Številka 279 Trst. v ponedeljek 9. oktobra 1905 l8ča; XXX, tm~ Ish&jfc vsaki dam. v T .dl ob aeaeli»to in orazmkiii ot> S. on. od oouer.eijkrih il i. an ciairai. PiimnicD« iteTlIke uroaajajo i>o 3 oot6 «u>unt r «□ .*ia tobik&rn&n » Trstu is oroUci. Liubliani Gnna J siti Kraniu. Mcnhiru. Celovcu. Idnii. P«ru S«£mn. >ar,reiini. NovemmfRiu ha. Ifime !b Karoebv sureiema uorav* lima _E«i>. d. * sreler. — Cene osnasom 16 ki na vrsto veti* ; pobunai« c jsmrtnice javne zanvaie tn nooiaci otriasi t>o po»j »aoi. = TELEFON itev. ll&I, aciit.cnega društva ..Edinost" zs Primorsko V edinosti je «? irez loposiane naročnine uuravB ae nem. >ii)utni aR' seooAiliait) na uredništvo lista. Nef.anhovatf »i-ma ie a? 4Drejem.uo n oJti»oi«i -m ne Tračejo. »aro^nino. j^iane resiaiaadie je pošiljat 38 apravo lista JKKDSIŠTVO ul. tilor^io Galattl IS. I Narodni dom.) -daiatelj in oagovcrm urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik < jn:»orcii lista „Edincst". — Natisnila tiskarna konsorcij-'ista ,Edinost" v Trstu, ulica Gior^io Galatti it 18. PoStao-hranllntčnl račun 5t. 652.&11. i Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 8. V židovskem oddelku mesta je pri išlo včeraj do krvavih spopadov.med delavci in med neko tolpo, ki se je hotela maščevati nad tovariši, ki so na sumu vohunstva. Ob tej priliki so bile tri osebe ubite, štiri so bile težko, osem pa lahko ranjenih. TIFLIS 8. Ker je bilo vrženih več bomb proti kozakom, so isti slepo streljali ; vsled česar je nastala splošna panika. Mnogo oseb je bilo mrtvih in ranjenih BEROLIN 8. »Voss. Zeitung« poroča z Dunaja, da bo \Vitte imenovan ministrom notranjih stvari. Istočasno se izvrže razne spremembe v upravi. Vodstvo po- j licijskega oddelka bo izročeno \Vitteju. Odslovljenih bo več guvernerjev, in v mestih, kjer je bilo proglašeno vojno stanje, bo isto odpravljeno. Brzojavne vesti. Kriza na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 8. V političnem polo-žaju ni še nobene spremembe. Na Dunaju niso prišli še na čisto glede volilne reforme, in tudi baron Fejervarv še ne ve, bo li reaktiviran kakor ministerski predsednik ali ne. Vendar se zdi zelo vero-jetno, da bo zopet imenovan ministerskim predsednikom. Fran Košut hrvatskim zastopnikom DUNAJ 8. Listi poročajo iz Budimpešte, da je Fran Košut vsakemu členu konference na Reki poslal brzojavko nastopne vsebine : Mi pozdravljamo naše brate iz Hrvatske in Dalmacije in opominjamo Hrvate, da smo mi vedno delili ž njimi vse pravice, ki smo si jih priborili za nas, dočim jih je Avstrija vedno pritiskala. Bog privedi Dalmacijo po Hrvatski zopet pod krono sv Štefana. Mi se tega nadejamo Spopadi med socijalisti in policijo. BUDIMPEŠTA 8. Krsčansko-socijalni shod so motili socijalni demokratje. Prišlo je do spopada med policijo in socijalnimi demokrati. Policija je rabila sablje. Ranjenih je bilo več socijalistov. Protestni shod proti brnskim dogodkom PRAGA 8. Po protestnem shodu narodnih socijalistov, na katerem se je pro testiralo proti braskim dogodkom, so bile manje demonstracije, katerim je pa policija napravila kmalo konec. Pet oseb je bilo aretovanih. Novi bolgarski ataše na Dunaju. SOFIJA 8. Major Antonov, prideljen artilerijskemu nadzorstvu, ki je izvršil svoje nauke na Dunaju, je imenovan vo-1 jas kim atašejem pri bolgarski diplomatični agenciji na Dunaju. Grsko-romunski spor. CARIGRAD 8. Korake, kijih je storil na turški vladi romunski odposlanec La-hovari, so nekateri poslaniki odobrili. Ve-, liki vezir je brzojavi! generalnemu nadzorniku in valiju v Janini, naj grške ustaške čete energično napadeta in čim prej uničita. Veliki vezir jc to priobčil tudi ekumenskemu patrijarhu, ki je te dni osebno protestiral proti kucovalaški propagandi. Veliki vezir je resno opominjal patrijarha, naj proti Kucovlahom, ki so podrejeni patrijarhatu, mileje postopa ter naj odpozove makedonske metropolite, ki so kompromitirani v akciji grških ustaških čet. BUKAREŠT 8. V ministerstvu so nastala nesporazumi jenja vsled vprašanja, kako naj vlada v bodoče postopa v grško-romunskem sporu. Nekateri ministri hočejo, da vlada energično postopa, dočim je večina ministrov mnenja, da se stvar ne tira do skrajnosti. Odpoved romunsko-grške trgovinske pogodbe CARIGRAD 8. Tajnik romunskega odposlaništva v Atenah, Račkano, je v petek dospel semkaj ter je včeraj odpotoval v Atene, kjer izroči ministerskemu predsedniku Ralli-ju odpoved romunsko-grške trgovinske pogodbe, ki stopi iz veljave fine i. julija 1906. Od tega dne naprej poviša Romunska nasproti Grkom carino na ladje ter patentne in potne pristojbine. ----—— posvetovanju, na katerem se je razpravljalo o jeziku na sejah v deželnem zboru, ni prišlo do sporazuma. Hrvatski poslanci nočejo nikakor popustiti, tako tudi ne Italijani. Hrvatski poslanci so tudi zahtevali, da se na začetku deželnozborskih razprav staviti na dnevni red dve točki, to je, elek trično železnico Matulje-Lovran in osušenje močvirja reke Mirne, kjer radi poplav trpi 50.000 našega naroda. Istrski deželni zbor. Ni še gotovo bo li sklican istrski deželni zbor ali ne. Minoli četrtek je tržaški namestnik princ Hohenlohe izjavil, da ne bo sklican zbor, ako ne pride do kompromisa med slovanskimi in italijanskimi poslanci. Kakor je znano, so Italijani štrajkali v zadnjem deželnem zboru radi tega, ker je vladni zastopnik odgovarjal na interpelacije na hrvatskem jeziku. Minolega četrtka so se v Trstu sestali pri gosp. namestniku trije hrvatski in trije it dijanski poslanci da razpravljajo o kompromisu. Posvetovanje je trajalo od 11. tlo 1. in pol ure popoludne. Od hrvatske strani so se posvetovanja vdeležili posl. Spinčič, Laginja in Mandič od italijanske posl. Bartoli (predsednik kluba), Bennati in Bubba, Na Povod grško-roiDiiiiskemu sporu. Meseca maja t. 1. je po nasvetu romunskega odposlanca v Carigradu, Aleksandra Lahovarvja, izdal Sultan irade (ukaz) s kater m je priznal romunsko narodnost v Turški. S tem je Sultan Romunom v Turški priznal pravico, da si smejo osnovati svoje lastne šole in imeti svoje cerkve. Število Romunov ali Kucovlahov ni natančno določeno. V pravi Makedoniji jih štejejo samo kakih 12 tisoč, ki so razdeljeni v 11 vasi, drugi se nahajajo v drugih krajih evropske Turčije, Kucovlahov je tudi v Bolgariji in Srbiji. Kucovlahov štejejo statistiki kakih 100.000. Po romunskih podatkih jih je pa baje 300.000 do 400.000. Prebivalstvo je večinoma siromašno in se preživlja od poljedelstva in živinske kupčije; o kaki obrti ni niti govora. Romunski narod se dialektično deli v tri dele, ki so tudi po prostoru ločeni med seboj in sicer v : Dako-Romune, ki prebivajo v romunskem kraljestvu, na Erdelj-skem vztočni Ogrski, Bukovini in Besa-rabiji ; v Istro Romune, ki prebivajo v nekaterih vaseh v Istri (Sušnjevica, Berdo, in katerih je le par tisoč) in Makedonske-Romune, imenovane — kakor rečeno — tudi Kucovlahe. 1 zlasti so grški politiki tajili, da bi bili ti Kucovlahi sorodni z drugimi Romuni vendar so razni učenjaki na temelju jezikovnih preiskovanj dokazali etnolo-gično jednoto in pripadnost Kucovlahov z drugimi Romuni. Veči del Kucovlahov je bil dolgo časa pod grškim cerkvenim uplivom, podrejen grškemu patrijarhatu v Carigradu Radi tega so ti Kucovlahi ki so pravoslavne vere, imeli v cerkvah grški bogoslužni jezik 111 njihove šole so bile tudi grške. V no vejem času je pa romunska vlada začela delati 11a to, da se Kucovlahi osvo-bode grškega vpliva, da postanejo samostojni v cerkvenem in šolskem pogledu, in je v to svrlio dovolila velike svote. Tudi je, kakor gori omenjeno, izposlovala pri turški vladi, da je ista s posebnim iradom Kucovlahe priznala samostojnim narodom v Turški. Sinoda grškega patri- jarhata je pa ta irade, ki je pomenjal osla bije nje grškega vpliva, ignorirala in si na vse možne načine prizadevala, da prepreči Kucovlahom, da ne bi gradili svojih cerkev in šol. Grški patrijarh je izobčil vsakega romunskega svečenika, ki je v cerkvenih obredih rabil romunski jezik. Od tod so se rodili spori in spopadi med Grki in Romuni, ki so sicer pripad niki iste vere. Grške ustaške čete v Makedoniji so pričele napadati Kucovlahe. Vsled tega sta pričeli protestirati in se pritoževati obe vladi, v Atenah in v Bukarešti. Ko je romunski odposlanec poskušal posredovati, ni grška vlada hotela priznati romunskega elementa v evropski Turčiji ter je izjavila, da se bodo Grki vzlic sultanovemu iradu, upirali romunski propagandi v turškem cesarstvu. Nadaljevala so se grozodejstva grških ustašev v Makedoniji in grška vlada ni ničesar storila, da to prepreči, akoravno bi bila lahko s pomočjo patrijarha v tem oziru kaj storila. Vsled tega je v Bukarešti naraščalo ogorčenje, vršile so se* manifestacije in demonstracije proti Grkom. Ustanovila se je na Romunskem liga za bojkot proti grški trgovini. Izgnani so bili iz Romunske tudi nekateri grški časnikarji, ki so preveč hujskali proti Romunski. Spor se je tako zaostril, da je došlo v minolih dneh do pretrganja diplomatičnih zvez med Grško in Romunsko. PODLISTEK. Prokletstvo. Tl*ftki roman Avguat* Seno. — .Vadaljt7». o dovrfiil L. B Tomi6. Prevti M. O A. Miroslav se je postavil pred mučenika Tom o Visoko je dvigal svojo glavo, bledi obtaj je pordečel od jeze. Pritegnil je lakte stisnil prsti in zakričal brezdušni-kom na ves glas : — Kukavice ! Kaj hočete s tem bednim človekom ? Ali ga hočete zapustiti tu, ranjenega na trdi zemlji ? Ali ga hočete mučiti počasi do smrti ? Pustite ga na miru. pustite, da ga vzamem seboj ! — A ja! je začel kuštravi orožnik mahati s prstom kazalcem, to je naš plen opravi sc dijak, ne damo ti ga. — - Ne damo ! Prav je! Sibaj dijače, e začela kričati množica nestrpno — Ali ljud ... je hotel Miroslav, dvi-^aje svoje roki rotiti, ali oni kuštravec je >unil ubozega dijaka z laktom v rebra, da je kakor žoga odskočil v stran, zatem se je obrnil do kapiteljskega sodnika, ki se je ravno potiskal skozi množico, da vidi, kaj je. — V pravi čas si prišel, sodnik! je zakričal orožnik. Pojdi sem! Sodi! — Kaj je ! je prašala glava kapiteljske pravice. — To je tako, sodnik, je rekel kustra-vec. Šli smo bili po žitni davek med griške črevljarje, pa tu k tej-le kukavici, ki se imenuje — — — Poznam jaz dragega cehovskega mojstra, se je zasmejal sodnik, pa dalje — — Ali on se je odrezal, da ne da žita, ker da ga nima, pa je lagal — — Tomi je udarila kri v obraz, in je J 1 kakor je bil slab. planil je nad orožnika : — Lažeš, prostak ti ! Vprašajte vse mesto, da-li ima Tomo Stabel otrnene zemlje. In kako naj jaz plačujem škofu od žita, ko ga ne sejem in ne žanjem ? Reci, se je obrnil črevljar proti kapiteljskemu sodniku, je-li to pravo in pravica ? Ti so diš kapiteljske prebivalce že dolgo let in moral bi vedeti kako se tehta pravica. In reci, kaj je to, navaliti na hišo, pod orož- jem, zgrabiti mirnega nedolžnega človeka pred njegovo hišo, odnesti ga s silo semkaj in vreči ga na tla kakor strn ? Kaj je to, sodnik ? Sodnik ni nič odgovoril, a iz množice ven se je hkratu izdrl Miroslav Sišaković : — Razbojstvo ! Sramota ! — Molči prosjak — Šibaj ! — Pazi, da se — — — mu je množica udušila besedo z besn m krikom. — Kaj ? je zakričal mali suknar, držimo se stare naše navade. .Kakor postopa naša pravica z drugimi zločinci, tako bomo postopali s tem. — Cujmo ! Cujmo ! — Žita nima, je nadaljeval suknar, pribimo mu venec žita na glavo, potem ga postavite kakor druge tatove in zločince na bedenj. — Ha ! ha ! ha ! Prav, prav, na bedenj ! Xa bedenj ! je kričala množica na ves glas. Tomo se je umaknil za korak nazaj, prebledel na smrt, zenica mu je zatrghe-tala od groie in prestrašenim očesom je obšel vse kolo, ki ga je obkrožalo, kričaje neprestano : Drobne politične vesli. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Kakor poročajo z Dunaja, je v soboto minister za notranje stvari grof Bylandt Rheidt vsprejet dalmatinske državne poslance d.ra Ivčeviča, d.ra Zafroila, prof. Perica, Biankinija, d.ra Klaiča in d.ra Ferrija, ki so ministra prosili, naj reši jezikovno vprašanje v Dalmaciji, na način, da bo isti odgovarjal potrebam prebivalstva. Minister je izjavil, da bo ta stvar kmalo rešena. Čakati je še izjav načelnikov interesiranih uradov. Tozadevita dela utegnejo biti rešena do konca meseca novembra, za kar hoče skrbeti. Do tedaj poda vlada svoje predlog-e. V ztočno - azijska angležka e s k a d r a. Iz Tokija poročajo, da vztočno-azijska angležka eskadra, ki se nahaja sedaj v Kobe, obišče tudi Nagasaki in Jokohamo. V tem poslednjem pristanišču bo eskadra vsprejeta v imenu Mikada. Gradnja novega ruskega bro-dovja. Iz Londona poročajo, da poveri Rusija gradnjo vseh novih vojnih ladij inozemskim ladijedelmcam, izključene so pa nemške. — Na bedenj ! Na bedenj ! — Je-li to možno pred Bogom, sodnik, je dahnil Stabel, prijemši kapiteljskega sodnika za roko ; da se pošten in spoštovan meščan, ne kriv in nedolžen, meče na sramotišče, kakor kakov tat, kakova ne-čistnica ? Reci jim ti, sodnik, da so znoreli. Nu, strahopetni sodnik je stegnil glavo med ramena, nasmehnil se v zadregi, da se mu je tresel ves nos, ter rekel, ne da bi pogledal Stabela : — Prav je rekef, pobesneli so; kaj jim morem jaz i Po teh besedah se je strahopetni zdravnik umaknil med svet,, prepustivši nesrečnega sužnja besnim rokam škofovskih orožnikov. V hipu so privalili velik bedenj ter obrnivši dno navzgori, postavili ga sredi kapiteljskega trga. Na bedenj! Na bedenj zločinec kapiteljske pravice! Na bedenj ! je rohnel svet, motajoči se in mešajoči se, pehaje in vzdi-govaje pesti, a sredi tega besnečega kola, tega vrenja se je tresla od groze nedolžna žrtev Tomo. (Pride še.) Domače vesti. Himen. Včeraj sv je "poročil v Opatiji znani češko-radikalni državni poslanuc d.r K a r o 1 B a \ a z dražestno gospico A m e-lijo Jurkovićevo. Novi poveljnik eskadre Xa mesto pokojnega kontre-admirala Pictruskega je imenovan poveljnikom eskadre baron Leo pold Jedina. Škandal! P »žejo nam : Tako imenujeta poročevalca i i ajdovskega okraja postopanje c. kr. davkar.ske oblasti v lio-rici, ker ista pošilja davkoplačevalcem po slovenski vipavski dolini laške opomine. Jaz menim, da sta tu kar dva škandala in ne en sam. Po mojem mnenju je škandal tudi to, da se še dobiva ljudi, ki vspre-jemajo akte v neslovenskem jeziku. Vipavci in spluli »o popolsioma probujeni, ampak se — na pol zaspani ! Spominjam se, ko je pred stvari in v izomiko naše mladine. Žal, da je del mestne in okoličanske mladine sovražen našim pevskim društvom. Je pa tudi takih, ki sicer ne sovražijo narodnih društev, so pa iz drugih vzrokov oddaljeni od n-iših narodnih ognjišč. Ali kdor ne zahaja v naša društva, pada prej ali slej med družbe, katerim je narodnost deveta briga. C Ujo ne, ker jim je več za kako »briškolo« ali druge take »špase«, nego pa zato, da bi se izobraževali s či tanjem. Ali je tudi takih, ki bi čitali, ako bi imeli dobrin knjig in časnikov na razpolago. Delati treba torej na to, da našo mladino ohranimo svojemu narodu, a to bi se najlaglje doseglo, ako bi sleherno pevsko društvo imelo tudi svojo knjiž-n j i c o in čitalnico. Do sedaj je med vsemi našimi pevskimi društvi (vsaj kolikor je meni znano) edino pevsko društvo »Adrija« v Barkov-ljali, ki ima lepo urejeno knjižnjico, katere se členi imenovanega društva tudi pridno poslužujejo. Ker je pa revnim pevskim društvom težko omisliti si množino dobrih knjig in 35 leti prihajal iz Ajdovščine k nam sodni Se težje najemati si prostore za čitalno sluga, ki ni bil zmožen slovenskega jezika j sobo, priporočam, opetovano, naj se oziroma ga je govoril nekako tako le : (v Trstu ustanovi vseslovanska biblijo-»Ga imate zaplakati franke če ne ga bom ( c e k ki naj bi imela v vsakem pevskem naredila sikvestro< Že tedaj so se kmetje društvu svojo podružnico! Pevska društva jezili nad dostavljanjem iaško-nemških od- [ naj plačevala glavni knjižnjici, določeno lokov, ki sta jih umevala le duhovnik ui tednino ali mesečnino, a knjige naj bi se učitelj, izmed kmetovalcev pa nikdo. Ako t ^menjavalo, recimo, vsaki mesec, si pa niste v letih znali priboriti nitij v pevska društva, osobito po okolici, takih malenkosti, potem ste, dragi Vipavci,' bi 3e gotovo vpisalo mnogo čitajočih se daleč za drugimi slovenskimi rojaki ! ( členov, ki bi s členarino pripomogli k uz Država vas nič ne prosi. Ona *a- (drževanju za to potrebnih prostorov. 1 hteva, da jej dajate vse, kar jej gre in nima v ustanovitev centralne knjižnjice bi J potrpljenja niti z nesrečneži. Kakor za- morali pomagati naši imovitniki, ki bi si 1 hteva država svoje — tako morate in mo- s tako pomočjo iztekli nevenljivih zaslug j ramo zahtevati mi od države, da ista vrši za probujo in sploh kulturni napredek' svoje dolžnosti do nas ! Županstva naj na- naiih To bi ne bila nikaka politika, stopajo na državnih oblastih in naj za- ampak le sveto kulturno delo! In zato htevajo z vio odločnostjo, da naj državni da se nam posreči ta velepotrebna organi slovenski dopisujejo in občujejo in velepomembna namera, slovenskim ljudstvom ! ! Posamičnim kme- B r e j s k i. tom je težko vračati laške akte, zato naj Naslednik kneza in nadškofa Jor bi se v to potrudila vsa županstva in naj dana? Dunajska »Information« piše: bi šla na roko občinarjem ! .»Smrtjo kneza in nadškofa Jordana so cer-1 Na Štajarskem »e občine potegujejo kev, cesar in država izgubili zvestega slu-za slovensko u radovanje in za slovenske žabnika. V kratki dobi svojega škofov-tiskovine. Tam se kmet, ki mu je dostav- skega delovanja je pokojnik na razne Ijcna neslovenska tiskovina, pritožuje na strani deloval blagodejno in v narodnih županstvu, katero potem napravlja po- vprašanjih je bil zmeren. Čim podobneji mu trebne korake v zaščito ravnopravnosti, bo njegov naslednik, tem bolje za nad-Kakor se dela na Štajarskem, tako bi se škofijo. Morda je danes se prerano govo-lahko delalo na Primorskem — treba le riti o nasledniku pokojnika. Mi hočemo' dobre volje in pa narodne o d 1 o č- vendar mejtem konstatovati, da se od raz-n o s t i. nih strani govori, da postane Jor-| Poznajoč naša županstva, za odločno danov naslednik tržaški škof narodna, pričakujemo od njih takojšnjih dr. Nagi, Ako se to poročilo potrdi, se' energičnih korakov. Brej s k i. zamore nadškotiji na tej izvolitvi le česti-1 Na adreso c. k finančne direk- tati • ("!) cije ! Veliko slovenskih gostilničarjev si Bertel, bringen Sie mir „Edi- nakupuje v Trstu v sedanjem času grozdje. «Oit" ! \z Novega mesta nam pišejo: Tudi Ker je jih pa mnogo stanuje zunaj užit- Pri nas v Novem mestu je nekaj profe-ninske črte, morajo slednji ♦ Trstu na sorjev, ki se kaj čudno vedejo. Tu vam Sanita položiti mesto daca kavcijo, katero Je kakov tuji profesor, ki na naših slo-1 dobivajo nazaj, čim so prišli iz užitninske venskih tleh trže slovenskim dijakom na ' črte. Toda to se ne dogaja vedno. Večkrat glavnem trgu peresa s klobukov in uganja se dogaja, da mora dotični čakati kavcijo ludi dr«Sih sUc™h ~ žalosti. Ali čujte po več dni, ali pa ima mnogo poti, predno 0 nastopnem prezirljivem nastopu, ki si sme z grozdjem čez užitninsko črto. Takih Je tdk profesor dovolil nasproti odra-slučajev vemo več iz zadnjih let. Vse to je j stemu «oveku, ki mu ni nikdar nič za-pa sad rdctle avstrijske navale. Na Sanita v (le£a storil: jednako-pravni Avstriji se s slovenskimi ; Naročen sem v kavarni na » Edinost c strankami govori italjanski, zapisnik:,'" »Slovenca« in prihajam navadno ponja in listine pa, ki jih dobivajo te stranke, se ob menjavi istih. Tako sem tudi v torek pišejo v blaženi-nem š čin i. Na to zvečer čakal na »Slovenca« in mej tem mora Slovenec skozi mesto, par ur daleč, Pa vzel novodošlo »Edinost« ter jo čital do urada na užirninski črti, kjer am : So-li te ra^ere vredne Avstrije ali In to je tudi faktično videl. Ali ta človek, na me, sem položil mirno »Edinost pred njega. To ga je tako osupnilo, tla se je pozabil celo zahvaliti, na kar pa jaz tudi reflektirel nisem. Občni zbor »podpornega društva sa slovenske visokošolce v Pragi« vršil se bo v soboto dne 14. oktobra 1905 ob 7. uri zvečer v restavraciji »Mercur« v Pragi. Tqjci v Opatiji. Od I. septembra 1905 do vštetega 5. oktobra 11,105 je prišlo v Opatijo 3677 oseb. Od 2. Oktobra 1905 do 5 okt. 1905 je priraslo 207 oseb. Dne 5. okt. 1905 je bilo navzočih 1577 oseb. Zasadena tatova. Predsinoćnjim o-kolu 11. ure šel nadzornik policijskih agentom Kprol Titz z enim agentom po ulici del Farneto. Že od daleč sta policaja zapazila, da imata dva človeka sumljivo opravilo pred vratmi mirodilnice g a Ivana Gorenc, Policaja sta se skrila in dalje opazovala. Kinalu sta pa uvidela, da skušata ona dva ulomiti v mirodilnico. Po bliskovo sta bila nad njima. Ona dva sta se skušala upreti, a ko sta videla, da ne opravita ničesar, sta se udala. Poijcnja sta odvedla zasačena tatova na policijo, kjer so ju takoj spoznali za težaka: 30 letnega Frana Arzon, doma iz Gorice, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine in izgnan iz Trsta, ter 26 letnega Justa Kaiser, doma iz Trsta, ki je tudi imel že opraviti se sodiščem. Seveda bosta imela oba zopet opraviti se sodiščem. Loterijske Številke izžrebane dne 7. t. m.; Gradec Dunaj 20 34 72 73 o*. 89 69 82 51 23. Koledar in vreme. Danes: Dijonizij škof; Nadislav ; Svetina. — Jutri : Franjo Borgija. »poznavalec ; Stremil ; OdoJa. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- 16° Celsius. — Vreme včeraj : oblačno. kilometrov. Tako je izračunal angležki geograf Lvons. Draga brzojavka. Wittejeva brzojavka carju, v kateri mu je sporočil popolno besedilo mirovne pogodbe med Rusko in Japosko, je stala 24.000 mark. Mraz na Erancoskem. Iz Pariza javljajo, da vlada v departementu Tiere hud mraz. V Grcnoblu so vsi hribi pokriti s snegom. Kemično preskusen i in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi „uničevalec lasij" odpravi pri damah nelepe in sitne ----- asi na obrazu popolnoma s korenikami ter podeli koži tudi še naravno svežost, nežnost ter ^ladkobo. — Cona 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18. Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu„ Corso št v. 47 "j priporoča vsakovrstne *~zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. W Sprejema poprave ter kupuje zlato. "Pi — Cene zmerne. — je Avstrija vredna u^h razmer * ! Prašamo c. k. avstrijsko finančno direkcijo kedaj stori konec tem krasnim razmeram ? ! Kako pomagati ? ! Prejeli smo : Že večkrat sem čital v »Edinosti« razne tožbe o vedenju nase mladine v mestu in po okolici. Dopisniki imajo popolnoma prav, ko tožijo o ne ravno vzglednem vedenju izvestne nase mladine, toda samo javkanje pomaga le malo, ali celo nič. Po mojem mnenju treba vkrenki vse potrebno, da se ta naša mladina poboljša ter postane s časoma steber naši narodnosti. Pevska društva so (osobito po oko- priprost človek, kakor sem jaz, čita v bližini tega protesorja novomeške gimnazije v kavarni »Edinost«, to mu ni bilo všeč in brž je pokazal svojo a':ademično oli-kanost. Zavpd je proti markerju : »Sie Bertel, bringen sie mir »Edinost«. Bertel je bil nekje zadej in najbrže ni dobro slišal, zato je g. profesor Preblauer še enkrat zaupil po nemški, da hoče imati »Edinost«. No, jaz sem hotel tenu akademiku pokazati, da se zna tudi proletarjat hneje vesti v javnem lokalu, nego profesor novomeške gimnazije; kakor da nisem umel nemškega ukaza in ne videl tistega porogljivo pre- Razne vesti. Palača za državno dumo. Iz Petrograda poročajo : Carska uprava je definitivno določila , da se priredi za seje državne dume tavriška palača, ki se nahaja v sredi krasnega vrta v Petrogradu. V tej palači so prej bivale ra^ne velike kneginje, v prostorih palače so bile tudi razne razstave. Omenjena palača je ena najkrasnejih v Petrogradu. Z deli za prireditev velike dvorane, v kateri se bodo vršile seje državne dume, pričnejo dne 20. t. m. t Ferdinand Richthoffen. V Berolinu je v soboto umrl glasoviti geograf, vseući-liščni profesor Ferdinand baron Bicht-hoffen, star 72 let. Nova ruska parobrodna črta. Ruska vlada namerava osnovati, kakor poročajo iz Petrograda, parobrodno črto iz Rige in Libave v Ne\v-York, ki naj bi konkurirala z »Severo-nemškim Lloydom« in z dzužbo »Hamburg-Amerika«. Nalivi V južni Italiji. Kakor javljajo iz (Jatanzara v Kalabriji so v zadnjih dneh provzročili silni nalivi veliko škodo, izlasti na poslopjih, ki jih je poškodoval potres. V Ferdinandeji se je porušila neka koča, vsled česar so bile tri osebe ubite, dve pa težko ranjeni. Maršal Ojama — Finec. Iz Petrograda poročajo; Neki viši častnik je baje nekemu uredniku lista »Slovo« priobčil, da je japonski vrlini poveljnik Ojama finskega pokoljenja ter da še sedaj s svojimi sorodniki v Narvi stalno dopisuje. Oče Oja-me je iz Sibirije, kamor je bil pregnan radi nekega političnega delikta, odkoder je pa zbežal na Japonsko. Faktično pome-nja ime Ojama v finskem jeziku: močvirje. Kitajski častniki v avstro ogrski armadi. V zadnjih dneh je dospelo na Dunaj deset kitajskih častnikov, ki bodo radi na-daljne izobrazbe uvrščeni v posamezne polke raznega orožja avstro-ogrske armade. Dolgost reke Nil iznaša od Ripono-vih padcev v srednji Afriki do ustja pri mestu Rosete v spodnjem Egiptu 5589 F.PertOturar TRST - ui. Poste nuove št. 9 priporoča velik* izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Mlirln Hnl/lo l)i želclovstopit v služboi ITIldUU UOMO najrajše v Ljubljani ali kje na Gorenjskem kakor prodajalničarka, a je jako izurjena v kuhanju. — Ponudbe pod »Mlado dekle« na upravo »Edinosti". pijančljivost se odpravi za vedno /. uporabo praha ..Zojii>, kateri je bil že preskusen v toliko slu-f-ajih v. Izvrstnim rspehsm. Ta prah. ki nima nikake^a okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena skatljiea, bi zadošča za popolno odpravo pijančljivost! K 10-— franeo carine in diskretno. Mnogo nesrečneže v, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teli ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak. Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 2o, dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikih. M. SALARIN1 w ulici Ponte della Fabbra št. 2. Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in n modra obleka za delavce. —«——» Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. A"a deželo vzorci brezplačno 111 fra u ko. PODRUŽNIC A : ,.ALL A C1TTA DI LOM DBA' ul. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre biancaf -lOliOiiOHOM OllOllOllOH OHOlljl o- Tovarna pohištva % Aleksander levi J*Cinz» ulica Tesa štv. 52. II (l—tma * ZALOGA: Pinzzn R05HRI0 (šolsk-Ceno, da •• nI bati not> Sprejemajo se vsa*" pos**' , ^ Dutrovu <*ako « ( Jfarodtti kolek je rdobiti pri upravi „gfaost" TOVARNA PO h. . 1A IGNAC £ BON TRST. ULICA CA&SA 01 HlS'r AHHlC 5 IEIL0? AN JE PO HAIMODERIEISIB USTEUB KATALOG' BREZPLAČNO