St- 737- Trst, četrtek dne 14. marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pncam07na Čl fi Ifin pomagati klerikalci. Kakor znano, je v Spodnji Šiški tako malo klerikalcev, da bi jih človek lahko na prste se štel. Pred dobrim letom je bil imenovan za gerenta finančni svetnik Zajc, ki gerentuje sedaj že celo leto v naši občini. Septembra meseca lanskega leta so se vršil.; voltve, proti katerim je vložil znani klerikalni za-grizenec Orehek pritožbo. Ta pa je imela tudi pri sodniji slabe posledice za Orehka, pa vendar se deželni vladi še sedaj ne zdi ugodni čas, da bi rešila rekurz. Pol leta po volitvah torej si je omislil gercnt, da napravi za Šiško svojo faro. Pa vendar gerent ne misli plačevati sam vsa stroške za to faro in graditi cerkev. Take sklepe delati je zmožen le kak tanatiziran klerikalec, ne pa objektiven gerent. Sedaj nam je jasno, zakaj Deklico je popadel hud stresljaj; prebledela je in zardela v eni sapi. Oče je stal pred njo, motreč jo z ostrim očesom, kakor da bi jih hotel iztrgati najžkritejše misli. Toda hrabro je zbrala svoje misli in vstala, rekoč: „Sedite, dragi oče. Dobrodošli ste mi, kakor vedno." „Floriza,“ je dejal Roncherolles,'^ko je sedel v bližnji naslanjač in namignil hčeri* naj sede ludi ona, „Floriza, to ni prav, d* čuješ tako dolgo. Že več dni opažam, da si bleda in shujšana; in vse to se je začelo tisto noč, ko si hotela rešiti one lopove in razbojnike, ki sem jih imel zaprte v naši kleti." Florida se je ozrla v mračno obličje svojega očeta z očmi, ki so se svetile v ponosni odkrisrčnosti. In zdajci seje zjasnil bledi Roncherollesov obraz, kakor da ga je ogrel sijaj teh oči in ga odel z zarjo strastnega občudovanja. Kaj^i v tej m: mti, ko ie ostala kljub očetovi oVožbi tako mirna in čistih lic ter niti ni mislila na to. da bi se čutila v zadregi, je imela v sebi všo krasoto, vso nedolžnost in ves ponos, ki ga more vsebovati beseda: devica. ,Kaj si počela ?" je povzel Roncherolles s toplim glasom, kakršnega ni slišal iz nje- še rekurz ni rešen. Govori se mnogo, da je bil deželni odbornik Pegan sam v Šiški in da je Zajcu dajal pogum, in da naredi tak sklep, in da kakor hitro mogoče še napravijo sklep, o ustanovitvi fare pod streho. Če bo to tako lahko šlo, kakor lahko je Zajc naredil ta sklep, se bo pa še videlo. Faro hočejo ustanoviti v Šiški, pri tem pa pozabljajo na druge res potrebne stvari. Gospod Zajc, pokopališče, kanalizacija, razsvetljava, na to mislite, ako bi si hoteli pridobiti zaslug in da vas spoštovali občani. Z V&šim sklepom ste pa pokazali, da se ozirate samo na stranko, ki vas je postavila na položaj gerenta in vas na tem položaju drži. Kje jo drugi spomenik pisatelja Janeza Trdine ? Prejeli smo: Po dolgih klicih v naprednih listih, se je nad grobom našega slavnega slovenskega pisatelja Janeza Trdine konečno vendarle pokazal spomenik. Ker nam je znano, da se je pri zapuščinski obravnavi bližnjim sorodnikom pokojnega odtrgala vsota 200 K z izrecntm določilom, da se s tem denarjem nabavi primeren spomenik, a iz napisa na kamen pa je razvidno, da je spomenik postavilo slovensko pisateljsko društvo, bi bilo dobro poizvedeti, kjer so sorodniki postavili svoj drugi spomenik. Pri Janeza Trdina rojstni hiši v Mengšu gotovo ne, ker tam doslej niti ž-s dolgo obljub-Ijenena plošča še ni vzidana. Vsekakor zasluži to vprašanje biti rešeno od strani prizadetih ali pa od tistih, ki vedo, če in kje se nahaja tisti spomenik, ki so ga morali sorodniki plačati. Odprava praznikov in vojaštvo. Vojaška oblast se je glede odprave praznikov odločila počakati nove tozadevne odredbe od strani višje vojačke cerkvene oblasti. Dotlej pa ostanejo prazniki za celo vojaštvo v veljavi. Izvzeli so le osebe deželne brambe, ki spadajo pod civilno cerkveno oblast. Volišča v Belokrajini. Volitve so razdeljene na 20 volišč, poraztresene po celi Be-lokrajini in sicer v krajih: Adlešiče, Stari Trg, Dobliče, Dragatuš, Talčji Vrh, Loka, Sinji Vrh, Taneča Gora, Tribuče, Vinica, Kot, Božjakovo Drašiče, Gradac, Črešnjevec, Lo-kvica, Podzemelj, Radoviča, Semič, Suhor. Volitve trajajo od 8—12. skrutinj bo do popoldne povsod gotov, tako da se bo zvečer že vedel natančen izid. Narodna napredna stranka — to moramo resnici na ljubo priznanjem konštatirali — je to pot res storila svojo dolžnost v čim največ dosegljivi meri. Tudi te zadnje dni je šlo več zavednih gospodov iz Ljubljane na belokranjska volišča; med njimi kakor čujemo tudi gg. Bončar in liohrman. Roparji na šmarni gori. r Ze tretje leto pišemo o teh roparjih na Šmarni gori, pa kikor kaže, so ti roparji gluhi za vse opomine in grajanja. Ob tem času je še pred nekaj leti Ljubljančanom pa tudi tujcem tako priljubljena Šmarna gora bila oblagodar-jena s prvim cvetjem in zelenjem od vrha do tal. Danes ob vznožju gore zaman iščeš tistega cvetja, ki te je pred leti tako ljubko vabilo višje, višje na goro na strme vrhe. Ga ni že več mesta, ne kraja tudi v naj-oddaljenih robeh, kjer bi roparji gorske cvetane ne pustili svojih uničevalnih sledov. Kar ne opustošijo ljubljanski roparji, to dokončajo domačini, ki opravljajo ob polih prežeč na izletnike že kar organizirane oddelke cvetlične kramarije. Še par let tako naprej, in zapel bo zvonec sv. Antona pu-ščavnika zadnjo uro nekdaj sloveči pozim-ski šmarnogorski cvetani. Radi volilnih slepar j je bil včeraj obsojen pred ljubljanskim deželnim sodiščem župnik Franc Žužek iz Račna na Dolenjskem na teden dni zapora ; branil ga je dr. Pegan. Več jutri. govih ust nihče na svetu razen njegove hčere „Ali si delala te čipke ?“ ,Ne, oče, nehala sem bila z delom ; hotela sem iti spat, a prej sem opravila še svojo večerno molitev in prosila presveto Devico, naj me reši te možitve. . .« Roncherolles je vstal in stopil par korakov serofertia po sobi. Trepetal je. . . Toda vzrok njegovega trepeta ni bila jeza. Drhtel je od občudovanja. Njegovo kruto src« je drgetalo zaradi žalosti, ki jo je povzročal srcu obožavane hčerke. Približal se je d sklici in dejal nekako plašno: »Floriza, zastavil sem maršalu svojo besedo. Ali hočeš, da postanem verolomriež ?tf „Ne, oče, kajti jaz nisem zastavila svoje Rolandu de Saint-Andrč.“ Revica se je branila z vsemi silami. Njena duša je bila polna groze. Toda njen mladi, hrabri obraz je bil čudovito miren. Mislila je na to, da brani svoje srce in svoje življenje, toda njene ustnice so se smehljale. Roncherollesu je bilo strašno. S svojim mučiteljskim instinktom in svojo strašno bi-strovidnostjo genialnega policista je čutil v hčerini duši ves strah in vso žalost, in naj rajši bi se bil krvavo razjokal, da mora naložiti Florizi to muko. Slabo vreme. Kakor dozdaj kaže, hoče biti res vseh 40 dni take nestanovitno vreme, kot je bilo v nedeljo. Vsaki dan dež, v torek pop. je celo padala že toča. Nove orožniške postaje so se ustanovile pri Sv. Jurju okol. Radeča, v Dobrničah okraj Novomesto, v Kilovčah in Št. Vidu okraj Postojna. Živahen promet v Ljubljani. Orator j .Glasbene Matice“ je privabil tudi mnogo poset-nikov iz dežele, pa tudi iz drugih krajev v Ljubljano. Vprašanja po vstopnjicah za prvi sinočnji koncert so bila tako mnogoštevilna, da bi se vstopnic pi-odalo lahko še za eno unionsko dvorano. Tudi za drugi koncert za današnji večer je vse razprodano O sinočnjem koncertu priobčimo v jutrijšnji izdaji čisto odkrito kritiko, na kar že danes opozarjamo cenjene čitatelje „Jutra“. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospodi na Hermina Mahorčič, učiteljica v Kapeli, je poslala 15 K 16 v in sicer je zložila vesela družba v vinogradu g. I. Voglerja pri Kapeli 5 K 16 v, g. Vogler pa je dodal 10 K. G. Ing. Radoš v Bukarestu je poslal 27 K 25 v, katere so darovali v trankih : ostanek od božičnice fr. 5, Ig. Radoš, fr. 2, Fr. Pečnik fr. 1, Fr. Šubelj, C. Šubelj, Al. Slo-boda in Ant. Seršen, vsak po 1 fr. Nadalje so darovali češki bratje: gostiln. K. Kopp fr. 5, I. Kopp fr. 1, Fr. Heine fr. 3, Rud. Ferbas, Jos. Pacalt, vsak po 1 fr., Mouka in Hinek, vsak pol franka, enako J. Banek in Nosek, I. Novak in P. Krališek, vsak po 1 fr. Hvala iskrena ! Naši Amerikanci privale C. M. družbi 1 obrambni kamen. G. Louis Strle, Dunlo, Pa, sporoča: V obrambni sklad smo nabrali vsoto 200 K, kakor se je sklenilo na shodu G. M. podružnice št 2, da bomo v enem letu vso vsoto plačali. Dne 20. februarja smo priredili zabaven večer, ki se je obnesel prav povoljno in pomembno za našo naselbino. Rodoljubni rojaki so bili res vsi navdušenj za koristno stvar naše obmejne mladine na Slovenskem. Ni bilo torej treba nabirati celo leto, ker to se je storilo v onem samem večeru in en obrambni ka men je privaljen iz daljne Amerike. Hvala Vam, zvesti rojaki, za ljubav in obrambo, ki ste jo s tem zasvedočili svoji domovini! Krščanska ljubezen v praksi. Prejeli smo: Pretečeno nedeljo sem šel milo pogledat kaj neki počne moja stara znanka, Šmarna gora. Za spremembo vzamem seboj tudi katoliški list, ki piše, da obleka ne dela duhovnika. Ravno ko to berem, dospem do cerkve v Št. • Vidu. V tistem trenotku pride tudi iz cerkve duhovnik, ki je ravnokar oprav 1 dopoldansko božjo službo. Grem nekaj korakov naprej, kar me obgovori neki ondotni znanec. Stala sva na cesti in se pogovarjala. Ravno, ko mi pripoveduje, da je vrli naprednjak Girman tako nepričakovano umrl, in da ga zdaj pogrešajo pri občinskih volUvah, pride oni duhovnik proti nama. Moj znanec me tihoma opozori nanj, češ, naj le gledam, kaj bo zdaj naredil tisti božji namestnik, ki je še pred par minutami verno ljudstvo učil in opominjal — kako mora vsak človek ljubiti svojega bližnjega, pa tudi svojega sovražnika. „Mene namreč* dostavi, „ima naš g. župnik strašno v želodcu*. Na to opozorjen in ko sem se še domislil izjave onega ka toliškega lista, ki pravi, da obleka še ne napravi duhovnika, sem res pozorno pazil, kaj bo, župnik je šel po cesti proti nama in je bil že prav blizo najn. — Komaj pa zapazi svojega starega .prijatelja*, hajdi, pa se očq-vidno nalašč obrne v stran in namesto po cesti, pa krene levo po stezici za neko hišo, pride pa kmalu po ovinku zopet na cesto, komaj par korakov pred nama. — Tam mu pride nasproti kaplan, ki se najn ni izognil, in Šla sta vkupaj blizo v tisto stran, do katere bi župnik s par koraki lahko prišel, da „Biti mora!“ je kriknil sam pri sebi. „To je edino sredstvo, da jo iztrgam roparju, kralju zločina, in roparju src. O hči,* je rekel na glas, *tvoja žalost bo morda moja smrt, toda rešiti te hočem kljub tvoji lastni volji. Floriza, ljubljeni otrok moj,“ je dodal z rahlim glasom, .torej sovražiš hudo tega ubogega Rolanda ?* ,Ne, oče. Samo zaničujem ga. in tudi vi, oče, kako ste mogli pozabiti, kar mi je storil tam, v obcestni krčmi ?•* „To j« bil obup ljubečega, dete moje... On te ljubi. In vrhutega... ta možitev je volja kraljeva.“ .Kralj je gospodar mojega življenja, ne mojega srca. . . . Oprostite oče, čutim se zares utrujeno ; dovolite, da grem počivat,* je dodala Floriza in vstala. „Ostani,* je dejal Roncherolles kruto, .govoriti imam s teboj.“ Floriza je spoznala, da je prišel treno-tek naj hujše borbe, ki ga je skušala odriniti že nekaj dni. Zbrala je vso svoje moči. Vso sdo svoje volje je oborožUa k odporu. Bledega lica in ponosna in neupogljiva je čakala kaj bo. se ni po dolgem ovinku namenoma izognil svojemu faranu. , Vidite, mi pravi mož, župnik napravi to vselej, če le mene zagleda. Tudi če me kje drugje sreča, se skuša že od daleč .izognit me. In vendar mu nisem nikoli nič žalega storil. Sovraži me, ker berem napredne liste*. „Ja, ja, moj dragiu mu odgovorim, prav ima ta le katpliški list: obleka še ne napravi duhovnika. Zapiše pa naj tudi, da je krščanska ljubezen dandanes le še mrtva črka v evangeliju in živa beseda na prižnici, a tisti, ki jo pridigajo in ki bi morali dati drugim lep vzgled, jo praktično izvršujejo tako, kot sem ravnokar videl Vašega župnika. Z bogom! Iz Stožic občina Ježica, se nam piše : Spomlad se nam bliža. — S spomladjo se prične delo na polju, na zelenjadnem in sad uem vrtu. Zelo važna panoga kmetijstva je sadjarstvo. Ravno sedaj pa prihaja čas za sajenje visokodebelnega sadnega drevja na stalno mesto. Za nas kmete je pa zelo težko vzgajati visokodebelno drevje. Dobivali smo ga zastonj «li po nizki ceni iz šolske drevesnice, ki je obstala okoli 40 let. Preteklo spomlad je pa tukaj nastopil nadučiteljsko službo neki Tavželj. — In baje na njegov predlog je ukazal krajni šolski svet drevesnico in čebelnjak iz šolskega vrta odstraniti, kar se je tudi zgodilo! Prostor pa, na katerem je bila drevesnica je spremenil Tavželj v njivo, na k>jo je nasadil krompir in fižol. Da se je mogla pa njiva iz drevesnice narejena večja napraviti, se je posekalo nekaj lepih, že okoli 30 let starih dreves, katerih vsako je bilo od 20 do 30 kron vredno. Ali je to učinil Tavželj na svojo roko, ali mu je krajni šolski svet dovolil, ni znano, ali prav ne bi bilo niti prvo niti drugo. — Tavželj kot tak ima le pravico do užitka sadnega drevja, ne pa do sekanja, če bi mu pa bil krajni šolski svet dovolil, mora pa isti vedeti, da sadno drevje ne raste tako — kakor koprive. Elektroradiograf „ldeal“ v Ljubljabni. Danes zadnji dan krasnega sporeda: „Madame Sans Gene,« umetniški film s svetovnoznai;o Mad. Rejano in amerikanska veseloigra „Ide-alna kontoristinja", obe sliki samo pri večernih predstavah. Prve vrste so tudi vse slike popoldanskih predstav, posebno je omeniti realstično amerikansko dramo .Skozi ogenj in dim“. Za obilo smeha skrbijo najboljši komiki in sicer Vauke Horic in 6 letni Fritzhen. Zguba h dobiček pri odpravi praznikov. Ljubljana, 14. marca. Še nekaj dni in na Kranjskem stopi v veljavo cerkvena odprava prvega praznika sv. Jožefa, ki je tudi patron naše dežele. In šest dni pozneje pride na vrsto odprava drugega praznika Device Marije ozna-nenje. Pred nami stoji torej vprašanje : kdo bo imel pri odpravi praznikov izgubo, kdo bo imel dobiček. Pustimo pri razmotrivanju tega vprašanja versko stališče na stran in poskusimo o njem čisto resno in stvarno razmišljati. Če bi se že la dva praznika prav dosledno izvajala, bi to pomenilo izgubo dveh dni prostega časa za delavske sloje in širšo maso sploh. Pridobilo pa bi delavstvo s tema dvema dnevoma toliko, kolikor navadno ob teh praznikih čez navado, dostikrat pa tudi prav po nepotrebnem zapravi. jDobiček bo imel tudi delodajalec, zlasti oni, ki plačujejo mesečno ; zanie ta dva praznika nista izgubljena, kakor je bilo to doslej. Kako bo, ali bo treba iti ta dva praznika na delo, ali se bosta upoštevala kot praznika v dosedanji navadi ? Pravega odgovora na to vprašanje do danes še nimamo, dasiravno stojimo že tik pred prvim praznikom. Državna oblast namreč odprave 7 praznikov 5e ni priznala, torej po zakonu še ne j stoje v veljavi. Obstoji n* ka ministrska o 1- j redba ki pripoznava v naši drž a vi uveljav- I Ijene praznike tudi tedaj, če jih hoče škof j odpraviti. Do preklica te odredbe ostanejo j prazniki kakor so bili. Kranjska deželna vlada je z ozirom na konflikte v drugih škofijah poslala škofovi pastirski list na osrednjo vlado, da ona reši to vprašanje. Konflikti med delodajalcem in delavstvom so bili radi odprave praznikov skoro povsod in le čudež bi bil, da bi ravno pri nas v tem Ožiru čislo gladko izšlo, pa naj državna oblast to še do danes nerešeno pravno vprašanje reši tako ali tako če jih dandanes tudi ni veliko takih, ki vztrajajo pri teh praznikih zgolj iz verskega nagibu, vendar jih je nasprotno še manj. ki bi ne zahteva'i, si te praznike ohraniti že iz stare navade. Dj konfliktov kakor r> č no bo prišlo, ker mora priti, doki r sj v prilagoditvi polagoma ne zjednačijo nasprotja med delodajalcem in uslužbenci. Najbrže se nasprotja p i prvih dveh praznikih ne pojavi v ostri meri; kočljivejša se bo to izražalo v slučaju velikonočnega in binkoštnega pon-deljkn. To nejasno vprašanje je iz socijalnega stališča veliko večjega pomena, kakor se mu je doslej posvečala po/.ornost. Moramo namreč računati s tem, da odprava kar 7 praznikov v letu zadene najbelj delavstvo v širšem pomenu besede, srednje in niž e sloje in ljudstvo na deželi, torej pretežno večino prebivalstva, ali maso. In za to tudi to samo na sebi važno vprašanje zasluži, da se danes ne pečamo že zadnjič z njim. Gotovo je danes samo to: Če cerkveno odpravo praznikov uveljavi tudi državna oblast, dobi kapitalizem ogromen dobiček i* 7 novih delu pridobljenih dni. Prihrani pa si tudi delavstvo vse tisto, kar v teh 7 dneh leta navadno čez običajno potrebo zapravi. Najhujša bolečina pa je : stara nav da. In kolikor poznamo današnjo človeško družbo, jo ne boli toliko, kar v praznikih zapravi v denarju, včasih tudi v zdravju kakor pa to, od stare, že v kri in meso vcepi ene navade se naenkrat pustiti odreči. V tem oz:ru tiči tudi v današnji človeški družbi, ali recimo v krščanstvu še vedno zelo veliko poganstva. Pogani so imeli seve 'a pri čisto drugih socijalnih razmerah to bolezen : veliko praznovati, malo delati. Kdo od današnjih kristjanov, ki se mu zdi odprava praznikov kot nekak cerkveni ali verski rop, se domisli, da so bili že v cvetju krščanstva še časi, ko teh praznikov še ni bilo in da so ti prazniki kakor tudi vsi drugi nastali le polagoma, da so bili tudi še drugi prazniki, ki jih tudi že zdavno ni več. Mnogim se čudno zdi, da s katoliški listi tako malo pečajo z vprašanjem, oziroma s stališčem, ki ^a zavzemajo duhovniki glede odprave 7 praznikov. Vsaj v prvi vrsti vendar nje zadene ta odprava. Vsaj tudi pri njih pride vpoštev vprašanje: Kdo zgubi in kdo ima dobiček od odprave praznikov. Vse župnike vtže dolžnost, da kakor ob nedeljah, tudi ob praznikih darujejo maše, v katerih morajo moliti za žive in mrtve. Isto velja tudi za sopraznike. Kolikor nam znano, je naš škof 1. 1900. vsem župnikom s?oje škofije ukazal, da morajo takso za maše ob sopraznikih odstopiti njemu samemu. Če računamo, da je na leto kakih 16 sopraznikov, in v naši škofiji kakih 300 župnikov, ki to takso po 2 K odrajtujejo sedaj že 12. leto vidimo, da je škof prejel od približno 55.000 maš po 2 K kar znaša 110.000 K. Ta lepa vsota pa se bode zdaj. ko postanejo odpravljeni prazniki le soprazniki pomnožilo za 300 krat (župnikov) 7 (maš) = 2100 maš po 2 K (sedaj so že dražje) torej za znesek 4200 K. Ako se pri tem vpošteva le verski moment, po katerem ima vsaka maša ne glede na takso neskončno vrednost za duše v vicah in za blagoslov živih na zemlji, potem je s temi 7 prazniki vsako leto izgubljenih 2100 maš krat vsaka neskončne vrednosti za žive in mrtve. Na Štajerskem, kjer prazniki še niso odpravljeni, torej te izgube ni. Toda pustimo verski moment, za nas je važneji oni na zemlji. Če uvažujemo koliko darujejo verniki ob teh 7 praznikih cerkvi in posameznim duhovnikom kar sedaj odpade, pridemo do zaključka, da pri odpravi teh 7 praznikov izgube mnogo tudi duhovniki in cerkve ; edini ki bo imel dobiček od tega je tisti, ki je praznike odpravil, to je naš škof. Že danes delati bilanco o izgubi in dobičku vsled odprave praznikov, je tudi le s približnimi števili nemogoče. Toliko pa je že danes gotovo, da e s tem profiliral kapitalizem vsako leto 7 dni krat toliko delavskih moči, kolikor tisočev jih ima vsuž-njenih v svojih verigah In to je tisti važen socijalen moment, ki zasluži, da se ob priliki zopet povrnemo k odpravi praznikov na Kranjskem. Trst- Primorje. Tatinska banda v policijskih parkljih. — Minole sobote, dne 9. t. m., je bil v ulici ■ Geppa aretovan 21 letni pek Alojzij Semulič, ! doma iz Brestovice na Krasu, ki mu v Trstu j pravijo „Arabec“ (1’ Arabo) Aretovan je bi! i pd zato, ker je ponujal na prodaj kolo, ki ! ni bilo njegovo. No, policija je spravlja njega in tudi kolo. — Teh dni se j *, pa oglasil na policiji gospod Icilii Si>pilli, ki stanuje na Opčinah v dvorcu št. 335., in ta je spoznal kolo, ki ga je hotel Sernlič prodati, za svojega. Gospod Sepilli je pa še nadalje povedal, da je bilo pred nekoliko dnevi v njegovem dvorcu, poleg kolesa, vkradeno še drupfj blago, in sicer posteljne odeje, rjuhe, volna za ž mnice in raznn perilo. Na podlagi teh podatkov je polici a priš a na .-.1 d, da je pri tej tatvini sodelovalo več oseb, ter je kakor sokrivce na tej tatvini aretovala tudi 25 letnega oglarja Antona Žvokeljna, doma s Planine na Kranjskem, in 24 letnega Karola Regenta, doma iz Kontovelja pri Trstu. — Ko so pa bili ti ljudje aretovani in vsled tega preiskani, se je našlo na njih osebah Higijenična THrsI fV^H it prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Čisto domače, filtrirano mleko paeteur zirano, ohlajeno na nizko tem- mlekarna : A *■ ll v-lll Lt III penatupr. N’ajfme;še čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mleko za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah. perilo, ki gotovo ni njih lastnina. Našlo se je namreč fino pisano srajco, ki je bila kupljena v trgovini „Baier“ na Korsu in ki ima (srajca namreč) začetnice P. L, par pletenih spodnjih hlač „Jager“ z začetnicami G. G., in par belih spodnjih hlač, kterim je pa odtrgan kos, kjer so bile všite začetnice. — To se pa ve gotovo, da so ti tatovi iz-zvrševali svojo plodonosno obrt tudi v Bar-kovljah, kjer so bile v nekterih hišah in dvorcih izvr ene tatvine iste naravi, kakor ona na Opčinah: to je, da so tatovi odnesli rjuhe, odejo, zglavnike, volno zavese i. t. d. Iz Gorice smo prejeli in priobčujemo : Dopis „Tripolitansko junaštvo" iz Gorice priobčen v ,, Edinosti" dne z dne 9. t. m. je tako podel in nesramen, da bi moralo biti vsakega poštenega človeka sram, da se dobijo med Slovenci tako nizkotni ljudje, da take škandalozne dogodke pretvarjajo, da le morejo vladnim in vojaškim oblastim zlezti v čevo. Evo dogodek : Trojica italijanskih dijakov je šla po noči proti domu, iz nasprotne strani pa pride neki naduti častnik, ki se ga slučajno eden dijakov s komolcem na rahlo dotakne, za kar ga je takoj prosil odpuščanja, častnik mu je pa na to vrgel v obraz psovko „Lausbub“ dijak mu je odgovoril, da bo pač oni — oficir — „Lausbub“, na kar mu je častnik dal zaušnico. Na ta *heroičenr smo že povedali, je bil Svoboda vsled tega aretovan. Na policiji je Svoboda rekel, da mu Mulner dolguje nekaj denarja in da mu noče plačati ter da je vsled tega tako postopal. Vzlic temu izgovoru so Svobodo pridržali v zaporih. Tako, da je sedaj „svoboda“ zaprta — Pa saj je bila vedno, in vedno bo ... . vsaj pri nas, kjer imamo „svobo-do* samo po imenu, ali, v tem slučaju, po priimku .. . Par škornjev, vredni 20 kron, je 20-let-ni Anton Cunja, doma iz Bazovice, vkradel predsinočnjim Alojziju Tomšiču v hlevu v ulici Remota št. 2. Zato je bil predvčerajšnjim opoludne aretovan. Štajerska in Koroška. Zaprli 80 II. t. m. peka Štefana Krenna iz Spod. Hudinje pri Celju, njegovega hlapca Založnika in enega pekovskega pomočnika. Da bi dobil večji znesek zavarovalnine, je naročil imenovanemu hlapcu in svojemu pekovskemu pomočniku, da sta mu kozolec, ki je nedavno zgorel, zažgala. Maribor. V nedeljo 6. t. m. bodo predstavljali igro »V znamenju križa", zgotovinska slika v 5. dejanjih lz dobe preganjanja kristjanov. Spisal VVilson Barret. Poslovenila Minka Govekarjeva. Sodeluje oskester glasbenega društva. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Celje. Redni občni zbor občeslovenskega obrtnega društva v Celju se vrši 17. tm. ob 2 uri popoldne v Nar. domu. i Št lij v Slov. gor. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov Gradcu tukajšnji vpokojeni železniški uradnik Jurij Morojan hud nasprotnik Slovencev. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Srednjoškolska stavka. Zagreb, 13. marca. Srednjošolci so izjavili, da ne gredo v šolo, dokler se jim ne obljubi, da ne bo nobeden kaznovan. Vlada v svojem časopisju vnovič opominja stariše, naj plivajo na svoje sinove, da gredo v šolo, ker, ako ne, bo prisiljena nastopiti energično in napraviti red v srednjih šolah. Šolska ravnateljstva so že prejela nalog, naj 14. t. m. t. j. danes zapro vse šole, ako se dijaki ne vrnejo. Kolašinski jetniki. Cetinje 13. mar. Dva politična jetnika sta ušla iz ječe čez turško mejo. Zaprta sta bila vsled kolašinske afere. Driadnout .Tejetthaff". Budapešta, 13. marca Narodna delovna stranka bo pozvala vse svoje pristaše, naj se ne udeleže slavnosti spuščanja drugega av-strij-kega dridnavta „Tegetthoff", ker je razposlal vabilo na to svečanost vojni minister Auffenberg. Abstinenca ima torej bojkoten značaj, naperjen proti vojnem ministru. Vojna avijatika. Tripolis, 12. marca. (Oficijelno) Danes zjutraj so laški avijatiki napravili veliko zra-koplovno krjl^renje preko sovražnikovega tabora v ZarfžtTtu Zavii in Bir Terinu, koder se nahaja, po izpovedbah avijatikov glavno taborišče Turkov in Arabcev. Streli, ki so bili namerjeni na zrakoplove, niso istih zadeli. Avijatiki so vrgli 28 bomb na Turke. Zmešnjava in beg Turkov je bil naravnost sra moten. Efekt bomb, ki vsehujejo po eno kilo silnih razstrelb, je grozen. Karavana 80 kamel je bila tudi uničena, Opoldne so se avijatiki vrnili v Ain Zaro. Črna stavka na Angležkem. London, 13. mar. Sinoči je bil priobčen naslednji komun'ke o konferenci med lastniki premogovnikov in premogokopi: „ Vršila se je splošna debata o položaju. Konferenca je bila odgodena do jutri zjutraj". Nemški rudarji. Essen, 13. mar. V bližini občinske palače je neki gtrajkujoči rudar vstrelil z revolverjem proti nekemu stražarju. Ta je pa odgovoril v ravno istem jeziku, namreč vstrelivši z revolverjem proti rudarju, katerega je tudi zadel in ranil v glavo Sploh pa ni štrajk popolen, ker od 39.981 rudarjev jih še vedno dela preko 21 tisoč. Knjizeortosf in umetnost. Prejeli smo edicije „Slov. šolske matice" in sicer: Pedagoški letopis, XI. zvezek, uredila Henrik Schreiner in dr. Josip Tominšek; Didaktika, obče in posebno ukoslovje, III. del; 2. zvezek Poljudno znanstvene knjižnice (črtice o zrakoplovstvu in aviatiki; zbral Jakob Zupančič); 2. zvezek Poljudno znanstvene knjižnice (3. snopič ^Zgodovine Slovencev" od dr. Ljudevita Pivka). * ★ * Detektivske povesti Sherlock Holmtjs, ki jih izdaja knjigarna Ig. pl. Ban berga v slovenskem prevodu v snopičih (vseh snopičev bo približno 38). Do sedaj smo prejeli 2 snopiča in sicer, I. dela: ^Doživljaji1. Vsak snopič stane 20 vinarjev. Prevod je lep in ravnotako tudi oblika. Novice. * Nagrajen otročji blagoslov. Da bi se prebivalstvo države lovca v Ameriki pomno žilo, predlaga J H. Mc Conologue iz Mason City, član državne davčne komisije, da se naj uvede nagrado za otročji blagoslov in sicer bode treba vsakemu očetu za vsakega otroka izpod 18 let plačati 200 dolarjev davkov na leto manj. Delavci zasuti pod razvalinami. Iz Pittsburgha v Ameriki javljajo: 3 in pol nadstropno, iz cementa in jekla postavljeno poslopje, ki je bilo last Spang Chlafant družbe v predmestju Etna. se je danes zjutraj nenadoma porušilo. Več delavcev se nahaja sedaj pod razvalinami in njih usoda ni znana. Rešilno možtvo se trudi, priti kolikor hitro mogoče do ponesrečencev. * Skoraj bi bil otrok živ pokopan Pri predpripravah za pogreb 3 leta stare hčere Mihaela Maholeheka v Duluthu so opazili, da otrok še živi. Steklo na pokrovu krste je bilo nekoliko oroselo in tako so prišli do prepričanja, da dozdevno mrtvi otrok še živi, Kmalu potem so spravili otroka k zavesti. Mala deklica je paila pred tremi dnevi v čeber, napolnjen z vodo, in vsi so mislili, da je utonila. Kinematografi v šolah. Newyorški šolski superintendent dr. Maxvvell je predlagal šolskemu svetu, da naj uvede v 100 šolah kinematografske predstave, da otroci ne bodo obiskovali tuintam ne ravno priporočljivih kinematografskih gledališč. Predstave bodo pred vsem podučljive in manj senzacijonalne. Ne bi bilo slabo, ko bi tudi pri nas delovala šolska vodstva skupno s kinematografskimi podjeti, tako, da bi se otroci pri kinematografskih predstavah kaj naučili. * Po devetih letih prijet. Policiji v Oaklandu v Ameriki se je posrečilo dobiti v pest nekega moža, ki je pobegnil pred devetimi leti iz county ječe v Memphis, Tenn., namreč na smrt obsojenega morilca Samuela Millerja. Aretovanec sicer taji, da bi bil že dolgo časa iskani zločinec, vendar ni dvoma o njegovi indentiteti. — Miler je bil v Memphis spoznan krivim umora svoje žene, in obsojen na smrt. Dne 28. majnika 1903 pa je pobegnil iz ječe s štirimi drugimi jetniki. Skoraj pol milijona dolarjev za izboljšanje newyorškega zaliva. U Washingtona poročajo : Prihodnji teden v zbornici predložena predloga za reke in pristanišča bode vsebovala za newyorški zaliv sledeča dovoljenja: Hell Gate 100.000 dolarjev Ambrosa Channel ‘..00.000 dolarjev, Black Rock Har-bor 150.000 dolarjer Harlen River 25.000 dolarjev, Sheepshead Bay 13.000 dolarjev. Za kratek čas. Mati: .Tonček — kdo je imel danes mašo ?“ Tonček:,, Novijtaplan ; pa je tako zapel kakor bi vrgel star škoren po stopnicah!“ * * * Tržsski falot pred vlomom v hišo miljonarja K . . . „Oštje, da sem ravno danes mogel pozabiti rokovice, ke grem k’ tako nobel družin krast!‘ * * * Mati: Joško, kje si si umazal hlače ?“ Joško : „Veš mama, z Milko sva se igrala ata in mamo, — pa sem pokleknil pred njo kakor večkrat kleči papa pred našo kuharico!" * * * Janez Goba se je udeleževal volilne agitacije v Beli Krajini. Pristaš S. L S. mu je zagrozil, da ga ovadi, ker je dejal kandidatu S. L, S. falot. Župan Pepe Radivka mu svetuje, da je najbolje, če to prekliče. Janez Goba nekaj časa premišljuje, in da sledečo izjavo : „Skesano preklicujem izrečeno besedo, da je kandidat S. L. S g. D. falot; ampak če mu kdo drugi reče mu jaz prav rad ver jamem !* Janez Goba. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. Mali oglasi. Krni a Glivi atrni se poceni proda: Ljubija-a, tMUJdioKl otlUJ Dunajska cesta H I nadst. Diplomirani učitelj sSLJ^nje' mačkoMi jeziku traži mjesto kio kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Potražbe na upravu „Jutra“ v Trstu. Prnrln pr"v ma!o ral)1ien b'rotn°f°n nRj- tUUa ot! boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove ujravništvo „Jutra" v Trst. Lepo meblovano s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič Gorica Gosposka ul. 7. U etniški izdelki, stalne cene. 2craf n o ključavničarska pomočnika sprej-bpitJblld me tskoj Ivan Triiler na Bledu. P«>nrlov»'> dobrega domačega sur. masla 10 — 15 A 1 OLlclIU ig na teden, cena je 2 K 60 vin., v .dreh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu. Pr/vrl«» etn otroški voziček, bel; jedna omara A lUUd at/ in drugo. Slomškova ul. 12, parter desno. Največja zaloga amerikansko pisarniške oprave The Rex C.° ubljana @@10 Šelenbupgova ul. 7 — Telefon 38 —rrr RESTAVRACIJA — ALLA STAZIONE Trst, trg pred juž kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potni-ko-i’, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA - POSTREŽB t TOČNA ser CENE ZMERNE • Lastnik Acton Andrij unčič, bivši vratar ho la -Balkan". Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg At. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplačno. —• — Evan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7»|nna kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz £.dlUyd ]esa. m pletenin, škafov, brent, čebrov.in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnna aT°i° trgovino s kuhinjsko posode n l|IUI Uuct vsake vrste bodi od porce’ana, zemlje, e ■ aila, kositerjk ali alu l inija, nadalje, kletko itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zetnljeno in stekleno posodo za vino. Romeo Doplicher trgovina s klobuki TRST - Corso štev 30 - TRST Prodaja klobuke prvih tovarn, po-tebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in športnih. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za od( ravo solnčnih peg. kakor tudi za pridobitev in ohranitev nožne, mehke k že in bel- ga teinta ne obstoji boljše milo kot svetovi oznano S tc ckenpf e r do v o milo iz lilijinega mleka (Stei kenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpf rd,od Bergli anna & Co,, Tcšin ob Elbi. — Ko ad stane 60 h n se dobi v lekarnah, drogerijah, paifi-i erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno- 1 tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a" naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h. v Gosposki ulici št. 3 gostilniški prostori (3 sobe, kuhinja, shramba in klet) ter zraven pripadajoče stanovanje (2 sobi-drvarniea) Lahko se tudi deli in je eventuelno pripravno za skladišče. Pojasnila da hišni oskrbnik Al. Kunst, Ljubljana Židovska ul. ulica 4. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobi im idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so ni obhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po ekspoilai trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Plaasza dolla Borsa lO C^ntrala t Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 412°j0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. „JUTR0“ se prodaja v Trstu po 6 vinarje \ v naslednjih tobakapnak: © © © Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar. Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Gampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, © © Rončelj, ulica S. Marco, Osrednja Banka SL Piazza Ponterosso 2 hranilnic [« Podružnica v Trstu mmmm Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: ^g i| o| U 0 411 01 2 0 431 01 4 o g 5| 01 Tt 8 0 povračno obreatovanje na knjižice na računu in fixne uioge ©0 premijne vjcge Vse bančne trausak ije. 3% J" Uradne ure od 9-1*2, ‘2-5. FflflSC & KRANZ - TRST (prej Schnabl & C.o Succ.) Ravnateljstvo : Via N. Macchiavelli 32; skladišča: Via Rossini 18. in c. kr. skladišče v prosti luki, hangar 26. Najizvrstnejši in priznani Tangyes-motorji na benzin, plin, nafto itd. od 1-500 in več konjskih sil. Motorji na prevoznih vozovih. Parni stroji in lokomobili. Motorni čolni Strokovnjaki v izdelovanju: Nameščenj tovarn za proizvajanje olja. Mlini najnovejše vrste in konstrukcije za proizvajanje moke. Ureditev tovarn za proizvajanje ledu. Stroji za proizvajanje cementa, ureditev in stroji za elektrarne. „Anduro\ najboljše in najtrpežnejše sredstvo za pokrivanje hiš, poslopij idt. Pokrovi iz dekor, stekli. c< s? * V <3£><3?X3S><3S><3SX3£X8>« Restavracija „AUBOR A” Via C3r. Carducci IB. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mes ce v gledališču Apollo v Rimu prvi cigansli.! srtoslio-ogrslti zbor Sfo. 3 gospodje H0KGARIA 5 dam počf^o^stvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. Narodni ples „0ZARDAS“ v kostumih. : ©g ------------------- Vsaki večer koncert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost. Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes napr. j bavarsko pivo B o o k, Goessalvatop. Za obi'ni obisk se priporoča prav toplo Gr. Domines, restavrater. <3I^-I>><3g> <3E><3E><3E><3£><3E><3£><3 ?S><3?><3F><3>><3D >C< l<š?l v V ©M©©©©©©©©©©©©© Očali najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vinarjev naprej. — Čudeži! „Helvetia“, ul. Barriera 19 Gramofoni in plošče. Velika zaloga plošč s slovanskimi komadi od K 2 naprej. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Spomlabili fiohtumi za dau\e in deklice so o ogromni izberi o oseh najuooejšili baroah, kroja it\ vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. Velika zaloga parejenilj oblek, za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice. cHngleško skladišče oblek d). cBernatooič. Ljubljana Mestni trg št. 5. Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na vse k raj o TRST — Corso čtv. 47 (vognl Piazza O. Goldbnl) - Telefon 14-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi L bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne) cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. Iščejo se potovalci za razpečavanje amerikanskih pisalnih stroj-v VI odel 1912 z vidno pisavo, brez barvnega traku piot: visoki proviziji. Ponudbe pod ,Začetek* poštno ležeče Ljubljana. ' % ©©©©©©©©©©©©©©©($ ©©©© Nova trgovina z Izgotovljenimi oblekami „Air Industria Inglese“ Test ulica 5. Catterina št. 7 Velik izbor najlepših in najzrdrejših novos/i. Moške obleke od K 18 naprf j otroško „ moški površnik n 13 „ „ 20 „ otroški „ moške hi«če 17 6 Velik izbor otroških kostimov. ©©© Kmetska posojilnica ljubljanske okolice fm z. z n. z. li 0 obrestuje hranilne po v Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset * * * varno naložen denar. 4? -ib % ^ Rezervni zaklad: K 7