Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina . . . . . L 1.250 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Letna naročnina . . ... L 2.500 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . ... L 3.500 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m ui Leto XIX. - Štev. 34 (964) Gorica - četrtek, 30. avgusta 1967 - Trst Posamezna številka L 50 Krščanska in Na uvodnik v zadnji številki smo prejeli pismo tele vsebine: V članku Krščanska vzgoja m vzgojni zavodi v zadnji številki ste se izrekli zoper tako imenovane laične zavoae. To se mi ne zdi prav. Te zavode vodijo pošteni slovenski ljudje, ki jim zaupamo in zato jim zaupamo tudi svoje otroke. Ker je gotovo še več ljudi, ki tako sodijo, menim, da je prav, če podam kratko pojasnilo o tem, kaj mislim pod imenom »laična« in »katoliška« vzgoja. KAJ JE VZGOJA Slovenski izraz »vzgoja« prihaja od glagola gojiti. Torej gre pri vzgoji Kakor pri rastlinah za neko skro in nego, za okopavanje in zalivanje, gnojenje in čiščenje plevela. Mi Slovenci torej gledamo na mladino kot na mlade rastline, ki vsega tega potrebujejo, da lepo rastejo in obrodijo sad. Ker smo bili kmečki narod, je čisto naravno, da smo tudi vzgojo mladeži pojmovali na ta način. Drugi narodi, npr. Rimljani so vso zadevo gledali z drugačnega vidika. Rimljani imenujejo vzgojo »educatio« od glagola educere, kar pomeni potegniti ven, izvleči. Oni so torej videli v vzgoji neko delo, ki je združeno z naporom, ker mora vzgojitelj iz gojenca potegniti ven, kar je v njem dobrega in slabega, da bo dobro ohranil, slabo pa odžagal. Rimljani so bili vojaški narod in so tudi vzgojo gledali s tega vidika, kot kaplar na rekrute. Kakor koli pojmujemo vzgojo, gre pri leni za bitja, ki niso še do konca razvita, ki jim še marsikaj manjka in je treba zato pomagati, da tisto razvijejo, ali pa marsikaj imajo in je treba odstraniti, ker je škodljivo. Pri tem delu je vzgojitelj aktiven dejavnik, gojenec pa pasiven, sprejemajoč, vsaj do neke mere. Pri svojem vzgojiteljskem delu pa mora imeti vzgojitelj neki ideal, neko podobo, po kateri hoče izoblikovati svojega gojenca. Pri tem sledi določenim načelom ali principom, po katerih želi, da bi se gojenec ravnal in dosegel nakazani ideal. LAIČNA VZGOJA V svojem prizadevanju se danes vzgoja v zapadnem svetu loči v dve veliki šoli, v laično in krščansko. Laično imenujemo tisto, ki se opira samo na izsledke človeškega razuma, to se pravi na neko določeno filozofijo. Za tako vzgojo ni religije ne take ne take, ni kakih onstranskih ciljev, ki naj bi jih človek v življenju zasledoval, ni kakih razodetih načel ali zapovedi, ki naj bi se jih človek držal, ni milosti in zakramentov, ni molitve, saj je človek sam svoj gospodar in zlasti ni Cerkve, ki bi mogla kaj učiti v tem oziru. Laična vzgoja je torej zgolj človeška vzgoja v vsem in povsod, podobno kot vzgoja žrebet ali psičkov. Vemo pa, da kolikor glav, toliko pameti. Zato laična vzgoja ni enotna, am-Pak sledi raznim filozofijam. V preteklosti so se zagovorniki laične vzgoje držali Predvsem pozitivistične filozofije in skušali po njenih naukih vplivati na mladino, oziroma jo vzgajati. Danes je vsaj Pri nas na Slovenskem prevladala med Pristaši laične vzgoje marksistična filozofija. Po ciljih in naukih te filozofije vzgajajo danes mladino v Sloveniji in tudi Pri nas po slovenskih laičnih zavodih. KRŠČANSKA VZGOJA Veren človek pa ve, da filozofija ni vse Vnanje. Poleg filozofije imamo še razodetje božje, zlasti razodetje Kristusovo, ki nam ga posreduje Cerkev. Krščanski člo-vek zato ve, da zgolj človeški Ideali hi z8olj filozofska in pedagoška načela pri v*goji niso dovolj, ne izčrpajo človekovega namena hi mu zato ne morejo biti fcdine absolutne smernice v življenju, zlasti tedaj ne, če so v nasprotju z razodetjem. Z drugimi besedami: krščanski starši vedo, da moramo otroka usmerjati tudi k večnemu življenju, za katerega je ustvarjen; da ga moramo učiti, naj se drži tl
JAUMDE BATA w.J UBIEVIUE MAIDUGUM **-. 'g)F0IIT LAMV VI CA o „> /CENTR. AFR. ( REPUBLIKA / BANGUt \ --J ^ -i) / 1—-...j I <•!£■ 'JKONGO < ■-» •MAKIJA j*^w/«AM» BUZiAjN IIM*V'lvS) hinshasa IINDA /^wlLEOPflLOSVILlE JCmatadi \ Amerike. Prva bi rada Nigerijo ohranila združeno in si s tem zagotovila dosedanje dobave petroleja, druga pa podpira novo državo Biafro v upanju, da se bodo njene družbe polastile petrolejskih vrelcev in izrinile angleški vpliv. Katoliški cerkveni krogi so zaenkrat zadržani, saj sami ne vedo, kakšne bodo dokončne posledice odcepitve Biafre od Nigerije. Škof v glavnem mestu Biafre Enugu, ms gr. John Anyogu, ki je med tem že umrl, se je pa postavil očitno na stran novih oblasti. Blagoslovil je novo državno zastavo ter opravil zahvalno službo božjo v stolnici. Do sedaj so škofje v Nigeriji podpirali težnje po enotni državi, ki naj bi tudi v cerkvenem pogledu imela enotno semenišče za vse pokrajine v Lagosu. Ta prizadevanja so seveda z novo državo postala nesodobna in med Ibo prebivalstvom tudi nepriljubljena. Delo misijonarjev se bo v Biafri sedaj predvsem usmerilo v to, da se begunce čimprej vključi v redno življenje. Države ob Gvinejskem zalivu v Zahodni Afriki. Največja med njimi, Nigerija, že nekaj časa doživlja državljansko vojno. Njen zahodni del, ki meji na Kamerun, se je pred nekaj tedni odcepil od državne skupnosti in se proglasil za neodvisno državo z imenom Blafra. dila misel na ločitev in ustanovitev lastne države. Morda bi se bila ta ločitev izvedla brez nasilja, če bi prav Biafra ne imela bogatih petrolejskih vrelceiv. Ce jih zgubi osrednja vlada v Lagosu, bo oropana glavnih dohodkov. Zato se je odločila za vojaški nastop zoper uporne Ibo črnce. Nekaj časa je še šlo, potem pa je prišel protiudar. Ko so se zvezni vojaki spustili v notranjost pokrajine, kjer živi pleme Ibo, je položaj postal ugodnejši za Ibo vojake, saj so bili na svojih tleh in uživali vso podporo svojih rojakov. Tako se je zgodilo, da je Ibo vojakom uspelo vreči prodirajoče zvezne čete nazaj čez reko Niger in celo zasesti središče petrolejskega področja Benin. V ozadju so kot vedno tudi petrolejski interesi Vel. Britanije in Sev. Nove obmejne naprave pri Fernetičih Pred kratkim so na slovenski strani meje pri Fernetičih slovesno odprli nove cestne prehode, tako da je sedaj osem cestnih trakov. Nad vso široko cesto je streha. Istočasno so tudi odprli novo poslovalnico Kompasa in bife podjetja Hotel Triglav. Slovesnosti so se udeležili predstavniki slovenskih oblasti, tako pomočnik republiškega seikretarja za notranje zadeve Lado Briški, predsednik sežanske občine E. Zadnik, šef za slovensko mejo B. čop, šef mejne službe za koprsko in kraško področje A. Fabjančič, poveljnik mejne postaje milice v Sežani J. štrancar in drugi, ter predstavniki raznih zainteresiranih podjetij. Prisotni so bili tudi italijanski obmejni funkcionarji. bodo moderne trobente iz ZN razdrobile izraelsko odločnost. Mora računati s tem, da bo Jeruzalem ostal v svoji celoti pod izraelsko upravo in z njim vred najbrže cela vrsta drugih svetih krajev. STARO MESTO Z NOVIMI PROBLEMI To stanje je še rodilo več vprašanj. Kako dolgo bo to stanje trajalo? Kot vse danes kaže, bo stanje trajalo dolgo časa. Arabci niso dovolj močni, da bi proti Izraelu nastopili s silo, njihovi prijatelji pa ne bodo zanje žrtvovali niti enega vojaka. Izraelci so torej in bodo ostali »blaženi posestniki«, ako že ne mednarodno priznani gospodarji Jeruzalema in drugih palestinskih mest pod njihovo kontrolo. Bodočnost Jeruzalema bo torej odvisna od diplomatskih pogajanj in političnih zapletljajev. Teh pa ne bo malo. V prvi fazi pogajanj je prevladovala ruska teza: Izrael je bil v tej vojni napadalec, torej mora biti kaznovan. Kazen pa naj obstoji v umiku njegovih čet na položaje, ki so jih imele pred vojno. Ni treba preveč pameti, da bi človek prišel do zaključka, da Izraelu še na misel ne bo prišlo, da bi kapituliral v taki obliki in na tako ponižujoč način. Postavil bo ob svoje teritorialne pridobitve zadnje vojne svoje tanke in polke in čakal. Čakanje se bo pa zavleklo, kajti tudi Arabci se bodo spustili v taktiko čakanja; zadnji vojaški poraz jih je namreč naučil tudi potrpljenja. Nastopila bo torej doba prerekanj, intrig, groženj, sumničenj, natolcevanj, vmes pa bodo padli tudi konkretni predlogi. Naj bodo predlogi taki ali taki, nekaj svetlih točk je že sedaj v njih. Že pred 20 leti se je rodila ideja o internacionalizaciji Jeruzalema in jo takrat niso ne Izraelci ne Arabci načelno zavrnili. Če se ji takrat niso načelno upirali, zakaj bi se ji danes? Dalje: za internacionalizacijo bodo dovzetnejši Arabci, ker so kontrolo nad spornimi mesti z Jeruzalemom vred že itak izgubili, če ne za zmeraj, pa vsaj za dalj časa. Zato bi oni lahko svoj teoretičen interes za sveta mesta prav lahko zamenjali za druge politične koncesije, ki so zanje veliko več vredne kot sveta mesta, draga krščanstvu. Tako bo pri razgovorih o Jeruzalemu igral glavno vlogo Izrael. Ta pa je že pred 20 leti načelno izjavil, da se ne boji internacionalizacije. Treba je torej le najti pravo obliko internacionalizacije in Izraelu njegov pristanek na kompromisno formulo politično plačati. Kakšna naj bi bila oblika internacionalizacije in koliko bi bilo treba zanjo plačati Izraelu in kdo naj bi to plačal, to je seveda danes še stvar ugibanja. Predlogov in načrtov gotovo ne bo manjkala, saj jih je bilo že pred dvajsetimi leti več kot preveč. A. M. Metanovod Sovjetska zveza - Trst Kot poroča dnevno časopisje, naj bi se pogajanja o speljavi metanovoda iz Sovjetske zveze do Trsta ugodno nadaljevala. Metanovod naj bi bil speljan čez češkoslovaško in Avstrijo. Ni pa še nič gotovega, ali bodo nadaljnjo pot ubrali preko Slovenije. V tem primeru bi bile speljane cevi mimo Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne in Sežane. Nova navodila o sv. maši II. del NEDELJSKA MAŠA Nadaljnji odstavek navodila je posvečen nedeljski maši. Kadar se zbere oozje ljua-stvo pri sveti daritvi, oznanja smrt m vstajenje Oarešenikovo v pričakovanju prihodnje slave. Vse to pride še najbolj do izraza na nedeljo. O tem je treba vernike dobro poučiti, da bodo posvečevali Gospodov dan, ki je nedelja, in to predvsem s poslušanjem božje Besede in z udeležbo pri maši. Središče bogoslužja naj bo župna cerkev. Druge cerkve morajo biti zato župni cerkvi v pomoč. Prav je zato, da manjše skupine, ki imajo ob delavnikih svojo mašo, pridejo ob nedeljah k maši v župno cerkev. In če posebne skupine, kakor jame organizacije, želijo svojo mašo, naj jo imajo rajši na kak delavnik in ne na nedeljo. Treba je odpraviti raztresanje in množitev maš. Rajši naj bo manj maš, a te naj bodo dobro obiskane, kakor pa veliko maš, ki so slabo obiskane. Maša zahteva sodelovanje, a dobrega in primernega sodelovanja pri maši ni mogoče doseči, če je pri maši malo ljudi. Navodilo svetuje, naj se število maš skrči, kjer ni mogoče doseči v velikih cerkvah primernega sodelovanja in bi bilo premalo duhovnikov na razpolago za uspešno dušnopastirsko delo. PROBLEMI ZA NAS To priporočilo cerkvene oblasti stavi naše vernike predvsem v mestu pred težko odgovornost. Ali bomo morali Slovenci zlasti v Trstu skrčiti število naših maš prav zaradi slabega obiska pri kateri izmed njih? Naši ljudje bi se morali le malo bolj zavedati odgovornosti za obstanek naših maš. Obstanek ni odvisen od škofijskih oblasti, ampak od vernikov samih. Zalo pa malo več pozornosti prav za naše maše: radi k tem zahajajmo, čeprav je s tem obiskom združena večja, a potrebna žrtev. Lepota našega bogoslužja je v petju. A zakaj je danes vedno manj ljudi, zlasti mladih, ki se radi odzovejo vabilu za sodelovanje pri cerkvenem zboru? Ne zapravljajmo torej, kar je našega, vzljubimo vedno bolj bogoslužje in naj prav po bogoslužni besedi, molitvi in petju zaveje v naši govorici nova mladostna svežost. MAŠA MED TEDNOM Ponekod so vpeljali nedeljsko mašo že v soboto zvečer. Za te maše daje navodilo nekatere predpise in pripominja, da morejo verniki v tem primeru prejeti sveto obhajilo, čeprav so bili pri obhajilu že zjutraj. Omenja se dvojno obhajilo za božič, veliki četrtek in veliko nedeljo. Ob koncu odstavka je priporočilo, naj se verniki radi udeležujejo svete maše tudi ob delavnikih, zlasti v adventu in postnem času in na razne manjše Marijine in svetniške praznike. Važno je priporočilo, naj imajo razni sestanki in zborovanja, ki služijo za poživitev verskega življenja, ter duhovne vaje, svoj višek v evharistični daritvi ali maši. SV. OBHAJILO K pravemu sodelovanju pri sveti maši ne spada samo poslušanje božje besede, ampak v prvi vrsti sveto obhajilo. Zato govori nadaljnji odstavek o svetem obhajilu. Verniki naj obhajilo prejmejo med sveto mašo in po možnosti s hostijo, ki je bita posvečena pri isti maši. Posebno pozornost posveča navodilo obhajilu pod obema podobama in navaja razne priložnosti, ob katerih je mogoče prejeti obhajilo pod obema podobama, pod podobo kruha in vina. Tako na primer spreobrnjenci, odrasli krščertci, birmanci, novoporo-čenci, bolniki. Navodilo izrecno poudarja, da se more obhajilo deliti tudi izven maše. Nekateri so šli v svojem obrunntvmem duhu tako daleč, da se niso hoteli obhajati izven maše. Zato ta poudarek. Kako naj ljudje pristopijo k svetemu obhajilu stoje ali kleče? Oboje je dobro. Ravnati se je pa treba po določilih škofovskih konferenc. Tudi tisti, ki čakajo pred obhajilno mizo, da pridejo na vrsto, naj čakajo stoje. Kdor prejme sveto obhajilo kleče, ni treba, da pred obhajilom ali po obhajilu naprevi poseben poklek. SV. SPOVED Zelo važen se mi zdi odstavek, kjer se omenja zakrament svete pokore. In to iz dveh razlogov. Predvsem je jasno povedana stara resnica, da more človek prejeti odpuščanje tnalih grehov tudi v dobrem obhajilu, ki nas nadalje varuje pred smrtnimi grehi. Novost za marsikaterega naših verniko\> bo pa izrecna zahteva, naj ver- niki pristopijo k zakrarhentu svete pokore ali k spovedi izven svete maše in ne med mašo. Spovedovanje ali opravljanje spovedi med mašo škoduje zbranosti pri maši. Spoved med mašo je treba navadno hitro opraviti. In tisti, ki čakajo na spoved med mašo, navadno ne morejo aktivno sodelovati pri maši. Težka bo ta pot, a se je le treba privaditi novim potrebam. RAZNA NAVODILA Ni treba še posebej omenjati priporočila o vsakdanjem in pogostem obhajilu, o zahvali po obhajilu, ki se izraža v molitvi in čednostnem krščanskem življenju, o sveti popotnici in o dolžnosti, ki jo imajo verniki v smrtni nevarnosti, da se spravijo z Bogom, o pogostem obhajilu bolnikov in starih ljudi na domu in po bolniš- . nicah, ki ga je mogoče prejeti vsako uro, o možnosti obhajila bolnikom samo pod podobo vina. Zadnji odstavek drugega dela evharističnega navodila je namenjen predvsem duhovnikom. Govori o mestu, ki ga ima škof pri sveti Evharistiji, o vsakdanjem maševanju, o dolžnosti, ki jo imajo duhovniki, da se držijo predpisov in da se pri izbiri maš ozirajo na pastoralne potrebe. Ob koncu je še nekaj besed o kon-celebraciji. L. šk. Msgr. Alojzij Novak - umrl V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je v gorlški osrednji bolnišnici v sredo, 30. avgusta ob 19. uri umrl msgr. Alojzij Novak. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 16. uri. Ko je veliki zvon v gorišld stolnici turobno zapel in tako mestu sporočil žalostno vest, so vzdrhtela v bolesti srca vseh, ki so ga poznali. Za njim žalujemo pa še posebno goriški Slovenci. Naj bo zglednemu duhovniku, ki je ves gorel za Boga, za Cerkev in za svoje ljudstvo, Bog bogat plačnik! S TRŽAŠKEGA Številni hudi požari V več krajih tržaške občine, predvsem na Krasu, je prepšnji teden gorelo. Najhujši požari so bili med Saležem in Sa-malorco in pri Mali Trnovici. Gasilcem, katerim so pomagali kolegi iz bližnjih mest, policijski agenti, vojaški oddelki in domačini, ni uspelo več dni pogasiti številnih požarov, šele po dežju, ki se je ulil v noči od četrtka na petek, so se gasilci oddahnili. Prizorišče požara pri Mali Trnovici si je ogledal pokrajinski odbornik za kmetijstvo Saša Rudolf, ki je izrekel solidarnost pokrajinskega odbora oškodovanim kmetom ter izrekel priznanje gasilcem in vsem Kronanje svetogorske Matere božje tistim, ki so pomagali pri gašenju. Illllllllllllllllllllllllllll ............. Uspeh slovanskih zhorov v Arezzu Petnajsto mednarodno poiiionsko tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja društvo »Annci aella Musiča« v Arezzu, je za nami. Prireditve se je letos udeležilo 33 zoorov (trije so se namreč predhodno umaknili) iz 14 držav med Evropo, Severno ter Južno Ameriko, tekmovanja so obsegala štiri kategorije ter gregorijansko petje in so se vršila v izločilnih ter finalnih nastopih, kjer so morali zbori odpeti razne obvezne pesmi. Prva kategorija (mešam zbori) je morala predstaviti dve obvezni pesmi, P. L. Palestrine »Dies sanc-tificaius* ter Hasslerjev madrigal »Nun fanget an«. Ženski zbori so odpeli Festov trogiasni motet »Christe lux vera« ter O. Lassa »(Juand mon mari vient de dehors«. Moški zbori pa so imeli kot obvezni pesmi Corteccia štiriglasno »Tenebrae iactae sunu ter Giovannellijevo Lroglasno »Di vaghe fila d'oro«. Vsi omenjeni zbori pa so morali izbirati še med cerkvenimi in posvetnimi skladbami Claudia Monteverdija. Najvažnejši so brez dvoma izidi v poli-fonskih skupinah, kjer lahko res nastopajoči zbori pokažejo vse svoje odlike ali pomanjkljivosti. V mešani skupini so dosegli prva mesta sledeči zbori: 1. Akademski zbor »Lučnica« iz Bratislave, Češkoslovaška; 2. Zbor Monteverdi iz Hamburga, Zah. Nemčija; 3. Kaufbeurer Mar-tinsfinken, Kaufberen, Zah. Nemčija; 4. Rodna pesen, Sofija, Bolgarija; 5. Conjun-to Pro Musiča, Rosario, Argentina. Za ženske zbore: 1. The Southwest Mis-souri State College Chamber Singers, Springfield, ZDA; 2. Akad. zbor »Lučnica«, Bratislava; 3. Zbor Ulpia Serdica iz Sofije; 4. Zbor višje šole iz Szegeda, Mo-džarska. Polifonijo v moških zborih so zmagali: 1. ex-aeiquo moški zbor Sredec iz Sofije, Bolgarija ter Societa corale Pisana iz Piše, katerima sledita Manner Quartett Har-monie, Eschvveller-iNothberg, Zah. Nemčija ter Kulturvarein dar Osterreichische Eisenbahner, Dunaj. V folklorni skupini je dosegel prvo mesto argentinski zbor iz Rosaria. Najboljši za njim so Rodna pesen iz Sofije, Lučnica iz Bratislave ter švedski zbor Maria Koren iz Vas terasa. Lovoriko v gregorijanskem petju je odnesel ženski zbor sv. Cecilije iz Tridenta, sledita mu nemški iz Kaufberen ter finski Etelasuomalaisen Osaikunnan Laulajat iz Helsinkija. Iz Jugoslavije je nastopil zbor »Moša Pijade« iz Zagreba, ki pa ni dosegel bolj zadovoljivih uspehov. Najavljeni komorni zbor iz Splita se je že prej umaknil s tekmovanja. Poleg pravega tekmovanja je bilo na sporedu še mnogo odličnih koncertov, ki so imeli skoraj vsi na sporedu Monte-verdijevo glasbo ob štiristoletnici njegovega rojstva. V petek zvečer je bil v gledališču Pe-trarca velik vokal no-inst rumen talni koncert, na katerem sta imela levji delež zbor Monteverdi ter orkester univerze v Hamburgu pod vodstvom J. Jiirgensa. Iz- vajala sta Suito v c-duru J. S. Bacha ter v koncertni izvedbi I. dej. Monteverdijeve glasbene pravljice (opere) »Orfej«. Na istem večeru so nastopili še zbor iz Rosaria, tržaški zbor S. Maria Maggiore, švedski zbor iz Vaterasa, madžarski zbor iz Szegeda ter ameriški iz Missourija. V glavnem so vsi izvajali polifonske pa tudi folklorne skladbe. Prava glasbena redkost pa je bila v nedeljo mogočna izvedba glavnega Montever-dijevega dela s področja cerkvene glasbe, »Vespro della Beata Vergine« za soli, zbore, orgle in orkester, pri čemer je sode-lovalo nad 400 izvajalcev. Sicer pa o tem in o vlogi Monteverdija na tekmovanju ter o umetniškem poteku kaj več v prihodnji številki. Vse prireditve so vzbudile veliko zanimanja v Arezzu in ustvarile prijateljske odnose med domačini in gosti. Nastopov so se udeležili tudi nekateri veleposlaniki nastopajočih držav. Zaključnemu koncertu z nagrajevanjem najboljših zborov, ki ga je posnela tudi italijanska televizija, so prisostvovali predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, zunanji minister Fan-fani ter tunizijski zunanji minister Habib Burgiba ml., ki je bil v nedeljo gost Arezza. Milostna podoba Svetogorske Kraljice se v popoldanskih urah 2. oktobra 1922, po sedmih letih izgnanstva slovesno vrača na svojo Goro Patriarh Dionizij Delfino je bil v silni zadregi. Kot njegovi predniki tudi sam ni smel stopiti v avstrijski del patriarhata. Prav v zadnjh letih se je še zaostrila borba med avstrijskim cesarjem in beneško republiko zaradi oglejskega patriarhata. Avstrijske oblasti so trdile, da je bil oglejski patriarhat dolga stoletja cesarski fevd in patriarh knez svetega rimskega cesarstva. Beneška republika se je polastila tega ozemlja s krivično vojno in zatorej imenuje patriarhe na nezakonit način. Pravica, imenovati oglejske patriarhe in njihove škofe pomočnike, ne pripada Benetkam, pač pa oglejskemu kapitlju, v katerem bi morala sedeti vsaj polovica avstrijskih podanikov, če že ne samemu cesarju. Prav tako pripadajo cesarju, zakonitemu dediču goriških grofov, patronatske pravice nad rožaško opatijo in torej tudi pravica, imenovati opata komendnika. Cesarski svet v Gradcu je spet in spet zahteval od dvora na Dunaju, naj prepove patriarhu Dioniziju sleherni poseg v versko življenje na avstrijskih tleh: ob vsako oblast naj bodo arhidiakoni, ki bi jih imenoval patriarh, brez vsake veljave dovoljenja in pooblastila, ki bi jih patriarh dal župnikom in redovnikom. Vsled teh zahtev je dne 29. marca 1719 izšel v Gradcu cesarski odlok, ki je strogo prepovedoval vsem avstrijskim podanikom, da bi kakor koli priznavali duhovno oblast »domnevnega patriarha« Dionizija, prejemali od njega odredbe, ukaze, sod-nijske pozive, kakor tudi da bi se obračali na patriarhovo pisarno v Vidmu. Tla so bila še posebno vroča prav na Goriškem. Leta 1686 je goriški rojak Vid Gullin z oporoko zapustil bogato imetje za ustanovitev škofije v Gorici. Goriški deželni stanovi so brž sprožili široko dejavnost, da bi dosegli Gorici škofijski sedež, pod katerega naj bi spadalo vse avstrijsko ozemlje, ki je nekdaj pripadalo Ogleju. K cesarju na Dunaj so poslali razne posebne odposlance, kot npr. grofa Josipa Antona Del Mestrija, ki je pozneje postal arhidiakon, grofa Ludvika Formentinija in še druge osebe. Zaprosili so za posredovanje številne cerkvene in civilne dostojanstvenike, npr. goriškega glavarja grofa Kobencla, tržaškega glavarja grofa Marcija Strassolda, dunajskega škofa Rumla in ljubljanskega škofa Ferdinanda Khiemburga. Patriarhu je bilo vse to dobro znano. Znana mu je bila tudi spomenica dr. Rizzarda Brumattija iz Gradiške na cesarja Karla VI., naj prenese sedež patriarhata v Gorico, ki naj se poslej imenuje »Novi Oglej«. O vsem tem mu je točno poročal beneški poslanik na Dunaju Peter Grimani. Zato je poslal vatikanskemu kapitlju tole pismo: Presvetli in prečastiti gospodje kanoniki! Izročen mi je bil dopis v zvezi s svetogorskimi patri. Iz njega izhaja, da ste odredili kronanje čudodelne svetogorske podobe in da ste mene pooblastili za obred kronanja. Pooblastilo mi je v veliko čast, toda ker mi iz številnih političnih razlogov ni dovoljeno, da bi se smel podati v goriški del moje škofije, se bom poslužil izročene mi pravice, imenovati si namestnika v osebi, ki se odlikuje po dostojanstvu. Komaj prejmem navodila, kako naj se obred izvrši, ki ste jih napovedali v svojem dopisu, imenujem namestnika. Ponovno zagotavljam svojo pripravljenost, da sem Vam na uslugo. Vašemu presvetlemu in prečastitemu gospostvu vdani Dano v Vidmu, dne 6. januarja 1111. Dionizij, patriarh. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI voril pa je o. Bojan Ravbar, kaplan v Kopru. Po končani maši so posamezne skupine obiskale še druge kraje na Krasot in na spodnjem Goriškem; eni so obiskali mirenski Grad, drugi so se dvignili še na Sv. goro. Hill II Illllllllllll u v v Zasidrana kitajska ladja v Genovi Posadka kitajske ladje »Siming« nadaljuje s svojo prostovoljno karanteno, ki jo izvaja kot protest zoper genovske pristaniške oblasti, katere so zahtevale, da se z ladje odstranijo napisi z Maocetungovi-mi reki. Ladja je v Genovi zasidrana že od 6. avgusta dalje, člani posadke preživljajo dneve brezdelja tako, da igrajo namizni tenis, se bavijo s športom in prisostvujejo na krovu dokumentarnim filmom iz življenja Maocetunga. V Rimu pa je namestnik načelnika kitajskega urada za pospeševanje mednarodne trgovine v Italiji Liujoming imel v zvezi z zasidrano ladjo tiskovno konferenco, v kateri je dejal, da je bila zahteva po odstranitvi napisov resno politično izzivanje kitajskega ljudstva. Pomorščaki so transparente izobesili zato, da bi študirali Maocetungove reke. Ce gredo ti reki italijanskim oblastem na živce, to pomeni, da se bojijo Maocetungove misli in da so reakcionarne, sokrive imperializma ter da izvajajo fašistično nasilje. Kitajski pomorščaki so zato trdno odločeni, da se bodo do konca borili proti »fašističnim zverem« in da se ne bojijo tudi smrti v obrambo Maocetungovih misli. Na vprašanje nekega časnikarja, kako bi kitajske oblasti reagirale, če bi se v kakem kitajskem pristanišču pokazala italijanska ladja z znaki atlantskega pakta, pa je Liujoming, ki je nosil na prsih velik znak z obrazom Maocetunga, nem udom* odgovoril: »To bi bilo za nas sovražno dejanje in bi se mu takoj uprli.* Jasno je, da je z ljudmi takega kova vsak pameten razgovor nemogoč. V Argentini je umrl duhovnik Janez Kalan Iz Buenos Airesa je prispela vest, da je tam umrl za srčno kapjo Janez Kalan, priljubljeni in dobro znan duhovnik med slovenskimi izseljenci v Argentini. 2e od leta 1949 dalje, takoj po svojem prihodu v Argentino, je deloval na fari v Ramos Mejiji. Poleg dušnopastirske službe je rad uporabljal svoj pisateljski talent, saj je že kot srednješolec pisal v dijaške liste. V begunskih letih so njegove sipise Objavljali slovenski begunski listi na Koroškem. V Argentini je sodeloval pri Zborniku Svobodne Slovenije in pri Duhovnem življenju. Ljudje so njegova dela radi čitali. Janez Kalan Se je rodil v Škofji Loki leta 1908. Leta 1932 je bil posvečen v duhovnika. Po nekaj letih kaplanovanja v Sloveniji so ga Nemci leta 1941 zaprli, nato pa odgnali na Hrvaško. Leta 1949 je zapustil domovino in odšel v Argentino. Naj mu bo Bog bogat plačnik. Shod strežnikov V lepi Marijini cerkvi v Oberšljanu pri Komnu je bil v četrtek, 17. t. m. vseško-fijski shod mašnih strežnikov za celo primorsko administraturo. Strežniki so prišli v spremstvu s svojimi duhovniki in se jih je nabralo nad 600, tako da je bila sicer velika cerkev prav polna dečkov. Namesto škofa Jenka, ki se shoda ni mogel udeležiti, je somaševal z nekaterimi sobrati sedanji župnik v Piranu g. Vinko Černigoj, nekdanji kaplan v Komnu, go- Posvetovanje arabskih državnikov V torek, 29. avgusta se je pričela v glavnem mestu Sudana v Kartumu konferenca arabskih državnih poglavarjev. Na njej naj bi se razgovarjali, kako odpraviti posledice arabsko-izraelske vojne, kako doseči večje in učinkovitejše sodelovanje med arabskimi državami, odstraniti tuja vojaška oporišča na arabskem ozemlju in pripraviti dolgoročno skupno politično, vojaško in gospodarsko strategijo. Konferenca je že na začetku precej zgubila na svojem pomenu, saj je izostalo, kar pet državnih poglavarjev: kralja iz Maroka in Libije ter predsedniki iz Alžirije, Tunisa in Sirije. Medtem pa je v Rimu zaključil svoj obisk tunizijski zunanji minister Burgiba. S Fanfanijem je pregledal trgovinske odnose, ki se med obema državama kar ugodno razvijajo. Oba zunanja ministra sta si tudi ogledala ladjo »Lazio«, ki bo vozila na progi med Neapljem in Tunisom. Burgiba so tudi zanimale izkušnje Blagajne za jug (Cassa del Mezzogiomo), ker je tunizijski vladi dosti na tem, kako koristno izrabiti sušna področja. Slava spominu žrtve komunizma Je Veronika Desiniška sploh živela? Danes obhajamo žalostno dvajseto obletnico ugrabitve soustanovitelja Slovenske demokratske zveze v Gorici in sourednika »Demokracije« Slavka Andreja Uršiča iz Kobarida. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se z vso ganljivostjo spominja nečloveškega zločina, ki so ga 31. avgusta 1947 zagrešili komunisti, ko so na zagaten način, pač komunistom svojstven, Ugrabili in strli mladega slovenskega izobraženca, ki jim je bil na poti kot idealen in prozorno pošten demokrat. Vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici so danes znana vsa imena oseb, to so po nalogu komunistične politične Policije OZNE Slavka Andreja Uršiča “grabile! On se ni več vrnil in njegovo truplo 80 pozneje našli nekega jutra na tolminskem pokopališču. Zločinci so se pač bali resnice in svoje žrtve, zaradi tega so Uršiča brez kake obtožnice in javne razprave zavratno umorili. Uršičevega nauka pa komunisti niso in °e morejo uničiti. Ta nauk je in ostane vodilna luč vsem slovenskim demokratom, ^er sloni na temeljih prave in resnične demokracije. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se klanja spominu mučenika Andreja Uršiča, in ga vsem slovenskim demokratom predstavlja kot lik svetlega ^Orca za pravice človeka, za mir in ljubezen med brati in med vsemi narodi! Gorica, 31. avgusta 1967 VODSTVO SDZ V GORICI KAKO JE BIL G. DR. URŠIČ UGRABLJEN? Gosp. Slavko je bil zaljubljen v svoj ‘Planinski raj«, zato je vse dni, ki ga niso vezali na Gorico, prebil v Kobaridu v kro-domačih. Ponovno je izjavil, da doma ^jlažje dela in piše. Vsako nedeljo je ^to bil v Kobaridu. To navado so zločinci koristili. Zadnjo nedeljo, 31. avgusta, je ^1 zopet v Kobaridu. Popoldne je šel s ^stro na sprehod v 4 km oddaljeni Ro-kjer stanuje prijateljska družina Gra-dišar. Proti večeru se je vrnil v Kobarid ln se udeležil neke zabave. Bila je ura že 'uvet, ko se miu približa domačinka Vera ‘Vančič in mu izroči neki listek: »To poklja gospa Gradišarjeva«. Slavko prebere j^dtaknjene vrstice, v katerih se gospa 'radišarjeva opravičuje, ker ga ponovno Nadleguje, čeprav je bil popoldne pri njih, 1 vendar še danes rada govorila z njim 1 važni zadevi. Uslužni g. Slavko se ta-'°j odpravi na pot. Ko se pripelje z mo ;0rnim vozilom v Robič, so pri Gradišar-,evih že spali. Ni hotel buditi,' ampak je j^itio naročil prijatelju, naj pove gospej ’radišarjevi, da je bil tu in da se bo dru-s jutro vrnil. In odhitel je s kolesom na-?a) proti domu. Domov pa ni prišel, ker Padel v zasedo, ki so jo pripravili razliki v bližini Kobarida. Potegnili so čez ^sto žico in ga težko oboroženi pričako *ali, pri trčenju ob žico se je motorno ftlo prevrnilo in poškodovalo, na Uršiča Pa planili zakrinkani roparji in ga po ratkem odporu zvezali in odvlekli v smeri ^roti Svinem. "demokracija«, leto /., št. 20, 5. sep-^bra 1947. 9rnostnemu svetu pri Združenih narodih LAKE SUCCESS Slov. demokratska zveza v Gorici in °v. demokratska zveza za STO v Trstu ^eščata Varnostni svet, da je OZNA, tajna policija Titovega režima v Jugoslaviji, ugrabila dne 31. avgusta 1.1. v Kobaridu v coni A, dr. Andreja Uršiča, urednika »DEMOKRACIJE«, glasila slovenskega in hrvatskega demokratičnega gibanja v Julijski krajini in na Tržaškem ozemlju, potem ko so eksponenti K. P. in S. I. A. U. vodili že pol leta zagrizeno teroristično propagando proti tedniku »DEMOKRACIJA« in njenim sodelavcem. Ta novi teroristični akt je do skrajnosti razburil nekomunistično slovensko in hr-vatsko prebivalstvo tega ozemlja. OZNA že dve leti ugrablja in ubija na tem ozemlju nekaznovano svoje politične nasprotnike samo zato, da drži prebivalstvo v stalnem strahu in da zaduši vsako nekomunistično delavnost. Ker doslej vsi ukrepi Zavezniške vojaške uprave niso uspeli zlomiti ali vsaj omejiti tega zločinskega, za človeštvo sramotnega početja, protestiramo pred vsem svetom proti temu obupnemu položaju in zahtevamo, da Varnostni svet takoj podvzame odločne ukrepe, da se teror OZNE pri nas zatre in da se zajamči mirnemu slov. in hrv. prebivalstvu na tem ozemlju svoboda mišljenja in osebna varnost. Slov. demokratska zveza v Trstu Slov. demokr. zveza za STO v Trstu »Demokracija«, leto I., št. 20, S. septembra 1947. OBLETNICA ZLOČINA Dne 31. avgusta 1947 so komunisti ugrabili našega sodelavca in urednika Andreja Uršiča iz Kobarida. V zavetju temne noči so ga z zvijačo zvabili v zasedo. Napeli so mu vrv čez cesto, ki vodi iz Kobarida v bližnji Robič. Zjutraj so našli tamkaj le presekano vrv, dva nabita samokresa in v grmovju motorno kolo. Sledovi so pokazali, kako so ga vlekli po tleh s ceste v jarek, od tod dalje preko travnikov in skozi gozdove po pobočjih Matajurja in Kuka. Pri Volčah so ga prepeljali čez Sočo v Titovino. Vsa gornja Soška dolina se je zgrozila nad' gnusnim zločinom. Zgrozili so se ob misli na dejanje svojih bodočih gospodarjev. Soška dolina je stala tik pred priključitvijo. Zakaj so ga ugrabiti? Dobro so vedeli, kdo je Uršič. Zaveden Slovenec, mož brez madeža, odkrit demokrat in neizprosen nasprotnik političnega nasilja, laži in prevare. Njegovo pero je bilo ostro, a stvarno. Komunisti so mu vedno podlegli, kadar so bili prisiljeni, da se spuste v boj, pri katerem zaradi javnosti niso mogli uporabljati nasilja. Odkritih in prikritih groženj se Uršič ni ustrašil. Imel je še eno lastnost. Nobeni prošnji ni mogel odreči. To njegovo lastnost so zločinci izkoristili in ga izvabili v zasedo. Človek je nosilec ideje, če ubiješ človeka — uničiš idejo. Strašna enostavnost! Te so se hoteli poslužiti tudi komunisti. Ugrabili so Uršiča, ker so mislili, da bodo Z njim uničili idejo, katere nosilec je bil. Toda ušteli so se. Nasilno so spravili s poti Uršiča, a ideje — niso uničili. Pregloboko je zasidrana tudi v srcih drugih, da bi jo uničili zgolj z Uršičevo ugrabitvijo. Da, Uršič je narodu odpiral oči in komunisti so izgubljali tla pod nogami. Pristaši so jih zapuščali drug za drugim. Zato so ga odstranili — toda samo enega izmed tisočev, čeprav enega izmed najboljših. Čez štiri dni bo poteklo leto. Spominjamo se njegovih besed: »Komunisti me ne bodo nikdar zavedli, da bi se posluževal njihovih sredstev za politično uveljavljanje — kajti zlo rodi le zlo, ki končno pokoplje zločinca samega«. In glej, kako se je to izpolnilo! Stavba laži, prevare in nasilja se danes podira sama od sebe. Zato je spomin na Andreja Uršiča danes med nami bolj živ kot kdaj koli. Primorska ga ne bo nikdar pozabila. Naj je njegova usoda kakršna koli — ostal bo svetel vodnik. Njegovo ime bo vedno povezano s preroditvijo naše ožje domovine. Pozabljen pa tudi ne bo zločin: vsi tisti, ki so pri njem sodelovali, naj se zavedajo, da nihče ne bo utekel roki pravice. »Demokracija, leto II., št. 37, 27. avgusta 1948. 19. MARIJANSKI SHOD NA OPČINAH v nedeljo, 10. septembra popoldne Napovedujemo velik marijanski shod na Opčinah za drugo nedeljo v septembru. Velik bi moral biti zato, ker živimo v letu vere, ker obhajamo poleg Fatime celo vrsto obletnic naših narodnih romarskih cerkva. Toda ti zgodovinski datumi niso sami po sebi glavni razlog, da mora biti letošnji marijanski shod izreden, saj bi to pomenilo, da se naslanjamo samo na zgodovino in tradicijo. Mi prirejamo velik Marijin praznik iz osebnega prepričanja, iz lastnega spoznanja, da nam skupno delo za Marijino slavo zelo koristi. Vsakoletni marijanski shod na Opčinah je izpoved vere vseh prepričanih slovenskih kristjanov. Vsakoletni marijanski shod na Opčinah je po svojem zunanjem obsegu nov dokaz vsem, ki z nami živijo, da Slovenci radi Marijo častimo, da znamo svoje prepričanje pokazati tudi na cestah in trgih. Vsakoletni marijanski shod je lep zgled, je lepa šola za našo drago mladino, za naše otroke, da je mogoče tudi v najbolj razvojnem času javno priznavati, da smo mi le stvari, nekdo nad nami pa je naš Bog — naš Stvarnik! V tem duhu zopet na pot, zopet skupaj iz vasi in župnij vsi, ki to razumemo in praktično priznavamo! Pridružite se tudi vi, ki samo opazujete, ki dvomite, ki trpite. Kakor se v Lurd in Fatimo zgrinjajo množice vernih in nevernih, tako naj bo za Trst in Gorico vsako drugo nedeljo v septembru! Prosimo vse zveste, govorite, vabite v teh dneh na skupni Marijin praznik na Opčine! Na opustite nobene prilike! Kar naredimo za Marijino slavo, nam je vedno samo v prid! Začetek shoda ob 16.30 v cerkvi. Po slovesni procesiji s tatimskim Marijinim kipom bo služba božja na trgu. Za 50. obletnico Fatime bo pred slovesnostjo ali na koncu v openski cerkvi koncert Marijinih pesmi. Pripravite zastave in vse lepo, najlepše za Marijin praznik! V nedeljo, 10. septembra vsem nasvidenje pred Marijinim oltarjem na OPČINAH! Dasi živim v provinci Forli, sem na »Katoliški glas« naročen že od začetka njegovega izhajanja. Zelo rad ga berem, ker je res dobro urejevan in tudi pišete zelo dobro. V 39. številki lanskega leta (22. septembra 1966) je pisec (r+r) napisal zanimiv članek »Veronika Desiniška v slovenski literaturi«. Naj kar na začetku povem, da je naredil zelo primemo opombo, da je treba namreč imena krajev pisati tako, kot jih ljudstvo uporablja: torej Celje, ne pa »Cilli«, Brežice ne pa »Rann«, Rijeka ne pa »Fiume«. Suum cuique — vsakemu svoje! Da sem pa tudi jaz zagrabil za pero in sklenil nekaj prispevati k zgodbi o Veroniki Desiniški, je pa vzrok to, da sem rojen v Hrvaškem Zagorju, v bližini Vel. Tabora ali Taborgrada, v katerem naj bi bila nesrečna Veronika živela in bila umorjena. Sosedni Slovenci s Štajerske pa pravijo Vel. Ta bo m Vingrad. Ko sem postal župnik v sosednji župniji Vinagori sem odkril, da je Taborgrad na tem, da razpade. Iskal sem možnosti, da ga rešim. In mi je uspelo! S pomočjo prijatelja dr. Tomaža Cuculiča sem dosegel, da je banovina Hrvatska odkupila grad od lastnika Ivekoviča in ga obnovila. Našel sem potem še redovnice »Kčeri milo-srdja«, da so v gradu prevzele otroški dom. Seveda, ko je leta 1945 prišla »ljudska oblast«, so redovnice morale oditi. Nadomestile so jih »tovarišice« in to s takim uspehom, da je oblast dom zaprla, otroke pa porazdelila po družinah. Taborgrad je postal spet prazen in znova propada, ker nihče ne skrbi zanj. Vingrad ali Tabongrad ima častitljivo zgodovino. V njegovi bližini so imeli že stari Iliri svojo naselbino in sicer v Miljani ob Sotli. Na hribu, kjer stoji sedaj grad, pa so imeli kako utrjeno postojanko, ki so jo uporabljali nato tudi Rimljani in kasneje Hrvati. Med ljudmi sem poizvedoval, če jim je kaj znanega o Veroniki Desiniški; Desinič je namreč vas pod Taborgradom. Ljudsko izročilo bi gotovo moralo kaj o njej govoriti, če bi dejansko bila iz teh krajev. Toda zvedel nisem ničesar. Za Veroniko Desiniško se je še posebej zanimal hrvaški zgodovinar Emil pl. La-szovski. Hotel je priti na jasno, koliko je resnice na tem, kar pisatelji pripovedujejo o njej. Pa je končno dognal, da Veronike Dosiniške sploh ni bilo! Prvi, ki so pisali o Veroniki, so bili razni nemški in avstrijski grajski pisarji. Celjski grofje, zlasti Friderik, so bili tedaj zelo mogočni in zato trn v peti naglo se uveljavljajočim Habsburžanom. Da bi jih umazali, so iz političnih razlogov spletli lažno zgodbo o Veroniki iz Tešina, ki naj bi jo dal njen tast Friderik umoriti, ker je bila prerevna in neplemenite krvi. Tešin pa je mesto na češkopoijski meji. Prepisovalci so Tešin spremenili v Dešin, kar je potem vplivalo na avstrijske in slovenske pisce, da so začeli misliti na vas Desinič pod Taborgradom. Iz Veronike Tešinske je tako nastala Veronika Desiniška in njena izmišljena zgodba je bila prenesena v naše kraje. Celjski grofje so bili nasilni, vse prej kot angeli, a v primeru Veronike obrekovani. Zgodilo se jim je nekaj sličnega kot s Francesco iz Riminija, ki jo je Dante obsodil v pekel. Verjel je namreč lažnemu natolcevanju, ker je pripadal nasprotni stranki kakor pa družina, iz katere je Francesca izšla. Greh naj bi bila storila v Gradari, kjer turistom še vedno kažejo njeno posteljo, medtem ko zgodovinarji trdijo, da v Gradari sploh ni živela, temveč v Riminiju oz. v Ceseni. Tako vidimo, da zaide marsikaj v leposlovje kot zgodovinska resnica, medtem ko so dejstva povsem drugačna in v nasprotju z ustaljenim verovanjem. Tudi z Veroniko Tešinsko, ki ni nikdar živela v Desiniču, je bilo tako. Ivan Vukina f urn bo prejel škofovsko posvečenje prihodnjo nedeljo, 3. septembra ob 16. uri v starodavni baziliki v Ogleju, zibelki krščanstva v naši deželi, škof posvetitelj bo beneški patriarh kard. Urbani, soposveti-telja pa bosta nadškof msgr. Anton San-tin iz Trsta ter videmski pomožni škof msgr. Emil Pizzoni. Udeležimo se izredne slovesnosti. Škofijskemu nadpastirju izražamo ponovno prisrčna voščila in mu zagotavljamo svoje molitve in sinovsko vdanost. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 3. do 9. septembra 1967 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša iz bazilike sv. Marina; 21.00 Kraljevi razbojniki, prvo nadaljevanje. — Drugi: 21.15 Anna Moffo, glasbeni prizor; 22.20 Mož, ki je okradel New York, film. Ponedeljek Prvi: 21.00 Vojakova balada, ruski film. — Drugi: 21.15 To poletje, pester spored; 22.00 šesta Beethovnova simfonija. Torek: Prvi: 21.00 Iz del G. Verga. — Drugi: 21.15 Cordialmente; 22.15 Pestra oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Cile; 22.00 šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Ti si moja usoda, ameriški film. Četrtek: Prvi: 21.00 Pestra glasbena oddaja; 22.00 Panorama Palerma. — Drugi: 22.15 Bertrand Russel, prikaz osebnosti; 22.00 Igre brez mej. Petek: Prvi: 21.00 Expo Montreal; 21.45 Gospa Kramer, film. — Drugi: 21.15 Mi-ster Miffin, drugo nadaljevanje; 22.25 Zoom, beneški festival. Sobota: Prvi: 21.00 Lahko noč. Betica, komedija. — Drugi: 21.15 Debatni večer o ital. družbi; 22.00 Karlov in hčere, prizor. ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 3. do 9. septembra 1967 Nedelja: 8.30 Dopoldanski film. 11.15 »Trezni vrabček« - sovjetska risanka. 11.30 Potujte z nama ob Savi Bohinjki. 12.00 Bukarešta - svetovno prvenstvo v rokoborbi. 16.55 »Dolgo, vroče poletje« - serijski film. Ponedeljek 18.45 Zdravstveni film 19.15 Tedenski športni pregled. lorek: 18.05 Spet doma - lutkovna igra o Drejčku in treh Marsovčkih. 18.20 Samo-sil, ali iz dežja pod kap - potovanje po Aziji. 20.00 »Zena na obali« - ameriški celovečerni film. 21.30 Jurčič-Kersnik: »Berite Novice«. Sreda: 19.00 Po Jugoslaviji. 21.25 Avstrija : Madžarska - nogometno srečanje na Dunaju. Četrtek: 9.00 Otvoritev zagrebškega velesejma. 17.10 Tiktak: lisasti zajček - drugo nadaljevanje. 17.55 Večni ledeniki - francoski film. 21.30 Dosežki v medicini: žile po meri. Petek: 16.45 Mediteranske športne igre v Tunisu - prenos začetka tekmovanj. 20.40 Tolpa huliganov - poljski celovečerni film Sobota: 14.25 Vichy: evropsko veslaško prvenstvo (do 17.15). 19.05 Zaplešite z nami - 7. oddaja. 21.40 štiri plavolaske in Štiri rjavolaske - zabavno glasbena oddaja sovjetske TV. 22.55 Golo mesto - serijski film. "'HiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii iiiniiiini^ii^^iii^iiiiniiiniiiHMiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii^iiiii,^ Mirko vzel dva stola, položil čeznju li- ploskati in ostale so jo koj podprle. Mirko kailino desko in tako napravil vsem sedež. se jc mogočno priklonil. lQ$EFINE STEGBAUER 29 Prevedel J. P. ))Vcl li Slevilc ^czJo«*«? 44 ^ni % sredini je v lepi pisavi in med ve*-in rožami blestelo ime venčka ■Vsterium«, Pod imenom je bil naslikam . > ki je bil razdeljen na dve polji in rablje polje še enkrat deljeno z nav-1^0 črto. V velikem gornjem polju je naslikan vlak, ki je drvel po gorati Kajini. V levean spodnjem polju je bil /^dobljen majhen konjiček poni, v des- a pa gosli. Nad imenom je naslikala *aprta usta s kazalcem desne roke, ki °Pominijal k molku. ‘^fav dobra zamisel,« jo je pohvalil > Mirko. I VQ so bile te predpriprave končane, je venček prvo »tajno posvetovanje« v ‘rkoivi sobi. Sicer je bila majhna, a ven-so vse mogle sesti. Nekaj se jih je na stairo zofo, za druge pa je Mirko sam je važno vzel pravila v roke, povabil članice, naj sedejo, in .potem sam vstal in s pijtajenim glasom napravil cel govor. Saj so vedeli, da prav gotovo nihče ne prisluškuje pri vratih, a vendar so si mislili, da je previdnost mati modrosti. Zdaj je začel Mirko s svojim govorom in povedal, da stoji »Mysterium« na začetku velikega dela. Preden pa bo o tem govoril, bi se rad zahvalil članom za dosedanje zgledna delo. Inge Stuwe je proti vsakemu pričakovanju kraisno opremila album. Lore se je pri nakupovanju izkazala za izvrstno trgovko, ki ima obenem pravi okus. Melanija upravlja skupno blagajno v splošno zadovoljstvo. Marta skrbi, da pri sestankih vlada prijetno razpoloženje. Senta je prinesla vedno gosli s sabo, občne: n pa tudi darovala lepo škatlo, v kateri hranijo skupni denar. Če primerja njihovo delo, mora priznati, da zanj ni ostalo nobeno delo, zato je pravila na čisto prepisal, je dodal z narejeno skromnostjo. Ob tem stavku je začela Ingte na moč »Zdaj pa moramo začeti z delom pri naišem albumiu. Prosil bi vas za predloge, kako 'bi to naredili. Če ima katera kaj povedati, naj dvigne roko!« je nadaljeval. Marta je ubogljivo dvignila roko. »Mislim, da bo mogla le Melanija napisati prve strani; saj edino ona ve, kako je bilo od kraja z Gretioo.« »Kaj še! Saj veste vsi, da ne znam lepo pisati,« se je branila Melanija. »Za sestavljanje spisov še nikdar nisem bila navdušena!« »Najlepše zna pisati Lore,« se je oglasila lnge Stuwe. »Ti torej predlagaš, naj bi Lore pisala v album?« je vprašal Mirko. »Prosil bi, naj bi vsaka svoj predlog stavila tako, kot se za zborovanje spodobi.« Senta je zato dvignila roko in se tako javila k besedi: »Predlagam, da Melanija pripoveduje, kar ve od Gretice, Lore Na-gelmann pa to zapiše v album.« »Jaz tudi ne znam delati lepih spisov!« se je branila Lore. Zdaj se je oglasila Melanija: »Marta vedno pripoveduje, da imaš ti Mirko v nalogah vedno odlično. Potlej je nekaj tvojih pesmi tudi že bilo natiskanih. Za* to bi bilo najbolje, če bi jaz tebi o Gre-tici pripovedovala in ti...« »Ti torej predlagaš,« jo je Mirko važno popravil. Pa Melanija se mu je le popačila in dejala: »Pa naj bo, če že hočeš. Predlagam torej naslednje: jaz bom pripovedovala, ti boš to spraivil v lepe stavke in Lore potem napiše v album.« »■Ima kdo kaj proti 'temu predlogu?« je vprašal predsednik. Ne, nobena ni vedela kakega ugovora. Vse so bile tiho. »Prosim, naj bi vsaka, ki sprejme predlog, dvignila roko!« Poslušno so vse dvignile roke. Naskrivaj so ga občudovale, da zna tako lepo voditi zborovanje. »V redu torej! Zdaj pa prosim Melanijo, da začne pripovedovati.« »Saj ne boš mogel vsega naenkrat napisati^ mu je Melanija odgovorila. »Za vsak dogodek boš že moral napraviti lep sestavek in Inge naj pa še lepo sliko zraven napravil« »Kar dober predlog,« je pohvalil Mirko, čeprav mu ni bilo prav, da je Melanija tako trdovratno kršila pravila zborovanja. »Prav rada,« je bila Inge koj navdušena za slikanje. »S katerim dogodkom iz Gretičinega življenja bi pa začeli?« »Kar po vrsti/« je odločila Melanija. »Sicer pa moraš najprej sestaviti uvod. Kar tako vendar ne moremo začeti. Po mojem mnenju bi morala biti pravila našega krožka na prvi strani albuma!« Če je Melanija enkrat začela govoriti, je ni bilo lahko ustaviti. Mirko jo je hotel kar prebosti z očmi in omalovažujoče dejal: »Melanija je predlagala, če sam njeno govoranco prav razumel, naj bi na prvo stran napisali nekak uvod in potlej prepisali pravila krožka. Kaj pravite drugi k temu predlogu?« »Kaj še, taka neumnost,« je dejala Lore. Tudi druge so se oglasile proti Melaniji. Kar pripovedovati je morala. (se nadaljuje) RZASKE NOVICE Marijanišče na Opčinah V vzgojnem zavodu Marijanišče na Opčinah, ki se je s prizidavo znatno povečal, je sedaj prostora za veliko večje število gojencev kot prejšnja leta. Zato se še vedno sprejemajo novi gojenci za slovenske šole na Opčinah in v Trstu. V novem delu zavoda, ki je povsem moderno in udobno urejen, se bodo gojenci prav dobro počutili. Nova oprema in pohištvo bosta vzbujala v njih čut samozavesti in osebne odgovornosti pri učenju in vsem njihovem življenju. Gojenci imajo v zavodu popolno oskrbo, izdatno pomoč pri učenju, predvsem pa krščansko vzgojo po don Boskovih načelih. V preteklem šolskem letu 1966/ 67 so vsi gojenci izdelali, to se pravi, nobeden ni bil odklonjen, le pet jih ima sedaj v septembru popravne izpite, a tudi ti bodo po vsej verjetnosti izdelali, dobili diplome, ali pa prestopili v višje razrede. Ti uspehi so pač sad skrbnega nadzorstva in učinkovite pomoči pri učenju. Če bi kdo od slovenskih staršev bil v skrbeh, ali bo njihov sin prihodnje šolsko leto izdelal, naj čimprej napravi osebno ali pa pismeno prošnjo, da se pravočasno urede postopki za vpis v razne šole. VODSTVO ZAVODA Nova učilnica v slovenskem vzgojnem zavodu Marijanišče na Opčinah 8. septembra — na praznik Marijinega rojstva bo v Bazovici VEČERNA MARIJINA PROCESIJA Po procesiji bo v cerkvi KONCERT CERKVENE GLASBE ki ga priredi JANKO JEZOVŠEK iz Maribora Sodelujeta sopran Metka Božič in alt Danica Božič iz Reke ter bariton Ivan Kampuš iz Gradca Začetek ob 20.30 Seminar za slovenske šolnike Trideset slovenskih šolnikov s Tržaškega se je na podlagi sporazuma v okviru italijansko-jugoslovanske komisije za zaščito manjšin udeležilo študijskega seminarja v Mariboru. Tržaški profesorji in učitelji so imeli priliko poslušati vrsto zanimivih in aktualnih predavanj. Razen tega so si ogledali znamenite kraje na Štajerskem in v Prekmurju ter na Koroškem. Obiskali so tudi razne kulturne znamenitosti v Mariboru in bližnjih slovenskih središčih. Seminar je vodil prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem. Tečaj zamejskih duhovnikov v Trstu V Domu duhovnih vaj v Trstu se je zbralo veliko število zamejskih duhovnikov na vsakoletni pastoralni tečaj, ki se je letos vršil sedmič in sicer v torek in sredo tega tedna. Duhovniki so v torek somaševali s škofom dr. Janezom Jenkom, v sredo pa s tržaškim nadškofom msgr. Santinom. Navzočim duhovnikom je imel prvi referat škof dr. Jenko. Za njim je predaval prof. dr. Alojzij Ambrožič iz Kanade o svetem pismu. Popoldansko predavanjo je imel dr. Matej Poštovan, ki je razvil misel »Dialog duhovnika s svetom*. Po večerji so imeli tečajniki v Finžgarjevem dom« na Opčinah kulturni večer, ki so ga pripravili tržaški kulturniki. V sredo je bilo zadnje predavanje g. Bojana Ravbarja, kaplana koprske stolnice. Popoldne so udeleženci obiskali Marijino svetišče na Vejni, kjer je bila sklepna pobožnost. Med navzočimi smo med drugimi opazili dr. J. Mikula, izseljenskega duhovnika iz Avstralije, msgr. Antona Oreharja iz Argentine, msgr. Ignacija Kunstlja iz Anglije, kanonika Zechnerja iz Celovca in še toliko drugih izseljenskih ter zamejskih duhovnikov. Mednarodni mladinski festival Priprave za I. mednarodni mladinski festival, ki bo v Trstu od 3. do 10. septembra, so v polnem teku. Nedvomno bosta na tem festivalu zelo zanimiva oddelka za literaturo in za likovno umetnost. Literarna komisija, ki ji je predsedoval pesnik in pisatelj Biagio Marin in ki so jo sestavljali Bruno Maier, Stelio Crise, Tito Lori in Paolo Longo, je od vseh poslanih del izbrala pet. Izbrana dela bodo objavili v posebni knjigi v originalnem jeziku ter v enem izmed uradnih festivalskih jezikov. Komisiji za likovno umetnost pa je predsedoval kipar Marcello Mascherini ter so jo sestavljali umetnostni kritik Marussi, ravnatelj revije »Lo arti« Montenero in slikar Zigaina. Med okoli 400 deli je komisija izbrala 78, ki jih bodo razstavili v dvorani palače Costanzi. Km«*i»o KoiiIib GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206 vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje) Lepe razstave v Devinu in v Sesljanu Devinsko-nabrežinska avtonomna turistična in letoviščarska ustanova je v prostorih depandanse devinskega gradu organizirala dve razstavi in sicer slikarsko razstavo za devinsko nagrado ter deželno razstavo umetne obrti. Devinsko nagrado je prejel Nino Perizzi. Med nagrajenci milanske revije »Artei« je tudi prof. Černigoj. V Sesljanu je ista ustanova organizirala razstavo malih bronastih kipov, na kateri je bilo tudi več del najbolj znanih italijanskih kiparjev. Kongres rezervnih častnikov V petek, 25. avgusta se je začel v Trstu 20. kongres rezervnih častnikov zavezniških držav. Kongresa, ki se je končal zadnji ponedeljek, se je udeležilo približno 600 delegatov. Ob tej priliki so prispeli v Trst najvišji častniki Atlantske zveze s poveljnikom generalom Lemnitzerjem na čelu. RADIO TRST A Spored od 3. do 9. septembra 1967 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za naj-mlajše: »Tobijeva zgodba«. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.30 Glasba po željah. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 16.00 »Oblaki se rojevajo na zemlji«, radijska kriminalka. — 17.30 Vabilo na ples. — 19.30 Nedeljski vestnik. — 19.30 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi F. Valentinčič. — 20.30 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za prvo polovico septembra«. — 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe. — 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek. 12.10 Počitniška srečanja. — 13.30 Priljubljene melodije. — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji: »Oglejska bazilika«, pripravil prof. R. Vodeb. — 18.30 L. v. Beethoven: Trojni koncert v c-duru, op. 56, za violino, violončelo, klavir in orkester. — 19.10 Zbor »A. Ulersberg« iz Trsta. — 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: (10) »Janez Jalen«, pripravil F. Jeza. — 23. Glasba za lahko noč. Torek: 11.50 Motivi preteklih dni. — 12.00 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za prvo polovico septembra«. — 13.30 Glasba po željah. — 18.00 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka. — 19.05 »Beli kit Moby Dick«, dramatizirana povest. Tretje nadaljevanje: »Skrivnost belega kita«. 20.30 G. Verdi: »Macbeth«, opera v 4 dejanjih. Sreda: 12.10 Žena in dom. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine: »Od virusa do raka«. — 18.30 Orkester glasbene šole iz Dubrovnika pod vodstvom A. Nanuta. — 20.35 Simfonični koncert. Vodi Gabor Otvos. Sodeluje violinist Uto Ughi. V odmoru (približno ob 21.40) Iz pesniških gajev: »Vincenzo Cardarelli«, pripravila prof. Marija Kacin. — 22.45 Večerne melodije. četrtek: 12.10 Znanost in tehnika. — 13.30 Glasba po željah. — 17.50 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica — 18.00 Zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. — 19.00 Zlata skrinjica - otroške pesmi in skladbe. — 20.35 »Odložena večerja«. Radijska drama. — 22.00 Ansambla »Tamburica« in »The Five Lords«. — 22.30 Skladbe davnih dob. — 22.45 Romantične melodije. Petek: 11.50 Vokalni ansambli. — 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 17.50 Kam v nedeljo? — 18.30 Organist Hubert Bergant. — 19.00 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Veseli utrinki. — 21.00 Koncert operne glasbe. Vodita Samo Hubad in Milan Sachs. Igrata orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane in orkester zagrebške opere. Sobota: 12.10 Alpska jezera: (10) »ženevsko jezero«. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 19.30 Pravljice slovenskih avtorjev: (10) »Poredni zajček«. Napisala Branka Jurca. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 19.00 Počitniška srečanja. — 19.40 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.00 Športna tribuna. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 A. Marodič: Dogodivščine in spomini tajne vojne: (6) »žepne podmornice v Gibraltarju«. — 21.20 Vaški ansambli. — 22.15 A. Dvorak: Slovanski plesi. — 22.45 Za prijeten konec tedna. OB OBLETNICI BAZOVIŠKIH ŽRTEV 6. septembra vabi bazoviška župnija K SV. MAŠI ZA VSE NAŠE ŽRTVE nasilja, preganjanja in vojne. Sveta j maša bo v župni cerkvi ob 20. uri Z GORIŠKEGA ZA KMETOVALCE Državni zeleni načrt in vinogradništvo Drugi zeleni načrt ali zakon št. 910 predvideva v 15. členu prispevke za oljčne nasade, sadovnjake in vinograde. V tem odstavku si oglejmo le možnosti, ki jih imajo vinogradniki. Prispevek je v glavnem do 40 odstotkov priznanih stroškov, le v nekaterih pokrajinah in med temi je tudi Julijska Benečija lahko doseže tudi 50 odstotkov. Podpora velja za nove čiste nasade žlahtnih trt na področjih, ki imajo zaščitena izvirna imena vin ali pa za druga vinorodna področja, predvsem v gričevnatih predelih, v katerih je vinogradništvo zelo važno za tamkajšnje kmetijsko gospodarstvo. Prispevek je namenjen tudi za preureditev obstoječih mešanih v čiste nasade, četudi z uvedbo novih vrst trte. Ta preureditev se lahko izvede s precep-Ijenjem ali nasadom novih žlahtnih trt po sodobnih načelih. Uporabljene sadike ali cepiči ne smejo biti okuženi z virusno boleznijo ali kužno degeneracijo trte. Prošnje sprejema pristojno kmetijsko nadzomištvo. Zakon ne predvideva nobenega roka in zato se jih lahko vlaga ves čas veljavnosti tega zakona t.j. do leta 1970. Vendar tudi v tem primeru velja stari pregovor: kdor prej pride, prej melje. Inž. Janko Košir OBVESTILA Seznam izžrebanih številk loterije za cerkev v Sv. Križu pri Trstu dne 27. avgusta 1967 Bele srečke: 12, 48, 51, 54, 57, 60, 110, 146, 183, 207, 229, 240, 279, 343, 347, 349, 428, 445, 499; Rumene srečke: 45, 53, 75, 111, 116, 143, 212, 279, 290, 300, 323, 330, 368, 398, 414, 425, 473; Zelene srečke: 64, 100, 115, 116, 125, 135, 217, 238 , 265, 310, 319, 338, 351, 375, 388, 391, 394, 401, 403, 406, 426, 466, 486; Rožaste srečke: 9, 21, 25, 30, 44, 46, 47, 52, 55, 58, 79, 82, 95, 111, 120, 135, 157, 171, 191, 192, 205 , 208 , 209, 235, 245, 255, 296, 357, 366, 381, 391, 399, 419, 430, 456, 460, 464, 487, 495. Dobitke lahko dvignete v župnišču v Sv. Križu pri Trstu vsak dan. Treba pa jih je dvigniti v teku 30 dni. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tej loteriji se prav lepo zahvaljujem. Bog plačaj! župnik Ob priliki marijanskega shoda na Opčinah 10. septembra bo vozil iz Gorice popoldne poseben avtobus, namenjen vsem, ki se bodo shoda želeli udeležiti. Prijave sprejema in daje potrebne informacije fotograf g. Štefan Kledndienst na Travniku v Gorici. Ravnateljstvo gimnazije4iceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da sc bodo popravni izpiti začeli v petek, 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine; dijaki pa, ki delajo sprejemni izpit v I. razred liceja, bodo istega dne imeli pismeno nalogo iz latinščine. Usposobljenostni izpiti. V dodatku Uradnega lista št. 202 je objavljen dekret prosvetnega ministrstva z dne 10.7. 1967 o usposobljenostmi! izpitih za poučevanje na srednjih šolah. Med drugimi bodo v Trstu tudi izpiti za slovenski jezik in literaturo. Dne 8. novembra bo pismeni izpit. Prošnje za pripustitev k izpitom je treba predložiti do 20. septembra. Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Popravni izpiti se prično 1. septembra ob 8,30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitetni popravni izpiti pa se prično 14. septembra. 1 Občinski svet je zopet začel z delom Tudi za goriški občinski svet so končale počitnice in pretekli petek so občinski možje spet začeli z delom. Ena izmed osnovnih točk prve seje je bila: proračun za leto 1967. Odbornik za finance De Simone je podal svoje poročilo o finančnem stanju blagajne. Letošnji proračun izkazuje 200 milijonov primanjkljaja, skoraj polovico manj kot lanski. Za to znižanje je pripomogel dohodek od proste cone in dodatni davek. Pomemben je dohodek družinskega davka za 45 milijonov lir. Za investicije je predvidenih 2,6 milijarde lir. Tudi za slovensko skupnost so namenjene precejšnje vsote in sicer za gradnjo otroškega vrtca v Štandrežu 35 milijonov, za gradnjo slovenske srednje šole v Gorici, ki naj bi združevala tudi osnovno šolo pa 380 milijonov lir. Sprva so to šolo nameravali zgraditi nekje v Stražicah, a po splošnih protestih od strani zainteresiranih so sklenili, da jo bodo postavili nekje v severnem delu mesta, verjetno V ulici Orzoni. Za preureditev osnovne šole v Štandrežu so namenili 20 milijonov lir. za šolo v Podgori 30 milijonov in za šolo v Štmavru dva milijona. Pomagali bodo tudi športnim društvom. V nedeljo, 3. septembra bo na Proseku PROCESIJA S KIPOM FATIMSKE MATERE BOŽJE Začetek ob 77. uri. Vabljeni vsi, posebno Marijini častilci! župnijski urad na Proseku DAROVI: Za Slomškov dom v Bazovici: Marija in Vinko Ražem v spomin na pok. mam0 10.000; ob blag. nove hiše družina Mezg# 3.000; Leban 2.000; N. N. iz Gropade 6.000; Livija Barazzutti v spomin na nono Ano 2.000; družina Obersnel 5.000; gospa Blasi v počastitev Franceta žagar 1.000; ob srebrni maši M. Ž. darujejo: Bak Anton 10.000, Aleksander Mužina 10.000, msgr-Ivan Omersa 5.000, ob blagoslovitvi nove hiše Stopar Rudi 5.000, ob poroki Rudija Stopar in Svetke Pelan 11.000, N. N. 2.000, Racman Sandra 1.500, Bruno Hrovatin 1.000, M. R. iz Bazovice 12.000, ob blagoslovitvi nove hiše družina Križmančič 2.000, Liguori 1.000, Kalc Marija 1.000, N-N. 1.000, v počastitev očeta Škabarja 5.000 lir. Za škedenjski dom: Izredni prispevki1 razne osebe 38.000; N. N. 28.000; N. N-20.000; N. N. 2.000; N. N. 3.500; po 1.000 lir so darovali družine Purič, Gulič, Bau-čer, Opara in razni. Gospo Josipina FoP nasaro v spomin pokojnega Mihaela Mau-ri iz Boljunca 5.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Gdč. Fani Živec v spomin msgr. Albina Kjudra 5.000; družina Sirk Pepi namesto cvetja na grob pok. teti Tinčki Sirk 5.000; družina Medvešček v počastitev spomina gospe Zore Brezigar 5.000; gdč. Čopič Albina namesto cvetja na grob dobremu sosedu Silvestru Koršiču 2.500; g. Oton Mur v spomin na pok. učitelja Šafariča Franca pri Sv. Juriju ob Pesnici 1.000 lir. Za Alojzijevišče: M. Ž. 3.000; N. N. v spomin pok. mons. Kjudra 5.000; A. Cop^ namesto cvetja na grob dobremu sosedu Silvestru Koršiču 2.500 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8°/'“ davek na registrskem uradu. — _____________________________________ Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage žene, mame in tete Marije Novak se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, se udeležili sv. maše zadušnice, počastili njen spomin s cvetjem in darovi ter nam stali ob strani ob tej bridki uri. Trst, 28. a\’gusta 1967 Soprog, hčerka in nečaki