri nas v resnici lako razvito, da zasluži opevanje pesnikov. Sodarstvo se je pri nas lako dobro razvilo, ker pridelujemo mnogo vina. Slovensko vinogradništvo pa obstoji, odkar so se Slovenci naselili v teh pokrajinah, kjer so že prej Rimljani pridelovali vino. V Slovenijo prihajajo kupovat sode iz vse države in naši sodarji, ki znajo dobro ceniti pomen velesejma, razstavljajo vsako leto svoje izdelke na velesejmskih prireditvah. Tudi ob tej priliki, na pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija ne bodo izostali. Doma in pn svetu Predsednik jugoslovanske narodne skupščine Čirič je bil sprejet od predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša v avdienco. V vrstah združene opozicije v Dalmaciji je prišlo do odkritih bojev in sicer med pristaši bivše SDS pod vodstvom dr. Leontiča in med pristaši bivše HSS pod vodstvom posl. Kaliterne. Polemika se vodi tudi že po časopisih. Vse kaže na to, da so v vrstah HSS nejevoljni, ker je razvil dr. Leontič preveliko aktivnost. Minister za soc. politiko in nar. zdravje Cvetkovič je že toliko ozdravel, da je mogel zapustiti bolnišnico. Za apostolskega nuncija v Beogradu je imenovan dosedanji nuncij v državi čile Ettore Felici. Svoje mesto bo nastopil sredi junija. Za tržaškega škofa je bil imenovan msgr. Anton Santin, dose-daj škof na Reki. Bivši tržaški škof dr. Fogar je moral odstopiti iz vzrokov, o katerih ni treba tu podrobneje pisati. V Ljubljani je umrl v visoki starosti 75 let notar Karl Pleiweiss. Pokojnik je bil odličen pravnik in soustanovitelj društva »Pravnik«, čigar zvesti član je bil 40 let. Bil je znan tudi kot izredno družaben človek. Bodi mu ohranjen svetal spomin, žalujočim naše sožalje! Novost za dvoje gosli. — 100 slovenskih narodnih napevov v V. zvezkih. Zoložila Učiteljska tiskarna. Prvi zvezek je izšel — 12*— dinarjev. Drugi izide v najkrajšem času. Naročite lahko vse delo,- dostavljali bomo sproti, ko bodo izšli. Za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je imenovan dosedanji predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Fran ziher. Istočasno so bili imenovani tudi vsi drugi sodniki ter potrebno pisarniško osebje. Za državnega tožilca v Murski Soboti je bil imenovan dr. Albin Juhart. Sodišče bo začelo poslovati že 1. junija t. 1. Začasno bo nameščeno v bivšem Szaparyjevem gradu, kasneje pa bo zidala murskosoboška občina posebno poslopje za sodišče. Za izpopolnitev pristanišč in pomorskega prometa je ministrski svet dovolil kredit 100 milijonov dinarjev. Za šefa tiskovnega urada zagrebške občine je bil imenovan bivši direktor »Novosti« Slavko Ju-triša. Zagrebška občina je pravilno razumela, da spadajo na taksno mesto samo zelo verzirani novinar- ji; druge občine in uradi tega doslej še niso razumeli. Osješki Nemci zahtevajo, da se v ljudskih šolah otvorijo nemške vzporednice. »Chromos«, jugoslovanska tvor-nica kemičnih proizvodov je dosegla lani pri glavnici 5 milijonov 280.339 din čistega dobička. Za investicije je izdala družba 3,2 mili-, ona din. Jugoslavenska plovidba d. d. Su-šak je imela lani pri glavnici 6 milijonov din za 1,1 milijona din dobička. Njeno brodovje je v bilanci ocenjeno na 12,9 milijona din. Atlantska plovidba d. d. Sušak je pri glavnici 7,5 milijona din dosegla 2,37 milijona din čistega dobička. Vrednost brodovja se navaja v bilanci z 9,6 milijona din, dolžniki z 10,5, fond za obnovo tonaže s 4,5 in fond za popravilo ladij z 1,3 milijona din. V tvornicah Kranjske industrijske družbe je zaposlenih sedaj 3.850 delavcev, za 1.660 delavcev več ko lani. Vseh nameščencev pri Kranjski industrijski družbi pa je nad 4000. Nemška vlada je izdala zakon o napravi prekopa, ki bo zvezal Re-no, Meno in Donavo. Novi prekop mora biti gotov do 1. 1945. Potrebna sredstva za napravo prekopa se bodo vsako leto vstavila v državni proračun. Ker Sovjetska Rusija še nadalje odločno podpira Kitajce z orožjem, poročajo listi, da Japonska ne bo več mirno gledala tega podpiranja Kitajske. Nekateri mislijo, da ni izključeno, da pride zaradi tega še do vojne med Rusijo in Japonsko. Japonski poslanik je kategorično demantiral vest nekega londonskega lista, da je bil med Japonsko in Mehiko sklenjen tajni petrolejski dogovor. Japonski poslanik je izjavil, da že več mesecev ni videl mehiškega predsednika generala Cardenasa. Turška vlada je najela z jamstvom angleške vlade v Londonu posojilo 16 milijonov funtov, ki ga bo porabila za postavitev lastne oboroževalne industrije, za zboljšanje prometnih zvez in za modernizacijo pristanišč. 38 milijonov mladic je vložila nemška ribogojna uprava za okrepitev zaroda 1. 1937./38. v Bodensko jezero. V Franciji pripravljajo zakonski načrt, s katerim bi se zelo poostrila kazen za vohune ter bi se mogla v nekih primerih izreči tudi smrtna kazen. Novi zakon utemeljujejo s tem, da se v zadnjem času zlasti na ozemlju Maginotove linije opaža povečana delavnost špionov. Sobota dne 21. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Prenos promenadnega koncerta — 18.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (ing. arh. Rado Kregar) — 19.00: Napovedi, poročila —19.30: Tragično navdah-njenje Filipa Višnjiča — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Preljubi mesec maj (V. večer muzikomedijantov) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 22. maja. 8.00: Koncert Radijskega orkestra — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Koncert ruskega seksteta — 9*45: Verski govor (dr. Rant) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve na Rakovniku — 11.00: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 11.30: Koncert rad. orkestra — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 17.00: Koristne živalice na vrtu (štre-kelj Josip) — Tržna poročila — 17.30: Prenos pevskega koncerta Podmladka Jadranske Straže z Rakeka — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Vseslovanska ideja v hrvatskih političnih pokretih — 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani — 20.30: Koncert plesne glasbe. Sodelujejo Adamič Bojan in njegov orkester ter Jožek in Ježek — 22-00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek dne 23. maja. 12.00: Naši operni pevci in pevke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Prva pomoč pri poškodbah po napadih iz zraka (dr. L. Klinc) — 18.20: Plošče — 18.40: Narodno blago z Gorenjskega (g. B. Orel) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Vodovod v Suhi krajini — največji pokrajinski vodovod (Janko Hafner, novinar, Ljubljana) _ 19.5O: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.00: Pevski koncert zbora orglarske šole (vodi g. dr. Fr. Kimovec) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasb« iz kavarne »Nebotičnik«. Telegr. »Indut« « družba z o. z. tovarna usnja, jertneo in usnjenih izdelkov LJUBLJANA Indus Telefon inler. 25-28 Zahtevajte ponudbe! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivam Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani