AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 198
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 23D, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Vesti iz življenja rojakov po Ameriki
Radio program slovenske godbe v Milwaukee, Wisconsin, se bo v kratkem uresničil. Vežba-nje za fini program, je v polnem teku. Pravočasno se naznani dan, ko se pričnejo slovenski radio koncerti. Tudi na radio postaji v Racine, Wisconsin, bo v kratkem oddajan poljski program. Vse glasbene točke bodo pod vodstvom slovenske godbe iz Milwaukee.
Veliko Baraga,vo proslavo so obhajali Slovenci iz Calumeta in okolice v Eagles Harbor, Michigan preteklo nedeljo. Nad 2;000 ljudi se je slavnosti udeležilo.
Zadnji teden se je mudil na Calumetu, Michigan, bivši Calu-metčan Mr. Mihael Puhek. Mladi rojak je imel veliko zanimivega povedati o Rusiji, kjer je živel od leta 1930 do sedaj in sicer je bil zaposljen pri izdelovanju peščenih modelov v neki tovarni. Pogodil se je za dve leti z Am-torg Trading Co., ki je zastopnica sovjetske Rusije, kar se tiče trgovine.
Vsi oni, ki nečejo živeti ob suhem kruhu in ribah, in ki niso izvežbani dela vci, naj nikakor ne hodijo v Rusijo, kot je povedal Mr. Puhek. Delavci v Rusiji, ki delajo na kolektivnih farmah in v tovarnah, so večinoma podhra-njeni, to je, ne dobivajo zadosti hrane, in so bolj podobni sužnjem kot pa svobodnim delavcem. V tovarni, v kateri je delal Mr. Puhek,v so bili vsi navadni delavci ruske narodnosti. Vsi so bili enako oblečeni in nihče njih, raz-ven par izjem, ni imel čevljev. Tudi glavni ravnatelj tovarne je hodil bos, ker je, po ruskem sistemu, prejemal plačo in hrano enako kot ostali delavci. Dasi je imela tovarna amerikanske stroje, pa je šlo delo zelo počasi na-
prej, ker; delavci niso bili vajeni strojem.
Tovarna je izdelovala traktorje, in dasi je bilo v njej zapo-sljenih 28,000 delavcev, pa so izdelali na dan samo 20 traktorjev. Delavci so delali po štiri dni na teden. Nedelj v Rusiji ne poznajo več.
Pravih komunistov v Rusiji je jako malo, kot je povedal Mr. Puhek. Pretežna večina delavcev se pa drži komunističnega sistema, ker nimajo drugega izhoda in radi zelo strogih postav, ki so hujše, kot v vsaki kapitalistični državi.
Radi pomanjkanja stanovanj v tovarniških mestih, je vlada dala zgraditi apartment hiše, v katerih je vsaki družini, odkazana ena soba', brez razlike, kako velika je družina. Delavci v tovarnah imajo prednost pred uradniki v pisarnah. Delavci se smatrajo kot bolj potrebni kot knjigovodje. Zdravniki in drugi profe-siQnalci so na slabšem kot navadni; delavci. Rusija lahko prodaja svoje produkte svetu, ker so njih delavci plačani v ničvrednih rubljih, dočim Rusija prejema zlato za prodano blago. To zlato uporablja ruska država za na-daljno gradnjo tovaren in za najemanje izvežbanih tujezemskih delavcev. V tovarni, kjer je delal Mr. Puhek, je bilo zaposlje-nih nad 300 ameriških delavcev. Ker so bili kontraktni delavci, so bili najeti pod pogojem, da se bo 60 odstotkov njih plače mesečno vložilo v amerikanskem denarju v ameriške banke, ostalih 40 odstotkov je pa za življenje, ki je pa zelo pičlo in ne zadostuje za navadno prehrano. Mr. Puhek se jc zopet stopil v stik z Amtorg Trading Co., in se namerava podati v kratkem zopet v Rusijo.
Mnenje ameriških urednikov o govoru kandidata Roosevelta
New York Herald Tribnne: Govor governerja Roosevelta po-kazuje Roosevelta kot demagoga. Ko obtožuje sedanjo vlado, da je v zvezi z borznimi špekulanti, govori nepošteno o položaju glede panike, ki je sledila borznemu krahu. Roosevelt je očividno napel politične strune do skrajnosti..
Washington Post: če vzamemo govor Franklin Roosevelta v celoti, si ga moremo razlagati le kot izbruh sofomoričnega pretiravanja, povzročenega po politični prenapetosti. Ali pa kot oseben napad na poštenje predsednika Hooverja.
Atlantic Constitution: Govor governerja Roosevelta je moj-sterska obtožba sedanje vladne odgovornosti za gospodarsko depresijo, ko je dokazal, da vlada ni absolutno ničesar naredila, da prepreči ali olajša položaj.
Des Moines Register: To je govor, ki postavlja, Roosevelta tja, kjer bi moral biti. Ta njegov govor je daleko boljši kot njegovi sedanji govori.
Kansas City Journal: Gover-ner Roosevelt je enostavno1 omenil dejstvo, katera so se ponavljala že zadnji, dve leti. Položaj je tako presenetil Hooverja kot borzne magnate, ki so zgubili milijone s špekulacijo. Roosevelt ni povedal nič novega.
Dayton News: Goveyner Roosevelt je v jasnih obrisih podal načrt, kakšen boj bo vodil. To je govor, kakor ga je dežela pričakovala v teh časih. Dežela pričakuje jasnih načel, izrazite kampanje, in v očigled današnjih razmer, bo irnfel nastop Roosevelta dalekosežen vpliv.
Iz teh poročil se vidi, da, skoro sleherni časopis ima drugo mnenje o položaju.
Demokrati zadovoljni
Govor, ki ga je imel demokratski predsedniški kandidat Roosevelt preteklo soboto v Colum-busu, je precej zadovoljil lokalne demokrate. Videti je, da so nasprotstva med demokrati izginila in da prevladuje edinstvo. Zlasti so demokrati zadovoljni, ker je bil navzoč v Columbusu tudi Newton D. Baker, ki je prvotno naznanil, da mu ne bo mogoče iti na otvoritveni govor Roosevelta.
Cavano je demokrat
Poznani George Cavano, ki je bil predlanskim imenovan od republikancev za councilmana na izpraznjeno mesto v III. distrik-tu, se je sedaj republikancem odpovedal in ustanovil demokratski Rooseveltov klub. Cavano je prijatelj s kongresmanom Martin L, Sweeney.
Banditi so zopet odpeljali bančnega uradnika
Bensenville, 111., 22. avgusta. Družina William Ernstinga, predsednika First National banke v tem mestu, je v strahu radi svojega očeta, o katerem se su-tfli, da so ga odpeljali neznani banditi, ki bodo zahtevali visoko odškodnino.
Smrt v vodi
Dva mlada Clevelandčana, Lawrence Morgan in Arthur Borowsky, ki sta šla ribarit v Sandusky zadnjo soboto, sta utonila. Vozila sta se s čolnom po jezeru, ko se je čoln prevrnil in sta okoli polnoči oba utonila, ko ni nihče slišal njiju klice na pomoč:
Igralcem "Domna"
Prihodnja vaja se vrši nocoj, v torek, ob 8. uri zvečer na odru S. N. Doma. Prosi se vse igralce točnosti.
Gibanje, da se piše ime Smita na volivni listek
New York, 22. avgusta. Alfred Smith je dognal, da se je v državah Nebraska in Minnesota pojavilo gibanje, da se piše njegovo ime kot za predsedniškega kandidata na volivnem listku pri volitvah v novembru mesecu. Smith je izjavil, da je proti taki taktiki, ker bo podpiral celotni demokratski tiket z Roo-seveltom na čelu.
Podpadec dvojčki
Pri nedeljski prireditvi v mestnem stadionu, ko je mestna vlada priredila prosto predstavo, sta nastopili tudi poznani umetniški plesalki, Misses Olga in Vera, Podpadec, 1426 E. 40th St. Predstavi je prisostvovalo nad 65,000 ljudi, ki so mladima slovenskima umetnicama živahno apla vdirali.
Ukradeni kelihi
Max Moser, ki prodaja, kelihe in cerkvene paramente, je sporočil policiji sinoči, da mu je nekdo iz zaprtega avtomobila na Chester Ave. in 13. cesti odnesel kelihov in cerkvene obleke v vrednosti $2,500.
Bus ponesrečil
Bus, ki vozi med Detroitom in Clevelandom, se je sinoči v bližini Detroita ponesrečil, ko je zadel v velik truk. 12 oseb je dobilo težke poškodbe in so bile odpeljane v bolnico. Imena oseb niso prišla v javnost.
Pozdravi iz Wisconsina
Mr. A. Kotar nam piše iz She-boygana, Wisconsin, da iskreno pozdravlja vse prijatelje in znan ce v Clevelandu, kot zlasti člane društva št. 27, S.D.Z.
Farmarji hočejo izstradati mesto Omaho. Ustavljajo truke in železnice
Sioux City, Iowk, 22. avgusta. Dva železniška vlfka, na potu v to mesto, polna žwine in mleka, sta bila pridržana; sinoči po farmarjih, ki skušajo preprečiti po-šiljatev farmarskih pridelkov v mesta. Kakih 20(J farmarjev se je zbralo v mestu jMoville, Iowa, kjer so ustavili toforni vlak. Potem ko so vlak zadržali za eno uro, so pripustili da je peljal naprej. Vlak je vozil med drugim enajst vagorov klavne živine, namenjene v Sioux City. Nekako 10 milj proč so ustavili drugi vlak s tem, da so položili torpede na progo in dajali znamenja z rdečimi lučmi. Hoteli so priti v tovorne kare, v katerih se je vozilo mleko, kar se jim pa ni posrečilo. Ko so zadržali vlak za deset minut, so pustili, da je vozil naprej. Fai'-marji bodo te dni povzročili blokado velikega mesta Omaha, v državi Nebraski. Pustili bodo v mesto le mleko, namenjeno za otroke. Poroča se, da postaja položaj obupen, in governerji prizadetih držav nameravajo sklicati konferenco, da ukrenejo, kar je potrebno.
-o-
Avstrija dobi posojilo po težavnih pogojih
Dunaj, 22. avgusta. Avstrijski parlament je odobril laiban-sko pogodbo, ki se tiče novega avstrijskega posojila. Glasom te pogodbe bo dobila Avstrija pri zaveznikih posojilo v svoti 42 milijonov dolarjev. Večino tega denarja bo Avstrija porabila, da poplača stare dolgove, katierih rok sedaj zapade. Socialisti so nasprotovali temu pc scjilu, ker vidijo v njem nov člen verige, ki veže Avstrijo k odvisnosti, in Vsenemci so nasprotovali za priklopitev k Nemčiji, toda odločila je končno oči-vidna potreba tega posojila, brez katerega bi Avstrija finančno popolnoma propadla.
Na potu v domovino
V četrtek odpotujeti iz Clevela,nda v Jugoslavijo Mrs. Ana Brodnik, 1174 E. 60th St. in nje- j na sestra Miss Justina Zakraj-1 šek. Obe sta bili svoječasno naznanjeni oblastem, da niste prišli pravilnim potom v Ameriko. \ Naselniška postava tozadevno ne pozna nobenega usmiljenja. Obe bi morali biti deportirani, toda po posredovanju "Ameriške Domovine" je vlada deportacij-sko povelje preklicala in dala obema na, razpolago, da prostovoljno odpotujeti iz Zed. držav. Ana, ki je poročena z ameriškim državljanom, Mr. Brodnikom, se bo vrnila v Ameriko tekom enega meseca, da tako zadosti smislu postave, dočim se bo Justina vrnila nekoliko kasneje. Z Ano potuje preko velike luže tudi tri mesece stari sinko, ki je bil rojen v Ameriki, in je torej državljan, aj mora z materjo preko morja, kajti sam pač ne more biti tu teh par tednov. Obema m 1 a d im a Slovenkama želimo prav srečno pot in upamo, da se skoro zopet vidimo v Clevelandu.
Zadušnica
V sredo, 24. avgusta, ob 7. uri zjutraj, se bo brala sv. maša zadušnica v spomin prve obletnice smrti pokojnega Frank Balls. Maša se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Sorodniki in prijatelji soi vabljeni, da se udeležijo.
Maschke, glavar republikancev v Clevelandu, obtožen ropa javnega denarja
Cleveland, O.—Včeraj je velika porota v Clevelandu izdala novo obtožnico napram Maurice Maschketu, voditelju republikanske stranke v Clevelandu in proti njegovim prijateljem. Z Ma-schketom zaeno so obtoženi Alex in, Charles Bternstein, Herman Finkle, republikanski councilman, II. Felsman in Henry Be-ckerrnan. To je že druga obtožnica napram omenjenim, katere se postavlja v zvezo s tatvino davčnega denarja v svoti $500,000, kateri denar je izginil iz davčne blagajne. Dočim se v obtožnici imenuje kot glavni krivec Bernstein, ki je dolga leta načeloval davčnemu uradu, se pa vi, obtožnici imenuje Maschke, da je pomagal vedoma in bil tudi deležen tatvine javnega denarja. Piičakuje se, da se bo r a z p ra v a proti obtoženim začela 6. septembra. Obravnavi bo predsedoval ali sodnik Demp-sey, ki je republikanec, ali pa sodnik Baer, ki je demokrat. Za obravnavo naravno vlada ogromno zanimanje v Clevelandu kot tudi po vsej državi Ohio.
Zrakoplovec Mollison se vrne v Evropo
New York, 22. avgusta. Kapitan James Mollison, edini živeči človek, ki je hdaj samostojni! preletel Atlantski ocean iz Evrope v New York, se namerava te dni z zrakoplovom vrniti v Evropo, časnikarskim poročevalcem je povedal, da se je pravkar poročil, in da ga. žene, da se vrne v Anglijo k svoji ženi. Polet iz Evrope v Ameriko je veliko bolj težaven kot polQt iz Amerike v Evropo. Mollison se bo v New Yorku par dni okrepčal, nakar bo nastopil povratni polet. Pravi, da ga popolnoma nič ne skrbi in gotovo pride na cilj.
Nova podružnica SžZ
Vnedeljo, 21. avgusta, se je v Warren, Ohio, ustanovila nova podružnica Slov. ženske Zveze, j Ustanovila jo je Helen Tomažič, 1 cd podružnice št. 47 v Garfield j Heights. V odbor so bile izvoljene: Rosie Racher, predsednica, Mary Racher podpredsednica; Mary Ponikvar, tajnica; ;Ana Mlakar, blagajničarka, Terezija Racher, zapisnikarica. Nadzornice: Frances Banazich, Viki in Jennie Lunder. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu pri Rise Racher, 2205 Burton i St. Novi. podružnici želimo veliko uspeha in pričakujemo, da bodo prišle vse jugoslovanske žene in dekleta v Warrenu pod okrilje S.ž.Z.
Pozdravi iz domovine
S prijetnega žegnanja v Beri-čevem pri Ljubljani pošiljajo pozdrave: Ivan in Mici Vidmar, Jane in Johana Roje, Frances iSeliškar, Josip in Zofka Birk, Milka in Alle Filipič in Mary Hodnik.
Ranjeni na pikniku Devet oseb je dobilo precejšne poškodbe na pikniku nekega ogrskega društva v Puritas Springs, ko so se podrli sedeži, na katerih so sedeli, ko so gledali dekleta, ki so plesala narodne plese.
Peta obletnica V spomin pete obletnice smrti Jos. Lazarja se bo brala sv. maša v petek, 26. avgusta ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji in znanci so pro-šeni, da se udeležijo.
Norman Thomas odgovarja Roosevelta
Providence, Rhode Island, 22. avgusta. Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika Zedinjenih držav, je danes v ! posebnem govoru odgovarjal Franklin Rooseveltu, demokratskemu kandidatu za predsednika, glede njegovega govora, ki ga je imel pretečeno soboto v Columbusu, Ohio. Thomas je stavil Rooseveltu šest vprašanj in pri tem izjavil, da če svet ne dobi socialistične vlade, da "bo vse skupaj vrag vzel."
Norman Thomas je povedal v svojem govoru, da nastopa demokratični kandidat Roosevelt v svojih govorih kot radikalec za zapadne države, in za vzhodne države pa se drži kapitalističnega sistema.
Tri vprašanja, katera je stavil Thomas, Rooseveltu, se tičejo borzne špekulacije na Wall Street v New Yorku. Thomas je vprašal Roosevelta, kdaj je on, ali njegova stranka, uradno zahtevala od Hooverja, da se prekine borzna špekulacija v New Yorku. Roosevelt da je molčal, ko se je zapravljalo v špekulacijah na borzi v New Yorku milijone, da, stotine milijone ljudskega denarja.
Nadalje je Thomas namignil v svojem govoru, da je bil sam __i
Roosevelt nominiran od ljudi, ki so v ozkih stikih z newyorsko borzo, in daje nominacija Roosevelta povzročila novo znižanje cen v borznem poslova/nju.
"Kaj ste naredili vi, kot go-verner države New York, po 21. januarju, 1929, da preneha divja špekulacija na Wall Street?" se je glasilo eno izmed vprašanj Thomasa. Nadalje je Thomas vprašal Roosevelta, zakaj ni pre-I prečil propast velike Bank of America? Nadalje je Thomas Ipovdarjal, da je Roosevelt "dopustil," da se. je cena odjemalcem elektrike v mestu New York povišala v časih, ko je povišanje najbolj neprikladno, in ljudje še prejšnjih cen niso mogli zmagati.
Končno je Thomas povdarjal, da Roosevelt ni dovolj "specifičen," to je, da bi natančneje razložil vsako stvar, iz česar se sklepa, da mu zadeve podrobno niso znane. Predsedniške kampanje se ne more voditi z besedami in frazami, pač pa. z dejanji. Ko je Roosevelt prečital napade Thomasa, je izjavil, da bo na vsako posamezno vprašanje podrobno odgovoril, rekoč, da vprašanje se lahko stavi, toda odgovor, ki ima trdno podlago, je težje dajati, toda, Roosevelt bo točno odgovoril, i-
Pomembna konferenca
Ottawa, Kanada, 22. avgusta. Topovi so grmeli in zvonovi doneli po tem mestu, ko je bila zaključena konferenca Anglije z zastopniki svojih dominionov. i Stotine važnih sklepov je spre-ijela ta konferenca, ki se tičejo ! boljše bodočnosti in razmer med i Ang'ijo ter njenimi posestvi po j svetu. Anglija je sklenila važne pogodbe z Avstralijo, Južno Afriko, Novo Zelandijo, Indijo, Kanado, Rodezijo in drugimi posestvi. Med drugimi važnimi zaključki konference so: colni-na 6 centov od bušlja na vso pšenico, ki ni pridelana na angleškem ozemlju ali v njega posestvih. Colnina 4 cente na funt bakra.
I Trije otroci zastrupljeni z živežem
Louisville, Kentucky, 22. avgusta. Trije otroci so danes umrli po zavžitju kosila, in štirje drugi so nevarno zboleli, štirje otroci, ki se niso udeležili kosila, so zdravi. Nevarno sta zbolela tudi oče in mati otrok. Oče ne dela že več kot eno leto. Kot pripoveduje policija, so otroci zboleli, ko jim je mati dala koruzni kruh, katerega, so dobili pri sosedu.
Dan za kegljače
V četrtek, 25. avgusta, ima svoj piknik zveza kegljačev v Clevelandu. Piknik se priredi v Euclid Beach parku. Mnogo zabave je pripravljene za vse. Ples je zastonj. Poleg tega pa se lahko poslužite mnogih prireditev v parku zastonj, ako dobite tozadevne tikete, ki so pri lastniku kegljišča, Mr. Jos. Po-zelniku, na 6125 St. Clair Ave. zastonj na razpolago.
Smrtna kosa
Umrl je John Slcrbin, star, 55 let, rodom Hrvat, vdovec, stanujoč na 9520 Nelson Ave. Umrl je v nedeljo v St. Alexis bolnici. Tu zapušča šest otrok, Johna, Mary, Joe, Tom, Ana in Rose. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in> Sinovi. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Komisar look obtožen
Velika porota je včeraj obtožila sedanjega republikanskega okrajnega komisarja in bivšega okrajnega blagajnika Walther Cooka poneverbe in tatvine javnega denarja v svoti $10,500. Ko je bil Cook okrajni blagajnik "je nekai kompanija plačala $25,-000 v davkih in $2,500 v kaesni, ker niso bili davki pravočasno plačani. Toda tega denarja ni bilo nikjer vpisanega, in se je $25,000 pojavilo šele, ko je Col-lister prevzel urad okrajnega blagajnika, a $2,500 je zginilo brez duha in sluha. Na podlagi tega je sedaj Cook obtožen. Komisar Cook se je izjavil, ko je slišal, da, je obtožen, sledeče: "Jaz sem. ravno toliko kriv, kot porotniki, ki so me obtožili. Naredili so mi strašno krivico!"
Na obisk v domovina
Pretekli teden je zopet lepo število naših ljudi odpotovalo v domovino na obisk. Potovali so potom znane slovenske tvrdke A. Kollander, katero seda>j začasno vodi Mr. A. Svet, in ki je znan po svoji postrežbi. Sledeči so odpotovali pretekli teden: Mrs. Rosie Stegovec, Mr. Louis Prelesnik, Mr. Jos. Omahen, Mrs. Ana Omahen, Miss Josephine Omahen, Miss Štefanija Skerl, Mrs. Katica Kostich, Mrs. Jennie Schwerko, Miss Vilma J. Schwerko, Mr. Jos. Marn, Mrs. Jennie Kaluža, Miss Rosie Kaluža in Frank Jr. Kaluža. Vsem skupaj želimo prav dobro zabavo, srečno pot in zdrav povratek. Pripomnimo naj še, da se Mr. August Kollander povrne danes popoldne iz domovine, kamor je junija meseca spremljal večjo število rojakov. Dobrodošel!
Proti varščini
Mestna zbornicca se bo te dni pečala s predlogom, da se zniža, število onih uradnikov mestne vlade, ki morajo biti pod varščino. Danes je pod bondom nekako 300 mestnih uradnikov, in pričakuje se, da jih bo v bodoče samo 84, kar bo precej znižalo zavarovalnino.
* 12 oseb je utonilo v bližini Berlina včeraj, ko so se kopali.
Delo za brezposelne
Berlin, 22. avgusta. Vlada, je predložila parlamentu načrt, glasom katerega bi se potrosilo 300,-000,000 mark, (nekako $70,000,-000), da dobi delo 150,000 mož skozi eno leto. Nad 5,000,000 delavcev v Nemčiji je brez dela. 100,000,000 mark bi vlada plačala za gradnjo novih cest, 50,-000,000 za nove železniške proge, 100,000,000 za nove parnike in ostalo za gradnjo novih hiš. Nove ladje bi bile zgrajene za ribiče, da se omogoči nemškim ribičem lov na slanike, tako da bi postala Nemčija neodvisna glede importa te vrste rib. Ako parlament ne odobri teh del, tedaj bo vlada izvedla načrt sama za sebe, in izdala tozadevne odredbe brez parlamenta.
Važna seja
V sredo, 24. avgusta, se vrši, važna seja Ohio Unemployment Insurance Association. To bo seja slovenske sekcije za brezposelno zavarovanje in starostno pokojnino. Seja jtg začne ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave., soba št. 2, novo poslopje. Tem potom so vabljeni vsj zastopniki društev, da se udeležijo in slišijo poročila zastopnikov. Prošeni so tudi odborniki društev, ki se še niso priključili, da pridejo in se prepričajo o delovanju, da potem lahko poročajo na svojih sejah. Pridite torej v sredo večer.—J. F. Ter-bižan, tajnik.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WBPAPMR Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto IS.BC za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta |S M Za Cleveland, po pottl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznatalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; 6etrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Fosamesna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerlfika Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. FIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. _
'	No. 198. Tue., Aug., 23d, 1932
Roosevelt in Rusija
Glasom poročil, ki prihajajo iz Albany, kjer je glavni stan newyoriskega governerja in demokratskega predsedniškega kandidata Roosevelta, svetujejo mnogi najožji prijatelji Roosevelta, da v slučaju izvolitve predsednikom Zedi-njenih držav Roosevelt stopi v ožje stike z Rusijo, kar bi bilo v korist ne samo Ameriki, pač pa tudi Rusiji.
Odkar je republikanska stranka na krmilu narodne vlade v Washingtonu, in tega je preteklo že dvanajst let, je republikanska stranka dosledno se ogibala Rusjie, katere nikakor neče priznati, in to je vzrok, da je trgovina .med Ameriko in Rusijo skoro popolnoma prenehala, in Rusi, ki sicer mnogo blaga naročujejo v tujezemstvu, imajo pač na svoji zemlji mnogo privatnih Amerikancev, ki dvigujejo Rusijo iz močvirja in pozabljivosti in gradijo novo Rusijo, toda trgovina med Ameriko in Rusijo je skoro popolnoma potihnila.
Vzrok, da republikanski režim v Washingtonu neče priznati Rusije je, ker se Rusija brani plačati one dolgove, katere je naredila še caristična vlada pred svetovno vojno ali tekom vojne, dokler je bila na krmilu vlade, dočim je Rusija pripravljena plačati vse zadolžnice in dolgove, katere je naredila, odkar se nahaja sedanja vlada na krmilu. Režim v Washingtonu pa zahteva, da Rusija plača vse, ali pa ne bo priznana. In pri tem je obstalo kljub mnogoterim poskusom od strani Rusije približati se Ameriki. Republikanski režim v Washingtonu je tozadevno ostal trdovraten.
Sedaj pa se pričakuje, da bo demokratski režim, v slučaju zmage Roosevelta, o čemur se že z gotovostjo trdi, nemudoma uvedel korake, da se približa Rusiji, kar slednja tudi pričakuje, da se začnejo redne trgovske razmere med Ameriko in Rusijo, in končno da pride, do pripoznanja sov jetske unije.
Gotovo je, da tako pripo.znanje more Ameriki prinesti le korist. Amerika, oziroma gotovi ameriški krogi se sicer bojijo, da če bo Rusija pripoznana in bo svobodno imela svoje diplomatične in trgovske zastopnike v Zedinjenih državah, da bodo slednji tvorili silno kampanjo za komunizem v Ameriki, kar je pa neverjetno, ker Amerikanec sploh do vzeten ni zakaj enakega, in če pride do v resnici kaj resnega, je Amerika še vedno zmožna kaj enakega v kali zadušiti.
Znano je, da governer Roosevelt zadnje čase s posebnim zanimanjem študira rusko vprašanje in rusko eksperimentiranje v državi. Te dni se je Roosevelt dalj časa razgo-varjal s posebnim dopisnikom "Times" v Moskvi, Walter Durantyem, ki je eden prvih Amerikancev, katerim je položaj v Rusiji popolnoma poznan. Roosevelt je stavil stotine vprašanj, na katera je Duranty točno odgovarjal. Ni torej izključeno, da se bo zunanja politika v slučaju izvolitve Roosevelta popolnoma spremenila, in ta sprememba nikakor ne bo v škodo pač pa v korist Zedinjenih držav.
Pa ne samo v trgovskem oziru bi prinesla tesnejša zveza z Rusijo Ameriki koristi, pač pa tudi v diplomatičnem. Amerika v sporazumu z Rusijo more diktirati, ali pa vsaj uspešno vplivati na vse važne svetovne dogodke, kajti sili teh dveh držav se ne bi mogel nihče drugi upirati. Taka zveza tudi prav lahko prepreči nameravano vojno med Rusijo in Japonsko.
Naravno je seveda, da popolnega priznanja Rusije ne bo, tudi v slučaju izvolitve Roosevelta ne, vsaj prvo leto po volitvah. Stvar je preveč zastarana in zapletena, da bi se mogla v kratkem času rešiti. Gotovo je pa, da če bo Hoover ponovno izvoljen, da ne bo nobene spremembe, pač pa se bo nadaljevala stara politika zavlačevanja in neodločnosti, dočim zna Roosevelt v kratkem času upeljati mnogo in dale-kosežnih sprememb. In slabše kot je danes nikakor ne more biti.
1
DOPISI
JUGOSLOVANSKI DAN V WARREN, O.
Warren, O.—že dlje časa ni bilo čuti glasu, ali citati kakšnega dopisa iz naše naselbine. Sem in tja se sliši, kako pa kaj v Waren, O,? Res je, da kakor povsod, se tudi tukaj vrše novice in dnevni dogodljaji, za kar bi pa bilo treba prvič dobrega opazovalca v naselbini in drugič pa dopisovalca za v list, da bi se vse prineslo v javnosti.
Vedno sem pričakoval preobrata na delavskem polju (kakor ga tudi drugod čakajo), da bi se obrnilo na boljše, da bi potem z veseljem sporočal rojakom po širni Ameriki, da delamo s polno paro, ali da tovarne zaposlujejo nove delavce, da manjka ljudi zadelo ali kaj sličnega. Ali dg sedaj se ona želja nikakor ni hotela uresničiti. In je skoro go-
tovo, da je oni čas 'še precej oddaljen od nas. še vedno je bilo, da ob volitvah za predsednika Zedinjenih držav so kapitalisti napeli vse moči, da so se kolesa vrtila skozi celo leto, da so si s tem dobili neko zaupanje od delavstva za moža, katerega so oni želeli, da bi ga imeli na krmilu za nadaljna štiri leta, kar bi jim bilo v pomoč, da tako že prej velike dobičke lahko podvojijo in brez ovire dobe zadnji dolar od navadnega delavca, da množe ogromne grmade denarja v varnih prostorih, kjer vedo da bo ostal toliko časa, dokler sami hočejo.
Kaj pa letos? To je tudi voli-vno leto, pa se republikanski kapitalisti nočejo nikamor omajati ali dovoliti, da bi delavec do-
bil moč za izboljšanje svojega stališča, še vedno imajo svojo stranko, ki jih je skozi dvanajst let držala na površju, še vedno imajo Mr. Hooverja na svoji strani, ki je eden izmed njih, kateri ne pozna delavca in ki se jim je ponudil, da hoče še nadaljna štiri leta biti med njimi, ako bo izvoljen. Gotovo so izgubili zaupanje delavcev tako daleč, da ga niti z izboljšanjem delavskih razmer ne pridobe nazaj ali pripravijo, da volijo za moža, ki jim je vladal prošla štiri leta in jih pripeljal skoro tako daleč, da mislijo, da jim je bila revščina in beda prirbjena.
Mr. Hoover je v svojem govoru potem, ko je bil nominiran ponovno za predsednika izjavil, da hoče z vso svojo dušo in telesom delati za blagor celi Ameriki nadaljna štiri leta. Kako je on s tem mislil, seveda ni raztol-mačil, pač pa je umevno iz pregovora, ki pravi: Lovi svinjo pri glavi, kajti izpustiti glavo in loviti za rep ni varno. V svojih štirih letih je napravil nešteto sirot, ki mrjo lakote in pognal s svojim vladanjem nebroj družin izpod njihove, nekdaj lastu-joče strehe na prosto. Kaj vse bi on napravil nadaljna štiri leta. ako bo izvoljen? Gotovo ga ni delavca, da bi bil preslepi j en tako daleč, četudi je republikanec, da bi volil zanj.
Kaj pa demokratska stranka? Velikokrat se čuje, da ni razlike med strankama, kot na primer hlače z dvema žepoma: vzemi iz enega žepa in vtakni v drugega, še vedno ostane v istih hlačah. Koliko bi bilo boljše, se ne ve, a gotovo pač slabše ne more biti kot je sedaj, če pride demokratska stranka na krmilo. Po mojem mnenju bi dalo povod, ako se izpremeni administracija, da se bo polagoma izpremenilo tudi druge uredbe. Mogoče pa je, da bi imela demokratska stranka boljši značaj in bolj odločilno vodstvo kot je sedaj.
Dolžnost vsakega zavednega delavca, ki im» pravico da voli je, da ne misli samo na obljube in prihodnost, ampak naj pogleda tudi v preteklost, predno odda svoj glas. Ni več daleč čas, ko bomo znali, kdo nam bo delil drobtine z bogato obložene mize nadaljnai štiri leta.
Da se pa ne bodo dragi čita-telji dolgočasili z mojim dopisom, hočem pa malo napisati tudi iz naselbine.
Ravno danes, ko to pišem, so ženske v Warren, O. ustanovile novo društvo Slovenske ženske Zveze, kar kaže, da se tudi tukaj, kot povsod po drugih naselbinah, zanimajo za naprednost. Ustanoviteljica tega društva je dobro poznana Mrs. Helen To-mažič iz Cleveland, O. Vsa čast ji za njeno požrtvovalnost! Mlademu društvu pa želim mnogo uspeha. Tukaj v naši naselbini si je vsak narod izbral dan v letu, da ga proslavi za svojce in tako pokaže, da hoče ostati še zanaprej in da se ne da zatreti. Tako smo tudi mi Slovenci skupno z brati Hrvati in Srbi se odločili, da bomo proslavili kot Jugoslovanski d»n na soboto 27. avgusta in sicer bomo v ta namen priredili piknik, ki se bo pričel ob dveh popoldne in bo trajal pozno v noč. Pripravljen bo plesni oder in naša slovenska harmonika in banjo bosta razveseljevali vse navzoče. Seveda, kjer so Hrvati, tam so tudi pečeni janci. Zato jih bo par odbranih za ta dan, da se jih dene iz kože, potem pa na drog k ognju, da se bo napravil onim, ki jim je všeč janjčje meso užiten prigrizek. Poleg tega: pa bo dovolj tudi drugega okrepčila za vse lačne in žejne.
Piknik se bo obdržaval skupno za vse Jugoslovane in prebitek namenjen tukajšnjemu Jugoslovanskemu domu. Rojaki iz naselbine in okolice, od blizu in daleč, ste prijazno vabljeni, da nas posetite na, ta dan, da ga bomo v večji družbi obhajali in se bolje spoznali. Vsem, ki se boste udeležili, že naprej hvala. Torej ne pozabite na 27. avgusta popoldne in zvečer. Piknik se bo ob-
SPOŠTUJMO SAMI SEBE
Skoro neverjetno toda obžalo- ( vanja vredno je zabeležiti dejstvo, katero pripovedujejo naši trgovci, ko jih človek obiskuje in se z njimi razgovarja. Kljub temu, da so naši trgovci resnicoljubni, bi težko verjel samo enemu, da jih nisem slišal več govoriti o slučaju, katerega želim kot svarilo našim rojakom predo-čiti. Znano je, da so naši trgovci, groceristi in mesarji z 1. avgustom vsled težkega in nadalj-no nevzdržnega finančnega položaja poslovanje svojih trgovin preuredili na takojšnje plačilo ali največ štirinajstdnevni kredit. Da so bili do tega prisiljeni ni njih krivda, ampak krivda veletrgovin, katere zahtevajo takojšnje plačilo ob prejemu blaga. Upravičeno so se postavili na to bazo trgovanja ob 11 uri trgovskega življenja in ob času, ko so vse svoje premoženje in imetje postavili na kocko za biti ali ne biti. Med našimi groceristi in mesarji leže dovoljeni krediti, ki gredo nad polmilijonsko vsoto. Ta denar je mrtev na papirju, o katerem nihče ne ve, koliko ga bo zopet prišlo v roke trgovcu za katerega je blago kreditiral, ne da bi s tem kaj zaslužil, ampak da bo rojakom iz mizerje pomagal. Prepričan sem, da se bodo trgovci zadovoljili, če bodo mogli od vseh svojih dolgov samo 25 procentov inkasirati. Ositalo bo izgubljeno in zapisano pretekli depresiji v pozabljenje.
Da pridem k predmetu, naj navedem pritožbe naših trgovcev. Pripovedovali so mi, da od časa, odkar so preuredili način poslovanja opažajo, da stari odjemalci, katerim, so po več časa, nekaterim nad leto, vse jestvine kreditirali in so njih računi narast-li v več stotakov, hrbet obrnili in pričeli posečati za gotov denar verižne trgovine, ne meneč se na dolg, katerega so napravili pri svojem rojaku ob najhujšem času mizerije. Za tujca, za j uda, je gotovina takoj na razpolago, toda za svojega rojaka, kateri jim je dolge mesece in največkrat celo leto blago kreditiral brez vsakega novčiča, pa ni bilo okroglega pri hiši. Seveda pri tujcu to mora biti, ker drugače nikogar ne poznajo. Le cvenl< v roki je tujčeva molitev, katerb želi z vami deliti z naslado v ustih. Kdor hoče videti dolg obraz in zaničljiv posmeh izza kandra proti vratom, ta naj gre v verižno trgovino in vpraša po kreditu. Videl bo pravo karikaturo, katero bi jo profesionalen gledališki igratlec z slastjo osvojil za vlogo komedije na odru.
žalostno je gledati trgovcu, kako njegov stari kreditni odjemalec nese mimo njegove trgovine natlačeno košaro jestvin, katere so se kupile radi pozabljene hvaležnosti v verižni trgovini za gotov denar in pri njem pa je na- papirju zabeležena številka, katera sega v stotake dolarjev popolnoma pozabljena. In kaj1 je pregrešil ta ubogi trgovec, da mu je rojak v hvaležnosti hrbet obrnil? Nič drugega kot to, da mu je povedal na prijazen način, da se želi vnaprej če je mogoče v gotovini plačevati, ker isto tudi od njega dobavatelji zahtevajo. Povedal mu je tudi to, da ne tir-ja zaostalega dolga za takojšnje plačilo, ampak naj isto ostane, kadar se bodo povrnili boljši časi,brez obresti v knjigi zapisani. Povedal mu je tudi to, da bo svoj dolg lahko odplačeval po zmožnosti plačila od časa do časa bre? določene dobe. Ker mu je rekel, da želi imeti gotovino, brez katere je današnje dneve trgovina absolutno nemogoča in to za isto blago, katero mu bo od sedaj naprej prodat; je bila tem velika zamira in jeza. Odjemalec je sklenil maščevanje s tem, da si je vnadaljno izbral verižno trgovino, katera naj požre njegov de-
nar, zgolj radi sovraštva, da ga ne bi dobile slovenske roke v izkupiček. žalostno je to dejstvo zabeležiti iz moralnega in narodno zavednega stališča. Težko je slišati opazke poslovodij faznih verižnih trgovin, ki ugotavljajo za 25 procentov več trgovine od časa, ko so naši trgovci spremenili način poslovanja. Vprašanje je, od kje pa sedaj kar na enkrat denar in poprej pa dolga mesečna kreditacija in skoraj ganljivo jamranje in tarnanje od strani odjemalcev. Moje mišljenje je, da to ni lepo za nikogar, kdor to stori in v mojih očeh je to poniževalno početje, da se na sličen način plačuje naše trgovce za usluge, katere so storili v največji sili in potrebi. Vsak naj se postavi na stališče trgovca, kaj bi sam počel če bi zašel tako daleč, da se odloči za skrajno sredstvo, katero mu je še na razpolago, da se obdrži v trgovini. Samo dobrega premisleka je treba in rezultat bo priznanje pravilnega postopanja naših trgovcev. Neki rojak trgovec mi je zatrdil sledeče, "če bo šlo tako naprej še šest mesecev kakor gre sedaj, ti zagotovim, da nam bodo zaprli najmanj polovico trgovin in med njimi tudi mojo in to zgolj radi kreditov, katere smo našim rojakom dajali." To so besede resnega in premišljenega trgovca, kateri uživa velik ugled in spoštovanje v naselbini. žalostna je ta izjava trgovca, kateri se že skoro polovico svojega življenja trudi in muči v tej stroki. In kdo ga bo trgovsko ubil, kot rojakoljubnost in krediti ? Če bi sledil" verižnim trgovinam, bi bil danes možak, kateri bi premogel nekaj stoti-scčakov, ne pa ubogo zadolženo hišo poleg obilne družine. Njegovo sočutje je delilo z nami gorje in dobrote narodnega, gospodarskega in socialnega pokre-ta, toda največja žrtev je posta) sam, ker se je za nas v skrajni potrebi finančno in moralno izpostavljal. Za hvaležnost ima danes naš hrbet, kaiterega si lahko nagleda, odkar se nas je na-gledal od spredaj ob naših pro šnjah in klicu po pomoči. Bodimo trezni v zdravem razsojanju in pokažimo, da nismo ljudje, katere noč prekroji v nehvaležne ga sovražnika.
Če se uniči naša prosta trgovina, naj bo vsak prepričan, da bo pela po naših hrbtih veleveri-žniška šiba, katere glas bo odmeval od rodu do rodu, ter pretresal naše kosti in meso do mozga. Bodimo čuječi in na straži naših osebnih in skupnih interesov in ne pustimo, da se tuji za-glodavci zagrizejo v naše meso.
Joško Penko, Zastopnik Ameriške Domovino
Ce verjamete al' pa ne.
* Amerika je podpisala ugodno trgovsko pogodbo z Bolgarijo.
Dnevna vprašanja
Tonček kleči in lepo, glasno, počasi moli očenaš. Kar se sredi očenaša ustavi in reče: "Bo-gek, počakaj malo, zdi se mi, da bom kihnil."
A
žaindar je imel nalog, da poišče nekega kmeta. Ko pride v hišo, najde doma samo štiriletnega fantiča, ki mu pove, da so šli vsi na polje. "Oče pa so šli z oslom na pašo," pristavi fantek, "saj ju boste takoj našli. Ti-;i, ki ima klobuk, so oče."
A
Drugi razred dobi za domačo nalogo, da opiše mačko. Nek učenček napiše nalogo takole: "Mačka je v kuhinji ali na strehi — kakor nanese. Ima štiri mlade ali šest — kakor nanese, jovi miši in lovi podgane — kakor nanese. Mačka je mačka ali pa maček — kakor nanese." A
Nek učenček napravi nalogo o konju sledeče. "Konj je koristna žival. Ima štiri noge, po eno na vsakem ogalu in rep na drugem koncu. Na prvem koncu ima tonj glavo, ne tako kakor slon, ki ima rep spredaj in zadaj. Konj je edina žival, ki nosi čevlje in je spodaj iz železa. Toda čevljev ne sezuje, ko gre spat. če bi bil jaz konj, bi bil rajši krava, ker ji ni treba delati."
A
Kmet je zbolel in pošlje ženo k zdravniku v trg, da dobi kako zdravilo. Zdravnik izpraša ženo, kaj je možu in ugotovi, da ima preveč hudo kri, zato ji naroči naj da možu pijavke. Zdravnik ni kmetici bolj podrobneje razložil, kam naj postavi možu pijavke, ker je mislil, da je to že znano vsakemu človeku. Kmetici naroči, da se čez en teden zopet oglasi, da bo povedala kako je možu.
Drugo soboto zopet pride kmetica k zdravniku in ta jo vpraša: "Kako je vašemu možu? So mu pomagale pijavke, kaj ne?"
"Oh, gospod dohtar, hudo je bilo! Prvo je le s težavo pogoltnil, drugih pet sem mu pa morala ocvreti."
A
Odgovori na vprašanja
drža val na Wick St., blizu 37 l/o stop. V slučaju, da bi deževalo (kar pa gotovo ne bo), se bo vršila zabava v Jugoslovanskem domu. Na svidenje!
Frank Ponikvar.
Poseben dogodljaj se je pripetil nekemu stavbeniku iz mesta Perpignan v južni Franciji. K sreči se je stvar za vršila še srečno zanj. Vozil je namreč težak truk, ki je bil naložen z dinami-tom proti mestu Marselju. Mimoidočim se je kmalu zatem nu dil strahovit prizor na cesti. Na sredi ceste je ležal na drobne kosce razbit truk, nekateri deli vozila so bili pa vrženi daleč na polje. Po licenčni številki so spoznali, da je truk last stavbenika Cavalles. O njem ni bilo pa nobenega sledu; najbrže je postal žrtev strašne razstrelbe in gotovo leži njegovo zoglenelo truplo pod razvalinami truka Toda to mnenje ni bilo pravo, ker pod razvalinami niso našli nobenih človeških kosti. Kje je torej stavbenik, če si je sploh rešil življenje? Policija je vne to preiskovala in povpraševala za njim, ker se je morda pri petil nazadnje tudi kak zločin pri tem.
Skozi osem dni je bila vsa okolica v nepopisnem razburjenju in povsod so iskali izginulega stavbenika. Deveti dan pa je stopil omenjeni stavbenik, zdrav
Ponesrečil v Evropi, se zavedel v Afriki
in čil s parnika, ki je priplul iz Afrike v Marselj in se je poda) takoj na policijo. Tukaj je povedal naslednji, dogodljaj:
Peljal je truk z nevarno vsebino počasi po cesti proti Marselju. Bil je že blizu mesta, kc> naenkrat opazi, da je švignil plamen iz motorja pri truku. V trenotku je z vso silo pritisnil na zavore, skočil s truka in na vso moč bežal čez polje od nevarnega kraja. Ko je bil kakih 50 metrov oddaljen od truka, je zaslišal strašanski pok. Užga) se je dinamit in je raznesel truk na drobne kosce. Posamezni kosi so frčali mimo njegvoe glave, Vsled prestanega strahu je dobil tak živčni napad, da ga je zapustil spomin. Kakor brez uma je letal okrog in se ne ve čisto nič spominjati, kje je hodil. Ko je prišel k sebi, se je znašel na parniku, ki je pravkar plul v pristanišče Algir v Afriki. Sopotniki so mu povedali, da so ga dobili nezavestnega na pomolu in ker so mislili, da je na meraval odpotovati s tem parni-kom, so ga prenesli na krov. Ni mu preostajalo drugega, kot da je v Algiru čakal na prvi parnik, ki je odplul nazaj proti Marselju.
Vsekakor pa smatra omenjeni stavbenik to neprostovoljno potovanje v Afriko in nazaj za veliko bolj prijetno, kot pa če bi ga bil odnesel dinamit naravnost med angeljce.
1.	Kdo je bil Samuel Clemens in kako je bilo njegovo pisateljsko ime?
2.	Kaj je "Izjava neodvisno sti?"
3.	Katerega leta je bila narejena?
4.	Kdo je naredil "Izjavo ne odvisnosti?"
5.	Koliko je podpisov na tej "Izjavi?'!
6.	Kdaj se je pričela civilna vojna v Zedinjenih državah?
7.	Kdo je bil poveljnik severnih, kdq južnih držav?
8.	Kdo je zmagal.
9.	Zakaj so se borili Amerikam ci v civilni vojni?
10. Koliko predsednikov smo imeli leta 1861 v Zedinjenih državah?
1.	Samuel Clemens je bil največji ameriški pisatelj-hu-morist, ki je pisal pod imenom Mark Twain. Najbolj znamenita njegova dela s^: The Prince and the Pauper, Innocents Abroad, Huckel-berry Finn, Tom Sawyer, in drugi.
2.	"Izjava neodvisnosti" je dokument ameriške neodvisnosti in svobode, s katerim so se Amerikanci odpovedali angleškemu kralju in proglasili svojo deželo neodvisnim.
3.	Izjava neodvisnosti je bila narejena v letu 1776, dne 4. julija.
4.	Zastopniki prvotnih" trinajstih držav, katere je izvolil narod.
5.	56.
6.	V letu 1861, ko je Abraham Lincoln, tedanji predsednik, naznanil južnim državam vojno, ker so se odcepile od severnih držav in ker so južne države hotele obdržati črne sužnje.
7.	Poveljnik severnih čet je bil general Ulysses Grant, poveljnik južnih čet pa general Lee.
8.	Zmagale so severne države.
9.	Da ohranijo enotnost republike in da odstranijo suženjstvo.
10. Dva, in sicer je bil predsednik severnih držav Abraham Lincoln, predsednik južnih držav pa Jefferson Davis.
Vdovec je snubil vdovo v tehle kratkih besedah:
"Lejte, draga gospa. Vi žalujete ves čas za svojim možem, jaz pa za ženo. Ali bi ne bilo bolj pripravno, če bi skupaj žalovala?"
A
Mož gre k cvetličarju, da naroči venec za svojo umrlo ženo. Cvetličar ga vpraša: Kakšen napis pa naj denem na trakove: ali 'V miru počivaj' ali pa 'Na svidenje?"	*
Ves prestrašen zavpije vdovec:
"Lepo vas prosim, samo 'Na svidenje' nikar!"
A
Gospodinja pride v grocerijo in vpraša počem so jajca.
"Po petnajst centov ducat," odgovori trgovec; "ubita so pa po deset centov."
"No pa mi jih ubijte tri ducate?" naroči štedljiva žena.
A
Jako previdna je bila Jera Lisjakova. Kadar je šla kam od doma, je vžigalice vedno namočila v vodp, da ne bi otroci kaj zažgali.
A
Rojaka, katerega žena je šla pred tedni na obisk v staro domovino, vprašam, če mu žena kaj piše.
"Ja, ravno včeraj sem dobil od nje razglednico, na kateri mi piše, da je bila na Triglavu. Le pomisli, ko je bila še mlada in smo hišo zidali, mi je naročala, naj sezidam tako hišo, da bo vse bolj pri tleh, ker ne more hoditi po stopnicah in sedaj na stara leta, ti jo pa uda^ri celo na Triglav. Saj pravim, pa naj človek pogrunta ženske!"
NOČNI STRAHOVI
Gospa Bartlet je s tresočo roko položila na mizo časopis, katerega je pravkar brala.
Sapa je poropotala z okni, da je preplašena skočila kvišku. Vsa se je tresla strahu. Saj je bila že vsa preplašena, ko se je stemnilo, sedaj gre pa že ura na enajst. In čimbolj se pomiče kazalec na uri naprej, toliko bolj jo je strah.
V časopisu je brala tako strašne novice. Prejšni večer je bila neka ženska v oddaljenem predmestju napadena v hiši po nekem vlomilcu. Težko ranjeno so jo našli zjutraj in njeno stanje je skrajno kritično.
Tudi gospa Bartlet se nahaja sama v hiši. Nobene hiše ni v bližini, ker so šele pred kratkim začeli pozidavati to predmestje. Telefon bodo dobili šele drugi teden.
Ako bi sedaj le kdo vlomil v hišo, bi mu bila predana na milost in nemilost.
Šele tri mesece je bila poročena. Ko sta se z možem vselila v to hišico, je bila vsa srečna. Ravno ta tiha samota, ki ji gre sedaj na živce, se ji je dopadla.
Ako bi bil mož doma, bi bila stvar drugačna. Kadar je bil John doma, se ni čutila nikdar zapuščena in v strahu; toda zadnje čase je večkrat ostal v mestu pozno zvečer. Danes je večerjal z nekim prijateljem v klubu in ne bo ga še tako hitro domov.
Še nikdar ni bila tako v strahu kot ravno ta večer. Njene misli so se vračale venomer na časopisne novice, čez dan je imela postrežnicco, ki je pa na večer odšla domov. Nobenega človeka v bližini, da bi ga lahko poklicala na pomoč.
Možu ni nikdar omenila, da se boji biti sama doma ob večerih. Ako mu pritoži, da se boji in ga prosi naj ostane doma. bo mislil, da mu ne privošči urice oddiha s svojimi prijatelji. Saj ji ne bo verjel, da jo je strah.
Toda naenkrat se ji posveti v glavi. Skoči pokonci in steče gori po stopnicah v spalnico. Okrog usten se ji prikaže poreden nasmešek.
*
John Bartlet se je v klubu večkrat spomnil na svojo ženo, toda na misel mu ne pride, da bi ji bilo dolgčas, ako je sama. za par j ur zvečer. Toda ni hotel ostati predolgo zunaj in ob enajstih se poslovi od prijateljev. Prijatelji ga zadržujejo, češ, da še ni tako pozno, toda John se poslovi in hiti domov. Skoči na ulično železnico in v 40 minutah je bil že v predmestju. Še kakih 15 minut je rabil peš do svojega doma.
Noč je bila mirna in jasna; mesec je svetil. V veselem razpoloženju dospe John do svoje hiše. Da bi hitreje prišel do hiše, ne gre po pločniku, ampak kar povprek po trati.
Komaj more verjeti svojim očem: vsa hiša je bila razsvetljena. Navadno je. gorela samo mala žarnica v sprejemni sobi in ena v spalnicci, ki jih je pustila ženica goreti, da bo lahko našel možiček po stopnicah. Danes pa se svetijo luči pri vseh oknih.
Bartlet obstoji. Kaj naj te pomeni?
Naenkrat zbudi njegovo pozornost šum v grmičju blizu hi' še. Ozre se pozorneje proti tistemu kraju in razločno vidi, kako se temna postava izlušči iz teme.
Še trenotek in razločno vidi, kako hiti moška postava čez trato in naravnost proti hišnim vratom. Tu vsekakor nekaj ni prav.
"Hej!" zakliče za bežečo postavo. "Počakaj!"
Toda mož se ne zmeni za nje-gov klic, ampak hiti dalje.
"Stoj! sem rekel!" zavpije Bartlet.
Skoči za bežečim, toda bil je prepozen. Barlet je bil še precej oddaljen od hiše, ko je skočil neznanec gori po stopnicah
k vratom. Vrata, ki so bila vedno zaklenjena, se odpro, postava smukne v hišo in vrata se s tre skom zapro.
Bartlet sliši, kako se je obrnil ključ v vratih. Začne razbijati z vso silo po vratih, takrat pa zasliši v hiši pretresljiv krik — glas njegove žene.
Par trenotkov stoji Bartlet na mestu ko prikovan. Potem se pa spremeni njegova jeza v ljubosumnost. Ponovno zjačne razbijati po vratih in vpije:
"Odpri!"
Nobenega odgovora.
S tresočo roko izvleče iz žepa ključ in poskusi odpreti vrata. Zastonj, v vratih znotraj je tičal ključ.
Z brezupnim krikom skoči s stopnic in hiti okrog hiše. S pestjo ubije kuhinjsko okno, potegne polovico okna navzgor in je bil z enim skokom v kuhinji, Skozi kuhinjo drvi v sprejem nico.
Na tleh uzre ležati moško postavo. Nehote stopi korak na-zaj. Saj to je mož, ki ga je zasledoval zunaj. V obraz mu ne more videti, ker leži na tleh z obrazom obrnjenim navzdol.
Bartlet stoji kot prikovan. Kje je njegova žena? Ali se mu jp skrila? Vse je tiho v hiši.
Najprej je treba prijeti vsiljivca, ki se je morda samo po-tajil. Previdno se bliža postavi, ki se ne gane na tleh. Kmalu ga postane sram svoje bojazljivosti. Saj je videti moški še čisto mlad. Zunaj, pri mesečni svetlobi, se mu je zdel večji in močnejši. Bartlet poklekne k postavi in jo okrene. Pri tem pade na tleh ležečemu klobuk z glave in izpod klobuka se vsuje šop zlatih las.
Bartlet široko odpre oči.
"Helena!" zavpije. "Moj Bog, saj to je Hfelena!"
Pozabi na vse in hiti v kuhinjo po vodo. Zmoči ji senca in ji drgne roke z mrzlo vodo. Vmes pa jo kliče z najslajšimi imeni.
Končno odpre oči.
"Helena!" zakliče ves srečen.
"Ah, strašni človek!" jeclja žena. "Ali si ga ubil?'.'
"Še ne," odgovori Bartlet grozeče.
"Toda na vrata je razbijal. Zasledoval me je! Ušla sem mu skozi vrata in sem za vrati ležala, ko je kričal: 'Odpri!' Oh, bilo je strašno, strašno!"
"Toda saj to sem bil jaz," ji prizna mož.
"Ti?"
"Videl sem Te na vrtu in Te zasledoval, ker sem mislil, da si kak vlomilec ali kaj podobnega."
"Bog nebeški!" zakliče gospa Bartlet. "In jaz sem mislila, da si Ti ... "
Potem je povedala ženica svojemu možu, kako jo je bilo ves večer strah in mož ji je še tisto uro prisegel, da je ne bo nikdar več pustil zvečer same doma.
Grozodejstva kanadskih Indijancev
V najsevernejšem delu Kanade, to je na ogromnem ozemlju med Hudsonskim zalivom in Ala-sko živijo indijanska plemena, ki imajo grozne šege in navade. Ko je zvedela kanadska vlada o mnogih grozodejstvih domačinov, ki jih počenjajo med seboj, je odposlala v oddaljene kraje več policijskih oddelkov na konjih z nalogo, naj poizvedo in se prepričajo, koliko so pripovedovanja resnica, da more potem po točnih uradnih poročilih ukreniti vse potrebno glede odprave grozovitosti. Kapitan Wilkinson, poveljnik takega policijskega oddelka, je poslal o pohodu nekaj poročil, ki potrjujejo, kako okrutna so ta indijanska plemena in kako brez strahu in kazni dajajo duška svojim prirojenim divjim nagonom.
Wilkinson piše: Mojemu oddelku je bila odkazana pokrajina ob gorenjem toku reke Liar-da. Najbrže so Indijanci-, ki so imeli slabo vest, že zvedeli za naš prihod, zakaj vsa naselja,
do katerih smo prišli, so bila zapuščena. Dolge dni smo se zaman trudili, da bi ugledali človeka, dokler se nam ni naposled izpolnila želja na strahoten način. Ker je bilo strupeno mrzlo, smo se zatekli v neko zapuščeno kolibo, ker bi sicer v šotorih gotovo zmrznili. Naenkrat smo se prestrašeno zdrznili. Zaslišali smo nekakšno stokanje, šli smo za glasom in za najbolje ohranjeno — najbrže poglavarjevo — kočo, smo zagledali nekaj groznega. Na tleh v snegu je tičala človeška glava. Ko smo stopili bliže, smo ugotovili, kar smo domnevali: človek, živ človek je bil do brade zakopan v ledeno zemljo. Ker je bil v zadnjih urah zapadel sneg, je bilo videti, kakor bi ležala glava odrezana na beli odeji.
Skoro uro dolgo smo naporno kopali, da smo osvobodili nesrečneža iz groba in ga odnesli v kočo, kjer smo ga počasi spravili k zavesti. A šele drugi dan je prišel toliko do moči, da nam je mogel povedati, kaj se je z njim zgodilo. Njegovemu plemenu je dan poprej neki sel sporočil naš prihod. Pleme je takoj sklenil pobegniti v gorovje: obenem pa je zahteval čarovnik, da morajo domačemu maliku žrtvovati človeka, ker bo to obvarovalo njihovo naselje pred požigom. Za žrtev so izbrali njega in ga živega zakopali, štirinajst ur je že ta mladi človek popolnoma nag prebil v ledeni zemlji.
V poznejših tednih nam je Billy, kakor smo imenovali svojega varovanca, mnogo koristil. Najprej smo ga poslali k Indijancem z naročilom, da se morajo povrniti v svoja naselja, ker sicer ne pojdemo prej odtod. Ker ne bi mogli ljudje v hudi zimi dalje časa zdržati zunaj na prostem, so se začeli polagoma res tudi prikazovati iz svojih skrivališč in mi smo potem na primeren način opazovali njihove življenjske navade. Pod Bil-lyjevim vodstvom smo se nenadno pojavljali zdaj tu zdaj tam, kjer so pač Indijanci izvrševali svoje verske obrede ali kjer in kadar so imeli svoja sodišča. Tako smo zasačili nekega dne prebivalstvo neke vasi v gozdovih, čarovnik in poglavar prva, za njima dve mladi deklici, okrašeni s smrečjem, zadaj pa vsa vas. Tako razvrščeni so korakali med enoličnim petjem mimo goščave, v kateri smo bili skriti.
Billy nam je razložil, da imajo velik praznik in da je eno dekle neyesta velikega boga ribolova, drugo pa velikega boga lova. Ena nevesta v vodo, druga mrtva od puščice, je dostavil Billy. Ko smo pohiteli za sprevodom, da rešimo deklici, so se ljudje vsi prestrašeni razbežali, a prišli smo že prepozno. Pred nami je viselo, privezano na drevo, truplo ene deklice; v njenih prsih sta tičala najmanj dva tu-cata puščic. Nedaleč proč v ribniku pa je zevala v ledu velika' luknja in pričala, da je tudi bog ribolova že sprejel svojo nevesto.
Dognali smo še več drugega, kar je pričalo, da žrtvujejo ti Indijanci svojim malikom človeška življenja. Tako žrtvujejo na primer, če zapade mnogo snega, ki onemogoča lov, človeka vremenskemu bogu. Tistega, ki ga zadene strašna usoda, odvedejo na vrh gore, ga tam povežejo v klobčič in zakotalijo po strmini navzdol, čimdalje večji snežni val ga naposled pokoplje in zaduši. Po velikosti snežne krogle ugibljejo potem o dobrih ali slabih znamenjih, če je treba, ponove tako reč čez zimo kar večkrat.
Strašno okrutni so ti Indijanci pri kaznovanju večkrat popolnoma nedolžnega človeka, ki ga smatrajo za zločinca, dasi postane po večini žrtev zato, ker ga ima čarovnik zbog ene ali drugo čari na piki. Tako vtaknejo na primer zločinca do vratu v če-ber, napolnjen z vodo in kako primešano ji jedko tvarino, ki polagoma nesrečnikovo kožo tako raz je, da se pokaže povsod meso. Večkrat se tudi pripeti, da dado jetnika tako dolgo samo

DR. PR. DETEL A:
HUDI ČASI
:tsm::::m:::tt:t:i«ttmmtm«:t:m:m:til
Pri zajtrku ga je izpraševala žena, kje je bil snoči, kaj je z Gregoričem; odgovarjal je čemerno, da nje to nič ne briga, da on nič ne ve. Mudilo se mu je izvedeti, kaj se govori po mestu o nočnem dogodku. Govorilo se je res mnogo; a različne so bile novice. Tu so pravili, da so vlomili tatje v kresijo; ondi, da so hoteli rešiti zaprtega Gregoriča; do-gnano je bilo le to, da se je posebno izkazal Korenček in da je njegova zasluga, da se je zabra-nilo karžekoli. Korenček tudi ni postavil pod mernik svoje luči. A če mu je kdo oponesel, kak vrišč da je bil skoro celo noč pri mostu, se je odrezal: "Jaz ne morem biti povsod; pa za dvajset frankov na mesec." če je pa menil kak vročekrven meščan, da bi bilo boljše, če bi drugače kazal svojo službeno gorečnost, ne pa na škodo Gregoriču, se je spel pokoncu in vzdignil roko in tri prste: "Služba je služba; tu ne poznam ne Petra, ne Pavla."
Tako se je zgodilo, da so se hudovali na Korenčka malone vsi meščani; a do živega mu ni mogel nihče; taka bramba je izpolnjevanje dolžnosti. Nevoljen je bil nanj celo svetovalec Andrej-ko, dasi je nemirno drgnil svoj stol v gostilni med meščani, ki so govorili hudo, vse prehudo. Zato se je obrnil Andrejko rajši k drugi mizi, kjer je sedelo par po-starnih dijakov.
"Tragičen slučaj je to, gospodje študentje," je dejal svetovalec, '.'tragičen za ubogega Gregoriča."
"Za Korenčka tudi," je odvrnil dijak in izpraznil kupico.
"Kako, gospodje študentje I Za Korenčka tragičen!" se je čudil mož.
"Ali znate grški, gospod svetovalec?" je vprašal dijak.
močno soljena živila, dokler navsezadnje pred polnimi skledami dobesedno ne umre od gladu ali ne zblazni. Vedno izbero en ali drug način usmrčenja, ki kolikor le mogoče podaljšuje trpljenje in ki daje čim več prilike, da se naslajajo na obsojenčevih mukah.
Wilkinson pravi v svojem poročilu, da po njegovih izkušnjah ne bo mogoče zatreti takih grozovitosti, če se ne bo popolnoma strla oblast čarovnikov, ki za-temnuje življenje teh Indijancev.
"Znal sem, a sem že vse pozabil."
"Zapomnite si torej iznova, da je tragičen grška beseda in izvira od besede tragos, kar pomeni toliko kakor po naše kozel. Pa recite, da ni Korenček tragičen!"
Birk je hodil plah po stranskih ulicah. Zdelo se mu je, da ga vsakdo dolži ponočnega poskusa. A ravno nanj ni mislil nihče, če ne morebiti komisar. Ker ga nihče ni prijel, mu je zra-stel polagoma pogum, in spoznal je, da postane tem prej su-men, čim bolj se skriva. Šel je naravnost v kresijo in prosil dovoljenja, da bi smel govoriti z Gregoričem. Dovolilo se mu je. A kq ga je peljal jetničar k jetniku, se je Birk premislil; ni si mu upal pred oči; preveč ga je bilo sram. Izgovoril se je, da pride pozneje; zapazil pa je bil, da je sedaj Gregorič zaprt v drugi sobi, ki je imela okno na cesto, in da straži pod oknom vojak. Pripovedoval je jetničar, kako so hoteli vlomiti v ječo in oprostiti jetnika in kako se je bati, da ne bi Francozi zaradi rastoče razburjenosti po mestu ustrelili Gregoriča še pred prihodom generala Zucchija.
To je prestrašilo in izpodbodlo Birka iznova. Vsa glava mu je bila polna premišljevanja in naklepov; a karkoli je izumel, vse je potrebovalo časa in priprav, in vse bi prišlo prepozno. Zame-taval je načrt za načrtom, in od nestrpnega nemira v burnem srcu mu je tekel pot s čela, ko je hodil v jesenski burji krog kapiteljske cerkve. Zazvonilo je poldne; a on ni šel domov, ker ni mogel poslušati izpraševanja, na katero ni mogel in ni hotel dati odgovora. Solnce se je nagnilo, on pa je vedel samo to, da mora nocoj rešiti Gregoriča, naj velja, kar hoče. Kako, to mu je bila zastavica. Razburjenost sama je motila trezno preudarjanje. Misli so mu uhajale vedno na žive sanje, kakor bi mu hotele kazati pot, katero naj nastopi. Ko je zahajalo solnce, se je napotil čez kapiteljski hrib proti Bršli-nu in naprej po cesti in si beli glavo. Ves je koprnel po kaki novi misli; a ni je bilo, ni je bilo. Odpirala) se mu je le ena pot, skrajna pot, katere se je neizmerno bal, katero je hotel nastopiti, če mu odpovedo vsi drugi pomočki. Dalje in dalje ga je vodila cesta navkreber in mu zbujala mučno zavest, da poteka čas, da pride drugi dan rešitev prepozno. Malokak človek ga je srečal, nihče premotil; mir in tišina je vladala povsod razen v njegovem srcu. Po hišah so se prižigale luči, mesec je priplaval izza Gorjancev in razlil čarobno svetlobo po redkem bukovju doli
do globokega dola pod veliko cesto, ki pelje proti Mirni peči. Vedno hitreje je hodil Birk v strahu, da ne bi bilo celo za zadnji pomoček prepozno; a mislil je vedno še na, drugačno rešitev in računal, da je v dveh urah zopet lahko v mestu. V mesečini je spoznal pot proti Hmeljniku in se stresel. V obupni nadi, da mu pade še kak drug izveden načrt v glavo, preden se skrajnega loti, se je spustil navzdol po slabi blatni poti in zavil zopet navkreber; kar ga ustavi osoren glas z vprašanjem, kam da gre.
"Do Sinurja," je dejal Birk. ves zmeden.
"Potem z menoj!" je odvrnil tujec in ga vlekel čez kamenje in korenine do znane koče, katero bi bil vendar sam ponoči težko našel.
VIII.
Možaki, ki so sedeli v koči okrog ognjišča, so se začudili, kaj da je privedlo Birka ob taki uri. Mož pa je začel hlastno pripovedovati, d& je svetovalec Gregorič na smrt obsojen, da je vse mesto razdraženo, da ni vojakov skoro nič doma, da je treba rešiti Gregoriča in da je sedaj najugodnejša prilika.
"To je tudi moja misel," je dejal Sinur zadovoljen, stopil na prag koče in zažvižgal na prste, da bi priklical tovariše.
"Jutri je v mestu sv. Lukeža semenj," je razlagal, "med sej-marji bomo hodili; nihče nas ne bo zapazil in nihče nič slutil."
Ko so prišli tovariši od vseh strani, jim je povedal, da pojdejo nad Francoze. Razposlal jih je proti Trebnjemu, proti Mirni peči, Prečni in drugim sosednjim vasem, da skliče j o znana' ljudi, ki se morajo sniti ob štirih zjutraj vrh klanca nad Mirno pečjo. Molče so sneli možje vsak svoje orožje, je pretipali z vajenimi prsti in se tiho razšli. Pazljivo je poskušal tudi Sinur puško in nož, izpraševal še nekaj časa Birka, kateremu je stregel z vinom, kruhom in slanino, o mestnih razmerah, potem pa se je zavil kraj ognja v plašč in kmalu zasmrčal. Birk pa je sedel na klopi, gledal v ogenj in šiloma odganjal neprijetne misli. Zavidal je Sinurju zdravo spanje in premišljeval, če je on res toliko večji grešnik in hudodelec, da se ga ogiblje spanec; a zopet in zopet so ga prevzele mučne misli, kaj da prinese bodoči dan, koliko odgovornost si je nakopal in kake bodo posledice. Vstal je, da bi zdramil Sinurja in ga prosil, naj še mirujejo; on da se je prenaglil. A domislil se je zaprtega Gregoriča, sedel zopet in se jel prepričevati, da ni bilo zanj nobenega drugega po-mcčka, nobene druge poti več.
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent Office
By STANLEY
[those dafžn chickens would come home to roost the first nicjht \nb qot a\ couple os tourists hooked for
/mE PLACE - SHOO1-1
Veselo so peli fantje po cesti od Biške vasi proti Mirni peči. Kakor iz zemlje zrastel je stopil mednje Sinurjev sel. "Za starega cesarja!" je dejal skrivnostno. "Jutri nad Francoze; ob štirih zjutraj vrh klanca!" Petje je umolknilo za ta večer in marsikateremu čvrstemu pevcu za vselej. Fantje so se natihem nekoliko razgovarjali in osrčevali, potem pa so se tiho ločili vsak proti svojemu domu, da se pripravijo za odhod.
DNEVNE VESTI
Župan Walker trdi, da je žrtev republikancev
New York, 22. avgusta, župan James J. Walker bo nastopil pred governerjem Roosevel-tom jutri in trdil, da je žrtev republikanske zarote, in bo s pričami dokazal, da so se republikanci s pomočjo politikarjev •v Beli hiši, zarotili, da obesijo županu, tožbo na vrat in da tako spravijo demokratskega, kandidata za predsednika, Roosevelta, v neprijeten položaj. Walker je dal povabiti na pričevanje osem prominentnih republikancev, ki bodo morali pričati; da so bili baje najeti, da osramotijo Wal-kerja. Sodnije so začasno prepovedale Rooseveltu obsoditi Walker j a.
Priliko imate, da kupite poceni železnico
Denver, Colorado, 22. avgusta. Denver & Rio Grande železnica naznanja, da poceni odda svojo stransko progo, ki meri 39 milj, med mestom Salperino in Lake City, Colo, železnica odda to progo onemu, ki obljubi in se zaveže, da jo bo operiral in plačeval davke. Ali pa če hoče kdo plačati $480.00 na leto mu izroči železnica lokomotivo in železniške vozove. Ta stranska proga železnice se je svoje dni lepo izplačevala, toda danes, ko rudniki ne operirajo več, železnica ne dobi v enem tednu $25.00.
Laška armada v manevrih zasede Rim?
Perugia, Italija, 22. avgusta. 25,000 mož laške armade poskuša na posebnih manevrih prodreti skozi Scheggia gorski pas, da potem zasede mesto Rim. Njim nasproti stoji enako število vojaštva, ki "brani" Rim pred zavzetjem. Mnogo tujezemskih častnikov je navzočih pri teh zanimivih manevrih, katerih se je udeležil tudi Mussolini.
Težka kazen
Arthur Eilman, ki je bil aretiran v nedeljo, ker je v pijanosti, vozil avtomobil, je bil kaznovan od sodnice Westropp na $50 globe in 30 dni zapora, kar je nenavadno težka kazen za omenjeni pregrešek.
"mali oglasi
Dvoje stanovanj
se poceni odda. Eno ima 5 sob zgorej, garaža, vse na novo de-korirano. Stanovanje se nahaja na 899 Roll Road, Collinwood.' Drugo stanovanje je 5 sob, vse prenovljeno, na 1114 E. 63rd St. Družine z otroci imajo prednost. Pozve se na 1133 Norwood Rd. Tel. KEnmore 4731. (200)
ženska išče
službo za hišna opravila. Kdor ima kaj naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.	(200)
Stanovanje
se da v najem, 5 sob, kopališče. Zelo poceni. Stanovanje se nahaja na 1039 E. 72nd St. Pozve se na 902 E. 144th St. (198)
Dekle
išče delo, sposobno za vsakovrstno delo. Vprašajte na 990 E. 69th St.	(199)
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.

'	HTTIH! Y y yy jj^ H
~	l\w\\\\v v (f"efi
hazy dal.ton just made over?	v
His hen house into one of
tho se > road side tour i st cabins in hopesofp1ckinq up
a little easy money	© 1932 Lee VV Stanley Central Press
8-2S--32-


tera bodo gotovo dobili kasneje v dar od hvaležnega cesarja. O prebivalstvu dežele so mislili, tako malo, kakor misli kak patriarh onokraj Labe o svojih poljskih dninarjih in kravaricah. Radi bi bili vsledtega zaprli vsakemu domačinu nad deset let hišna vrata, tako da se ne bi mogel ganiti. Ker pa tega ravno niso mogli, so storili tako, da se ni smel nihče, ki ni nosil nemške uniforme ali pa obleke bolniške strežnice, posluževati železnice. Na razpolago so jim sicer pustili ceste, a še te le čez dan in peš — seveda, ako je bil domačin oskrbljen s potrebno legitimacijo.
Ie reke so še tekle po stari navadi. Prihajale so iz močvirij in gričevja ter se valile proti večjim tokom — Vistuli, Bugu in Njemenu, ob čijih izlivih so za prusko mejo ležala velika pristanišča. Vojna je bil pravi požeruh lesa. Poleg človeškega mesa, obleke in zrnja, ni bilo drugega, kar bi tako potrebovali, kakor brun, plohov, desk, kolov, oblaničja in žaganja. Ob-lastva so trgovino z lesom dovoljevala, a oni ki so se ž njo pečali, so imeli kaj dober dobiček.
(Dalje prihodnjič.)
BRUSS RADIO SERVICE
G02G ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324
ARNOLD ZWEIG
Stroltovnjažka popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerne cene za garantirano delo. Odprto od i), zjutraj do 8. zvečer.
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. IT,
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
516 HIPPODROME »BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od C. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH HOG E. 64111 St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W
I DOBER PREMOG! i
©	Točna postrežba!	®
® The M1 sil Coal Co. #
© 1261 MAllQUETTE RD.
Stari ClmpermaDovI prostori /g)
^	IlEnderson 67V«
Hi FRANK ARKO, zastopnik
Liberty House Wrecking and Lumber Co.
5327 St. Clair Ave.	ENdiqott 0642
POSEBNOSTI ZA ODPRTIJO: Novi 2x4, 18 čevljev dolg, 2c čevelj Novi y.2 inč. Lap siding, 3c kvdr. čevelj Rabljeni 2x4, lc čevelj.
POSEBNO samo za nekaj časa POSEBNO
Brazis "B B B" obleke
Obleke	y	Površniki
19,50	nare'ene	$6'50
obleke	narejene	suknje
BRAZIS BROS
6905-07 SUPERIOR AVENUE
TEMNO IN KRVAVO OZEMLJE
"Narava v Surovosti" — kot jo je naslikal N. C. Wyeth, znani slikar Ameriškega Indijanca . . . navdahnjen od silne krvoločnosti divjakov, kojili noži in tomahaivki »o povzročili, da je bila zgodovina Pionirskega Zapada pisana s krvjo.
—in surov tobak nima mesta v cigaretah
Tega ni v Luckies , . , najmilejši cigareti kar ste jih kdaj kadili
Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje ▼ vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete.
MI kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky-Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti
"It's toasted'*
Ta »avojček milih Luekies
"Ako mož napiše boljšo knjigo, ako ima boljšo pridigo ali če napravi boljšo mišnico kakor njegov sosed, bo svet napravil izhojeno pot Jo njegovih vrat, četudi zgradi svojo hišo v gozdu." - RALPH WALDO EMERSON. Ali ne pojasni to, zakaj je Širni svet sprejel in odobril Lucky Strike?
Copr., lOSt, The Amorlcan tobacco Co.
Slučaj narednika Griše
Mar niso vtikali Nemci svojih nosov v tisočere stvari — čemu naj bi jim človek še povedal tisoč in prvo? — Vsi možje so poskočili in radovedno tekli, da pomagajo razložiti čoln. Babka je pripeljala moke in koruze in čaja in pet velikih steklenic žganja, ki je bilo skrbno zavito v seno. Tobaka vsakemu izmed njih, a za Fedjuško še očetovo pismo, ki pa gotovo ni prispelo s pošto.
"V šestih do sedmih dneh bo splav dovolj dolg, da se bomo lahko podali na pot," je dejala Babka ter za trenutek pogledala Grišo in v vrh drevesa, od koder je prilezel. Nihče ni upal, da bodo lahko ostali tu za dolgo. Nemci so nameravali v poletju napraviti v gozd pravcati pogon, a vranom so že napovedali, naj pripravijo prostora za dva bataljona vojaštva.
"Dokler ne prispo se nas bodo naši bratje po vaseh še vedno bali in nam prodajali ceno, kar potrebujemo. Ko pa bodo njih hlevi napolnjeni z nemškimi konji, ne verjamem, da nam bodo še toliko naklonjeni," se je smejala Babka svojim tovarišem, ki so si preplašenosti grizli nohte, praskali se po bradah in divje puhali dim iz pip. Dva eslta-dron-a? Kaj ko bi pričeli prodirati od Cholna sem, a istočasno poslali patrulje od severo-za-hoda, kakor so že enkrat hoteli storiti ? Ne bi si sicer mogli privoščiti zrakoplovov v ta namen, a če gredo na delo z dobrimi psi in konji, bodo lahko kaj kmalu skuhali svojo kašo. Kolja je udaril Nemca, Petra Ducherova, po hrbtu in se izzivalno nasmejal. "Kakor da. nima ona že nekaj pripravljenega v svoji glavi, kaj? Trebalo ji je izliti nad nas tale močnik o Nemcih! Le poglej jo,-malo čarovnico !"
•Babka mu je zagnala ogorek v glavo in dejala, da so pač na svetu ljudje, ki morajo povedati vsem, kar so zavohali v peči. Nu, ona pa pojde sedaj in najde kaj gorkega za svoj želodec, moški naj pa medtem premislijo, dali imajo kaj v svojih glavah. In ob teh besedah je šla v kočo, čije vrata in okna so bila odprta. Sedla je za mizo in pričela jesti z žlico, ki jo je imela kakor stari vojaki spravljeno kar za škornjem, juho neznane sestavine. Medtem pa je gledala stisnjenih obrvi ven, kjer je vstal od ostale skupine Griša, s pipo v-ustih, šel je počasi proti koči, a ona se je čudila, kako da si ga ne more odtrgati od srca, kako da je le on cilj vsega njenega bitja, čeravno so življenja vseh sedaj v nevarnosti, le on, mož — ki si želi domov in k drugi ženski. | In priznati si je morala, da ne bi ji padel na um tako hitro načrt za beg, čim je izvedela v vasi slabe novice, da ni bilo tega mladeniča, Griše, kateremu je hotela na vsak način slediti.
Sedel je poleg nje ter pričel zvijati od časopisnega , papirja in debelega tobaka svalčico, katero bo Babka kadila, čim bo nehala s kosilom. Ona pa je porinila cigareto stran ter mu ponudila zavitek pravih ruskih "Papirosk," katere je kupila pri Reb Eisik Menachem-u. Smejal se je, ko je pomislil, da je imela ona vedno nekaj boljšega, kakor pa ji je mogel on nuditi. Ko pa je nato pomil nje skledo in ji je odsevala raz obraz za-dovoljnost, se je zresnil in jo vprašal, kak načrt je sklenila, da se izognejo nevarnosti.
"Kaj te briga? Ti ne boš v nobeni nevarnosti. V petih dnehr ko bo splav gotov, ga bodo spravili do Vilje. Tebe bodo vzeli s seboj do vode: reke so nevarne, kadar je poplava. Vendar pa
so ruske ceste še bolj nevarne."
Griša je bil v zadregi vsled veselja, ki ga ni smel pokazati. Prijel jo je za roko. "Ti si moja mati, Babka, in pa tudi kompa-nijski poveljnik. Vendar, ako mi ne poveš, kako se boš ti rešila s tovariši, potem tudi jaz ne poj dem."
Babka ga je dvomeče pogledala, se mu nasmehljala in dejala, da je dobra beseda včasih več vredna, kakor požirek žganja. Zahvalila se mu je, vendar ps ne bodo ostali več skup, kajti na njih potu bi bili v veliki gruči v večji nevarnosti, kakor pa je li sica, kadar ji sledi druhal psov. Skušali, bodo priti do Vilne v treh oddelkih kot splavarji. Vsako skupino bo vodil po en Nemec. Listine so že pripravljene, vsaka bo stala šestdeset mark. Ko bodo enkrat v Vilni bodo videli, kaj jim je storiti Seveda bo hudo in zelo drago, če bo nemogoče, da si priskrbe novih legitimacij, da lahko potem ostanejo v Vilni. Pa tudi morajo vedno računati z možnostjo izdaje. Vendar pa mora človek jesti kar ima, a ne ono, o čemer je sanjal. Griša, Fe-djuška in Otto Wilde bodo šli prvi — po treh tednih bodo njih brlogi prazni, kakor lanski cesarski. "Ako nam bodo sledili s konji, se bomo spremenili v ribe. In če bodo ribarili za nami z mrežami, bomo živeli v Vilni po hišah, kakor mačke." In z zmagoslavnim glasom je obmol-knila, obrisala si usta z roko, a roko v krilo ter dala, da ji je Griša prižgal svalčico z žerjavico. Vendar pa ji je bilo vse kaj bolj prijetno občudovanje, ki je odsevalo iz njegovih oči, kakor pa kajenje dobre "Papiro-ske," katere ni imela že bogve kako dolgo.
*
Noč pred odhodom se je odluščil ob Babke, grobe kmetice, ki je bila prestala že dva boja in ubila tri može, ves jeklen' oklep moške duše — v Grišinem objemu je počivalo tresoče se dekle, z vsemi občutki ljubimke in matere obenem. Stiskala je njegovo glavo med rokami ter dolgo, strastno vprašujoče strmela v njegove oči. Nato pa je zakopala svojo glavico pod njegovo briado. Prisluškoval)! je utripom njegovega srca. Vgriz-nila ga je v roko in stiskala zobe, a rdeča luč izpred ikone je odsevala iz punčic njenih oči, medtem ko je gledala spečega. Vzduh v koči se je prelevil v podobo njenega divjega poželje-nja, dvigal se k podobi Device, katero so ljudje klicali Mater. Najprej si je želela, da bi ostal, nato da bi on pobegnil, nato zopet si je želela, da bi mu sledila in čuvala nad njim — ona, ne Babka, ampak Ana Kyrilovna, ženska, ki si je izbrala enega moža, potem ko jih je spoznala toliko. In sedaj v odločnem in divjem poželjenju in ljubezni ri-sinje po nje mladičih, je hotela hoditi za svojim ljubim, čuvati nad njim in morebiti ga lastova-ti sama, sama. Zvesto je zaupala v dobrohotnost Matere Božje in premišljajoč doktrine, v katerih je hotela spoznati grozoto sedanjosti, si je dejala, da ima seveda vso moč sedaj Satan, a priprošnja Božje Matere bi zalegla pri njem baš toliko, kolikor zaleže prošnja pastorke pri očimu, ki ima vedno pripravljeno pest in pa poželjenje po žganju. Kakor pa ima najstrožji očim včasih trenutke dobrohotnosti in pristane na prošnje — recimo, prošnji za življenje ma čice, čeravno je že vreča pripravljena in tudi nanjo navezan že kamen — tako bo tudi more-
biti hudič, ki se sprehaja v svojih visokih škornjih in žvenke-tajočih ostrog po nebeških sobanah in si sedaj viha mogočne brke, dopustil, da izbegne Griša skozi mrežo, s katero so tiščali Nemci deželo k tlom in katera se je vedno bolj gostila, čim bliže je šla k fronti. Tiho je zlezla s postelje, naložila v peč novih drvi, da bo lahko Griša udobno spal. V odsevu nanovo vzplam-telega ognja je pokleknila pred podobo ter molila k Gospe z zla tim srcem.
Zjutraj, ko je stal pred nje Griša poslednjič, oblečen v zakrpano uniformo ruskega pešca, mu je z zlatimi rokami obesila okoli vratu malo kotlovina-sto ploščico, ki je služila nekdaj za legitimacijo Bjuševu.
"Poklekni," je ukazala ter ga porinila pred podobo Matere Božje, že dolgo je bil Griša pozabil na duhovne in svete podobe in se je že docela bil spri s svojo vero, vendar s hvaležne« milino je ubogal srčno željo te ženske. Uprla je oči na podobo in mrmral besede iz litanij. Med molitvijo je spustila za njegovo srajco kotlovinasto ploščico in, ne da bi se Griša upiral, mu je obesila okoli vratu še mal amulet, ruski amulet od rumenkastega bakra, katerega je bil nosil Bjušev, amulet s sliko štirih svetih žena, katere so čuvale an-geljsko glavo. Pozivala je Bju-ševo dušo: kakor jo je ubogal v življenju tako naj jo uboga sedaj : svetuje naj Griši, mu pomaga in služi. Medtem pa si je Griša mislil, da je vsa ta molitev že na mestu, a da bi bilo vendar bolje, ko bi ta čas uporabila, da popijeta kavo. Razun tega pa bi tudi utegnila kaka krogla pognati ta dva koščka bakra v njegovo telo. Nasprotno, pa bi amulet vendarle bil vstanu zadržati kroglo iz samokresa šla sta pred kočo, postala nepremično pred njo. Modro nebo se je vspenjalo nad jelkami, v čijih vrhovih so peli ptiči glorijo I mlademu dnevu. Na nebu se je Še lesketala jutrarijica, predhod nik vzhajajočega solnca. Griša se je zahvalil Babki "za vse,'" kakor je dejal v svoji priprosto-sti, in dolgo strmel v njen obraz: niso je izdajale solze, a vendar je lahko čital v potezah njenega obraza, ki je bil obdan po pre-rano sivih laseh, bolest slovesa. Nje velike, svetle oči so bile vpr te v njegove.
Nestrpni glasovi so klicali iz kuhinje, kjer se je kadil v kotličkih čaj. Griša je še enkrat pogledal v Babkine oči, nato pa jo je potrepljal s svojo nerodno roko po licu, se nasmehnil in dejal: "Dobro, Anjina!" in se okrenil kakor vojak v paradi Nato je odhitel v kuhinjo.
Babka ni videla drugega, kakor da je vesel, da odhaja. Z roko si je obrisala oči, iz katerih so se prikradle solze, ki jih je tako težko zadrževala, in ki sr sedaj stekle preko po njenih licih. Nato je pogledala proti nebu ter dvignila pest grozeč njemu, ki je povzročil vojno, za-režala se je in stisnila svoje velike zobe ter zasikala: "Izstrga-la ga bom iz tvojih klešč!" Nato se je trenutno umirila ter odšla proti kuhinji, da da še zadnja navodila odhajajočim. Ko bo Griša ostavil svoja tovariša, se jima bo pri splavu pridruži) Nikita, tako da bodo zopet trije.
"Hvala Bogu," si je mislila, medtem ko si je česala lase. "Dobro, da je še živ. Sedaj ima i vsaj moje življenje smisel. Nočem se bojevati vse svoje življenje proti Nemcu in njega dru-halim." In prikimala je trojici, ki ji je sedela nasproti, vsak svojo veliko skledo čaja in kruha. Dva med njimi1 sta izgledala obupana, Otto Wilde in Fe-djuška, ker sta se zavedala, kako neprijetno je bilo zapustiti varen dom ter se vreči v gozd — tretji pa, Griša, je bil veselja kar nestrpen.
"V tebi je pač srce pravcatega ruskega popotnika," mu je dejala Babka, ko so vsi trije vstali ter, si oprtali svoje tovore —kakor vojaki, kakor pravi mo-
žaki — kajti v"onih dneh je bilo vseeno.
"Srečno," je; zavpila za njimi. Samo eden, Griša se je ozrl in ji pokimal še enkrat s svojim okroglim obrazom in svetlih oči. Nato je stala še nekaj časa in strmela v gozdno praznoto, dali se ne vrne kdo izmed trojice. Ne — nobeden se ni vrnil. Odločno je zamahnila z glavo in šla v kuhinjo, kjer je pristavila kotel vode, da skuha čaja, kajti tudi ostali možje so morali dobiti čaj.
SEDMO POGLAVJE Nemir
Ozemlje vrhovnega poveljnika vzhodne fronte (ki so jo na kratko nazivali Ober-Ost, ah še krajše Ob-Ost), se je raztezalo od Baltskega morja do Gornje šlezije in se razširjalo do Dune in Dnjepra. Na jugu je mejilo na ozemlje, ki so ga upravljali iz Waršave in ga nazivali Poljska, a še dalje proti jugu na avstrijski teritorij. Na severu so Rusi še vedno držali Rigo in ozemlje za reko. Ob-Ost je tedaj obsegal v glavnem Kurland, Latvijo in severno Poljsko —« obširne njive koruze, gozdove, Utepo in močvirje; krompir, divjačino in perutnino in črede goveda; nekaj malo mineralij, mala mesta, utrdbe in vasi.
Ni bilo v tem ozemlju mnogo železnic in niti ena med njimi ni posluževala zadovoljivo potrebam onih, ki so na tem ozemlju živeli. Ruski zgornji razred, ki je vladal nad Litvini, Belorusi, Poljaki in Judi, častniki in uradniki, so nastali po spojitvi bojevitih plemen: Balti na severu, Velikorusi in Tartari na vzhodu. Vladali pa so temu ljudstvu po narekovanju lastnih nagonov, ki so bili: brutalnost, nezaupanje
in poželjenje po vojni, železnice so bile tedaj zidane s pogledom na nove vojne. V vsakem središču ali pa kjerkoli so se domačini naselili v večjem številu, so Nemci razpredli svoje mreže. Pazili so, stisnili ali pa popuščali svoj prijem, kakor pač je hotel glavni stan. In iz uboge zemlje so izsesavali sok, da z njim preprede nemško vojsko in Nemčijo, ki je bila odrezana na morju in na suhem od vsega sveta in je vsledtega kakor velikanski pajek sesala iz dežel, ki jih je zasegla. V vsakem mestu so bili uradi polni uradnikov, častniki zastopali uradnike, neprestano hiteli skozi loputajoča vrata in doli po stopniščih z visoko-zavihanimi nosovi, porivajoč na stran ljudstvo, katerega so z vso mržnjo zaničevali kot barbare, katero pa jih vzvratno ni nič manj sovražilo: mestni župani, generalni inšpektorji prometa, štlabi, bolnišnice, skladišča, civilna uprava, cenzura, vojaška sodišča. V vsaki vasi je bil nastanjen kot župan kak poročnik ali pa kak stotnik policije na konjih, ali pa vsaj kak oddelek lovcev ali vojaške policije. Za vse pa so morale vasi preskrbeti udobnih stanovanj.
Višje sile so smatrale vso deželo kot končnoveljavno rekvi-rirano pokrajino. Edini nadležni element v deželi je bilo njega prebivalstvo, a s tem element era morajo obračunati, kako hitro mogoče. Nihče ni niti mislil na to, da bodo morale morebiti čete kedaj ozemlje zopet izprazniti. Vsak začasen vratar ali pa pod-prefekt je bil prepričan, da bo ostal na svojem mestu do konca svojih dni. Nekateri bolj vplivni častniki so že obračali svoje oči na gotova posestva, ka-

v^M
BISOn«^	/^^ohhri
TOBgKTr*'*'11*1'1
ri&V »m jjMMMl