Št. 130 (16.166) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7 rHa 1945 pa v osvobojenem Trstu, kje ../ V.*-viika. Bil je edini tiskani p... sužnjeni Evropi. TOT-i nteccfi^ v" - m. dl — . / i . > .Z//JI ITVJ_ I500‘»“ŠsSŠ I f OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C 1 Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 ČfcTRTEK, 4. JUNIJA 1998 Kdo res grou s prevratom Vojmir Tavčar ti spustil v politi Predvsem rešite Problemov s so Zascita njegovi! skih podjetij. . To se je včt ^-kazalo, saj so m po ^i-sij, da bi se na skupnem zboru in ja v zahtevo mila NEMČIJA / ŽIVLJENJE IZGUBILO 120 OSEB, RANJENIH PA JE 300 LJUDI Železniška tragedija Hitri medmestni vlak (ICE) Munchen-Hannover-Hamburg je iz še nepojasnjenih vzrokov pri spodnjesoškem Eschedu iztiril in trčil v cestni nadvoz, ki go je porušil BONN - V železniški tragediji pri Eschedu na Spodnjem Saškem je vCe-raj življenje izgubilo kakih 120 oseb, 300 oseb je bilo ranjenih, med njimi so številni v kritičnem stanju. Hitri medmestni vlak (ICE), ki je vozil na progi Miinchen-Hannover-Hamburg, je iztiril in s hitrostjo 200 kilometrov na uro trčil v nosilce cestnega nadvoza in ga podrl. Takoj po nesreči, ki se je pripetila nekaj minut po 11. uri, je stekla širokopotezna akcija reševanja. Predsednik italijanske vlade Prodi je kanclerju Kohlu sinoči osebno izrazil sožalje v Bologni, po krajšem postanku pa se je Kohl vrnil v Nemčijo, tako da je italijansko-nemški vrh praktično odpadel. Na 9. strani PRAVOSODJE / V ODGOVOR NA ZAHTEVO FRANCESCA GREGA Ostra ofenziva Fona Halla proti milanskemu tožilstvu RIM - r orza Itaiia zahteva, naj predsednika republike Scalfaro s poslanico parlamentu opozori na vprašanje pravosodja v Italiji in naj zahteva jamstvo, da bodo pravice državljana spoštovane. Tako sta povedala vCeraj predsednika parlamentarnih skupin Giusppe Pisanu in Enrico La Loggia. To je bil odgovor FI na zahtevo milanskega državnega tožilca Francesca Greca (ki jo FI ocenjuje za prevratniško), naj bo Berlusconi v okviru procesa Ali Iberian obsojen na »5 let zapora in 12 milijard lir globe O ustavnih reformah je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro spregovoril na srečanju s predstavniki sindikata novinarjev. Politične sile je pozval »k premisleku« in k »odgovornosti.« Na 2. strani Kosovski Albanci množično zapuščajo najbolj ogrožene vasi BEOGRAD - Tiskovni ataše vsaj ne do konca prihodnjega . Visokega komisarjata OZN za tedna, ko se bodo v Bruslju Begunce Mons Nyberg je vCe- sestali obrambni ministri Na-raj povedal, da je zadnji teden ta. Zaradi odločnega naspro-zapustilo svoje vasi kakih 50 tovanja Rusije je malo verje-tisoc kosovskih Albancev. Ve- tno, da bi sprejeli kak konkre-Cina se jih je zatekla v mirnej- tnejši ukrep, vsekakor pa ne ša območja Kosova, pet tisoč vojaškega posredovanja na v Albanijo, ostali pa v Make- Kosovu, ki ga je vCeraj spet donijo in Črno goro. Kar zade- zahteval voditelj kosovskih va mednarodno skupnost ni Albancev Rugova, na obzorju nic konkretnega, Na 9. Strani LJUBLJANA / ENODNEVNI OBISK ITALIJANSKEGA PODTAJNIKA Za Fassina je bil niz razgovorov uspešen Srečal se je s Frlecem, Dragonjo in M. Podobnikom - V ospredju gospodarsko sodelovanje LJUBLJANA - Včeraj se je na eno-dvenem obisku v Sloveniji mudil podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki se je sestal z zunanjim ministrom Borisom Frlecem (foto Jože Suhadolnik/BOBO), z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom. Tokrat so še največ pozornosti namenili gospodarskemu sodelovanju med državama oz. v konkretnem preučevanju možnosti sodelovanja na področju energetike. Z zunanjim ministrom Frlcem pa je Fassino govoril italijansko-slovenskih odnosih in tudi specifično, kot je povedal na novinarski konferenci pred odhodom, o problematiki slovenske manjšine v Italiji. Včerajšnje pogovore je Fassino označil za uspešne. Na 3. strani Srečanje slovenskih šolnikov in upraviteljev GORICA - Na pobudo Sindikata slovenske šole so se v Gorici sestali predstavniki šolskih komponent, slovenski upravitelji in izvoljeni predstavniki. Vzeli so v pretres vprašanje mreže slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Soglašali so, da zaradi ustalitve števila vpisov in drugih značilnosti ni razlogov za zapiranje ali združevanje obstoječih šol. To stališče bodo enotno zastopali na pokrajinski konferenci o šolski mreži, ki je napovedana letos jeseni. Na 10. strani Kmalu sredstva za avtocesto TRST - Na srečanju s predstavniki pristojnih ministrstev v Rimu so zagotovili tržaškemu županu Illyju in deželnemu odborniku Matassiju, da bodo v najkrajšem dodelili potrebna finančna sredstva za zadnji del avtocestne povezave tržaškega pristanišča z deželnim in mednarodnim avtocestnim sistemom. Gre za odsek od Katinare do Padric. Na 5. strani V Križu nočejo deponije azbesta TRST - TisoC Križank in Križanov se je z ljudsko peticijo opredelilo proti odlagališču odpadkov z azbestom, ki ga Občina Devin-Nabrežina načrtuje v opuščenem kamnolomu med Križem in Nabrežino. V nabrežinski občini pa je medtem prišlo do nekaterih zapletov v zvezi z zahtevo po občinskem referendumu o tem kočljivem vprašanju. Na 4.strani Problemi manjšin ob tromeji LJUBLJANA - Inštitut za narodnostna vprašanja je včeraj v Ljubljani predstavil prvo v nizu znanstveno kulturnih srečanj Živeti z mejo, ki bo jutri in v soboto v Murski Soboti. Kot je poudaril novi direktor inštituta Mitja Žagar, se bodo prvič sreCali predstavniki narodnostnih skupnosti in inštitucij iz štirih držav - Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, torej tako predstavniki manjšin kot strokovnjaki. Na 3. strani Tonkovu 18. etapa Pantani še vodi ALPE Dl PAMPEAGO (TRENTO) - Ruski kolesar Pavel Tonkov je osvojil 18. etapo dirke po Italiji, drugi je bil Italijan Marco Pantani, ki je tako obdržal roza majico vodilnega. Dokajšnje težave je imel Švicar Alex Zulle, ki je bil s skoraj minuto zaostanka četrti. Sedaj je jasno, da je najnevarnejši tekmec Pantaniju prav ruski kolesar. Na 13. strani PRIMORSKI DNEVNIK v Trstu ima novo telefonsko številko: 7786300 REFORME / SPREMEMBA USTAVE SE DALEČ Na levici in desnici oblizovanje ran po propadu dvodomne komisije Scalforo poziva politične sile »k premisleku« - D'Alema: »Kor sem storil, bi še enkrat storil« RIM - Ustavne reforme, dan kasneje. Odmevi na propad dvodomne komisije, na oCitni poraz njenega predsednika Massima D’Aleme in na nezanesljivost Sivia Berlusconija, ki skusa - kar se tiče držanja obljub - porušiti Bossijev primat, so obeležili včerajšnji dan. Oblizovanju ran na eni strani pa ni sledilo prekomerno slavje na drugi, saj je obema taboroma jasno, da se je država - kar se posodabljanja njenega institucionalnega ustroja tiče - spet znašla v slepi ulici. V takem politično-institucionalnem patu se je s Kvirinala zopet oglasil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Na srečanju s predstavniki novinarskega sindikata FNSI je politične sile pozval, naj »prevlada Cut odgovornosti in služenja našemu ljudstvu.« Potreben je torej nov »razmislek, saj je treba ustavo prilagoditi sedanji realnosti.« Scalfaro je ocenil kot »zelo modro« odločitev parlamenta, ki je do 10. junija dejansko zamrznil zadevo »ustavne reforme«, v upanju, da bi se v tem Času morda kdo premislil. Predsednik republike se je zaustavil prav ob tej točki: »Povsem legitimno bi bilo, ko bi nekdo izjavil, da je oportuno in potrebno spremeniti mnenje.« Scalfaro ni povedal imena, jasno pa je bilo, da je mislil na Berlusconija. Poudaril je še, da sta v tem trenutku potrebna velika umirjenost in modrost. Predsednik republike je spregovoril tudi o vladi. Morebitni propad ustavnih reform ne sme prizadeti vlade, ki mora nadaljevati z udejanjanjem svojega progra-mna, je poudaril. Njegov predhodnik na Kvirinalu Fran-cesco Cossiga je izrazil bojazen, da »dvodomna komisija ni še mrtva« in da »bi se lahko dogodilo še marsikaj.« Berlusconi ga je takoj zavrnil: »Z dvodomno komisijo se ne bo ponovil Lazarjev Čudež. Komisija je dokončno mrtva, zanjo smo že zapeli žalostinko in postavili nanjo nagrobni kamen,« je pribil in s tem dejansko tudi zavrnil Scalfarov poziv k »premisleku«. Na srečanju s poslanci in senatorji Forze Italia pa naj bi se »pokesal«, ker je zaupal D’Alemi, v upanju da je res postal socialdemokratski li-der. »DAlema pa je in ostaja komunist,« naj bi dejal svojim parlamentarcem. Njegov opozicijski partner Gianfranco Fini se medtem ogreva za spremembo ustave, kot jo predvideva ustavni člen 138. reforma naj bi seveda privedla do predsedniškega sistema. Načelnik poslanske skupine Nacionalnega zavezništva Giuseppe Tatarella je najavil, da bo stranka do torka predložila pet ali šest ustreznih predlogov ustavnih zakonov o neposredni izvolitvi predsednika republike, da bi tako bodočega predsednika izvolili na volitvah. Na drugem, večinskem bregu, je D’Alema ponovil, da se ne kesa in da bi ponovil vse, kar je storil kot predsednik dvodomne komisije. Na seji političnega odbora Levih demokratov so se zavzeli za »resno in odprto« soočenje s Stranko komunistične prenove, da bi zagotovili vladi mimo plovbo do konca zakonodajne dobe. Trdna večina naj bi podprla vlado v njenih prizadevanjih za razvoj in za zaposlovanje. D’Alema je tudi pristal na poziv levice in pristašev Oljke v stranki, da bi analizirah pohtiCno situacijo. Do razjasnitve naj bi prišlo sredi junija. Glede ustavnih reform je predsednik senatorev Levih demokratov Cesare Salvi namignil, da bi lahko s primemo politično voljo dobili rešitev iz sedanje zagate. Tudi on je omenil volitve predsednika republike: »Ah bodo novega predsednika spet izvolile stranke, na primer po 40 glasovanjih?« se je vprašal. Predsednik Stranke komunistične prenove Armando Cossutta je pribil, da se po polomu dvodomne komisije začenja »nova in zelo zanimiva pohticna faza. Po propadu DAiemovega koketiranja s sredino je napočil CassooCenja z levosredi-no, da bi zgradili resnično alternativo ne le desnici temveč tudi snujočemu se zmernemu neocentrizmu. Ob teh izjavah je takoj posegel vodja Italijanske prenove in zunanji minister Lamberto Dini, ki je Prodija opozoril, naj ne obrača vladnega krmila v levo, kot bi želela SKP, temveč naj se drži dogovorjenih programov. Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je spregovoril o neocentristiCnih težnjah. Dejal je, da Cossigovi neocentristi in nostalgiki nekdanje Krščanske demokracije ne bodo premotili njegove stranke, kot so skušale sirene premotiti Odiseja. Mitološka prispodoba je kar na mestu. Politični razred se je znašel v podobnem položaju kot Odisej: italijanski politični junaki iščejo ustavne reforme podobno tako, kot je grški junak iskal Itako... H BERLUSCONI / PO ZAHTEVI JAVNEGA TOŽILCA GREGA Forza Italia sprožila ofenzivo proti milanskemu tožilstvu Parlamentarci bodo zahtevali poseg predsednika Scalfara RIM - Berlusconijeva stranka Forza Itaha je reagirala s težkim topništvom na zahtevo milanskega tožilca Massima Greca, naj bi Silvia Berlusconija obsodili na pet let in pol zaporne kazni in 12 milijard lir globe zaradi malverzacij v okviru takoimenovane zadeve Ali Ibe-rian. Senatorji in poslanci Forza Itaha so vCeraj iz protesta zapustili senat in zbornico in se zbrali na skupščini, da bi ukrepah proti zahtevi, ki sta jo tako predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia kot predsednik poslancev Giuseppe Pisanu javno označila kot »prevratniško dejanje«. Se zlasti napeto je bilo v senatu, kjer je La Loggia vstal in zahteval prekinitev seje, iz protesta proti zahtevi milanskega državnega tožilca. La Loggia je namreč zahteval prekinitev seje, ker se morajo parlamentarci FI zbrati na skupni seji in ukrepah prod »prevratniškemu ravnanju milanskega sodnijskega tima Ciste roke«. Na tako izvajanje-nje so z leve nekateri zaceli vzklikati »v zapor, v zapor«, kar je izzvalo takojšnjo reakcijo pripadnikov Berlusconijevega gibanja. Predsedujoči Domenico Contesta-bile, tudi sam senator, FI, se je moral pošteno potruditi, da je pomiril zbor. Toda vladne sile so mu očitale, da se je obregnil samo ob levico, medtem ko sploh ni obsodil ravnanja kolegov FI in njihovega napada na milansko sodstvo. Spor v senatu (in v nekaterih komisijah poslanske zbornice) je bil samo uvod v ostro stališče, za katerega so se odločili parlamentarci Forza Itaha. Po večurni skupščini so sklenih, da bosta predsednika skupin La Loggia in Pisanu stopila do predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, da bi mu orisala dokument o »nesprejemljivem političnem degeneriranju dobro znanih tožilstev«. FI bo zahtevala, naj predsednik republike nastopi kot prvi mož v državi in kot predsednik višjega sodnega sveta in naj s poslanico spodbudi parlament, da se bo lotil vprašanja jamstev za državljana. Poleg tega je FI napovedala tudi vrsto pobud na parlamentarni in politični ravni, s katerimi bo javno »ožigosala ravnmanje pohtiCno pogojenih tožiolstev«. Tudi torkova zahteva Massima Greca naj bi bila dokaz, kako tožilstva politično tempirajo svoje zahteve, da bi na vsak način »tudi volilno oškodovale FI in ugonobile njenega liderja«. Shanka se bo zavzela za parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj bi ocenila delo sodnikov v razkrivanju podkupninske afere. Solidarnost je Berlusconiju izrazil Perferdinando Casini, v imenu Nacionalnega zavezništva pa Alfrede Mantovano, ki je poudaril, da je bil predsednik Forza Italia res žrtev sodnijskega pregona. Dejstvo, da se ni oglasil lider Gianfranco Fini in da so tudi drugi voditelji stranke molčali, je odražalo zadrego NZ. Predsednik senata Nicola Man-cino je zavrnil parlamentarno vprašanje o sklepih milanskega to- žilstva, ker je vsebovalo preveč žaljivih izrazov na račun milanskega tožilca Francesca Greca. Podpisnik vprašanja, senator Emiddio Novi je namreč navajal domnevne Greco-vo vez s skrajno levico pred veC kot dvajsetimi leti. Oglasil se je tudi Silvio Berlusconi, ki je milanskega tožilca obtožil, da je izkrivil celotno dogajanje, predvsem pa se zlagal o cmih sredstvih, ki - tako Berlusconi - »jih v Fininvestu ni nikoli bilo«. V napadu na Greca se je Berlusconiju pridružil Bettino Craxi. Iz Hammameta je po faksu poslal sporočilo, v katerem je poudaril, da zavrača tožilčeve obtožbe, saj »gre za obtožbe politično angažiranega človeka«. Milansko tožilstvo je zavrnilo Berlusconijevo obtožbo s kratkim sporočilo šefa Francesca Saveria Borrellija, po katerem je absurdno misliti, da je Greco improviziral sedemurne zaključke samo zato, da bi odgovoril na spodletel poskus reforme ustave. Nek sodnik pa je dodal, da »pred Časom so nas obto-ževali, da napadamo Berlusconija, ker bi hoteli, da spodlet dvodomna komisija, sedaj pa nas dolžijo, da napadamo Berlusconija, ker je miniral dvodomno komisijo,. Kje je v tem logika?« Massimo DAlema pa si je privoščil sarkastičen nasvet. Berlusconi naj si preskrbi boljšega odvetnika, je menil tajnik Levih demokratov in resneje dodal, da se moč nekega liderja meri tudi po sposo-bnosh ločevanja osebnih stvari od političnih problemov. NOVICE RIM / SPREJEM NA KVIRINALU VOLITVE / PO 1. KROGU 24. MAJA Times: Italija politično stabilna LONDON - Italija, ki se pripravlja na sveto leto ob začetku tretjega tisočletja, je spet pohtiCno stabilna, je gospodarsko krepkejša in je pridobila’ svoj ponos ob izredni kulturni dedišCeni. Tako meni londonski The Times, ki je v včerajšnji številki posvetil kar tri strani Apeninskemu polotoku. Kljub težavam, ki jih ni malo (Časopis navaja socialne probleme na jugu, posledice žrtev za pristop k evru na socialno državo, odlocilnost podpore SKP), bi vlada Romana Prodija lahko ostala pri krmilu vseh pet let. Premiera časopis pripisuje veliko državniško modrost. Britanski časopis pravi tudi, da bi italijansko gospodarstvo lahko doživelo nov zagon na valu optimizma, ki je prodrl tudi v podjetniške kroge. Na ta način bi Rim lahko spet bil eden o gospodarskih in političnih protagonistov v Evropi. Padlo vojaško letalo, polota sta se rešila RIM - Med vadbenim poletom se je včeraj nedaleč od letalskega oporišča v Galatini v Apuliji zrušilo vojaško reakcijsko letalo. Pilota sta se katapultirala in se rešila s padalom. Vzroke nesreče bo morala raziskati posebna komisija. Aermacchi 339, ki se je zrušil vCeraj, je eno od najsodobnejših vadbenih letal italijanskega letalstva. Se zlasti sodobne naj bi bile navigacijske naprave. Letalo lahko doseže hitrost 850 km na uro in ga oskrbijo z gorivom med letenjem. Letalo se je zrušilo takoj po vzletu, škode pa -tako trdi letalstvo - ni povzročilo. Jamčiti svobodo tiska Scolfarove besede ob 90-letnici časnikarskega sindikata FNSI RIM - »Tudi muha v steklenici lahko svobodno leti, vendar ni svobodna, Ce je steklenica zamašena« je bila učinkovita primerjava predsednika republike Scalfara (na telefoto Ap) v zvezi s svobodo izražanja na včerajšnjem srečanju s časnikarji. Srečanje so priredili ob 90. obletnici ustanovitve strokovnega sindikata FNSI. Scalfaro je predsedniku in tajniku sindikata Lorenzu Del Boci in Paolu Serventiju Longhiju ter ostalim zastopnikom italijanskega časnikarstva poudaril svoje globoko prepričanje, da je treba zavarovah svobodo tiska pred kakrsinimi koli pogojevanji političnega in gospodarskega sveta. »Časopisi lahko povsem legitimno izražajo določene pristranske intere- se, a vsem mora biti jasno, da izražajo pristranske interese,« je dejal Scalfaro, ki je pojasnil, da problem ni v tem, če je lastništvo nekega medija vezano na določene kroge, pač pa, če so te vezi skrite in tajne. Pro- zornost in jasnost sta bistveni jamstvi resnične svobode tiska, je večkrat poudaril predsednik Scalfaro, samoomejevanje pri poročanju s strani časnikarjev pa po Scalfaro-vem mnenju lahko sprejemljivo samo v primeru, da gre za nebistvene podatke. Srečanja se je med dragimi udeležil tudi sindikalni predstavnik milanskega Cor-riere della Sera, katerega dejanski lastnik je te dni postal dosedanji predsednik Fiata Cesare Romih. Predsedniku Scalfaru je v krajšem razgovoru orisal »posebno občutljivi trenutek,« ki ga z zaskrbljenostjo doživljajo pri najuglednejšem italijanskem dnevniku, in ga zaprosil, naj prispeva k jamčenju odnosov pri tako pomembnem javnem občilu. V nedeljo drugi krog volitev v 3 pokrajinah in 73 občinah RIM - To nedeljo (7. t.m.) bodo potekale balotažntf volitve v številnih občinah in pokrajinah po Italiji. ^ katerih so bile upravne volitve 24. maja in na katerm niso uspeh izvoliti župana oziroma predsednika p°' krajine že v prvem krogu. Statistike pravijo, da bo šlo na volišča okrog 3> milijona volilnih upravičenčev. Volili bodo za obno vitev treh pokrajinskih uprav in 73 občinskih. Pokra jinske volitve bodo v Trevisii, Caltanissetti in Siraku zi. Kar 28 od skupnih 73 občinskih volitev bo p0*6 kalo na Siciliji. Kot se je po novem uveljavilo, boo^ volitve samo na nedeljski dan. Glasove bodo sten ponedeljek dopolne, sicer pa bodo radijske in telev zijske mreže objavljale projekcije že v nedeljo zveC takoj po zaprtju volišč ob 2*2. uri. Kot predvideva volilna zakonodaja, je minulo ne deljo zapadel rok za sklenitev morebitnih poveza med listami, ki so se v prvem krogu predstavile 1°^® no. Kaže, da ni prišlo do kakih presenetljivih voli nih zavezništev. Politični kronisti opozarjajo edino na dejstvo, da so se na Siciliji liste CDU in CDR včj..e noma povezale s Polom svoboščin. Na severu hal * se Severna liga ni povezala z nobeno listo, kar p011 . , ni, da bo dejansko povsod ostala v opoziciji. Giba L beneškega Zupana Cacciarija Nord-est se v pokra) Treviso prav tako ni povezalo z nobeno listo, zaf® Cesar je že zdaj jasno, da bodo njeni kandidati on deli na klopeh opozicije. .j. Zaradi dejstva, da bodo nedeljske upravne v tve v večjem številu potekale na Siciliji, kjer deSI o sredinske sile tradicionalno prevladujejo, je ja^ ^ da bodo izidi po vsej verjetnosti ugodnejši F svoboščin. LJUBLJANA / OBISK ITALIJANSKEGA PODTAJNIKA V ZUNANJEM MINISTRSTVU NOVICE Piero Fassino pozitivno ocenil včerajšnja srečanja Podtajnik zagotovil, da vlada rešuje probleme slovenske manjšine LJUBLJANA - Včerajšnji obisk državnega podsekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu Pi-era Fassina v Ljubljani je bil predvsem gospodarsko obarvan. Kot je Fassino povedal na novinarski konferenci pred odhodom v Italijo, je želela italijanska delegacija - v njej so bili tudi številni vodilni delavci italijanskih energetskih podjetij (ENL.Agip, ...) - proučiti možnosti sodelovanja s Slovenijo na področju energetike. Fassino in vodja uprave italijanskega energet-skega giganta ENI Franco Bernabe sta pogovore z zunanjim ministrom Borisom Frlecem, ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom in predstavniki Petrola ter Geoplina nznačila kot zelo uspešne in napovedala nova sre-canja, ki bodo v kratkem. Fassino je odnose med Slovenijo in Italijo označil kot odlične in napovedal, da se bo v Rimu kmalu sešla mešana komisija za gospodarske °dnose. Ob tej priložnosti naj bi podpisali pomembna in težko pričakovana sporazuma o za-Sciti investicij in o izogi-eanju dvojnemu obdavčevanju. , V prihodnjih tednih se bodo italijanski predsta-'miki srečali tudi z drža-Vnima sekretarjema v slo-Venskih ministrstvih za 8°spodarske odnose in razvoj ter zunanje zadeve "°jko Ravbar in Ernestom Petričem. Pogova-Bali se bodo o vključevanju Slovenije v Evropsko Unijo. Poleg tega bo 5. juda Slovenijo obiskal ita-danski notranji minister Liorgio Napolitano. Ob tej priložnosti je Fassino napovedal podpis sporazuma o sodelovanju med policijama obeh držav. Fassino je poudaril, da včerajšnji obisk "ni osamljen dogodek, ampak spada v okvir kontinuiranega odnosa" med Slovenijo in Italijo. Na vprašanje STA, kakšno je stališče Italije do črpanja sredstev, ki jih Slovenija v skladu z Rimskim in Osimskim sporazumom kot odškodnino optantom nakazuje na račun pri Luksemburški banki, je Fassino odgovoril, da "potrjuje, kar je povedal zunanji minister Lamberto Dini ob zadnjem obisku v Ljubljani". "Trenutno proučujemo, kako praktično izpeljati črpanje s tega računa. Proučiti moramo še nekatere tehnične podrobnosti, sicer pa so Osimski sporazumi za nas veljavni in Italija se jih namerava držati," je zatrdil državni podsekretar Fassino. Na novinarsko vprašanje, če je slovenska vlada danes odprla tudi vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji, je Fassino odgovoril pritrdilno. Kot je pojasnil, je ministra Frleca seznanil, da se bo komisija za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice še pred koncem meseca lotila zakonskega osnutka o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Poleg tega bo v petek vlada dokončno potrdila odlok, s katerim bodo šole s slovenskim učnim jezikom izvzete iz strožjih pogojev za oblikovanje razredov. V parlamentu je prav te dni tudi ukrep, ki bo Primorskemu dnevniku dokončno zagotovil potrebno financiranje. Fassino je še Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino povedal, da je blizu tudi rešitev, ki bo zagotovila avtonomijo slovenski Glasbeni matici. Franco Bernabe je povedal, da je italijanska stran slovenski vladi predstavila svojo pripravljenost za intenzivnejše sodelovanje med državama na področju oskrbe z energijo za Slovenijo. Pojasnil je, da že poteka sodelovanje pri dobavi naravnega plina z Geoplinom. ENI Sloveniji dobavlja ruski in alžirski plin, v prihodnosti pa naj bi Geoplinu ponudili tudi možnost dobave italijanskega plina. Pred kratkim so z Geoplinom začeli program širitve dobave plina v nekatere slovenske regije. Z Geoplinom in avstrijskim podjetjem Ferngas so ustanovili podjetje Adriaplin, ki na-, merava v prihodnjih letih v širitev plinskega omrežja v Sloveniji vložiti okoli 40 milijonov ameriških dolarjev, je povedal Bernabe. Kar zadeva sodelovanje na področju naftne industrije, je Bernabe izrazil zanimanje za okrepljeno sodelovanje s Petrolom, o čemer se bodo pogovori v kratkem nadaljevali. Naslednje srečanje med družbo ENI in Petrolom naj bi bilo prihodnji mesec v Rimu. Po Bernabejevi oceni je današnji obisk potrdil vtis, da je sodelovanje med Slovenijo in Italijo doživelo izjemen razvoj in da se lahko v prihodnje še mnogo bolj razmahne. Na novinarsko vprašanje, ali so se danes pogovarjali tudi o naftovodu Constanza-Trst, je Bernabe povedal, da so se tega vprašanja dotaknili, podrobneje pa se bodo o njem pogovarjali na prihodnjem srečanju s Petrolom. Podsekretar Fassino se je danes srečal tudi z državno sekretarko v ministrstvu za kulturo Majdo Sirca. Dogovorila sta se za pripravo srečanja kul- turnih ministrov Jožefa Školča in VValterja Vel-tronija. Včerajšnji Fassinov obisk v Sloveniji je bil v veliki meri osredotočen na preučevanje možnosti sodelovanja med Italijo in Slovenijo na področju emergetike. O tem je bil govor na srečanju z ministrom Dragonjo. Kot so sporočili s slovenskega ministrstva za gospodarske dejavnosti, so italijansko delegacijo so zanimale predvsem možnosti vzpostavitve strateških povezav na področju industrije nafte in plina. Po besedah ministra Dragonje slovenska vlada postopno ustvarja pogoje za odprt konkurenčen trg po načelu evropskih direktiv na vseh segmentih energetike. Pomemben delež identifikacije teh strateških povezav pa bodo morala opraviti podjetja. Sodelovanje med italijanskim podjetjem ENI in hčerinskimi podjetji na področju zemeljskega plina je zelo razvito in po obsegu in kompleksnosti močno presega sodelovanje na ostalih energetskih področjih. Pred Fassinovim obiskom pa je predsednik Združene liste socialdemokratov Borut Pahor zunanjega ministra Borisa Frleca pozval, da na vseh pogovorih z italijanskimi predstavniki Slovenija odločneje zastavi zahteve po izpolnitvi obveznosti Italije glede zaščite slovenske manjšine. Pahor v pismu zunanjemu ministru zastavlja tudi vprašanje, kako je s črpanjem finančnih sredstev, ki jih Slovenija v skladu z Rimskim sporazumom nakazuje Italiji preko posebnega računa v tujini. (STA) _______MANJŠINE / JUTRI IN V SOBOTO V MURSKI SOBOTI________ Prvo srečanje iz niza Živeti z mejo Srečanje je posvečeno narodnostnim problemom ob tromeji Avstrja-Slovenja-Madžarska LJUBLJANA - Inštitut za narodnostna vprašanja je včeraj v Ljubljani predstavil prvo v ni-Zu znanstveno kulturnih sre-Canj Živeti z mejo, ki bo jutri cj1 v soboto v Murski Soboti. . °t je poudaril novi direktor instituta dr. Mitja Žagar, se bo-n° prvič srečali predstavniki narodnostnih skupnosti in institucij iz štirih držav - Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, torej tako predstavni-10 manjšin kot strokovnjaki. Namestnica predsednika Programskega odbora srečanja m nekdanja predsednica inšti-nta mag. Vera Klopčič je po-v®dala, da je srečanje geografsko omejeno na območje slo-''ensko-madžarsko-avstrijske rorneje, saj raziskave kažejo, a imajo geografsko bližje jnanjšinske skupnosti podo-ne težave in tudi sorodnosti. a srečanju bodo sodelovali Predstavniki Madžarov v Pre-cnurju, Slovencev v Porabju in avstrijski Štajerski, Hrvatov na Madžarskem in v Avstriji ter Romov. Ob predstavnikih šestih manjšinskih skupnosti se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki štirih ustanov, ki so ga organizirale. Ob predstavnikih inštituta tudi Odbora SAZU za preučevanje narodnostnih manjšin. Na pobudo predsednika odbora akademika Antona Vratuše so srečanje tudi pripravili. Sodelujeta tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU in zagrebški Institut za migracije i narodnosti. Srečanje je tudi prvo, ki ga slovenski inštitut organizira z zagrebškim po podpisu pogodbe o sodelovanju konec leta 1996. Klopčičeva je dodala, da pomeni srečanje obliko sodelovanja narodnostnih skupnosti v obmejnem območju kot tudi priložnost, da se manjšine seznanijo s problemi in strokovnimi stališči o njih, kot tudi da se strokovnjaki neposredno seznanijo s problemi manjšin. Prvi dan srečanja, petek, se bo začel s predavanji predstavnikov manjšin, ki bodo predstavili svoje kulturne dosežke, zlasti v funkciji ohranjanja materinščine. Osrednji dogodek bo popoldanska okrogla miza z naslovom Ali je opuščanje maternega jezika manjšin mogoče zaobrniti in kako?, na kateri se bodo strokovnjaki (jezikoslovci, sociolingvisti idr) odzvali na predstavljena stališča predstavnikov manjšin. Okrogla miza se bo s tematskimi razpravami nadaljevala tudi v soboto. Sodelujoče manjšine in ustanove bodo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti pripravile tudi razstavo o svojem delu, na kateri bodo predstavili svoje publikacije. Po srečanju jih bodo knjižnici tudi podarili, izdali pa bodo tudi zbornik. Naslednje v nizu znanstveno kulturnih srečanj Živeti z mejo bodo pripravili prihodnje leto v Monoštru v Porabju (leta 2000 pa na avstrijskem Štajerskem). Predsednica organizacijskega odbora srečanja dr. Katalin Munda Hirnok je ob tem sporočila, da bodo jeseni v Monoštru odprli slovenski kulturno-informacij-ski center, s katerim bodo vzpostavili pogoje za začetek znanstveno-raziskovalnega dela na tem območju. V okviru centra bo začela delovati tudi prva slovenska radijska postaja. Kot je povedala, sta oba dogodka zelo pomembna, saj so zaradi političnih in zgodovinskih razlogov od vseh slovenskih skupnosti v zamejstvu prav porabski Slovenci imeli najtežje razmere, saj ne le da živijo v enem najmanj razvitih delov Madžarske, ampak jim je bil stik s Slovenijo do leta 1989 onemogočen. (STA) Streljanje v ljubljanskem lokalu: mrtev sumljiv črnogorski poslovnež LJUBLJANA - V ljubljanskem lokalu Latino bar na Štihovi ulici je včeraj ob 12.51 neznanec streljal na V.Jovoviča, rojenega leta 1957, ki je na kraju umrl. Pokojni, ki so ga dolžili, da je povezan s črnogorsko mafijo, je bil eden najpremožnejših poslovnežev v Ljubljani. Pozornost medijev je med drugim vzbudil, ko je hotel kupiti nekatere ljubljanska podjetja. Poznan pa je bil tudi zaradi razkošne vile, ki si jo je zgradil v slovenskem glavnem mestu. Kot še dodaja sporočilo UNZ, naj bi po prvih podatkih šlo za dva storilca. Eden je suh, visok okoli 190 cm, drugi pa je star okoli 30 let, okroglega obraza, temnejše polti, oblečen v temnejša oblačila, zgornji del jeans srajca z dolgimi rokavi. Oba imata kratko pristrižene lase, iz bližnje okohce pa sta se najverjetneje odpeljala z belim golfom ali jugom. (-STA) Heimatdienst zahteva odločnejšo podporo za staroselce v Sloveniji CELOVEC/DUNAJ - Nemško nacionalni koroški »Heimatdienst« je podporo dveh milijonov šilingov, ki sta jo Republika Avstrija in zvezna dežela napovedali za nemško govorečo manjšino v Sloveniji, označil za »drobtine«. Organizacija v izjavi za tisk še vztraja pri zahtevi o uradnem priznanju nemško govorečih kot avtohtono manjšino kot to velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji in ob tem poziva avstrijsko vlado, naj v odnosu s Slovenijo vztraja pri tej zahtevi. Kot smo poročali, hočeta Republika Avstrija in dežela Koroška z vsoto dveh milijonov šilingov podpreti projekte nemško govoreče manjšine, predvsem konkretne projekte kot so ustanovitev domovinskega muzeja v Kočevju, potujoča razstava »Izgubljena dediščina kočevskih Nemcev« ter jezikovni tečaji za mlade ljudi iz Slovenije. Podporna sredstva pa bodo prejela tudi kulturna društva »Freiheitsbriiche« (Most svobode) v Mariboru ter »Peter Kozler« v Ljubljani in društvo »Kočevski staroselci«. (I.L.) DS poziva Drobniča, naj odstopi LJUBLJANA - Državni svet je po obširni razpravi o predlogu državnega svetnika Franca Batagelja za uvedbo parlamentarne preiskave o izjavi generalnega državnega tožilca Antona Drobniča o državnem prazniku 27. aprilu sprejel sklep, v katerem ocenjuje, da so politično sporne izjave neprimerne in znak podcenjevanja slovenske državnosti. Zato državni svet Antona Drobniča poziva, naj odstopi s funkcije generalnega državnega tožilca. Državni svetnik Batagelj je predlog, da bi DS od državnega zbora zahteval uvedbo parlamentarne preiskave, po večurni razpravi umaknil in ga nadomestil s predlogom, da bi državni svet Drobniča pozval k odstopu. Ta predlog so državni svetniki podprli z 22 glasovi "za" in štirimi "proti". (STA) V soboto na Trbižu akademija malih glasbenikov TRBIŽ - V soboto ob 18. uri bo v Občinskem kulturnem centru na Trbižu zaključna akademija gojencev glasbene šole Tomaža Holmarja. Hkrati je to priložnost za praznovanje 20. obletnice slovenske glasbene vzgoje v Kanalski dolini. Prvi tečaji so začeli namreč pred dvajsetimi leti pod okriljem tržaške Glasbene matice. Od leta 1995 je šola samostojna in je del Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini. Vključena je v deželno glasbeno matico v Furlaniji-Julijski krajini z imenom glasbena šola Tomaža Holmarja. Čeprav je ta glasbena šola skromna, saj ima letno okrog dvajset slušateljev, je njeno delo vendarle izredno pomembno, saj mladim pod vodstvom visoko usposobljenih mentorjev posreduje glasbeno znanje v slovenskem jeziku in ima zaradi tega v zamejski skupnosti prav posebno mesto. V Ukvah predstavitev združenja Don Mario Čemet UKVE - V farni cerkvi v Ukvah bo v soboto uradno predstavljeno novo združenje, ki je bilo imenovano po duhovniku Mariu Černetu. Ob tej priložnosti bo nastopil znani New Svving Quartet. Tla se tresejo tudi na Postojnskem LJUBLJANA - Iz Uprave Republike Slovenije za geofiziko so sporočili, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v torek, ob 22. uri in 46 minut, 22. uri in 54 minut, ter ob 23. uri in 20 minut zabeležili zmerne potresne sunke iz oddaljenosti 40 kilometrov jugozahodno od Ljubljane. Žarišča potresov so bila na območju Postojne. Potrese so čutili na Notranjskem in Primorskem. Na upravi ocenjujejo, da je bila intenziteta potresov v širšem nadžariščnem območju četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Lokalne magnitude potresov so bile po podatkih slovenske mreže potresnih opazovalni (URSG) 2,9, 2,5 in 2,1. (STA) GLOSA Udejanimo Vilfanovo misel! Jože Pirjevec ____VARSTVO OKOLJA / USPELA LJUDSKA PETICIJA_ Križ: tisoč podpisov proti odlaganju azbesta Zapleti z zahtevo po referendumu v Nabrežini Na svoji smrtni postelji pred več kot štiridesetimi leti je Josip Vilfan dejal svojemu vnuku Jerneju: »Ti boš gotovo dočakal leto 2000. Takrat se me spomni.« Leto 2000 je blizu, Josipa Vilfana pa se ne spominjajo samo njegovi domači, saj sta njegovo delo in misel danes še kako aktualna in vredna pozornosti. Nanj nas je med drugim opozoril tudi zbornik govorov, s katerimi je v dvajsetih letih, pred zmago fašizma in po njej, nastopil v rimskem parlamentu kot predstavnik slovenske manjšine v Italiji. Besedila, ki so bila do sedaj težko dosegljiva, saj jih je bilo treba iskati v Aktih poslanske zbornice ali v izvodih »Edinosti«, je pred kratkim zbral mladi go-riški zgodovinar Evgen Pelikan in jih objavil v »beli zbirki« Krožka za družbena vprašanja Vir-gil Scek. Prejšnji teden smo knjigo, ki je opremljena z zanimivo in tehtno uvodno študijo, v prostorih krožka ob sodelovanju ugledne raziskovalke primorske preteklosti v obdobju med obema vojnama Milice Kacin - Wohinz tudi predstavili. Prilika je bila primerna za razmislek o Josipu Vilfanu in njegovem Času, pa tudi za primerjavo razmer, v katerih je živela slovenska manjšina v Italiji včeraj in danes. O Vilfanu je mogoče reci, da je bil človek širokih obzorij, tipičen slovenski intelek- tualec svoje dobe, kar pomeni poliglot, doma v slovenski, Češki in sploh slovanskih kulturah, prav tako pa tudi v nemški, italijanski in še kateri. Zrastel in oblikoval se je v stari Avstriji, ki je bila sicer obsojena na propad, ker ni znala razrešiti svojih notranjih nacionalnih problemov in trenj, je pa kot administrativna in pravna država funkcionirala natančno kakor švicarska ura. V to urejenost, ki je celo vojna ni mogla usodno načeti, je po letu 1918 vdrla Italija z vso svojo kaotično in brutalno vitalnostjo, s katero se je bilo treba sprijazniti in v njej preživeti. Seveda prilagoditev ni bila lahka in v bistvu niti uspešna. O tem zgovorno pričajo Vilfanovi parlamentarni nastopi, ki temeljijo na prepričanju, da je mogoCe v tej najvišji politični areni prodreti s pametno besedo in s pripravljenostjo k dialogu. Kot je razvidno iz številnih medklicev, s katerimi so njegovi kolegi zasolili Vilfanove govore, pa se je moral slovenski predstavnik soočati s povsem drugačno politično kulturo, na kakršno je bil navajen, in s katero se tudi nikoli ni sprijaznil. Vztrajal je v svoji pokončni, Čeprav vedno nadvse korektni drži, in Ce drugega ne iz »italijanskega obdobja« svojega življenja odnesel dragoceno lekcijo: da politika nasilja, retorike in kričanja ne pelje nikamor. V svojem »avstrijskem« obdobju, ko se je bil prisiljen umakniti na Dunaj, je izhajajoč iz te izkušnje oblikoval in dogradil svojo misel o državi in narodu ter o njunem medsebojnem odnosu, ki postaja prav danes, ko so stare državne strukture v vedno očitnejši krizi in smo na pragu novih oblik mednarodnega sožitja in sodelovanja, še posebej aktualna. Za Vilfana so narodi živi organizmi, vsak s svojo specifično individualnostjo, ki je ni mogoče omejevati in zavirati v njenem razvoju, kot to ni mogoCe v primeru posameznika. Države pa so zanj, ki je videl propad stare Avstrije in nastanek na njenih ruševinah toliko novih državnih enot, spremenljive politične tvorbe, posledica zgodovinskega razvoja, s katerimi se je mogoCe sprijazniti samo, Ce so v službi pravičnosti in demokracije. Vilfan priznava obstoječe meje, obenem pa jih tudi zanika, saj trdi, da se morajo v tistem prostoru, kjer se narodi križajo in kjer obstajajo nacionalne manjšine, kulturne in gospodarske vezi spletati mimo in preko njih v iskanju človeške družbe, v kateri bo vsak človek lahko razvil vse svoje zmožnosti, ne da bi se odtujil samemu sebi. Danes, ko se zarisuje na obzorju Evropa, kakršno si je želel, je primerno, da se nad njegovo vizijo zamislimo in jo skušamo tudi udejaniti v vsakdanji politični praksi. TisoC Križank in Križanov se je opredelilo proti načrtovanemu odlagališču odpadkov azbesta v opuščenem kamnolomu med Križem in Nabrežino (na sliki-Foto KROMA) . Pobudo za ljudsko peticijo so dali ljudski krožek Brin, odbor vaške srenje in združenje prebivalcev ezulskega naselja ob podpori vseh krajevnih organizacij in društev. Peticijo bodo sedaj poslali zahodnokraškemu sosvetu, tržaškemu županu Riccardu Illyju, Pokrajini in seveda de-vinsko-nabrežinskemu županu Marinu Vocciju. Pobudniki peticije izhajajo iz ugotovitve, da je načrtovano odlagališče nevarno za zdravje občanov, projekt, ki ga je predstavila nabrežinska Občina, pa je nepopolen in zato vzbuja med ljudmi veliko pomislekov. Križani so upali, da bo javno srečanje, ki je bilo pred Časom v Sirkovem domu, razčistilo vsaj nekaj dvomov in pomislekov v zvezi z odlagališčem, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Ljudje so še naprej nezaupljivi in pozivajo nabrežinske upravitelje, da se premislijo. Velika večina podpisnikov peticije ima bivališče v tržaški občini, zato njihovi podpisi ne pridejo v poštev za referendum, ki ga zahteva skupina občanov Devi-na-Nabrežine. Kot nam je povedal Mario Kralj, eden pobudnikov referenduma, so v nekaj dneh zbrali veC kot 600 podpisov (pravilnik jih predvideva najmanj 500) ter jih predložili upravi župana Voccija. Občinski svet pa je medtem spremenil pravilnik za sklicanje referenduma in sicer sestavo odbora garantov, kar je sedaj upočasnilo in še dodatno zapletlo itak že dokaj zapleten postopek. Občinski odbor, ki je dal pobudo za referendum, vsekakor ne misli vreči puške v koruzo in Čaka na pojasnila Občine, tudi zato, ker mora v drugi fazi zbrati še dodatne podpise. Ce uprava ne bo ničesar ukrepala v zvezi z nadaljevanjem postopka za sklic referenduma, nam je dejal Kralj, bomo vzeli tudi v poštev možnost pritožbe na Deželno upravno sodišče (TAR). Tako množičen odziv Križanov v vsakem primeru dokazuje, da domačini nasprotujejo tako zastavljenemu naCrtu za odlagališče. r-l TERITORIJ / SKLEPI ODBORA h Kriška srenja protestira zaradi čiščenja »Babce« Pokrajinska gozdna uprava je pred dnevi začela Čistiti gozd na »Babci« v Križu brez ustreznega dovoljenja domaCe srenje, ki je njen lastnik. Gre za gozdnato območje v bližini starega vodovoda ACEGAS (domačini mu pravijo »Filtri«) ob cesti, ki povezuje Križ z obalno cesto. PoCetje gozdne uprave je sprožilo protest lokalne srenje, ki je v zvezi s tem napovedala vrsto protestnih akcij in zahtevala srečanje z deželnim odbornikom Mattassijem in direktorjem deželne gozdne uprave Bortolijem. Danes ob 20.uri bodo elani srenje o tem razpravljali na javnem sestanku, za jutri ob isti uri pa napovedujejo skupno zasedanje agrarne skupnosti srenj in jusov iz cele pokrajine. V soboto bo srečanje sorodnih organizacij iz Furlanije, v nedeljo ob 11.uri pa bo srečanje s predstavniki agrarnih skupnosti iz Slovenije, nakar bo strokovno predavanje o tej problematiki. Protesti se bodo nadaljevali vse dokler ne bo prišlo do navedenih srečanj in seveda dokler ne bo pokrajinska gozdna uprava prekinila Čistilno akcijo pod vasjo. VOLILNA KRONIKA V Križu "pri Bibcu“ volilna večerja SSk Slovenska skupnost prireja drevi večerjo s kandidati v osmici »Pri Bib-cu« v Križu, na kateri bo slovenska stranka zbirala podpore za stroške volilne kampanije. Prisotni bodo glavni kandidat SSk Ivo Jevnikar, ki kandidira tako v Trstu kot v Gorici, kandidatka iz Benečije Romina Cencig ter kandidata za goriški občinski svet Erika Jazbar in Božidar Tabaj. S tem želi Slovenska skupnost na povsem transparetnen način zbrati sredstva, ki so nujno potrebna za dostojno predstavitev svojih kandidatov širši javnosti oz. volilcem. SSk izraža tudi zadovoljstvo, da so njeni volilci že v preteklosti s svojimi prispevki prostovoljno dokazali, da je našemu človeku vedno pri srcu izvolitev samostojnih slovenskih predstavnikov. Rezervacije danes dopoldne na sedežu SSk (tel. 639126). Budin in Debenjakova popoldne v Bazovici Miloš Budin in Nadja Debenjak bosta danes popoldne med 16.30 in 17.30 sodelovala na volilnem shodu Levih demokratov v Bazovici. , LD napovedujejo za danes naslednje pobude: Giovanna Pacco v Miljah med 9. in ll.uro; Antonella Brecel na Trgu Repubblica med 10. in 12.uro; Caterina Dolcher v Ul.Paisiello med 10. in 12.30; Ondina Ceh na Trgu Goldoni med 16.30 in 19.30; Gianfranco Ciani v Ul.Cavana med 17. in 19.uro. Mladinska levica prireja danes ob IS.uri v hotelu Continentale srečanje o delu in poklicnem usposabljanju, na katerem bodo sodelovali kandidati Antonella Brecel, Vera Zulian in Bruno Zvech ter strokovnjaki Roberto Conte, Nicola Cemigoi in Emanuele Zaia. Jevnikar na obisku v miljski občini Kandidat Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je bil včeraj na obisku v Miljah. Z občinskim svetovalcem SSk-Oljke Danilom Savronom, ki je v tem mandatu edini Slovenec v miljskem občinskem svetu, si je ogledal cerkvico Sv. Ivana na Vrhu v Stramarju, M so jo skrbni domačini obnovili in v kateri bodo 24. junija slovesno praznovali njeno stoletnico. Jevnikar in Savron sta nato obiskala predsednika Društva Slovencev milj-ske občine Jurija Vodopivca. V razgovoru je Jevnikar izrekel priznanje društvu za dragoceno delovanje na narodnostno posebej ogroženemu območju, saj povezuje vse slovenske prebivalce, ne glede na politične ali drugačne razlike, in je ob slovenski šoli ter slovenskem bogoslužju bistven opor- nik tamkajšnje organizirane skupnosti. Med razgovorom o splošnem gospodarskem in družbenem položaju v Miljah sta Jevnikar in Savron potrdila odločno nasprotovanje Slovenske skupnosti še vedno prisotnim načrtom o izgradnji podzemskih skladišč utekočinjenega plina v Žavljah. Zelena lista gostuje posl. Maura Paissana Danes bo v Trstu Mauro Paissan, načelnik poslanske skupine zelenih, ki se bo ob 17.30 v baru Malabar na Trgu S.Gio-vanni srečal z volilci in kandidati Zelene liste. Skupno z nosilcem liste Paolom Ghersino se bo nato ob 20.uri v krožku Millo v Miljah udeležil zborovanja o kočljivem vprašanju plinskih skladišč GPL. Zelena lista sporoča svoja naslova na Internetu, ki sta http://space.tin.it./asso-ciazione/hgher ali www.verdi.it. Današnji shodi SKR Stranka komunistične prenove napoveduje danes naslednje predvolilne pobude: od 6. do S.ure pred škedenjsko železarno, od 7. do 10.ure v Miljah, od 10. do 12.30 v Ul.delle Torri, od 16. do 19.ure na Borznem Trgu ter od 16. do 19.ure na Trgu Stare Mitnice. Dennis Visioli bo ob ll.uri v Ul.Taraboc-chia sodeloval na novinarski konferenci, ki bo posvečena dejavnosti in težavam prostovoljnih oiganizacij ter združenj. Bruna Zorzini (SKR) o Kraškem parku Med srečanjem na Kolonji je kandidatka SKP Bruna Zorzini Spetič spregovorila tudi o Kraškem parku. Gre za vprašanja zaščite okolja in uravnovešenega razvoja, Cesar pa ni mogoCe doseči brez aktivne vloge domačega prebivalstva, ki je kraški pokrajini dalo sedanje obličje, ga neguje in spreminja. Potreben bo Čezmejni dogovor, da bo mogoCe uskladiti dejavnosti in ukrepe varstvenega značaja. Zato je tudi pomembno, da bo deželna vlada v rokah demokratičnih naprednih sil. Speticeva meni, da morajo biti protagonisti krajinske zaščite in ovrednotenja, tudi na področju kmetijstva, vrtnarstva in obrtništva, predvsem KGS in kraške občine, a tudi strokovne organizacije in združenja. Tržaška občina lahko prispeva svoje, Ce bo znala ovrednotiti predmestna področja s posebnimi krajinskimi značilnostmi. V soboto pride D’Alema V soboto pride na predvolilni obisk v Furlanijo-Julijsko krajino vsedržavni tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema, ki bo imel ob 19.uri osrednji shod v Vidmu. Ob 16.uri se bo posla- nec DAlema udeležil srečanja v hotelu Savoia v Trstu, ki bo posvečeno odnosom mesta z morjem. Vodjo LD bo intervjuval novinar Picco-la Paolo Rumiz, medtem ko bo srečanje vodil novinar Fulvio Molinari. Budin: LD podpirajo zavezništvo Oljke Nosilec kandidatne liste LD Miloš Budin izraža upanje, da bi tudi v naši deželi, podobno kot v Rimu, prevladalo levosredinsko zavezništvo. FJK potrebuje stabilno upravo, zato LD obžalujejo, da je deželni svet svojcas zavrnil volilno reformo, ki so jo predlagali svetovalci Hrasta. Treba se je vsekakor izogibati dvoumnim sredinam in »povolilnim baletom«, zato se morajo vse stranke predhodno izreci o večinskih koalicijah, da bodo volilci vedli koga in za kaj volijo. Gombač (SL) v Miljah na srečanju s trgovci Kandidat Severne lige Boris Gombač se je v Miljah sreCal s trgovci na drobno, ki so ga seznanili s položajem in problemi tega gospodarskega sektorja. Gombač se je zavzel, da bo posegel na pristojnih mestih za znižanje davka na dodatno vrednost od 300 na 100 tisoC lir, ki pri' de v poštev za povračilo kupcem iz tujine (Slovenija in Hrvaška). RIM / SREČANJE ZA FINANSIRANJE OD GUTENBERGA DO. LASERJA NOVICE Kmalu zadnji odsek avtoceste llly in Motossi o odseku Katinara-Padriče Neskončna zgodba avtocestne povezave se morda bliža koncu: tako bi vsaj kazalo na podlagi informacij s srečanja, ti je bilo na ministrstvu za javna dela, kjer je tekla beseda o finansiranju zadnjega dela avtocestne povezave med Katinaro in Padričami. Gradnja tega dela avtoceste, ki je še zlasti pomembna za razvoj tržaškega pristanišča, je zastala pred dobrim desetletjem zaradi pole-ttbk okrog načrta, ki je res bil neprime-ren, saj je predvideval visok most nad l°njersko ravnico. Sele pred kratkim je džaška občina pripravila nov načrt, po katerem bo avtocesta šla skozi predor Pod kraškim robom, dela pa so pod vPrašajem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaključek avtocestne povezave je res nujen, saj je to eden od pogojev za razvoj pristanišča, še zlasti odkar je upravljanje sedmega pomola in s tem sodobnega kontejnerskega prome-ta prevzela nizozemska družba ECT in Predvidevajo, da bi se lahko število zabojnikov skozi tržaško pristanišče povečalo do štirikrat. Tržaški župan Riccardo Illy in dežel- ni odbornik Giorgio Matassi sta po nedavnem srečanju v Vidmu z ministrom za javna dela Costo tokrat predstavila nujnost finansiranja del še podtajnikoma na ministrstvih za javna dela in za proračun ter odgovornemu za vladno task force Borghiniju. Naglasila sta, da sta zaključek del predvidevala že sporazuma za razvoj tržaškega območja in dežele nasploh, ki so ju vlada, dežela, občine in socialni partnerji podpisali leta 1994 in 1996; gre namreč za eno od predpostavk za razvoj pristanišča in s tem vsega tržaškega gospodarstva, ki bo ugodno uplivala na vso deželno strukturo. Na rimskem srečanju so se dogovorili, da bo konec meseca ponovno in verjetno dokončno srečanje, na katerem bodo predstavniki ministrstva za proračun določili sistem finansiranja. Izvedenci menijo, da bi lahko sredstva dodelili celo pred koncem poletja, ko naj bi že bila javna dražba za dodelitev del: kot je znano, novi načrt predvideva, da bodo avtocestno speljali pod katinarskim naseljem. Danes popoldne bodo odprli tradicionalni knjižni sejem Danes popoldne bo osrednji tržaški trg pred županstvom spet zasedel knjižni sejem Od Guten-berga do laserja. Po uradnem odprtju ob 17. uri, ki se ga bo udeležil tudi založnik Ulrico Hoepli, se bodo že zvrstila prva srečanja. Uvodnega so organizatorji namenili Trstu, saj bodo ob 18. mi predstavili publikacijo Raccon-tare Trieste ’98, o njej bosta govorila Pietro Spirito in in Valerio Fiandra, na srečanju bodo prisotni avtorji, častni gost pa bo založnica Elvira Sellerio. 2e naslednje bo posvečeno mladinski literatmi, ki je bila na prvih Trgih Guten-berg sploh zelo v ospredju: ob 19. uri bo Orietta Fatucci, predstavnica znane tržaške založbe E Elle, govorila o založ- ništvu, ki se posveča otroški in mladinski književnosti, srečanje bo vodila Anna Rosa Ruglia-no. Program otvoritvenega dne predvideva tudi večerno predstavo, ob 20.30 bo Gledališče delTArchivolto iz Genove nastopilo s predstavo Co-me un romanzo (Kot roman), povzeto po knjigi Daniela Pennaca. Knjižni sejem, na katerem se predstavljajo krajevne založbe in knjigarne, bo odprt do nedelje, 14. junija, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 13.30 in od 16. do 21.30, ob sobotah in nedeljah pa zvečer mo več. Na njem tudi letos sodeluje Tržaška knjigarna, v soboto, 13. junija pa bodo slovenski ustvarjalnosti v Italiji posvetili več srečanj. HSV. SOBOTA / ESSO STANDARD h NABREŽINA / POBUDA OBČINSKE UPRAVE Nevarnost onesnaženja v nekdanjem skladišču? Naravovarstveno združenje Ambiente e/e vita ie včeraj na tiskovni konferenci orisalo nevarnost, ti grozi okolju na območju nekdanjega skladišča ttaftnih derivatov Esso Standard pri Sv. Soboti. Gre za obmorsko območje, ki' se razsteza na površini 235 tisoč kvadratnih metrov in ki so ga sicer že delno počistili pred dobrimi desetimi leti, vendar je po mnenju vsedržavnega predsednika omenjene organizacije Femanda Ferrare še vedno hudo onesnaženo. Opuščeno skladišče Esso Standard predstavlja celo enega najbolj nevarnih primerov onesnaženja okolja, kar jih je v Italiji, menijo naravovarstve-mki, po mnenju katerih je močno onesnaženih tu-hi vsaj 2.400 kvadratnih metrov morskega dna ob obali v globini do pet metrov. Tu naj bi v Prejšnjih desetletjih odvrgli večje količine naftnih odpadkov, analiza pa je pokazala tudi, da je v vodi precejšnja količina kislin in celo težkih kovin. |da omenjenem območju so neznanci dalj časa od-tigali tudi raznovrstne odpadke, so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, in pojasnili, da gre Za območje, ki je v pristojnosti Pristaniške oblasti. Skupščina o skladišču utekočinjenega plina Drevi ob 20. mi bo v dvorani Millo v Miljah na * rgu Republike 4 javna skupščina o vprašanju sk-tidišča za utekočinjeni plin v Zavljah. Vprašanje J® spet na dnevnem redu, od kar kaže, da spet Načrtujejo premeditev območja nekdanje rafine-dje Aquile v skladišče plina. Srečanje prirejajo Miljski jamstveni odbor in -‘bor Dolge krone ter naravovarstveniki organi-Zacij Legambiente in WWF. Poleg predstavnikov Prirediteljev bo poročalo še nekaj izvedencev, kot sta univerzitetni profesor Giacomo Costa in inž. urio Di Brazzano, ki bosta orisala predvsem teža-Ve in nevarnosti prevoza utekočinjenega plina, dv. Alessandro Giadrossi pa bo utemeljil razloge Priziva naravovarstvenih organizacij na Deželno Npravno sodišče. Predvajali bodo dokumentarca o Nevarnosti prevoza utekočinjenega plina s po-SNetki eksplozije plinskega tankerja Val Rosandra 'i v Brindisiju in o cestnem sistemu v bližini sk- iadišča. Proces proti morilcu matere Včeraj se je pričel proces proti 33-letnemu Um-ertu Descovichu, ki je 24. februarja lani z udarci adiva po glavi umoril lastno mater, Delmo Pe-c; Tožilec Nicoli je obnovil tragični dogodek, ki ^ ie odvil v Ul. Biasoletto pri Sv. Alojziju, ko je ®d sporom Descovich, sicer znan kot alkoholist, s k Nuater. Sam tožilec je priznal delno nepri-aiv n°St chtoženca zaradi kronične zastrupitve z V 0N°lom. Zagovornika, odv. Tagliaferro in Paci-i°’ s1;a iz istega razloga predlagala, da bi Descovi-N ne dodelili obremenilnih okoliščin. r°ces se bo nadaljeval prihodnjega 19. junija. Fellini in nova kamnaiska hiša V petek predstavitev knjige, v soboto pa odprtje razstave »Zadnje Fellinijeve sanje« bodo zaživele v občini Devin-Nabrežina, ki bo od sobote gostovala potujočo razstavo o znamenitem režiserju. Razstavo, ki jo prireja združenje "Federico Fellini" iz Riminija, so postavili približno pred letom dni v kraju, ki ima ravno tako poetičen naziv kot naslovi filmov slavnega umetnika. V kraju Alpe della Luna, na križišču treh dežel in sicer Mark, Toskane in Emilije je občina Borgo Pace. In prav tu sta po zaslugi župana Marie Lui-se Carobbio nastali knjiga »Gli ultimi so-gni di Fellini« (Zadnje Fellinijeve sanje) ter spremna potujoda razstava. Leto za tem dogodkom je prijateljstvo med vodstvom zgoraj navedenega združenja in nabrežinskim županom Marinom Voccijem omogočilo izvedbo tovrstnega dogodka. Knjigo bodo predstavili jutri 18.00 v sejni dvorani zavro- valne družbe RAS na Trgu Republike 1. Srečanja se bo udeležili znani kritik Tul-lio Kezich, avtor nekaterih besedil knjige Sergio d’Osmo, pokrajinski odUbmik za kulturo Manfredi Poillucci in Vocci. Razstavo pa bodo otvorili dan kasneje, v soboto, ob 11. uri v novi Kam-narski hiši v Nabrežini, ki je posvečena slovenskemu pesniku Igu Grudnu. Prisotni bodo pisatelj Boris Pahor, Gian-franco Angelucci, Adalberto Donaggio in domači župan. Razstava »Zadnje Fellinijeve sanje« se bo iz Nabrežine nato selila v tujino, in sicer v Ljubljano, Stockholm, na Saško ter na pomembnejša ameriška vseučilišča. Občina Devin-Nabrežina je za to zanimivo pobudo prejela prispevek Pokrajine, krožka Istria, konzorcija Kraškega marmorja, SKD Igo Gruden ter Zadružne kraške banke. V nedeljo na Proseku komemoracija obešenih talcev Na gmajni ob cesti, ki pelje s Proseka proti tamkajšnji železniški postaji se bodo vaščani v nedeljo poklonili spominu desetih talcev, ki so jih nacifašisti obesili iz represalje za uspešno izvedeno partizansko akcijo. Zločinski dogodek se je pripetil 29. maja 1944. leta. Prosečani in Kontovelci se bodo ob 11. uri zbrali ob kamniti piramidi, ki so jo postavili po vojni v spomin na talce, na komemoraciji, ki jo prirejajo Vsedržavno združenje partizanov italije - AN-PI, Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED in Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA. Spregovorila bosta deželni svetovalec Stranke komunistične prenove Fausto Mon-falcon in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, sodelovali pa Godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Rdeča zvezda, Amaterski oder jaka Stoka in slovenski taborniki Rodu modrega vala Sumeči bori. DEVIN - NABREŽINA Skromen odziv na srečanjih o kmetijskih dejavnostih V devinsko - nabežinski občini se nadaljuje program za spodbujanje go-spodarkega razvoja občinskega območja s posebnim ozirom na kmetijskih in agrituritičnih dejavnostih, ki ga je pripravila občinska uprava s fibančno pomočjo evropskega sklada »Obietti-vo 2«. V zadnjih tednih se je zvrstilo več srečanj na temo gostinske ponudbe, prašičjereje in biološko neoporečnega kmetijstva, zainteresiranim kmetijskim podjetnikom pa so obenem na voljo tudi brezplačne konzulence srokovnjaka na področju zaposlovanja in delovnih pogodb. Ob upoštevanju, da so bib vabljeni k udeležbi vsi kmetijski podjetniki na občinskem območju, lahko kot prvi neljubi podatek beležimo res na splošno zelo nizko udeležbo: srečanje z gostinskim podjetnikom Formetinijem se je res udeležilo nekaj več ljudi, vendar za predavanja o prašičjereji, predvsem pa o biokmetijstvu skoraj ni bilo odziva. Srečanja, predavanja in strokovne konzulence so za podjetnike brezplačne, družbo pa je vsa ta »igra« stala nekaj težkih stotin milijonov lir. Ah so morda naši ljudje strokovno tako podkovani, da vsega tega ne potrebujejo? Načrt se vsekakor nadaljuje. Denes zvečer bo tako s pričetkom ob 18.30 v nabrežinski občinski knjižnici prof. Livio Dori-go predaval o čebelarstvu, s posebnim ozirom na prehrambenih lastnostih meda in njegovih derivatov. V soboto opoldne bo v Radovičevi domačiji na sporedu degustacija kraških vin z zaščitenim poreklom, prihodnji teden pa se bodo med drugim začela pripravljanja in serviranja tipičnih kraških jedi. Spričo zanimivosti obravnavanih tem se našemu pozivu k številčnejši udeležbi pridružuje tudi Kmečka zveza v Trstu. (gb) Fakulteta za arhitekturo tudi v Trstu s pomočjo CRT? Upravni svet fundacije tržaške hranilnice CRTrie-ste je na včerajšnji seji izrazil pripravljenost, da finansira ustanovitev fakultete za arhitekturo na tržaški univerzi. Finančna podpora naj bi znašala za obdobje prvih petih let »nekaj sto milijonov lir,« piše v tiskovnem sporočilu, v katerem se zavzemajo za razvoj nove fakultete, ki naj bi nastala iz sedanje fakultete za inženirstvo po načrtih, ki so v skladu z najsodobnejšimi predpisi Evropske unije. Prva deželna konferenca o varnosti na cestah Danes z začetkom ob 16. uri bo v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu prva deželna konferenca o varnosti na cestah. Potekala bo pod naslovom: Vzgoja in preventiva. Na njej bodo govorih o konkretnih in ciganskih ukrepih, ki naj bi jih sprejeli na deželni ravni, da bi omejih število prometnih nesreč, zlasti takšnih, v katerih so vpleteni mladi. Konferenco prireja Enotni konzorcij tržaških avtošol. Na konferenci ho imel prvi besedo tržaški prefekt Michele De Feis, nato pa bodo govorili deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi, tržaški pokrajinski odbornik za prevoze Giuho Marini, tržaška občinska odbornica za urbanistiko On-dina Barduzzi, član vsedržavne komisije za prometno varnost Leonardo Indivieri, sklepno besedo pa bo imel predsednik Enotnega konzorcija tržaških avtošol Paolo Crozzoh. Tudi iz Trsta pomoč poplavljencem v Kampaniji Tudi tržaška občina bo sodelovala pri odpravljanju škode, ki so jo pred dobrim mesecem povzročile poplave na področju okrog Episcopia in Sama v Kampaniji. Deželnemu odborništvu za civilno zaščito je namreč dala na razpolago ekipo prostovoljcev, ki bo od danes pomagala poplavljencem. Viagro le na osnovi diagnoze Predsednik Vsedržavne federacije zdravniških zbornic Aldo Pagni je ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi Spektakularnosti, s katero se objavljajo informacije o Viagri, kot se imenuje preparat proti moški impotenci psihološke narave. Pagni podčrtuje, da gre vsekakor za zdravilo, ki ima tudi negativne stranske učinke. Zaradi tega je nujno, da zdravniki Viagro predpisujejo le na osnovi skrbne diagnoze. Nekaj možnosti zaposlitve Tržaški urad za delo obvešča, da bodo na njegovem sedežu v Ul. Fabio Severo 46/1 8. in 9. junija od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave za javno selekcijo za začasno zaposhtev na tržaški občini. Konkretno bodo zaposlih 2 uradnika 4. stopnje kvalifikacije za 90 dni, 1 uradnika 4. stopnje kvalifikacije do 13. novembra 1998 in 3 čuvaje 3. stopnje kvalifikacije po 70 dni. Zainteresirani se morajo prijaviti opremljeni z delavsko knjižico in z obrazcem C/l ali izkaznico rožnate barve. Lestvico kandidatov bodo objavih 12. junija. Državljani BiH bodo volili po pošli Tržaška prefektura obvešča, da bodo tudi pri nas državljani Bosne in Hercegovine lahko volili po pošti na vsedržavnih volitvah, ki bodo tamkaj potekale 12. in 13. septembra. To tudi po posredo-vanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Zainteresirani pa se morajo čim prej prijaviti. V ta namen morajo izpolniti poseben obrazec, ki ga lahko dvignejo tudi na tržaški prefekturi, in ga poslati ha Urad za volilce na tujem s sedežem na Dunaju. Volilni urad na tržaški prefekturi je v ta namen odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in petkih pa tudi popoldne od 14.30 do 17. ure. Dijaški bienale na Danteju Na italijanskem klasičnem hceju Dante Alighieri bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del, ki so jih izdelah dijaki med letošnjim 2. mednarodnim bienalom didaktične umetnosti. Od 18. maja se je 36 umetnikov »pobratilo« s prav tolikimi razredi nižjih in višjih srednjih šol, da -bi mladim predah svoje izkušnje in jih spodbudili k ustvarjalnosti. Med njimi sta bila tudi zamejska likovna umetnika Jasna Merku in Aleksander Starc, pri pobudi pa so sodelovali tudi umetniki iz Avstrije. Belgije, Hrvaške in Nemčije. Gasilci rešili papigo Gasilci so včeraj dopoldne posegli v Ul. Botro pri Katinari, kjer se je mala papiga zapletla med žice telefonske napeljave. Gasilci so ptička rešili iz zagate, o lastniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Zato so živahco odnesli v svoj sedež, kjer se je šele popoldne javil lastnik in odnesel svojo papigo ter se obvezal, da bo v prihodnje bolj pazil, da mu ne odleti. Grožnje neuravnovešenca Karabinjerji so zasledili mladeniča, ki je pobegnil iz centra za umsko zdravstvo pri Domju in po telefonu najavil svoj namen, da ubije nekoga.Bil je na domu, kjer so odkrili rezila in bodala, več kosov mu-nicije in starega strelnega orožja. - V NEMŠKEM INŠTITUTU Danes druga zaključna akademija gojencev GM Danes je na vrsti druga zaključna akademija dijakov Glasbene matice - šole »M. Kogoj«. Nastopili bodo mladi izvajalci iz različnih razredov, v bogatem in raznovrstnem programu. Koncert bo nudil poslušalcem pregled nad celotnim delovanjem glasbene šole. Prof. Erika Slama je pripravila kvartet flavt, ki se bo predstavil v izvedbi dveh stavkov iz Nokturna K. von Dittersdorfa. Axel Furlan, Mitja Tretjak, Paolo Biancuzzi, Goran Obad in Stefane Artesi bodo ponudili poslušalcem pet biserov iz zakladnice klavirske glasbe. Tri pevke bodo zastopale razred solopetja: Matejka Bukavec bo nastopila kot solistka, Tamara Stanese in Nataša Gregori pa se bosta predstavili v duetu. Glasbena matica je na akademijah že vrsto let pogrešala nastop klarinetistov; zato je letos še posebno dobrodošla prisotnost Davorja Berdona, ki bo na klarinetu zaigral Temo z variacijami A. Grgina. Prisotni bodo lahko prisluhnili tudi izvedbama violinistov Iztoka Cergola in Mateja Santija, ki sta redna udeleženca Šolskih akademij. Zaključila bo komorna skupina pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča, ki bo zaigrala prvi stavek klavirskega kvarteta v g-molu W. A. Mozarta. Koncert bo v dvorani Duetscher Hilf-svereina, ul. Coroneo 15. ob 20.30. Na sliki prizor s prvega zaključnega koncerta. RP Tečaj za organiste Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta že vrsto let prireja poletne seminarje za organiste in pevce. Ta poletna študijska srečanja gotovo pomenijo važno obogatitev za udeležence. Pokazalo pa se je, da je potrebno že zlasti mladim organistom nuditi možnot rednega izpopolnjevanja in učenja. V letošnjem šolskem letu je zato Zveza priredila celoletni enkratmeseCni orgelski teCaj. Vodila ga je izkušena organiza-stka iz Ljubljane, prof. Angela Tomanič. To redno delo že kaže prve sadove v nekaterih župnijah na Tržaškem. Enajst tečajnikov je nameC skozi vse šolsko leto obiskovalo ta srečanja in si pridobivalo izkušnje, ki jim koristijo pri spremljanju raznih obredov med letom. Ob zaključku teCaja bodo ti organisti nastopili na koncertu, ki bo v petek, 5. junija, v openski župni cerkvi z začetkom ob 20.30. Vsak posebej nam bo zaigral pesem ali skladbo glede na izkušnje in pridobljeno znanje. TeCaj se bo gotovo nadaljeval tudi v prihodnjem letu. 5. REDNI OBČNI ZBOR Kurt okrepil slike z raznimi zdravilišči Iz poročila predsednice Nevenke Pečar razvidna zelo bogata dejavnost V delovnih prostorih na Ul. Cicerone, je bil predvčerajšnjim 5. redni zbor Krut-a (Krožka za rekrea-cijsko-športno, podporno in kulturno udejstvovanje), kateremu se letos izteka petletni mandat upravnega odbora. V smislu veljavnih statutarnih pravil so se ga udeležili predstavniki skoraj vseh ustanovnih društev in organizacij (Društvo slov. upokojencev - TS, Zveza vojnih invalidov NOB, Združenje aktivistov NOG, Zadružni socialni center, Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Podporno društvo v Rojanu). Poročilo o delovanju Krut-a v zadnjem razdobju je podala njegova predsednica Nevenka PeCar, ki je v uvodu povedala, da je trenutno včlanjenih v Krožek 1124 elanov, ki z izjemo redkih, redno plačujejo Članarino, ki predstavlja tudi pomembno postavko v krožkovih prejemkih. Iz poročila predsednice izvemo, da je Krut v zadnjih letih pomembno okregil svojo rehabilitacijsko dejavnost predvsem v sodelovanju z zdravilišči Krka v Sloveniji, za katero se je vodstvo krožka odločilo zato, ker Krka krije skoraj vse potrebe na zdravstvenem podrCju, po katerih je med elani največ pov-paševanja. Tako je bil doslej dan najveCji poudarek zdraviliščem v Strunjanu in Smarjet-skim toplicam, od prihodnjega leta pa bo steklo sodelovanje še z Dolenjskimi toplicami, predvsem kar zadeva diagnostiko in rehabilitacijo. Promocija za Dolenjske toplice naj bi trajala vse leto 1999 s posebnimi pogoji za elane TRIDNEVNA TURNEJA Tržaški oktet odhaja na Hrvaško V kratkem še dva nastopa na Tržaškem, avgusta pa turneja na Švedsko V okviru že utrjenega prijateljskega sodelovanja s kultumo-umetniškim društvom »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba odhaja Tržaški oktet jutri na tridnevno turnejo po Hrvaški, kjer ga bodo gostili še HRUD »Petar Zrinški« iz Vrbova, ljudsko vseučilišče »Drago Novak« iz Ludbrega in župnija iz Kalnika, koordinator celotne turneje pa je stari oktetov prijatelj Nikola Novosel-Miško. Prvi koncert bo Tržaški oktet imel v petek zveCer v avli osnovne šole v Vrbovcu, kjer bosta med koncertom nastopila tudi domači tamburaški zbor in pevski zbor HRUD »Petar Zrinski«. Naslednjega dne, v soboto, bo oktet odpotoval preko Križevcev v Ludbreg. Tam bo tržaške pevce sprejel mestni župan in bo z njimi tudi na ogledu zanimivosti starega mesta, zveCer pa bo koncert v kapeli starega grada in zveCer družabnost s elani pevskega društva »Podravina«. V nedeljo se bo turneja Tržaškega okteta zaključila v mestu Kalnik, kjer bo opoldan po maši priredil koncert liturgičnih pesmi v cerkvi sv. Braka, po koncertu pa bo zaključno družabno srečanje s elani HRUD »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba. S to turnejo vraCa Tržaški oktet nedavni obisk »Goranovcev« s folklorno skupino in pevskim zborom pri nas, v Zgoniku in v Kulturnem domu »F. Prešeren« v Boljuncu. Minulo nedeljo, 31. maja je Tržaški oktet priredil koncert na Mirenskem gradu v korist Posočja in prizadetih po potresu. Pred številnimi poslušalci, med katerimi so bili tudi mirenski župan in predstavniki krajevnega kulturnega in družbenega življenja, je Tržaški oktet izvedel spored nabožnih iz katoliške in pravoslavne liturgije, slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter pesmi drugih narodov. V tem mesecu bo imel Tržaški oktet še dva celovečerna nastopa na Tržaškem, v prvih dneh avgusta pa se bo podal na večdnevno turnejo v skandinavske dežele, predvsem na Švedsko. Skratka, bogato pevsko poletje naših oktetovcev in novo poslanstvo v tuje dežele v imenu slovenske pveske kulture iz slovenskega zamejstva, (j.k.) Krut-a. Prav tako je zanimivo sodelovanje krožka z zdraviliščem Zreče. Vodstvo Krut-a je prav tako navezalo stike z italijanskimi zdravilišči na Ischiji, v Sciacchi na Siciliji, v Montecatiniju in Chianciano Terme v Toskani, ki jih je v lanskem letu skupinsko obiskalo okrog 100 elanov, zdravilišča v Sloveniji pa okoli 270 elanov. Krut-ova konzulenCna ambulanta je praktično odprta vsak dan in za njeno delovanje skrbi skupina slovenskih zdravnikov, ki nudijo brezplačno po nekaj ur svojega dela članstvu krožka. Ambulanta krije področja in-ternistike, pneumatolo-gije, gerontologije in endokrinologije, predvsem pa področje fiziatrije, za katero nudita konzulenco dva zdravnika specialista, ki delata v sklopu zdravilišča Krka in primarij za fizioterapijo bolnice v Valdoltri. K temu je treba dodati bogato ponudbo predavanj o preventivnem zdravljenju najprej v slovenščini in teden kasneje še v italijanščini skupaj s Slovenskim klubom, društvom »Starši skupaj - genitori insieme« ali drugimi ustanovami in društvi. Med najbolj poznano dejavnost krožka sodijo plavalne ure v termalnih bazenih, sprva v Strunjanu, od leta 1995 dalje tudi v Gradežu, od lani pa še v termalnih bazenih v Valdoltri in v hotelu Delfin v Izoh. Plavalne vaje so pod nadzorstvom zdravstvene sužbe »Grado terme«, zdravilišča Strunjan, bolnišnice Valdoltra, ki nadzoruje tudi vaje v Hotelu Delfin. Pod supervizijo konzulenCne ambulante se odvijajo poletna bivanja na morju in v gorah, ki se jih udeležuje okrog 300 ljudi. Za tehnično organizacijo teh poletnih ponudb sodelujejo s Krat-om potovalne agencije »Auro-ra Viaggi«, »Julia Viaggi, »Bele skale«, krožek sam pa skrbi za vsebinsko in zdravstveno plat. V letu 1997 je začel Krut postavljati temelje za razširitev društvenega delovanja tudi na Goriško in Ce bo ponudba sprejeta, bo lahko delo steklo že v letošnjem oktobru. Posebno poglavje je predsednica Pečarjeva namenila v svojem poročilu kulturnemu delovanju krožka kot dopolnilo k zdravstveni oskrbi. Prirejenih je bilo kar nekaj prireditev s kulturno vsebino, ki so zelo uspele in zato je tudi nakazala možnost, Ce ne celo potrebo, po ustanovitvi posebne komisije za kulturo za bolj sistematično, programirano in še bolj kakovostno kulturno ponudbo. V svojem poročilu se je predsednica zadržala še pri vse bolj perečem problemu pomanjkanja lastnega doma za ostarele ose- be, ki ga doslej iz raznih razlogov ni bilo mogoče uresničiti. Potreba po takem domu je postala še bolj pereča, odkar je nova zakonska reforma na so-cialno-zdravstvenem področju v Sloveniji žal moC-no zavrla sprejemanje naših ljudi v domove za starejše osebe na obali in na Krasu. Na koncu se je dotaknila še vprašanja statutarnih sprememb z ozirom na novo davčno zakonodajo, o Čemer je več povedal predsednik nadzornega odbora dr. Stevo KosmaC v okviru poročila nadzornega odbora o bilančnem delovanju oz. o finančnem in ekonomskem računu za leto 1997. Sledile so še volitve novega upravnega in nadzornega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki v Krut včlanjenih organizacij in ustanov, socialnih delavcev in predstavnikov zdravstvenega kolegija funkcije v novem upravnem odboru pa bodo dodeljene na prvi seji novoizvoljenega odbora. j.k. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. junija 1998 FRANC Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 15.05 in zatone ob 2.38 Jutri, PETEK, 5. junija 1998 * BONIFACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Dea Ber-toli, Nicola Novelli Duc-ci, Valentina Visintin, Federico Di Summa, Martina Žaro. Umrli so: 86-letna Maria Esterina Matteoni, 85-letna Ines Ricetto, 71-letna Ines Sodomaco, 72-letni Cino Nardelli, 64-letni Claudio Bastia-nutti, 88-letna Giovanna Ladiana, 91-letna Elvira Canciani. [ : LEKARNE Od ponedeljka, 1. do sobote, 6. junija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barko vij e - Mi-ramarski drevored 117 (tel. 410928). Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.00, 22.00 »LTmmagi-ne del desiderio«, r. Bi-gas Luna. EKCELSIOR AZZUR- RA- 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Ku-sturica, i. Johnny Depp. EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.00 »L a vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni. AMB ASCI ATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Arancia meccani-ca« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.20, 18.30, 21.45 »Ti-tanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Blues Brothers, il mito continua«, i. Dan Aykroyd, John Goodman. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gattaca, la porta delFuniverso«, i. Uma Thurman, Ethan Hawke. MIGNON - 16.00, 22.00 »Triangolo anale in un carcere di ninfo-mani<«. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »II grande Lebovvski«, i. Jeff Bridges. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calopresti, i. Gerard De-pardieu, Valeria Bruni Tedeschi. hi PRIREDITVE GLASBENA MATICA Sola M. Kogoj vabi na zaključne akademije: danes, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja) ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, UL Coroneo 15. Vabljeni! SPD PRIMOREC-TA- BOR vabi na koncert ob zaključku sezone - danes, 4.. junija ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. OTROŠKI ZBOR vodi Vilma Radovan, sodelujejo Aljoša Tavčar (fagot), Tanja Sabadin (Flavta), Alessan-dra Falciano (klarinet), Aljoša Saksida (klavir), Zlatka Obed (poezija), Eva Ciuk (klavir). VOKALNO SKUPINO vodi Matjaž Scek, na kitaro igra Marko Feri. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na pevski večer, ki bo jutri, 5. junija ob 20.30 v prelepi cerkvici pri Korošcih (Sv. Barbara). Nastopa zfior Jadran in dekliški zbor KD Valentin Vodnik iz Doline in vokalni trio Ver lae-tum. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na koncert gojencev orgelskega teCaja, ki ga je v tem š. L vodila prof. Angela Tomanič. Koncert bo jutri, v petek, 5. junija ob 20.30 v openski župni cerkvi. JUNIJSKI VEČERI -KAJ SE DRŽIŠ T’KU STMANA... KD Valentin Vodnik, TFS S tu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo v soboto, 6. junija ob 21. uri v Dolino na Klužo na VEČER POSVEČEN BREŠKI NOSI s predstavitvijo originalov last privatnikov in Odseka za zgodovino pri NSK ob petju ženske pevske skupine Stu Ledi in glasbi in plesov folklorne skupine Stu Ledi. GLASBENA MATICA vabi na prireditev ob 20-letnici šole Tomaž Hol-mar v Trbižu v soboto, 6. junija 1998. V avtobusu je na razpolago še nekaj sedežev. Za vse informacije - tajništvo šole 040/418605. KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124 -vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 6. junija ob 20.30. Vljudno vabljeni! VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL, pod pokroviteljstvom tržaške VZ-PI-ANPI, ANED in ANP-PIA vabi na žalno proslavo ob 54. obletnici obešanja desetih talcev v nedeljo, 7. junija ob H-uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, pevski zbor Rdeča zvezda iz Sa-leža, Amaterski oder Jaka Stoka, taborniki RMV - Družina šumečih borov in Mladinski krožek s Proseka-Konto- vela. Govorila bosta zgodovinar Milan Pahor in deželni svetovalec Fau-sto Monfalcon. Napovedoval bo Matjaž Rustja. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na glasbeno srečanje mla' dih, ki bo v nedeljo, 7-junija, ob 20.30, v rojan-skem Marijinem domu’ UL Cordaroli 29. Spored bodo izoblikovali mlad) glasbeniki - diplomant1 na konservatoriju Giuseppe Tartini in na akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopili bodo- Duo Falciano/FratniF klarinet in klavir, JaO3 DrasiC - klavir, Neža Gruden - rog in Du° Marco Zaccaron - klavir in Elena Spinetti -ta. Izvajali bodo skladb6 Beethovna, Poulenca-Schumanna, Dukasa 111 Schopena. Vstop prost- KD RDEČA ZVEZDA ' V ponedeljek, 8. junij3’ ob 20.30, v cerkvi Sv-Urha v Samatorci: Z M SLIJO NA CESKO. Večer bodo oblikovali peV.c ženskega, moškega 1 mešanega pevskega zb ^ ra Rdeča zvezda P° vodstvom Rada MillCa' Vabljeni! PRIMORSKI DNEVNIK ima novo telefonsko Številko: 7786300 Jaroslav Hasek DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija Stanislav Mosa Danes, 4. junija, ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH P*nko društvi A"«" '°W r vabi na KONCERT OB ZAKLJUČKU SEZONE OTROŠKEGA ZBORA in VOKALNE SKUPINE DANES, 4. junija 1998 ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič obvešča ves ansambel, da bo jutri, v petek, 5. t. m. ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo v naselju Sv. Sergija s Pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti naprošamo vse člane, da sporočijo uradni priimek in ime ter številko izkaznice za dokumente za gostovanje v Dalmaciji. S IZLETI klub prijateljst- . A priredi v soboto 13. PjUija izlet v Avstrijo, v pljsko dolino. Vpišite se ahko v trgovini Fortuna-,° do sobote, 6. junija, ier boste dobili tudi pro-izleta. B partizanski klub - °ljunec priredi v ne-j°. 14. junija izlet v URLANIJO (Gonars, Fa-p°na, Martignacco). Na "letu nas bodo zabavali esej; godci. Odhod ob 8. ,r* z G’rice v Boljuncu. ^formacije in vpisovanje klubu ali telefonsko na St' 228050 (Švara). f ČESTITKE Učiteljici Nadji in , Tu Čestitajo ob rojstvu REJA otroci s starši, v n° in neučno osebje mca v Devinu. SjOLSKEVESTj s Urad sindikata lovenske sole, ul ^rducci 8, tel./fax j. .bi, posluje do konca 30 °d 16- do OBVESTILA T ^MjIZNICA pinko UMAZIC IN TOVARIŠI letr°SVetni dom - ob 200-je ^c'-Šolstva na Opčinah raz« 9' iuniia na ogled rf-‘dr,aVa fotografij 1- raz- °d šolskega leta ^LOVENSKA gospodarsko -PROSVETNA skupnost PTre/o srečanje z odgovornim urednikom kopr-Ske8a Glasa JANKOM TEDESKOM, 1 ho Predaval o aktualnem političnem TRENUTKU V SLOVENIJI IN V ZAMEJSTVU ^r6Canje bo potekalo danes, 4. junija ob 20. uri °nferenčni dvorani hotela Continentale v Ul. *n Nicolo 25 4 GLASBENA MATICA TRST Sola Marij Kogoj — O — danes, 4. junija ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein II. AKADEMIJA Komorne skupine, violine, solopetje, klavir, klarinet Vabljeni! 1945/46 dalje. Urnik razstave: ob delavnikih med 16. in 20. uro. Vljudno vabljeni! PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v Hri-benci 28. praznik vina. Spored: petek, 5. 6. ob 19. uri zaključna prireditev športnega dne otrok osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v Dolini, sledi ples z ansamblom Kvintet Mi; sobota, 6. 6. ples z ansamblom Happy day; nedelja, 7. 6. ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Breg, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet; Ponedeljek, 8. 6. ples z ansamblom Status. SKD PRIMOREC in druge vaške organizacije iz Trebč vabijo vaščane na skupni sestanek, ki bo v petek, 5. junija 1998, ob 20.00 v Ljudskem domu. Dnevni red: vaška problematika. COS PINKA TOMAŽIČA V TREBČAH vabi ob 130-letnici ustanovitve in 20-letnici poimenovanja Sole na ogled razstave starih listin, Šolskih predmetov in ročnih del bivših učencev. Obiskovalci si za to priložnost lahko ogledajo tudi spominsko sobo posvečeno Finku Tomažiču. Urnik ogleda: do petka, 5. junija od 9. do 16. ure, v soboto, 6. in nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure. UCENCI OSNOVNE SOLE KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA in otroci otroškega vrtca Vas vljudno vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v Šolskih prostorih v Gropadi. Otvoritev: jutri, 5. junija, ob 11.30. Sodelujejo učenci osnovne Sole Primoža Trubarja s kulturnim programom. Urnik razstave: jutri, 5. junija, od 11.30 do 16.00; sobota, 6. junija, od 8.30 do 12.00; nedelja, 7. junija, od 16.00 do 20.00. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v POLETNA SREDISCA do jutri, 5. junija 1998: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure - vpisovanje v uradih v Narodni ulici St. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro, razen ob sobotah (tel. št. 212289); 3. Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). OSNOVNA SOLA ALBERT SIRK in VRTEC IZ KRIŽA vabita na otvoritev razstave in predstavitev časopisa v soboto, 6. junija ob 17. uri. Nastopal bo otroški pevski zbor Vesna. Rastava bo odprta v nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. SD PRIMOREC prireja v dneh 6., 7. ter 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Status Symbol, Modri Val in Happy day. Od 5. do 14. junija bo vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILNA-PIZZERIA VETO. Toplo vabljeni! POJ, PLESI, IGRAJ in Se kaj v veselje sebi in drugim v soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija na Opčinah. Otroke pričakujejo delavnice, čarodej VIK J, nastopi zborov in baletne skupine ter posebni gost iz Slovenije MITO TREFALT, ki zagotavlja otrokom in odraslim super zabavo z nizom vodenih družabnih iger. Otroci, ne zamudite velike otroške prireditve, ki jo za vas pripravljajo pevski zbori VESELA POMLAD in MARIJANISCE v Finž-garjevem domu in Marija-niSču na Opčinah. Prijave otrok od 6. do 14. leta v delavnice sprejemata Nadja in Majda preko telefonskih številk 211258 in 215367 v večernih urah. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 - prireja v soboto, 6. junija zaključni družabni večer na katerem bodo France-sca Simoni, Martin Maver OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo SMRTNICE, okvirjene oglase, male oglase, čestitke in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7786333 Z URNIKOM: do 10 Ho 15 po sobote od I Vf. do 1^. ure in Stefan Pahor ob prigrizku in klepetu prikazali svoje POTOVANJE V STOCKHOLM, kjer so se udeležili seminarja VEN. Začetek ob 19. uri. KD F. VENTURINI vabi člane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za Sa-gro. Dobimo se vsako soboto od 9. ure dalje na Kr-menki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob. ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA NATURALISTIČNO INZENE-RIJO prireja v soboto, 6. junija v dvorani društva F. Venturini v Domju seminar Zaščita, utrditev in uporaba vodnih tokov. Uvodna misel Darij Brajnik (Občina Dolina), sledi video projekcija Tehnike naravovarstvene inzene-rije, predavanje dr. Giu-liana Saulija (predsednika AIPIN) in razprava. ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za Sole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626. FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KROŽEK ZAREK IZ SEŽANE priredi 3. mednarodni fotografski ex-tempore KRAS ’98 na prosto temo z območja Krasa. V soboto 6. in nedeljo 7. junija 1998. Vpisnina 1000 SIT v Štanjelu, urnik: 7.00 - 11.00 in 16.00 - 21.00. Vsak fotograf lahko sodeluje z enim dia filmom 100 150 ASA. Za razvijanje poskrbi prireditelj, ne odgovarja pa za poškodbe ali izgube. Zaključni večer bo v soboto, 27. junija, ob 21. uri, v starem delu Štanjela. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 8. junija na kulturni večer ob izidu druge knjige Zore Tavčar SLOVENCI ZA DANES - v zdomstvu in emigraciji. Delo bo predstavil zdomski pisatelj Zorko Simčič, nastopil pa bo oktet Adoramus iz Novega mesta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE - KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski obali. Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalcem, starejšim od 15 let. Ob 40-urnih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delav- nicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci lahko opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave do 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna go-mezel@zrs-kp; http: //www.zrs-kp.sl. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 12., 13. in 14. junija 1998 športni praznik na Stadionu 1. maj. Spored: v petek, 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 meSano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briskoli-treSetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briskoli-teSetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briskole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour. UPRAVA OBČINE DOLINA organizira od 7. do 14. septembra 1998 v Gra-dežu letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do 12.6.1998, v občinskem uradu za Skrbstvo s sledečim urnikom: ponedeljek 15.00 - 17.55, četrtek 10.00 - 12.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1997, ali Mod. O bis M, ki ga izda INPS za letošnje leto; zdravstveno izkaznico. POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. St. 912843 v večernih urah. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške Sagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na St. 228266 v večernih urah. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. St. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. BARI 84 CAGLIARI 47 FIRENCE 50 GENOVA 56 MILANO 81 NEAPELJ 48 PALERMO 80 RIM 87 TURIN 1 BENETKE 42 88 65 12 54 32 90 14 41 89 10 62 47 36 63 41 77 54 16 45 35 45 54 76 24 2 77 67 10 57 17 61 42 54 82 89 17 44 75 25 57 Nagradni sklad Brez obitnika s »5+1« 24 dobitnikov s 5 točkami 1.667 dobitnikov s 4 točkami 60.631 dobitnikov s 3 točkami 7.729.982.036 lir 6.215.272.296 lir 80.520.600 lir 1.159.200 lir 31.800 lir MALI OGLASI tel. 040-7786333 PRODAM licenco za gostilno in bar v So-vodnjah ob Soči. Za informacije tel. 0481-530295 ob delavnem urniku. NUJNO IŠČEM sodelavca od 35 do 40 let starega za razviti komercialno dejavnost. Tel. na st. 040/327171 (Bogdan). IŠČEM vajenca peka, z opravljenim vojaškim rokom. Tel. na št. 299286 v dopoldanskih urah. GOSPA SREDNIH LET nudi pomoč v gospodinjstvu ali varstvu otrok in priletnih oseb. Prosta in vajena hišnih del. Tel. St. 811396. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. St. 040/229168. IZGUBILI smo temno-sivega psa, podobnega huskiju v soboto, 30. maja v Vižovljah. Odzove se na ime Medo, tel. št. 291014. V OSMICI v Repnu sem v soboto zvečer izgubila mobitel (cellulare). Najditelja prosim, naj mi telefonira na tel. St. 327240. FIFTY TOP Malagutti v odličnem stanju z obnovljenim motorjem prodam v Sesljanu. Tel. St. 040-299294. IZGUBILA sem črnega kodra (barboncino) v Ce-rovljah (v soboto, 30.5.). Ima rumeno ovratnico, slep na eno oko. Tel. St. 291482 (Nataša). FIAT TIPO DGT s klimatizacijo in servovola-nom ugodno prodam. Tel. 040-214744. OBČINA REPENTA-BOR razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko za poletni center, ki se bo odvijal od 6. do 17. julija tl. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure dne 5.6.1998. Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 327122. OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra. Rok za predložitev prošenj zapade 6. junija 1998. SKLADIŠČE 240 kv. m dajemo v najem v Gabrovcu. Tel. 040/229127. ISCEM GOSPO za pomoč pri gospodinjskem delu. Za razgovor kličite na tel. St. 2916029 od 18. do 19. ure. ZARADI SELITVE PRODAM FIAT TIPO 1400 i.e. SX, letnik ’93, bele barve, 80.000 prevoženih km, nove gume, pet vrat, cena približno 9.500.000 lir. Tel. 0347/6966845. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Pridite, da ga čimprej spijemo! V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milič. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - Salez 43 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj. OSMICA je odprta v Dolini na St. 233. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Tod belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega Angela KoSute daruje žena Karla 30.000 lir za SD Vesna in 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Justa Lavrenčiča darujeta družini Ruzzier in Gombač 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na predragega strica Justa daruje Vanda z družino 100.000 lir za popravilo katinarske cerkve. Namesto cvetja na grob Janka Brane daruje družina Calzi (Repen 43) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Carla Pupisa daruje družina Maver 100.000 lir za KD Igo Gruden. V spomin na gospo Valerijo Daneu - Fabčič daruje podjetje Velox 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na strica Justa Lavrenčiča darujeta Sonja in Mario 100.000 lir za katinarsko cerkev. V spomin na Justa Lavrenčiča daruje družina Grgič s Padrič 30.000 lir za katinarsko cerkev. Ob 9. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Ernesta Kosmine DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. daruje žena Marjeta 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Ade Semec por. Antonini daruje družina Danila Rebule 30.000 lir za VZS Mitja Cuk. Sekcija DL iz Trebč daruje 100.000 lir za dom Brdina na Opčinah ob 70-letnici rojstva Dolfija in Rudija VVilhel-ma. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga žena in mama Marija Grahonja por. Abrami Žalostno vest sporočajo mož Vladimir, hčere Gabrijela, Ksenija in Vilma z družinami, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo Pogreb bo juhi, v petek, 5. junija ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Pesek in nato na pokopališče v Boršt. Gročana, 4. junija 1998 Draga nona vedno bos v naših srcih vnuki Vitjan, Peter, Valentina, Silvia, Matej in Martina VIDEMSKI GRAD / DRAGOCENA ZBIRKA ERMITA2A TRŽIČ / MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL Na ogled 40 slik beneških mojstrov Razstava bo odprta do 6. septembra Tudi simfoniki RTV Slovenije počastili Roberta Schumanna V Vidmu so zelo zadovoljni, da jim je uspelo iz muzeja Ermitaž v St. Pe-tersburgu dobiti 40 slik beneških slikarjev, ki jih hranijo v tem največjem ruskem muzeju. V zbirki del beneških mojstrov je sicer okrog 300 del, zanje skrbi posebna ekipa, na Čelu katere je Irina Arte-mijeva. Le nekaj v Vidmu razstavljenih slik je na ogled v tem velikem muzeju, večino namreč hranijo v depojih, kar velja tudi za druge zbirke svetovno znanih mojstrov. Od omenjenih 300 slik jih je največ bilo v tem mestu že od takrat, ko so nastale, kajti kupili so jih carjeva družina in plemiči. (Na sliki delo Bernarda Bellotta). V zadnjih nekaj letih smo v raznih krajih zahodne Evrope videli zelo veliko likovnih del, ki jih hranijo bodisi v Rusiji kot v drugih državah vzhodne Evrope. Prav v teh dneh je, poleg tiste odprte konec maja v Vidmu, v Firencah še ena razstava del italijanskih mojstrov, ki jih hranijo prav v Ermitažu. Videmska razstava nam najbrž ne pove veliko novega o beneškem slikarstvu. Razkrije pa, da so bili slikarji, ki so ustvarjali v tem mestu, bili zelo cenjeni v Rusiji. Slike, ki so sedaj na razstavi na videmskem gradu - tam bodo ostale do 6. septembra - so “oblekli” v originalne okvirje. Slike so iz St. Peter-sburga do Vidma potova- le pet dni v posebej opremljenih tovornjakih po finskih, švedskih, danskih, nemških in italijanskih cestah. Spremstvo je bilo oboroženo, s to pošiljko so potovali tudi direktorica Artemijeva in še nekateri strokovnjaki. Za prireditev te razstave so porabili približno 800 milijonov lir, nekaj denarja so dobili tudi od sponzorjev. Po Vidmu bo razstava romala v Bruselj, kjer bo ostala Cez zimo. Založba Electa je ob tej priložnosti izdala tudi katalog. V Času razstave bodo priredili tudi nekaj koncertov. Razen ob ponedeljkih je muzej na videmskem gradu odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnica stane 10.000 lir, znižana 7.000, za šolarje pa 3.000 lir. V Vidmu si nadejajo, da bodo imeli enak, če ne še večji uspeh kot lani, ko je 33.000 ljudi obiskalo razstavi Giambatti-sta in Giandomenica Tiepola. Marko VValtritsch Med številnimi gosti letošnjega tržiškega mednarodnega glasbenega festivala so se v petek zveCer v občinskem gledališču zvrstili simfoniki RTV Slovenije pod izkušeno in priznano taktirko Antona Nanuta in s solistom Michelom Dalbertom. Ljubljanska Academia Philharmonicorum, ki so jo ustanovili leta 1701, je bila prva tovrstna ustanova v vsej Evropi, v leto 1794 pa sega prvo mestno glasbeno društvo. Od teh daljnih začetkov je ljubljanska filharmonična ustanova plodno in uspešno delovala na glasbenem področju. Med njenimi Častnimi člani najdemo velika imena Josepha Haydna, Niccoloja Paganinija, Johannesa Brahmsa in Ludwiga van Beethovna. Sledeč tej tradiciji so leta 1955 ustanovili Simfonični orkester RTV Ljubljana (danes RTV Slovenija), ki so ga vodili Carlos Kleiber, Nem-me Jarvi, Lovro von Ma-tacic in Anton Nanut. V dolgo vrsto nastopov in turnej uvršCamo tudi tržiki pomladni glasbeni festival, ki se ga slovenski filharmoniki udeležujejo vsako izdajo. Njihov nastop na letošnjem nizu z naslovom "Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Klare Schumann" ("H cielo ha versato una la-crima. Nel cosmo di Robert e Clara Schumann") je okrepila solistična vloga francoskega pianista Michela Dalberta. Pridržan in z globokim umetniškim pristopom, Dalberto je taka osebnost, ki kuje svojo glasbeno kariero po samosvojih idejah in ritmih. O njem je Jacques Lonchampt napisal, da je najveCji francoski pianist po Cor-totu. Vsa izkušenost, ki so je bili deležni nastopajoči, je na petkovem koncertu še kako prišla na dan. Prvi del koncerta so ljubljanski simfoniki posvetili Robertu Schumannu (1810-1856). V revolucionarnem letu 1848 se je nemški skladatelj lotil Byronovega junaka Manfreda in sestavil uverturo "Manfred op. 115", ki jo je sam označil za "uglasbeno dramsko pesnitev". Vsekakor gre za tradicionalno obliko sonate, v kateri se stopnjujejo različne ih nasprotujoče si glasbene teme. Romantični duh je v tej skladbi na samem višku: tu prevladujeta tematiki strastnosti in usode, ki Cesto tvorita napeto vzdušje. Interpretacija orkestra RTV Slovenije pri tej skladbi pa ni bila brezhibna. 2e pri naslednji skladbi na sporedu, to je bil Schumannov "Koncert v a-molu op. 54 za klavir in orkester", pa so se ljubljanski simfoniki dotaknili njim prikladnega nivoja. Dokaj umirjeni prvi stavek "Allegro affettuo-so" je vseboval dolge in spevne melodične enote, pri katerih si orkester in klavir enakomerno izmenjujeta glavno vlogo. Pri tem je Schumann na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja preizkušal popolnejši dialog med solistom in orkestrom. Bolj lahkotni "Intermezzo. Andantino grazioso" se je ljubko prelil v zaključni "Allegro vivace". V drugem delu petkovega koncerta je številno NOVICE Dobitnik letošnje Kozinove nagrade je Jože Privšek V prostorih Društva slovenskih skladateljev (DSS) v Ljubljani so skladatelju Jožetu Privšku podelili letošnjo Kozinovo nagrado. Enainšestdesetletni Privšek, ki je še vedno izredno dejaven, je nagrado prejel za skladateljski opus, izveden na koncertu Evropske radijske zveze (EBU) na Jazz festivalu 1997 v ljubljanskih Križankah. Skladbe, predstavljene v omenjenem projektu, so predstavljale prerez Privškovega celotnega opusa, ki obsega več kot 2000 skladb. Privšek, ki je na koncertu nastopil ne le kot avtor celotnega glasbenega programa, ampak tudi kot dirigent, se je izkazal kot mojster instrumentali-zacije in orkestrske igre, z izrednim poznavanjem forme in blešCeCo kombinacij instrumentov pa je preko osebnosti posameznih glasbenikov pripeljal svoj stil do popolnosti. V vrhunski izvedbi-zlitju izvajalca in skladatelja je bila dosežena popolnost, ki jo skladatelj išCe že vse življenje, je na včerajšnji podelitvi dejal predsednik društva Janez Gregorc. (STA) Festival Ljubljana: v treh mesecih 74 dogodkov Festival Ljubljana je predstavil letošnji, že 46. Mednarodni poletni festival, ki z geslom Poleti se dan zvečer začne v več kot treh mesecih na trinajstih prizoriščih v Ljubljani, Postojni in na Bledu napoveduje 74 dogodkov, v katerih bo nastopilo več kot 3.000 umetnikov iz skupno 31 držav. Večina dogodkov bo v ljubljanskih Križankah; otvoritveni koncert festivala pod pokroviteljstvom Evropskega združenja festivalov bo 28. junija, sklepna predstava pa 31. avgusta. Festival Ljubljana je za letošnje poletne mesece pripravil mednarodni poletni festival, ki se bo že tradicionalno odvijal na treh lokacijah - v Ljubljani, Postojni in na Bledu. Med 74 dogodki so koncertne predstavitve opernih arij, oratorij, requiem, simfonični in zborovski koncerti, operne, operetne, baletne in gledališke predstave, koncerti komorne glasbe, razstave in etno, pop, rock ter jazz koncerti v sobotnih dopoldnevih; letos prvič uvajajo še mednarodno likovno kolonijo in pet glasbenih delavnic. (STA) 14. mednarodni festival Druga godba Letošnji, že 14. mednarodni festival Druga godba se je začel z nastopom Youssouja N‘Doura in slovenske skupine Terra Mystica. Drugi večer, in sicer jutri, bosta v ljubljanskih Križankah nastopili skupini Dertum (BiH, Makedonija, Slovenija) in Shibusa-shirasu z Japonske. 6. junija se bo na Ljubljanskem gradu predstavil Vungchen Lhamo s Tibeta, 7. junija bo v okviru cikla kino-uho: neogibno v Slovenski kinoteki večer z Davidom Sheajem iz ZDA, ki se bo 8. junija v Križankah predstavil še skupaj z Nuestro Signora Ensemblom (ZDA, Italija, Hrvaška, Slovenija), poleg njih pa tudi turški tolkalec Okay Temiz in Taraf de Haidouks iz Romunije. (STA) GORICA / KATOLIŠKA KNJIGARNA »bela priročnika« Dva Prejšnji petek so v galeriji Katoliške knjigarne v Gorici predstavili zadnji publikaciji, ki jih je izdal krožek za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta in na-daljujejta zbirko t.i. »belih priročnikov« (f. Bum-baca). Gre za Katoliško socialno politično misel Virgila Sčeka, izpod peresa sociologa Borisa Bandlja ter za zbrane parlamentarne govore, Josip Vilfan v parlamentu, Egona Pelikana. Po uvodnih besedah profesorja Adrijana Pahorja je spregovoril predsednik krožka Rafko Dolhar in izrazil zadoščenje, ker je zbirka dosegla že svoj 25. zvezek, obenem pa je izpostavil aktualnost zadnjih dveh objavljenih del. Avtorja ter študiji je orisal urednik knjižne zbirke Ivo Jevnikar. Poudaril je pomen obeh zgodovinskih osebnosti, ki sta bili tesno vezani na Goriško in bi zaslužili poglobljen znanstveni simpozij. Njune misli so namreč nepresežene in marsikatero idejno izhodišče se še postavlja danes v ospredje politične dialektike. Večera v Katoliški knjigarni sta se udeležila tudi nvtorja, ki sta spregovorila o likih obeh vodilnih primorskih političnih osebnosti, predstavila svoje raziskovalno delo in odgovarjala na vprašanja občinstva, ki so se razvila v zanimivo diskusijo med prisotnimi. tržiško občinstvo prisluhnilo "Koncertu v d-molu op. 15 za klavir in orkester" Johannesa Brahmsa (1833-1897). Cela štiri leta (1854-1858) se je nemški skladatelj meril s to partituro in spraševal prijatelje in skladatelje za mnenje. Večletno komponiranje pa je vendarle obrodilo sočen sad, ki se ujema z vsemi romantičnimi pravili. Zanosni začetek prvega stavka "Maestoso" je ustvaril napetost, ki je uplahnela šele v naslednjem stavku "Ada-gio". V zaključnem "Rondoju - Allegro non troppo" pa se je z vihar-nostjo včasih prepletala igrivost. Brahmsov "Koncert" je dokazal ves skladateljski resnobni pristop, ki sledi romantični ideji, da mora biti umetniško delo nekaj strogo doživetega. V obeh koncertih je izstopala odlična interpretacija pianista Michela Dalberta, s katero je francoski pianist dokazal svoje mojstrstvo tako Z zgolj tehiCnega izvajalskega vidika kot z vidika zvočnega podajanja in fraziranja. Dalbertovi klavirski soli so se z orkestrom popolnoma zlivali v nedeljivo enoto, kar je bistveno pripomoglo k zelo uspešnemu duetiranju. Tržiški poklon Schumannu se v tem tednu nagiba k zaključku. V torek sta v Občinskem gledališču s Schumannovimi Liederji nastopila Jbrg Demus (klavir) in Verena Krause (sopran), jutri zvečer pa bo sklenil festival Orkester iz Padove in Veneta pod vodstvom Petra Maaga in s čelistom Mariom Brunellom-Aleksi Jercog Drevi in jutri bovtižaški katedrali Pasijon sv Justa katedrali n jutri ob ili Pasijon tržaškega Iledalisk1 elu Pietra anega *- il Renato - glasbo upri2?' ipobudo iri ure-a pa Je eželn? - ki inric° kazuj6 lika. v top3)0 Soma- ;hi' in st k°; NEMČIJA / HITRI MEDMESTNI VLAK ICE IZTIRIL, TRČIL V CESTNI NADVOZ IN GA PODRL Železniška tragedija v spodnjesaškem Eschedu terjala približno 120 življenj Med mrtvimi številni otroci, ranjenih pa je več kot 300 oseb - Točni vzroki nesreče še niso znani Kot harmonika strpani vagoni zgovorno pričajo o neverjetni srhljivosti železniške tragedije v Eschedu (AR) BONN - V železniški tragediji pri Eschedu na Spodnjem Saškem je včeraj izgubilo življenje okrog 120 ljudi, med njimi tudi ogromno otrok, kakih 300 oseb pa je bilo ranje-uih. Številni so v kritič-Uem stanju. Začasne podatke so sinoči sporočili nemškemu zveznemu ministru za prevoze Mat-thiasu VVissmannu odgovorni v reševalni akciji. Hitri medmestni vlak, fnter City Expres (ICE), ki je vozil na progi Milne-nen-Hannover-Hamburg, je po prvih izvidih polletje najprej trčil v avto-niobil, ki je zaradi pro-nretne nesreče zgrmel z nekega nadvoza, se nato iztiril in s hitrostjo 200 'Ulometrov na uro trčil v nosilce naslednjega nadvoza in ga podrl. Pozneje je policija sporočila, da je tul avto parkiran na nadvozu, ki ga je vlak podrl, tako da točni vzroki nesreče še niso znani. Avto so na nadvozu pustili železniški delavci, ki so vzdrževali progo. Na tem °dseku je proga Hanno-Ver-Hamburg dobesedno Prepredena z nadvozi, kot so sporočili odgovorni pri nemški železniški družbi, je vlak peljal po Predpisani hitrosti, tako Oa bo morala sedaj preiskava ugotoviti točne vz-roke tragedije. Za 183 km uolgo progo iz Hannovra v Hamburg hitri vlaki ICE rabijo le 75 minut, dnev-n° pa pelje po njej 44 lakovnih kompozicij. Takoj po nesreči, ki se je pripetila nekaj minut po 11. uri, pol ure po odhodu iz Hannovra, je stekla široka akcija reševanja. V Eschede so prihiteli gasilci, policija in zdravniško osebje iz vseh bližnjih krajev. Nemška obmejna policija je najprej dala na razpolago pet helikopterjev, vojska pa še šestnajst helikopterjev, ki so sproti odvažali ranjence. Te so iz skrotovičene pločevine, na katero se je zrušil še asfalt in žele-zobeton nadvoza, s pomočjo hidravličnih klešč reševali gasilci, ki so se poslužili vseh sredstev, vključno z žerjavi, da bi čimprej prišli do ranjencev. Oblasti so za ves zračni promet zaprle obširno območje južno od Hamburga. V reševalni akciji so poleg gasilcev, bolničarjev in zdravnikov sodelovali tudi pripadniki obmejne straže, policije, vojske in letalstva, na pomoč so priskočili celo britanski vojaki iz 80 km oddaljenega oporišča v Herfordu, tako da je v akciji sodelovalo več kot tisoč oseb. Rdeči križ je v bližnji šoli uredil začasno bolnišnico in center za odvzem krvi.V Hannovru, Hamburgu in Miin-chnu so oblasti aktivirale brezplačne telefonske številke, ki posredujejo informacije svojcem in prijateljem potnikov, vpletenih v včerajšnjo tragedijo. Na vlaku ICE 884, ki se je imenoval po nemškem fiziku VVilhelmu Konradu Rontgenu, je bilo več kot 400 potnikov, med njimi tudi dva šolska razreda. Vlakovno kompozicijo je sestavljalo 14 vagonov, tako da je bila dolga 410 metrov. Tragedija bi bila nedvomno še hujša, če bi bil vlak popolnoma zaseden, saj je lahko prevažal 759 potnikov. Včerajšnja železniška tragedija je najhujša v vsej povojni zgodovini nemških in evropskih železnic. Pred tem se je nekaj podobnega pripetilo junija 1945 pri Miinchnu, takoj po koncu druge svetovne vojne, ko sta življenje izgubili 102 osebi. Druga hujša nesreča se je v Nemčiji pripetila junija 1975, ko sta zaradi človeške napake na Bavarskem trčila potniška vlaka in je pri tem izgubilo življenje 41 oseb. V ostalih državah Evrope pa se je najhujša nesreča pripetila junija 1988, ko sta pri Parizu trčila vlaka in je življenje izgubilo 56 oseb. Najhujša nesreča v zgodovini evropskih železnic pa se je pripetila leta 1944 v nekem predoru pri ita-lijanski Potenzi, v katerem se je ustavil vlak s parno lokomotivo, zaradi česar se je z ogljikovim monoksidom zastrupilo in umrlo več kot 500 ljudi. Nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu sta že včeraj popoldne posredo- vala sožalje francoski predsednik Chirac in britanski premier Blair, medtem ko je slovenski predsednik Milan Kučan poslal sožalni telegram nemškemu predsedniku Romanu Herzogu. Italijanski premier Prodi pa je kanclerju Kohlu osebno izrazil sožalje, ko je ta sinoči prispel v Bologno na italijansko-nemški vrh, ki pa se je zaradi nesreče skrajšal na nekaj ur. Ponos nemških železnic BONN - Nemški hitri vlaki za tako imenovani medmestni promet, InterCity Express (ICE), so pravi paradni konji nemške železniške delniške družbe (Deutsche Bahn AG). Sistem je operativen od leta 1991 in na nemškem železniškem omrežju vozi približno 100 vlakov ICE prve in druge generacije, ki lahko dosežejo hitrost 280 kilometrov na uro. Prihodnje leto naj bi postali operativni vlaki tretje generacije, ki bodo vozili s hitrostjo 330 kilometrov na uro. Do sedaj vlaki ICE Se niso imeli resnejših nesreč, če izvzamemo trk z nekim operativnim strojem na frankfurtski železnici pred tremi meseci, ko je bilo ranjenih šest železniških delavcev. Podobno kot potniška letala imajo tudi vlaki ICE svoja lastna imena. Vsi imajo klimatske naprave, telefone in notranji video sistem ter vagon-sko restavracijo. KOSOVO / PO PODATKIH VISOKEGA KOMISARIATA OZN ZA BEGUNCE Množičen beg iz kosovskih vasi zaradi sroske ofenzive Priština, tirana, I^OGRad - Akcije srb-Kih varnostnih sil so se adaljevale vso prejšnjo °c in tudi včeraj, tako da q Položaj na območju ,?Canov in Djakovice po banskih virih dobesed-0 dramatičen. Albanski fj®bter za informiranje „L' ^d je včeraj v Prištini ok?0^’ da 80 srbske sile ok °^e ^evilne vasi na kiočju Dečanov (Istinic, ^ odiane, Kodrali in Dre-^°vac) ter da topništvo še Up c-0 bombardira Deča-l ’ bi so jih že prekrstili v 'jOšovski Vukovar. Na ob-j °cju Djakovice, dobrih j. Set kilometrov od Deča-h V’So srbske sile, bom-rdirale in zravnale z sehn lovilne hiše v va-Sm v ka’ KeCe, Ponošec, ir, r Ce’ Morina, Brovina m Junik. Soče Trenutno ni mo-Sai r)ava)ati števila žrtev, pr srbske sile dosledno jemm eduiej° novinar- ŽQ’ diplomatom in opa-na Cein> da bi se podali emeja spopadov. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata OZN za Begunce (Unhcr) Mons Nyberg je povedal, da je zadnji teden svoje vasi zapustilo kakih 50 tisoč kosovskih Albancev (na posnetku AP). Okrog 42 tisoč se je zateklo v mirnejša območja Kosova, 5 tisoč v Albanijo, ostali pa v Makedonijo in Cmo goro. V albanskih obmejnih mestih Tro-poja in Gegaj je položaj iz me v mo bolj dramatičen, saj se nadaljuje naval kosovskih Albancev, tako da krajevne oblasti kfnalu ne bodo več kos položaju. Unhcr je na to območje poslal že 25 ton živil, kar pa je le kaplja v morju potreb. Položaj na Kosovu kljub trditvam srbskih oblasti, da so v glavnem končale operacije proti albanskim teroristom, že prerašča v vojno z vsemi prvinami etničnega čiščenja, ki smo jim bili priče tako na Hrvaškem kot v BiH. Celo beograjski neodvisni tisk odkrito piše, da teroristič- ne akcije Albancev počasi preraščajo v gverilsko vojno in da kosovski politiki zahtevajo mednarodno vojaško posredovanje. Zveza Nato pa se je včeraj odločila, da bo v prihodnjih urah v Albanijo in Makedonijo znova poslala le izvidniške ekipe, ki bodo na terenu preverile morebitne kasnejše opcije. Konkretnega torej še nič, kaj več bo morda jasno konec prihodnjega tedna, ko se bodo v Bruslju sestali obrambni ministri Nata. Zaradi odločnega naspro- tovanja Rusije pa je malo verjetno, da bodo sprejeli kak konkretnejši ukrep, vsekakor pa ne vojaškega posredovanja, ki ga je še včeraj v Rimu spet zahteval voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova ob svojem povratku iz ZDA. INDIJA-PAKISTAN / NAPETO Slabi obeti pred srečanjem jedrskih velesil ŽENEVA, PEKING, NEW DELHI - Pred današnjim ženevskim srečanjem petih jedrskih velesil, na katerem bodo poskušali zaustaviti jedrsko oboroževalno tekmo v južni Aziji, niso iz-gledi najboljši. Indija je včeraj napovedala začetek programa za izdelavo nove balistične rakete z dometom 2.500 kilometrov, ki bi jo lahko oborožih z jedrskimi konicami. Pet »velikih« se bo torej v Ženevi predvsem potrudilo, da ne bi po jedrskih poskusih Indije in Pakistana njune jedrske bombe postale tudi operativne. Kako bodo to dosegli, še ni povsem jasno. Sankcije, s katerimi so ZDA ob podpori Japonske kaznovale tako Indijo kot Pakistan, so bile kot kaže neuspešne. Poiskati bo treba nove načine, predvsem pa omiliti napetost med državama zaradi kašmirskega vprašanja. Indija je včeraj že zavrnila japonsko posredovanje in jasno poudarila, da je to dvostransko vprašanje, ki ga je treba rešiti na dvostranskih pogajanjih in le pod pogojem, da se Pakistan odpove svojim ozemeljskim zahtevam nad Kašmirjem. Pakistan je že privolil v japonsko posredovanje, a brez indijskega privoljenja je torej japonski poskus že propadel. Edina včerajšnja pozitivna vest je prihajala iz Pekinga, kjer je kitajski predsednik Jiang Zemin zagotovil, da po indijskih in pakistanskih jedrskih poskusih Kitajska ne bo izvedla svojih jedrskih poskusov, kot so namigovali razni zahodni mediji. Kitajska se trudi, da bi v očeh sveta izpadla kot velesila, ki se vsestransko trudi za zagotovitev stabilnosti v Aziji. ŠOLSTVO / SREČANJE Z UPRAVITELJI NA POBUDO SSŠ Na Goriškem ni razlogov za krčenje šolske mreže Slovenske komponente za ohranitev vseh osnovnih šol Udeleženci sestanka o načrtovanju mreže slovenskih obveznih šol (foto Bumbaca) Na pobudo Sindikata slovenske Sole je bilo v prejšnjih dneh drugo srečanje z javnimi upravitelji in izvoljenimi predstavniki slovenske manjšine posvečeno razpravi o bodoči organizaciji šolske mreže za šoloobvezno mladino. Ob predstavnikih SSS, predsednici Sonji Klanjšček, tajniku Liviu Semoliču in Članici Vsedržavnega šolskega sveta Silvani Hvalic ter drugih odbornikih, so se srečanja udeležili didaktični ravnateljici Mirka Brajnik in Nataša Paulin, ravnateljica srednje šole Trinko Rozalija Simčič, župan Sovodenj Igor Petejan, odbornika za šolstvo v Doberdobu Viljem Gergolet in Steverjanu Roman Di Battista, predsednik rajonskega sveta Standrež Božidar Tabaj in pokrajinska svetovalca Damjan Primožič in David Grinovero, slednji tudi kot predstavnik rajon- skega sveta v Pevmi. Namen srečanja je bil poglobiti problematiko razporeditve šol na teritoriju in pripraviti predloge, ki naj bi jih zastopali na Pokrajinski konferenci o šolstvu, na kateri bo jeseni govor o načrtovanju šolske mreže v luči novih državnih predpisov. Na sestanku so preverili številke o vpisih v slovenske obvezne šole in vrtce in ugotovili, da se je po osipu v prejšnjih letih, ko je tudi prišlo do zaprtja nekaterih šol, stanje ustalilo. V Gorici, Standrežu, Pevmi, So-vodnjah in Doberdobu delujejo osnovne šole z vsemi petimi razredi. Kombiniran pouk imajo v Ronkah in Krminu, vendar gre za šoli na obrobju narodnega prostora, ki jih gre vsekakor ohraniti. Spodbudna je pri tem rast vrtca in šole v Romjanu (letos bo kar 10 prvošolčkov) tudi po zaslugi obeh krovnih or- ganizacij, ki prispevata za prevoz iz sosednjih laških občin. Malo vpisov je tudi v šolah v Steverjanu in na Vrhu, ki pa ju nameravata občinski upravi ohraniti: v Steverjanu, ker je to pac edina šola v občini, na Vrhu pa ker je šola moCno vraščena v okolje. Občina je ne misli zapirati, nasprotno: v programu ima celo investicijo za izboljšanje strukture, je napovedal sovodenjski župan. Zaključek je torej bil, da naj bi mreža osnovnih šol ostala nespremenjena, ker ni utemeljenih razlogov za zapiranjea ali združevanje šol. To še posebej velja za šolo v Pevmi, ki jo je goriška občinska urpava pred dvema letom hotela zapreti: tak ukrep bi bil absurden, saj šolo obiskujejo otroci iz štirih vasi vključno s Podgoro in na njej že dolgo ni bilo toliko otrok kot danes. Razgovor je zajel tudi vprašanje srednje šole, kjer naj bi prav tako ohranili sedanjo organiziranost s šolo v Gorici in ločenim oddelkom v Doberdobu, ki ga obiskujejo tudi dijaki iz Laškega. V reformnih programih je nakazana tudi perspektiva ti. vertikalnega povezovanja z združitvijo ravnateljstev osnovnih in nižjih šol. Za slovenske šole na Goriškem bi to najbrž pomenilo dve ravnateljstvi (Gorica-Dober-dob). Zaenkrat pa številčni pogoji in predpisi za slovenske šole še niso dodelani, zato so se udeleženci sestanka opredelili za ohranitev samostojnega ravnateljstva edine slovenske nižje srednje šole v pokrajini. RIM / VLADA Šest milijard za hžiško pristanišče Za izkop kanala do 12,5 m globine Sest milijard za tržiško pristanišče. To je rezultat misije v Rimu, na kateri so včeraj bili predsednik Pokrajine Brandolin, podpredsednik Dežele Degrassi, tržiški župan Persi in predsednik Trgovinske zbornice Bevilacqua. Srečah so se s predstavniki predsedstva vlade in ministrstev za javna dela in turizem in plovbo. Dodelitev 6 milijard, ki se bodo pridružile desetim iz sredstev Dežele FJk, bo omogočila izkop pristaniškega kanala od sedanjih 9 do globine 12, 5 metrov, kar bo seveda bistveno povečalo zmogljivosti luke. Vsi elani goriške delegacije so izrazili veliko zadovoljstvo za uspeh, ki pomeni uresničevanje vladnih obvez iz 2. listine za Gorico. OB DNEVU REPUBLIKE Jožef Ferietič vitez Priznanje za zasluge na čelu krvodajalcev NOVICE Otroške risbe v Kulturnem domu V galeriji Kulturnega doma je od ponedeljka odprta zanimiva in kvalitetna razstava risb slovenskih učenčev osnovnih šol iz Gorice. Razstavljenih je 170 risb na temo »MaCek Muri« in »Martin Krpan« na osnovi istoimenskih knjig, ki jih je podarila našim šolam Mladinska knjiga iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 15. trn. ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18 ure ter med raznimi prireditvami. Renče: predstavitev »IsonzoGoča« Revija »Isonzo-Soča« si prizadeva, da bi premošCa-la mejo in povezovala ljudi z obeh strani. V ta okvir sodi predstavitev, ki bo v petek ob 20.30 v prostorih šole v RenCah in jo prirejajo v sodelovanju s tamkajšnjo občinsko upravo, šolo in knjižnico. Prisotna bosta urednika Dario Stasi in Aldo Rupel, ki bo predstavil tudi svojo knjigo Skice Gorice, ki jo je založila revija. Srečanje učencev v Ronkah Tržiško kulturno združenje in Slovenska komisija vabita na tradicionalno srečanje učencev v Ronkah v soboto, 6. junija, ob 9.30 v parku v Selcah. Nastopajo: otroci slovenskega vrtca iz Romjana s prizorčkom Mavrična ribica in uCenci OS Romjan s petjem in plesom SonCek Cez hribček gre ah NekoC pri nas doma. Razstavljajo uCenci OS Romjan: Naše igre in pravljice. Diapozitivi na temo okolja Krožek Legambiente iz Tržiča in sekcija LIPU iz Gorice vabita nocoj ob 20.30 v dvorano ob knjižnici v Starancanu na predvajanje diapozitivov o coni Schiavetti pri tržicu. Predavala bosta Sergio paradi-si in Michele Tonzar. GLASBA / V AVDITORIJU Natečaj za soliste Prireja ga že četrtič društvo»Seghizzi« Nocoj ob 21. uri se v deželnem avditoriju v Ul. Roma začenja letošnji 4. mednarodni natečaj v komornem petju »C. A. Se-ghizzi«, ki ga istoimensko glasbeno društvo prireja nekaj let poleg že ustaljenega in tradicionalnega poletnega zborovskega natečaja. Tekmovanja v solo-petju se bo letos udeležilo 26 mladih solistov iz Italije, Japonske, Južne Koreje, Severne Irske, Madžarske, Slovenije, Španije in Argentine. Ocenjevala ji bo mednarodna žirija, ki jih predseduje slovenski glasbenik Samo Hubad. V njej so še znani muzikolog Quirino Principe, madžarski skladatelj Emil Petrovics, Daniele Zanettovich (Videm), Claudio Strudthoff (Trst), Karol Borsuk (Berlin) in Pavel Baxa (Češka). Nocoj bo nastopilo vseh 26 sodelujočih, ki se bodo predstavili z dvema skladbama iz 18. in 19. stoletja. Spremljala jih bosta pianista David Gio-vanni Leonardi in Nicola Sfredda. Polovica najboljših v nocojšnjih izločilnih nastopih se bo jutri uvrstila v polfinalni del tekmovanja, med katerim bo žirija opravila dodatno selekcijo in izbrala najboljše, ki se bodo na sobotnem finalu pSte-govali za prvo mesto. Zmaga ni le prestižno priznanje, pac pa odpira mladim solistom pot v koncertno kariero, ki so jo že ubrali zmagovalci prvih treh izvedb: Go-ricanka Romina Basso, Sara Allegretta iz Barija in Šved Leif Aruhn-Solen. Za občinstvo naj povemo, da bo vstop nocoj in jutri brezplačen, za sobotni finalni veCer tekmovanja ter za koncert nagrajenih v nedeljo zveCer pa so organizatorji določili zmerne cene vstopnic (10 tisoč lir), tako da bi privabili Cim vec ljubiteljev petja. Ob praznovanju dneva republike so na goriški prefekturi predsinoci priredili slovesen sprejem s koncertom v izvedbi kommega ansambla. Med svečanostjo je prefekt De Matteis izročil vrsto visokih priznanj, ki jih je predsedstvo republike letos podelilo zaslužnim ljudem v Goriški pokrajini. Med temi je tudi Jožef Ferletic iz Doberdoba, ki že 28 let predseduje sekciji združenja krvodajalcev v Doberdobu. Podelili so mu naslov viteza republike in to prav zaradi zaslug pri Človekoljubnem delovanju na področju krvodajalstva. Na slovesnosti so podelili še druga priznanja: naslov komendnika je prejel Ignazio Interbarto-lo, visoko priznanje viteza Giorgio Agosta in Maurizio Fedel, priznanje viteza pa poleg že omenjenega Jožefa Ferle-tiCa še Zuilo Furlanut, Albano Vidoli, Mario Re-becchi, Mario Nalin, Sergio Amorosa, Bruno De-mitri, Costantino Moran-din, Monaldo Sertori, Angelo Tancredi in Ar-mando Marizza. Na sliki (foto Bumbaca) novi vitez Jožef Ferletic VOLILNA KRONIKA Jevnikar (SSk) obiskal Števerjan in prisluhnil upraviteljem občine Kandidat SSk za deželne volitve Ivo Jevnikar seje v torek v Steverjanu sreCal z županom Corsijem, upravitelji, elani sekcije SSk in predstavniki društev. Kandidatu so gostitelji predocih probleme, ki zanimajo šte-verjansko občino na področju cestnih povezav in mejnih prehodov, kmetijstva in vinogradništva ter glede deželnih podpor kulturnim društvom. Izrazih so precej kritik na račun deželne uprave. Tajnik sekcije SSk Humar in župan Corsi sta poudarila, da je bila občina Števerjan v preteklosti, ko je SSk imela na deželi svojega predstavnika, deležna zelo velike pozornosti s strani Dežele FJk, zato je tokrat še posebej pomembno da vo-lilke in volilci s preferenčnim glasom ponovno omogočijo izvolitev samostojnega slovenskega predstavnika v deželni svet, tudi ker je na teh volitvah realna možnost za Jevnikarjev uspeh. Jevnikar bo jutri spet v Gorici: ob 18. uri na sedežu SSk z mladimi in ob 20.30 v bivši Soh v Stmavru z volilci Pevme, Oslavja in Stmavra. Kandidati Levih demokratov se nocoj predstavijo v Štandrežu Slovenski Levi demokrati bodo danes ob 21. uri v Standrežu v domu Andreja Budala predstavih svoje kandidate za deželo FJK, občino Gorica in rajonski svet Standrež. Spregovorili bodo kandidat LD za deželni svet Igor Komel, kandidata LD za občinski svet na Usti Oljke Nataša Paulin in Marino Golob ter kandidati v štandreški rajonski svet na listi Oljke Ivan Plesničar, Sandro Corva, Andrej Brisco, Danjel Braini in Robert Paoletti. Predviden je tudi nastop kandidata za novega goriškega župana Aria Rupenija. Na veCeru bo sodeloval tudi doberdobski župan Mario Lavrenčič. Zeleni: jutri pride Mottioli Podtajnik za javna dela Gianni Mattioli bo jutri ob 19. uri govoril pred ljudskim vrtom v Gorici: podprl bo kandidata Zelenih za župana Gorice Alessandra Bona in nosilca liste za deželni svet Renata Fiorelhja. Bon in Fiorelli bosta danes dopoldne delila informativno gradivo na Četrtkovem sejmu, popoldne pa v Stražicah, kjer bo ob 19. uri zborovanje na ploščadi pred cerkvijo. LS v Gradišču s Cruderjem V enoteki »La serenissima« v Gradišču bo danes ob 18. uri volilno srečanje Ljudske stranke, na katerem bo sodeloval predsednik deželne uprave v zadnjem obdobju iztekajočega se mandata Giancarlo Cruder. LS nastopa v okviru koalicijske liste»Centro popolare riformato-re«, katere kandidati bodo prisotni na srečanju. Med njimi je tudi Ivo Jevnikar (SSk). il PRIREDITVE KINO SEKCIJA SG - SRG pri SZ Dom prireja jutri ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma zaključno akademijo. Predstavila se bodo tudi dekleta skupine»Show dance«, malčki športnega vrtca, mažoretska skupina HIT in ekipa mladinskih prvakov Slovenije 1997 v športni gimnastiki iz Nove Gorice. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Budovo oko jutri ob 18. uri. Avtorja in roman bo predstavila prof. Matejka Grgič. SKD HRAST iz Doberdoba vabi na Praznik 30. letnice v soboto, 6. junija in nedeljo, 7. junija. Na sporedu bo kulturni, zabavni in športni program, ansambli Juke-box in Status Symbol. OBVESTILA OBČINA SOVODNJE pri-reja ob občinskem prazniku tradicionalno razstavo vin 1. tekmovanje v pripravi domačega kruha. Odprtje obeh razstav bo v soboto, 20. junija. Interesenti naj se prijavijo na županstvu (pri g. Adrijani Devetti) do 6. junija. POLETNO SREDIŠČE v dijaškem domu S. Gregorčiča bo delovalo od 15. junija do 10. julija. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 13. do 18. ure do 5. junija. IZLETI SPDG obvešča, da bo odhod ria srečanje planincev v nedeljo ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. GORICA VITTORIA1 Zaprto. Jutri: 20.10-22.30»I1 grande Le-bovvski«. Jeff Bridges in Steve Buscemi. VITTORIA 3 Zaprto. Jutri: 17.45-20.00-22.G0»Arancia meccanica«. Stanley Ku-brick. Prep. ml. pod 14. k' tom. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Monella«. Tinto Bras. Prep-ml. pod 18. letom. E KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA vabi na zaključne nastope: DOBERDOB, dames ob 18. uri v občinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihal' nim orkestrom Kras; STAN' DREZ, jutri, ob 18. uri v Kul' turnem domu A. Budal-GLASBENA MATICA pri' reja v četrtek, 11. junija, o'3 20. uri v Kulturnem domu v Gorici proslavo »35 let sole Glasbene matice v Gorici«- :: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA v GORICI MORANOM, UL Crisp1 23 TRŽIČU AT.T.A SALUTE, Ul. CosU' lich 117, tel. 711315. POGREgi Danes: 10.00, Giovann' tmbimbo iz splošne bolni8 ^ ce na glavno pokopal18 ’ 11.30, Giorgio Ussai iz sp1* ne bolnišnice v cerkev pn Ani in na glavno pok°P lišče. , tel. 533349. v DEŽURNA LEKARNA v |uni|ci Jr iz Modene 0,5 L, 5.980 lir/l. Balsamični pijače 2 990 Oranžada/Cola/ Gassosa/Ginger/ Lemonada/ grenivka \ s sladkorjem ioo% 1,51. ^ L 527/1. 790 Šotor laloo * mere: 200x220x130 cm., s koma mikom, v treh barvah, za tri osebe Šotor laloo za otroke iz Nylona, mere: 120x120x80 cm., v dveh" kombinacijah barv Aluminijasti sončnik mere: 60x133 cm. Torba za gobo! za perilo * Plastificirana fk fk Qf\f\ '2 plastificirane lepenke, omara * Ir * IZ«/ arvi: rdeča in plava mere: 75x50x150 cm 7 Z Vi/ v različnih barvah Obleka brez rokavov iz bombaža 100% bombaž, tkanina fantazija, 2 žepa, 2 barvi, mere: 6/14 let OD 4.06.98 DO 17.06.98 Naravna tuna 154 gr., 6.429 lir/Kg. 71 Fini stroceji fiaeol j? 220 gr., #j 2.955 lir/K Vatirane paliceice j 200 kosov # i Obleka drill 100% bombaž, barve: plava in roza, mere: 2/6 let Polo majica z zadrgo * 100% bombaž, v 4 barvah, A mere: S/XL f 1/1900 Polo majica z gumbiči 95% bombaž, 5% viskoza, v treh različnih barvah mere: M/XXL 650 CEistilo za tla ,1,490 595 lir/L_________________1.190 Vatirane paliceice £90 200 kosov 690 Detergentno mleko/ j^ggor osveaeujocei tonik - 200 ml., 6.450 lir/l. 1 .290 Obliaei 30 kosov 950 Veceuporabno ceijtiloj^90 idealen za vse povroine AAA d 1,5 l„ 660 lir/l. 9901 Mil° 490 zI^/k, 390 Brezrokavni pajac za dojenčka* 100% bombaž, j* /1A/11 barvi: plava Q | in bela, mere: 56/80 veliki, mere: 40x50x25 cm. Set kovčkov 2 kosa iz polusnja, velika: 60x40,5x19 cm., mala: 40x33x15 cm. m ^tg_za plažo * različni kombinaciji barv 7W loaoža za Zaščita za vrtno plažo * JB 490 pohištvo * mere: o 200 cm., h 110 cm., 90x183 cm. polprozorna Otroške nogavice * Moški boxer * 80% bombaž, 100% bombaž, 20% poliamnid, 4 različne fantazije, v raznih barvah, mere: mere: M/XXL 4 990 23/42 4 990 Otroški morski copati * material EVA, z zapono na ježek, barve: lila, zelena in plava, mere 28-35 Morski copati unisex * /)AA z zapono na ježek, 3 različne //l/ kombinacije barv, mere: 35-43 Zenski copati iz plute * iz rafije in tkanine, barve: plava in rdeča, mere: 35-40 j 900 Vžigalnik za plin barvi: bela in rdeča Plastični pribor * 24 kosov: 8 nožev, J 990žiic Rastline od ULICA III ARMATA 1 8 krasovke ode na pragu velikega Presenečenja. P Kot smo picakovali, je -;tsPo lana nastopila v po- polni postavi. Spremljal . a Jo je nekdanji Krasu v . ener Matjaž Šercer, ki °t° naših deklet dobro e^na. Nekdanja evro-je a prvakinja Bulatova sicer nastopila s prote-z na kolenu, a se ni dala osti že v prvi tekmi o °ti tretji igralki Krasa je Katji Milic, ki ji g^ .sti v drueem setu v drugem setu močan odpor. Nedvonmo je imela najbolj naporen veCer Kraso-va Kitajka Wang Xuelan, ki je proti vsem trem nasprotnicam desegla točke v tretjem odločilnem setu, kar izkalzuje veliko kon-centriranost, pa tudi željo po uspehu svoje ekipe. Prav VVangova je dosegla prvo točko z Lauro Negi-soli, zanjo zelo neugodno nasprotnico. Tudi proti Bulatovi, ki je iz napadalne igre proti Katji prešla v obrambno igro, je morala Wang napeti vse sile, potem pa jo je čakala še rojakinja Tan Weng Ling. Posebno presenečenje je pripravila Vanja Milic v petem dvoboju finala: Premagala je aktualno državno prvakinjo Lamo Negrisoli! Presenečenje je bilo tem veCje, ker je bila krasovka, ki se je pravkar vrnila z mladinskega državnega prvenstva precej neučinkovita z nasprotnikovo tujko. Pri stanju 4:4 je spravila na noge Katja Milic, ko je merila svoje moči z Negri-solijevo. Nasprotnica je vodila do 12 točke, potem sta se v izredno hitrih podajah dohajali, na koncu pa je Negrisolijeva, ki je izgubljala z 19:18 s svojimi izkušnjami obrnila prvi set v svojo korist (23:21). Povratna tekma bo v soboto, 6. junija v Ca-stellani. (J.J.) Na sliki KROMA: igralke pred zadetkom sinočnje tekme KOLESARSTVO / G1RO D'ITALIA Tonkovu etapa Pantani »roza« Švicar Alex Zulle v dokajšnjih težavah ALPE Dl PAMPEAGO (TRENTO) - Rus Pavel Tonkov (Mapei) je zmagovalec 18. etape kolesarske dirke Po Italiji od Selve di Valgardene do Alpe di Pampeaga, dolge 115 km. Dmgi je bil Italijan Marco Pantani (Mercatone Uno), ki je tako obdržal roza majico vodilnega. Kolesarje je po torkovi kraljevski etapi tudi v sredo čakala naporna gorska preizkušnja, ki se je konCala na 1760 metrov visokem Pampeagu. Do zadnjega težavnega vzpona proti cilju je bil v vodstvu Kolumbijec Chepe Gonzales, ki je sam vozil na Čelu karavane veC kot 40 kilometrov, toda skupina 22 zasledovalcev ga je ujela pred odločilnim delom etape. Največ moCi sta imela nato Pantani ter Tonkov, ki sta skupaj prekolesarila zadnje kilometre pred ciljem, zmagal pa je Tonkov le s sekundo prednosti. Pantani je tako na dveh zelo zahtevnih etapah končal tik za zmagovalcema, a si obenem tudi zagotovil roza majico. Njegova prednost pred drugouvrščenim Tonkovom je zdaj 27 sekund; Švicar Alex Ziille, ki je dirko suvereno obvladoval, dokler je bila še ravninska, pa zaostaja že veC kot dve JADRANJE / REGATA »OPTIMISTOV« minuti. V današnji etapi je bil Četrti z zaostankom 58 sekund, tretje mesto pa je pripadlo Italijanu Nicola Miceli. Danes Čaka kolesarje na dirki Po Italiji težka etapa, 239 kilometrov dolga preizkušnja od Cavalleseja do Plana di Montecampioneja. VRSTNI RED 18. ETAPE (Selva di Val Gardena - Alpe di Pampeago, km. 115): 1. Pavel Tonkov (Rus) 3.36'53", povprečna hitrost 31, 814 km na uro; 2. Marco Pantani (Ita) + 1"; 3. Nicola Miceli (Ita) +44"; 4. Alex Ziille (Svi) +58"; 5. Giuseppe Gueri-ni (Ita) +1'07"; 6. Oskar Camenzind (Svi) +1T5"; 7. Paolo Bettini (Ita) +2'00"; 8. Daniel Clavero (Spa) + 2T5"; 9.Andrea Noe (Ita); 10. Francesco Secchiari (Ita) a 2'21" s.t. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Marco Pantani (Ita) 83.48'46"; 2. Pavel Tonkov (Rus) + 27"; 3) Giuseppe. Guerini (Ita) +1'47"; 4. Alex Ziille (Svi) +2'08"; 5. Oskar Camenzind (Svi) +5'37"; 6. Nicola Miceli (Ita) +8'07"; 7. Daniel Clavero (Spa) +li'59"; 8. Paolo Bettini (Ita) +13T0"; 9. Jose Luis Ru-biera (Spa) +13'23"; 10. Sergej GonCar (Ukr) +15'28". NOVICE Joro Furlani (čupa) najboljši Tenis: Plollne ugnal Arazija Zelo dober peti je bil tudi Daniel Picuiin - Ostali naši zadovoljili Medtem, ko so se kolesarji Gira zbirali na Trgu Unita in se pripravljali na kronometrsko etapo, so mladi jadralci ravnotako nestrpno Čakali na Start 2. selekcijske regate starejših optimistov, veljavne za nastop na državnem prvenstvu. Ob toplem in precej vetrovnem vremenu, je vseh 58 tekmovalcev XI. cone (FJK) končalo 3 predvidene plove. Kot se večkrat zgodi v Tržaškem zalivu, je veter kar precej nagajal, saj je stalno spreminjal svojo smer in jakost. Takim pogojem se je znal najbolje prilagoditi Jaro Furlani (Cupa), ki je zmagal na dveh regatah, eno pa je zaključil na 4. mestu. Daniel Picuiin, tudi Cupa, je bil v posameznih regatah 20., 3., 7., na konCni lestvici 5. S konstantnimi rezultati (11., 13., 12.) je Lara Prašelj (PK Sirena) zasedla dobro končno 9. mesto. Najboljši trije so tako bili: 1. Jaro Fur- lani, 2. Giorgia Petri (SVOC), 3. Andrea Micalli (Adriaco). Ostali naši jadralci so se takole uvrstili: 20. Maja Sancin, 39. Mirjam Malalan (obe Cupa), 46. Erik Černigoj, 47. Alan Mahne Kalin, 48. Alex MatjaCiC (vsi Sirena). Na rang lestvici za nastop na državnem prvenstvu sta zaenkrat gotovo le Jaro in Daniel, saj sta se v obeh selekcijskih regatah (prva je bila v TržiCu 10. maja) uvrstila zelo dobro. Je pa še nekaj možnosti, da se jima bosta tudi Lara in Maja pridružili in branili barve zamejskih jadralnih klubov v Abrucih, v drugi polovici avgusta. Naj pristavimo še, da je Pantani privozil na cilj res utrujen, mladi jadralci pa - po vsem dnevu na morju - mogoče še bolj. (Barbara in Nika) I ■ ^_NOGOMET / V MLAJŠIH KAEGORIJAH Naše ekipe so se na raznih turnirjih dokaj dobro obnesle - Bregovi kolibri na 2. mestu .Na ten »Kraški pokal« lajs7r iein turni ju je združena ekipa najm-B^Jaje/Gaje premagala Montebello Don t6[tl j s 4;3 in tako osvojila tretje mesto. Na Q(jn urrurju je zmagala Ponzina, ki je tesno zianaVila Muggio z 1:0. VRSTNI RED: 1. Pon-D0n g 2- Muggia; 3. Zarja/Gaja; 4. Montebello TURNIR V OGLEJU p Najmlajši tiaiml26 • naPeti in zraburljivi tekmi je ekipa Sergj 3 Zarje/Gaje tesno izgubila s San tnecek11 Z °:1' pralci San Sergia pa so za na-inj ž ,..naSe nogometaše obkladali z obiCajni-tn,jj Jlvkami, tako da je bil sam organizator *akšn' aV*Ceno 08°rCen in presenečen nad Erik p111 Vedenjem. Naj omenimo še, da je strgip avNtic dobil priznanje : :a turnirja za najboljšega yn„ Naraščajniki 3. {y[ ,Nl RED: 1. San Sergio; 2. zarja/Gaja; 2d°gla; 4' Domio.NARASČAJNIKI Qgjej Užena narašCajniška ekipa Primorja je v finalu .Zas^uženo osvojila 3. mesto. V malem Velikejl6 fnainrec s 3:1 premagala Muggio. V Giovan ■ na^u Pa J6 Aquileia odpravila San SannU11 S 3:2' VRSTNI RED: 1. Aquileia, 2. uvanni, 3. Primorje, 4. Muggia. &Set'Bre87:6Poll-ra(2:2) SanCin p ^ IC’ Ota, Claudio, Bemetic, Stoka, Breg •.anco’ pipan, Batti, Mihelčič, Klun. 0Vl zaeetniki So v malem finalu na tur- nirju v Olgeju imeli smolo, sja so izgubili še po enajstmetrovkah in potem ko so dvakrat vodili z lepima zadetkoma Pipana in Mihelčiča. Za nameček so nastopili olunjeni in tudi brez standardnega vratarja (Milic pa je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo). V velikem finalu je S. Giovanni prav tako po 11-m s 5:4 (2:2) premagal Domio. VRSTNI RED: 1. San Giovanni, 2. Domio, 3. Aquileia, 4. Breg, 5. Sangiorgina, 6. Muggia. KOLIBRI Galeb - Breg 6:0 BREG - Klun, Segulin, Zobec, Rossone, Kalc, Pecchiari, Kraljic. Brežani so s porazom proti Galebu iz Pirana končali turnir CSI za kolibrije. Nastopili so v zelo okrnjeni postavi, vseeno pa so se močno upirali močnim nasprotnikom in imeli tudi veC priložnosti za zadetek.Galeb je tkao osvojil prvo mesto, Brežani pa so bili drugi.Priznanje za najboljšega vratarja je prejel Aljek Klun, najboljši igralec turnirja pa je bil Aron Kraljic. ‘ MLAJŠI CICIBANI Breg - Zaule 6:0 BREG: Debeliš, KrižmanCiC, Slavec, Ota 1 gol, Corbatti 1, Kalc 1, Kraljic 2, Martini 1, Bocciai, Sancin. Po zelo dobri igri so Brežani povsem zasluženo premagali eldpo iz Žavelj. Za visoko zmago in predvsem za dobro igro je treba pohvaliti vse Bregove igralce, ki so se obenem tudi zelo požrtvovalno borili za vsako žogo. Obvestila SZ SLOGA sklicuje redni občni zbor, ki bo v torek, 9. junija 1.1., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. osrednje poročilo, 3. nagrajevanje najuspešnejših športnikov, 4. razno. SZ SLOGA prireja od 15. do 24. junija odbojkarski teCaj za začetnike, namenjen deklicam in dečkom letnikov ’86 in mlajšim. TeCaj bo v telovadnici na Opčinah in na zunanjih igriščih, vsak dan od 9. do 16.30. Informacije in vpisovanja na ZSSDI ali neposredno ob pričetku teCaja. OK VAL vas vabi na občni zbor društva, ki bo v torek, 9. junija 1998 v domu A. Budal v Standrežu, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. poročila sekcij, 3. blagajniško poročilo, 4. pozdravi gostov, 5. volitve novega odbora, 6. razno. TPK SIRENA organizira v Četrtek, 11. junija ob 20.30 večer z jadralcem Claudiom Gardossijem, ki nam bo predvajal film o regati Mini Transat. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira v okviru šagre 12., 13. in 14. junija »beach volley« turnir 4x4 (2 fanta in 2 dekleti) na 1. maju v Trstu. Za informacije in vpisovanja je Cas do 9. junija, obrnite se lahko do Brede (tel. 0338 5776912) ali Dejana (040/824620). SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. SK BRDINA vabi starše atletov in mladih, ki bi se radi približali smučanju, na sestanek v Dom Brdina danes, ob 20.30. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 7. t.m„ izlet za osnovnošolce v dolino Zajzero pri Trbižu. Zbirališče ob 6.30 v glavni veži železniške postaje v Trstu. Prijave in informacije - urad ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20. Tel. 635627. NK-FC PRIMORJE sklicuje v torek, 9. t.m. ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih IZREDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: sprememba statuta. Sledil bo 35. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, poročilo predsednika, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica, razno in volitve. ■ PARIZ - V polfinale odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu se je uvrstil tudi Francoz Cedric Pioline. V Četrtfinalu je Pioline po 3:42 ure igre in petih nizih s 3:6, 6:2, 7:6 (8:6), 4:6 in 6:3 premagal Maročana Hichama Arazija. Pioline bo v polfinalu igral s Spancem Alexom Gor-, retjo, ki je pred tem s 7:5,6:4 in 6:3 premagal Belgijca Filipa de VVulfo. V polfinalu bodo torej igrali kar trije Spanci: poleg Corretje še Montilla in Moya. Roberto Baggio skoraj gotovo k Interju MILAN - Skorajh gotovo je, da bo Roberto Baggio novi elan Interja. Baggio naj bi se Cimprej srečal z In-terjevim predsednikom Morattijem in nato takoj podpisal pogodbo, po kateri naj bi letno prejel 4 milijarde in pol, kar si očitno Bologna, pri kateri je »kodrček« letos igral ne more privoščiti. Skorja gotovo je tudi, da bo dosedadnji Jvuentusov nogometaš Di Livio prestopil k Laziu. Dirka po Avstriji: Bonča brez težav ubranil vodstvo ST JOHANN - Idrijec Valter BonCa je v četrti etapi kolesarske dirke Po Avstriji od Geinberga do St. Johanna (177 kilometrov) brez težav obdržal vodstvo v skupnem seštevku. S pomočjo svojih kolegov iz moštva Perutnina Radenska Rog je na cilj prišel šesti, za zmagovalcem Italijanom Massimom Donatijem (Saeco) je zaostal le dve sekundi. VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Massimo Donati (Ita/Saeco) 4:09:02 (42,64 km/h); 2. Filippo Baldo (Ita) + 0:02 min.; 3. Philipp Buschor (Nem); 4. Luca Belluomini (Ita); 5. Beat Zberg (Svi); 6. Valter BonCa (SLO/Pemt-nina); 7. Peter Luttenberger (Avt) vsi isti Cas SKUPNI VRSTNI RED: 1. Valter BonCa (Slo) 18:18:52; 2. RolfHuser (Svi) 0:17; 3. Massimo Donati (Ita) 0:40; 4. Thomas Muehlba-cher (Avt) 0:50; 5. Matteo Tosatto (Ita) 0:59. 1. SNU Maribor v vodstvu LJUBLJANA - V 35. kolu 1. slovenske nogometne fige so včeraj dosegli naslednje izide: HIT Gorica - Rudar Velenje 1:1 (1:0); Protonavto Publikum - Korotan 0:2 (0:0); SCT Olimpija - Potrošnik 1:2 (0:0); Mura - SET Vevče 3:0 (0:0); Maribor Teatanic - Primorje 4:0 (2:0). VRSTNI RED: Maribor Teatanic 73; Mura 66; Hit Gorica 62; Primorje 54; SCT Olimpija 51; Protonavto Publikum 49; Rudar 43; Korotan 36; Potrošnik 33; SET VevCe 19. Trofeja Veto v malem nogometu Od jutri do nedelje, 14. trn. bo v organizaciji SD Primorec v Trebčah turnir v malem nogometu za 4. Trofejo V eto. Nastopilo bo 8 ekip, ki jih je organizator razdelil v 2 skupini. V skupini A bodo igrah Breg Generali Ag. Opčine, Termoidraulica GMC 200, Lokomotiv Prosek, Križ, v skupini B pa: Grad, Bar Gelate-ria Amoldo, Adriatrans in Prosek. Jutrišnji spored, ob 19.30: Trebče - Križ in bo 20.45: Breg - Lokomotiv Prosek. PURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes 4. junija, ob 21. uri bo na trgu v Mavhinjah predstava »Dobri vojak Svejk«: režija Stanislav MoSa. Trg Unita »Od Gutenberga do laserja« Danes, 4. junija ob 20.30, gledališka predstava »Co-me un romanzo« v izvedbi gledališča Archivolto iz Genove režija G. Gallione. V soboto, 6. junija ob 21.00, odlomki iz predstave »Ballerina ballerina« Marka Sosiča, ki jo je režiral Brane ZavrSan. Igra Lučka Počkaj. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 6. junija, ob 9. uri revija Pastirček: »Pastirčkov dan«. V sredo, 10. junija, ob 10. uri bo v veliki dvorani nastopil mladinski oder PDG s komedijo »Le po kom se je vrgel ta otrok?«. Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 6. junija ob 20.30, gostovanje Plesnega teatra Ikarus - Zdravko Haderlap: »Evropa - mati klavnic«. ČEDAD Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka pred- stava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA Slovensko mladinsko gledališče Danes, 4. junija ob 19. uri (za izven): Heiner Muller: »Naloga«, režija: Eduard Miler. Opera balet: jutri v petek, 5. junija ob 15.00: »G°' renjski slavček«, zaključna predstava. Opera balet: v soboto, 6. junija ob 19.30 »La Bohe-nie«. Opera balet: 9. junija ob 20.30 gostuje v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici z delom J-Straussa: »Cigan baron«. Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«. FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Zaključne akademije Danes, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja). V soboto, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban V torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi Pomladanska simfonična sezona 1998 Koncert, ki ga vodi Alain Lombard, violinist Franco Gulli bo jutri, 5. junija ob 20.30. Ponovitve: v soboto, 6. junija ob 20.45 v Avditoriju Concordia v Pordenonu in v nedeljo, 7. junija ob 18.00 ponovno v gledališču Verdi v Trstu. Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Poletni koncerti V ponedeljek, 8. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital Giuseppa Albaneseja. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Stadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je prenešeii na 23. junij. GORICA Glasbena matica Gorica- Zaključni nastopi DOBERDOB: danes, 4. junija, ob 18. uri v občinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihalnim orkestrom Kras; STANDREŽ, jutri v petek, 5. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu A. Budal. Glasbena matica Gorica Prireja v Četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let Sole Glasbene matice v Gorici«. Center E. Komel V sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni dvorani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«. Kulturni center Lojze Bratuž V, nedeljo, 7. junija, ob 21. uri bo v veliki dvorani zaključni nastop glasbena šole Roland. V sredo, 10. junija, ob 20.30 bo v komorni dvorani klavirski recital Jana Bratoža. V soboto, 13. junija, ob 20.30 bo v veliki dvorani zaključni nastop »V galeiji zvokov in glasov«. DOLINA Junijski veCeri: »Kaj se držiš t’ku šfmana...« KD Valentin Vodnik, TFS S tu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo na predstavitev breške noSe v plesu in glasbi, ki bo v Dolini na KTuži v soboto, 6. junija 1998, ob 21. uri. SAMATORCA V ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urhav Samatorci: »Z mislijo na CeSko«. VeCer bodo oblikovali pevci ženskega, moškega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. VIDEM Do 7. junija pričetek jazz koncertov »8. izvedbe udinejazz«. Stadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. LIGNANO Kamping Girasole Od četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom V petek, 5. in soboto, 6. junija Festival suoni e ul-trasuoni. Jesolo Lido Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Ma-rilyn Manson, Prodigy in Sonic youth. VERONA Arena Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri. UKVE Farna cerkev V soboto, 6. junija ob 20.30 ob predstavitvi slovenskega združenja »don Mario Cernet« bo koncert glasbene skupine »New Svving Quartet«.0 ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja. V torek, 9. junija, ob 20. uri gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane v Primorskem dramskem gledališču z opero: J. Strauss »Cigan baron«. Cerkev na Kostanjevici: Jutri v petek, 5. junija bo ob 20.30 iz cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška - za Posočje koncert mešanega pevskega zbora »Hrast« Doberdob, dirigent: Hilarij Lavrenčič. PORTOROŽ Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran. V petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen Avditorij Portorož V sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santič. V petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gl®' sbe »Kreslin Predin Lovšin«. Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. LJUBLJANA SNG Opera in balet V soboto, 6: junija ob 19.30 (izven, konto); G. PuC' cini »La Boheme«. Križanke - Festival Druga godba Do 11. junija. V okviru festivala bo od 5. do 7. junija v klubu K« glasbena delavnica s turškim tolkalcem Okay Te-mizom. Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Hala Tivoli V ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae. Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. ju' nija, ODPADE. KRANJ Dvorana na Primskovem Jutri v petek, 5. junija ob 19. uri »5. METAL FESTl VAL«. Poleg nemškega anssambla Atrocity bod° nastopili še Sky tovver, God scard, Last twiligW' Sabatum, R.I.P. in Pitoni. ______________HRVAŠKA ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m- je prenesen na kasnejši datum. PULA Arena 5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly mily. Za informacije lahko pokličete na Are11 Tours (tel. 0038552-34355). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. Urnik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Maurizia Galimbertija. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. Srednja sola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na ogled je razstava Jasne Merku. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/lJ: razstavlja Silvia Pavlidis. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8 -1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1}: Razstavlja Grup p o studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: do 10. junija, razstavljajo irski umetniki za James Joyca »Joyce Sight« Urnik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 20.00. Ob nedeljah od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 7. junija razstavlja ilustrator Ugo Pierri v sklopu prireditve »Fantasia«. Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Osnovna šola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetič. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom: V okviru proslave ob 200-letnici šolstva na Opčinah odprt »Fotografski prikaz prvih razredov od leta 1945 dalje« (do ponedeljka, 8. junija). Urnik obiskov ob delavnikih od 16.00 do 20.00. NABREŽINA Kamnita hiša v Nabrežini: v soboto, 6. junija ob 11.00 otvoritev razstave »Zadnje Fellinijeve sanje«. . Razstava bo odprta do nedelje, 14. junija vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13,15-19. REPEN Pokrajinski muzej: do 7. junija je odprta razstava »Drugi v Alpah«. Urnik: ob petkih in sobotah 18-20, ob nedeljah 10-12 in 16-19. GRADIŠČE OB SOČI V torek, 9. junija ob 18.30, otvoritev razstave Salva-toreja Viaggija. Na ogled bo do 17. junija. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstava Davida Pintarja. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«. BENETKE Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija. Palača Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19. Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco): do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Urnik: 10-19. Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni}: do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20. Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih. Schola di SanfApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19. Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«. _______________SLOVENIJA_____________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure. V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražin® od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raz stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na s venski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled razstava slik in risb Stefana Planinca. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija st® rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek m » lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava Sp0' ak' odern® mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam1 Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob n deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbi »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet' 8 ob sob. ned. in praznikih 13-17. PORTOROŽ Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava tov društva SOLINAR iz Pirana. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Mo1 galerije- ..Aleš Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavi)3 Prinčič. rj-airka Mala galerija CD: na ogled je razstava n Cvetkoviča. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov b1 ^ grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterda Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odpf1® 0J-stava dr. Janez Bleivveis in njegov Cas. Muze) J ^r0) prt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in l ob Četrtkih do 20. ure. zsta^® Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna r jg. Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Koroški napevi: Coprnica (ansambel Drava) TV DNEVNIK 21.00 nato Volilna tribuna Alpe Jadran (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 9.35 9.40 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Aktualno: Zelena linija Aktualno: Deset minut za 9.50 11.30 '1.35 '2.25 12.35 13.30 14.05 '5.50 '7.50 '8.00 '8.10 '8.45 20.00 20.40 20.50 22.45 22.50 0.00 Film: Corpo a corpo (pust., Fr. ’64, i. Sylva Ko-scina) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto, Fabrizi e i giovani d’ oggi (kom., It. ’60, r. M. Mattoli) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin, in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Hai paura del buio? - Se bojiš teme? Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti), vmes (19.30) vremenska napoved Dnevnik Šport: Fratelli d’ Italia -V pričakovanju nogometnega prvenstva Film: Sister Act 2 (kom., ZDA ’93, i. VVhoopi Goldberg, B. Hughes) Dnevnik Aktualna odd.: Uno di notte Dnevnik, zapisnik, itd. RAI 2 7.00 7.45 9.40 10.45 10.55 11.40 12.00 13.00 14.00 16.05 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.30 0.00 Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Tg2 Medicina Nan.: Buongiomo profes-sore - Ljubezen do živali Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV, (16.00) dnevnik Nan.: Komisar Kress, 17.20 Bonanza, vmes (17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Loto ob osmih Večerni dnevnik Nan.: Avvocati (i. A. Giordana, C. Gora, V. Ca-valli, Ignazio Oliva) Aktualno: La nostra sto-ria - Naša zgodovina Dnevnik Aktualno: Zvezde meseca, v parlamentu, vreme, šport, 0.35 film RAI 3 6.00 8.30 9.30 10.20 12.00 13.30 14.00 14.50 18.00 18.25 18.30 19.00 19.55 20.25 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine Aktualno: Infinito futuro, 10.00 Rai Educa-tional Kolesarstvo: Giro d’ Italia - Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Kolesarstvo: Giro d’ Italia, 17.15 Proces etapi Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Šport: TGiro Nogomet: Maroko - Čile (prijatlejska) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero -Življenjske zgodbe (vodi Anna Scalfati) Šport: Giro di notte Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Tenis: Open Francije @ RETE 4 'Z/ ITALIA 1 fr" Slovenija 1 Sr Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 nni Otroški variete Ciao ciao Aroma de Cafe mattina, vmes risanke Pregled tiska Kg) Nan.: Supercar Nad.: Vendetta d’ amore, Film: I pirati della croce 9.30 Sei forte papš, 10.30 del Sud (pust., ZDA ’53, Febbre d’ amore i. Y. De Carlo, J. Ireland) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Aktualno: Forum ti studio, 12.50 Fatti e Kviz: Kolo sreče misfatti Dnevnik Tg 4 Nan.: Willy, princ z Bel Nad.: Sentieri - Steze Aira Film: Cinque marines per ra Risanke cento ragazze (kom., It. Risanke: Simpsonovi ’62, i. U. Tognazzi) Varieteja: Colpo di ful- Kviz: OK, il prezzo 6 giu- mine, 15.00 Fuego! (vodi sto (vodi I. Zanicchi) Alessia Marcuzzi) Dnevnik in vreme Nan.: A scuola con filo- Im Variete: Game Boat sofia (i. Y. Debain) Variete: Sogno italiano Variete za najmljaše, m® Film: Finch e c’e guerra vmes risanke c’e speranza (kom., It. Nan.: Flipper ’74, r.-i. A. Sordi) Odprti studio, 18.55 Pregled tiska Šport studio Film: La bellezza di Ip-polita (kom., It. ’62, i. G. Lollobrigida, Milva) Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills, R. Long) Variete: Sarabanda Film: Ritomo al futuro - B CANALE5 Back to the Future, 3. del (fant., ZDA ’90, r. R. Ze- meckis, i. M.J. Fox) Aktualno: Lavori in car- Na prvi strani, vreme ne - Body Art Jutranji Tg5 Odprti studio, 0.20 Šport Aktualna odd:: Vivere studio, Mundial clip, itd. bene benessere Variete: Maurizio Cstan- zo Show Nan.: Časa Vianello - S TELE 4 Dvojnik Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 19.30, 23.00 Dogodki in Nad.: Beautiful odmevi Aktualno: Uomini e don- Nanizank ne - Moški in zenske (vo- Laff Movie di Maria De Filippi) Zoom umetnost Aktualna odd. o zdravju: Cittadino in diretta... con Vivere bene salute Aktualno: Quadrato Nan.: Stefanie - Streli v Nan.: Squadra anticrimi- noči (i. Claudia Schmut- ne, 22.30 Laff Movie zer, H. Alex) Aktualna oddaja: Verissi- mo na licu mesta (vodi Marco Liomi) (#) MONTECARLO Aktualno: Verissimo Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) 19.25, 22.40, 1.05 Dnev- Dnevnik TG 5 M nik, 19.15 Šport Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) |Fwy Aktualno: Soldi soldi Film: Ombre malesi (dram., ZDA ’40) TV film: Asteroid (fant., Variete: Tappeto volante ZDA ’97, i. Michael Variete: Zap zap TV Biehn, Annabella Scior- Glasba: Forte fortissima ra, zadnji del) Glasba: A Voice for Eur- Variete: Maurizio Costan- pe (zadnji del) zo Shovv Film: VVelcome to Los Nočni dnevnik Angelse (kom., ZDA '76. Doppio lustro i. Keith Carradine) Vremenska panorama mu - l.lSTeletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Egi Napovedniki Tedenski izbor. Pod klo- Tedenski izbor. Nad.: bukom, 10.15 Boj za ob- Družinski zdravnik (Spa- stanek (dok., VB, 6. del) nija, 3. del) Dok.: Bajke na Sloven- 10000 obratov skem TV nadaljevanka: Resnic- Oddaja o turizmu: Homo ni obraz Anite Novak (A. turisticus Marodič, r. Anton To- Nan.: J.A.G. (ZDA, 3. ep.) masič, i. Iva Zupančič, Poročila, vreme, šporf Lojze Rozman, Majda Po- Zgodbe iz školjke tokar, Dare Valič, 2. del) Resna glasba Košarka NBA: 1. tekma Tedenski izbor: Razgledi finala slov. vrhov Tenis: Grand Siam (polh- Osmi dan nale, ženske) "Feljton Kolesarstvo: 81. Giro d' IHR Slovenski utrinki Italia Obvestila TV prodaja Oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Nanizanka: Saint Tropez n*? Oglasi (Francija, 7. epizoda) Kontaktna oddaja: Jasno TV igrica: Kolo sreče in glasno Videoring: Rock z Vesno JE Oglasi Oglasi j® Parada plesa Koncert skupine Chateau Humanistika Film: La settima stanza - m Risanka Sedma soba (1995, r. Mar- »V Oglasi ta Meszaros, i. Maia Mor- Dnevnik, vreme, šport genstern, Elide Melli, Jan Oglasi Novvidd, Hanna Poloni) Nan.: Emily z mesečeve Oglasi domačije (Kan., 5. ep.) Glasbeno-dokumentarna Oglasi, Dobro je vedeti oddaja: Dancing in the Tednik Streets (VB, 4. del) Odmevi, vreme, kultura Tenis: Grand Siam (polh- Šport nale, ženske) Dokumentarna oddaja: Portret Efigenije Zagoričnik Napovedniki Parada plesa mn Humanostika Napovedniki §H Koper Euronevvs Tenis: Grand Siam (polfinale, ženske) TV PRIMORKA Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Reportaža 13.00 Videostrani Primorska kronika SRj Vaberski fantje Vsedanes - Tv Dnevnik Košnja po starem na Colu Ansambel Maksa Kumra Otroška oddaja: Ecchec-cimanca tn Darifes na Primorskem Četrtkova športna oddaja Nad.: Sosedje (29. ep.) Košarka NBA (finale, 1. Praznik Nove Gorice tekma) Tfi Večer z bio-hironom TV dnevnik - Vsedanes ng Program za otroke Program v slovenskem je- m Dnevnik, vreme ziku: TV Poper - Kabaret- RB Novogoriški proračun no satirična oddaja | Nogomet: Hit Gorica -Rudar Velenje Nad.: Sosedje (30.) kBfnl Dnevnik TV Primorka "\ Radio Trst A ^°0.13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 7-00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrhes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-n,1