Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 231.
V mul v ponedeljek, 9. oktobra 1916.
Leto XL1V.
s Velja po poŠti: = Za oelo leto naprej . , K 28'— n en meseo „ , . „ 2-20 h Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: Za oelo leto asprej . . K 24'—
sa en meseo
2'-
V upravi ргејвпап iMteiM „ 1*80 =■ Sobotna izdaja: s
sa oelo leto ...... K 7-—
ss Nemčijo oeloletno . „ 9-— se ostalo Inozemstvo. „ 12'—
SLOVE
Inserati:
Enostolpna petiivrsta (72 mm široka in 3 rora visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- iu večkrat . . 25 „ pri večiib naročilih primeren popust po do'ovorn.
—- Poslano: ==•.= Enostolpna p. titvreta po Si) vin.
Izhaja vsak dan tzv omšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop
Redna letna priloga vozni red
ifctr Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/111. Hokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		Političe	n	1	isl	za slovenski narod	■	Upravništvo |e v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun j-oštno hranllnioe avstrijeke št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-horc. št. 75G3. — Upravniškega teloiona št. 188.
Vprašanje avstrijskeoa parlamenta.
Vprašanje sklicanja avstrijskega parlamenta je sproženo. Velikanska večina vseh poslancev in politikov v Avstriji je za parlament. »Neue Freie Presse« odgovarja nemškim radikal-cem in pa drugim, ki radi »nemških koristi« ali kaj drugega »bijejo boj proti ustavnemu življenju v Avstriji«. Piše namreč: »Nobeden ni mogel niti slutiti, da se bodo poslanci proglasili za nepotrebne, poizkušali politični samomor in nastopili splošno proti zbornici.
Volilci so zato odposlali v zbornico zastopnike enakega prepričanja, da bodo predložili v postavodajalni zbornici njihove zahteve, ž njimi prodrli in tako delali pot blagostanju in lajšali bedo. Državni poslanec, ki noče biti poslanec, je nezmisel. Dolžnost državnega poslanca je, da je pristaš ustavnega življenja. Če pa noče svoje poslanske dolžnosti več izpolnjevati, je dolžan svoj mandat položiti. Tedaj bi moral stopiti pred volilce in jim povedati, da je postal nasprotnik svojega lastnega mandata, izgubil tako njihovo zaupanje in zato ne more in ne sme več biti poslanec. Pustiti se izvoliti in potem izjaviti, da bi bilo boljše za državo, da izvoljeni ne stori, ne izvrši tega, za kar ga je volilec izvolil, je politični non-sens.« Tako »N. Fr. Presse«.
Največja politična zanimivost je v Uaši monarhiji dogodek, da so opozici-jonalni poslanci v ogrskem parlamentu sprožili zahtevo po sklicanju avstrijske poslanske .zbornice in delegacij. Seveda njim se je šlo v prvi vrsti za to, da dobe dobro orožje v roko proti nasprotnikom in ker so upali, da padejo z avstrijskim državnim zborom tudi delegacije in pridejo Ogri s svojo stalno zahtevo neodvisnosti od Avstrije zopet za stopinjo naprej. Kako lepo bi se glasilo, tla sta zunanji in skupni finančni minister odgovorna le ogrskemu parlamentu, ne pa avstro-ogrskim delegacijam.
Stranke mrzlično nadaljujejo s posvetovanji o usodi avstrijskega ustavnega življenja. Že 23. t. m. sc snidejo načelniki klubov in do takrat, hi rad imel Stiirgkh jasnost, kako naj dela.
Zanimiva je izjava članov gosposke zbornice, ki so v prvi vrsti za sklicanje delegacij, v podrejeni vrsti pa za sklicanje parlamenta.
XXX
Dunaj, 7. oktobra. (Kor.) Člani vseh treh skupin gosposke zbornice so zborovali istočasno 6. oktobra. Zborovanja so bila zelo številno posečena in soglasno se je izdala naslednja izjava: »Splošni vojni položaj zahteva sodelovanje parlamentarnih korporacij. Posvetovanje o zunanji politiki ter nekaterih notranjepolitičnih vprašanjih, posebno v vprašanju aprovizacije, je postalo nujno potrebno. Zravnati je treba pot clo parlamentarne razprave teh stvari, in potrebno je, da se ustvarijo oni predpogoji, ki zagotavljajo uspešen potek razprav. Takoj pa je mogoče in neobhodno potrebno, da se skli-čejo delegacije, katerih sklicanje je že zato nujno potrebno, ker morejo samo delegacije vzdržavati in izvajati v na-godbenih zakonih določeno obliko obravnavanja skupnih stvari monarhije.« Zborovalci so naložili svojim predsednikom, cla store v tem zmislu primerne korake pri vladi.
XXX
»Reichspost« poroča, da so pri zborovanjih desnice gosposke zbornice češki člani Hlava, Krizik, dr. Goli, vitez Vohanka in dr. Mattuš opozarjali na potrebo, naj se stopi s češkimi državnimi poslanci v dogovor, da se dobe v več ozirih garancije in zagotovila že pred sklicanjem državnega zbora in delegacij. Stavili so zahtevo precl vsem po svobodi govora, svobodi tiska z ozirom na poročila o parlamentarnih razr pravah. Dalje so izjavili, da se mora dati v slučaju sklicanja parlamenta vsem izvoljenim poslancem možnost nemotenega izvrševanja njihovih poslanskih pravic.
V oonjn tal® in trancostitti topov.
Italijani so včeraj po kratkem presledku prešli na Krasu na celi črti zopet k napadom. Artiljerijski ogenj divja z vso silo naprej. Prve infanterijske napade italijanske pehote je zlomilo že naše topništvo. Kakor kažejo vsa znamenja, bo dosegla osma laška ofenziva v tem tednu svoj višek in bodo v najkrajšem času Lahi poizkušali svoj generalni napad. Na Krasu je zbranega v malem prostoru toliko laškega topništva in toliko vojaštva, kot ne na nobenem drugem bojišču. Lahi so se za to ofenzivo korenito pripravili. Toda, kakor moremo že sklepati iz naših uradnih poročil, nas niso našli nepripravljene. — V tirolskih gorah vzbujajo sijajne akcije na-
ših čet na 2500 m visokih ledenikih splošno občudovanje.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. oktobra. Uradno: Močan italijanski napad na Krasu je včeraj nekoliko ponehal, a od časa do časa so posamezne odseke zelo ljuto obstreljeval'. Pehota ni napadala.
Na bojni črti v dolini Flejms je sovražnik ljuto obstreljeval z vsemi kalibri Fasanske alpe, postojanko v ozemlju Lu-sia, bojno črto severno od Pelegrino doline do Marmolate,
Odbili smo ponovljene napade na Cardinal, na Busa Alta in na Cima d; Cece.
Severno od doline Pelegrino јг sovražnik zvečer pomnožil ogenj, potem je pa izvedel splošen napad na postojanke od Costa bella do Marmolata, katerega smo do 10, ure ponoči krvavo odbili Dunaj, 8. oktobra. Uradno: Ljuto obstreljevanje naših postojank na Krasu se je zopet pričelo; obstreljevalo se je včeraj ves dan s polno silo. Južno cd Nove vasi ie poizkušala opoldne sovražna pehota v skupinah prodreti; nas topovski ogenj jo je prepodil.
Na bojni črti v Fleimski dolini je sovražnik trajno obstreljeval posebno odsek Cardinal-Coldose, Močan napad sovražnika na navedene višine smo ponoči krvavo odbili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Laško uradno poročilo. 6, oktobra. Po svojili težkih porazili 3. in 4. oktobra v dolini Travignolo se je omejeval sovražnik včeraj na močno topovsko delovanje, na katero so naši topovi odločno odgovarjali. Zasedbo kosa med prvim in drugim vrhom Col-bricona smo z Colbricortom trdno zvezali. V vmesnem prelazu smo našli veliko mrličev. Bolj severno od tam v dolini San Pelegrino (Avisio) so s sijajnim napadom naši alpini osvojili močno sovražno postojanko in barikade na Cima di Costabella. Ujeli smo 102 moža in zaplenili 1 strojno puško in veliko pušk in streliva. Na ostali bojni črti topniški .boji, katere je sovražnik posebno krepko vodil na Krasu. Tam so ujele naše patrulje med poizvedovanji v malih ročnih metežih clo 30 mož.
XXX
Artilerijska bitka na kraški planoti.
Vojaški kritik piše clne 7. t. m. v »Neue Freie Presse«:
Na kraški visoki planoti je včeraj močni italijanski topniški hoj nekoliko
ponehal, vendar so bili posamezni pod-oclseki od časa do časa pod ljutim ognjem. Ker ni prišlo do napadov pehote, nastdne vprašanje: zakaj vse to velikansko razsipanje municije? Mo^ goče je to prikazen ie na ta način razlagati, cla so uporabili Italijani naj-» novejšo rusko napadalno taktiko, ki je podobna angleško-ruski. Ta taktika obstoji predvsem v splošnem hobnečem ognju na celem napadenem odseku, ki jc navadno od deset pa clo štirideset kilometrov dolg. Po tem preludiju pridejo pa prav ozki deli fronte ocl 200 do 300 metrov po posebni strašni artiljerijski ogenj. Ti podoclseki so navadno cilj napadov pehote, ki v teh ozkih pasovih, toda v zelo globokih rojnili vrstah, lahko se trdi, v kolonah preide k naskoku. Obstreljevanje posameznih pododsekov potom italijanske artiljerije, kot poroča nedeljsko uradno poročilo, ne da bi sledili infaiiterijski napadi, naru tvori povod k sklepanju, da se bo to obstreljevanje nadaljevalo, ker najbrže ne smatrajo Italijani našo utrjene postojanke na skalnatem kra-I škem grebenu še dovolj zrahljane. V ; najkrajšem času bomo najbrže priča j hudih italijanskih pehotnih napadov, j Našim junaškim četam so bo tudi to pot posrečilo odbiti italijansko napade.
Bobneči ogenj na soški konti.
(Z dovoljenjem vojnostiskovnega stana.)
Vojvoda Aosta je bil dovolil četam svoje tretje armade skoraj tritedenski odmor. Ta odmor je porabil v to, da je svojih trideset brigad, ki so bile v septem-berski bitki decimirane in 'docela razmetane in premešane, dopolnil s tistimi polki, ki so krvaveli v četrti in peti soški bitki ter živeli poslej več mesecev globoko v notranjosti Italije udobno življenje oddiha in preosnove. Odmor jc dalje porabil v to., da je navo/:i! po gosli železniški mreži za njegovim hrbtom neizmerne množine municije. Ker železnice same niso zmogle prevozov, si je pomaga! s transporti po morju. Velike transportne ladje so se pomikale v smeri Zdobskega ustja; čez soški most so se noč in dan valili bataljoni za bataljoni in municijska kolona za muni-cijsko kolono; tisoče tovornih živali ie neprestano vlačilo vodo in proviant kakor živ rožni venec.
Za italijansko fronto se je nenadoma začela večja delavnost. Določila so se iz-padna vrata za infanterijo, prerezale žične ovire za izpadne ulice in živahna delavnost je posegla istočasno ludi v prostor čred fronto. Italijanska artiljerija je začela naenkrat češče streljati. Običajno do-st.reljevanje in iskanje naših baterij je na-
LISTEK.
ошотш iz ievnikd.
Dolga pot, krasna pot. II.
Sarajevo! — Eno dopoldne sem imel časa, zato sem moral hiteti, če sem si hotel ogledati vsaj nekaj zanimivosti tega lepega mesta.
Prvo, kar sem storil, je bilo, da sem poromal na kraj, kjer je počil prvi strel sedanje vojske, kjer je bil storjen strašni zločin nad prestolonaslednikom Francom Ferdinandom in njegovo soprogo. Že kraj sam, kjer se je to dovršilo, kaže, s kako premišljenim načrtom se je šlo na delo. Ob vogalu ozke ulice Frana Josipa stoji visoka hiša, v katero je vzidana spominska plošča na ta strašni čin. Tam jc bil izvršen strašni čin. Tam je bil izvršen umor. Vstopil sem v prodajalno, da si kupim razglednico te hiše s spominsko ploščo. Prijazna prodajalka mi je, ko je videla, katero razglednico sem si bil izbral, začela na drobno popisovati listi čas, ko se je izvršil zločin. Bila je v prodajalni, ko je počil strel. Nepopisno je bilo razburjenje. Morilec se je v gneči zatekel po izvršenem atentatu v to proda-
jalno . .. Od dne, ko so vzidali v to hišo spominsko ploščo, je izložbeno okno, nad katerim je plošča, vedno polno samega cvetja in zelenja.
Nedelja je bila ta dan in življenja po sarajevskih ulicah vse polno. Bošnjaki in Bošnjakinje v svojih pestrih narodnih nošah, vmes mohamedanci in mohamedanke, pa elegantna mestna gospoda in mnogo mnogo vojaštva. V ulici Ferhadiji, ki vodi do lepe katoliške katedrale, se je bilo komaj možno skozi preriti. Pazar sam pa je nudil sliko orienta. Rad bi si ogledal Be-govo džamijo, toda nisem imel časa, ker sem imel opravka v magistralni hiši, kjer je bil po prvem ponesrečenem atentatu na Franca Ferdinanda, sprejem. Po sprejemu na magistratu je bil izvršen drugi, usodc-polni atentat.
Dopoldne se je bližalo popoldnevu, ko sem se moral posloviti od Sarajeva. Moj sopotnik nadporočnik K., doma iz Dunaja, ni mogel Sarajeva prehvaliti. Predpostavljal ga je Zagrebu, v čemer siccr nisem mogel soglašati ž njim, toda v tem sva bila edina, da se v Sarajevu v sedanjem času boljše in veliko ceneje je, kot v Zagrebu.
Če je kaj na svetu romantičnega, potem je brezdvomno najbolj vožnja od Sarajeva do Mostara.
Vlak jc prenapolnjen, ker vse je hitelo veu iz mesta. Največ se jih je peljalo do postaje 11 i d ž e . kier so znampnUo
žveplene toplice. V njih bližini se nahaja tudi izvir reke Bosne. Mi pa smo se vozili naprej mimo jiorc B j c 1 a š n i c e (2066 m) in še паигеј, naprej.
V Rastclici je slal vlak dalj časa. Tam je stal tudi vlak, napolnjen z vojaki samimi Hercegovci. Ob vozu jc stal lep vitek fant korporal, ki je imel pripeti na prsih obe srebrni medalji. Nadporočnik K, me je zaprosil, da naj ga vprašam, odkod prihajajo ti vojaki.
—- Sami urlaubarji smo, ki sc vozimo zdaj nazaj h kadru. —
—	Kje si si zaslužil medalji? —
—	Ob Soči, gospod. —
Nadporočnik K ni mogel zakrili občudovanja nad temi krepkimi, mišitaslimi ljudmi z očmi, bistrimi kot orlovskimi.
—	Da, gospod nadporočnik, to je bila naša straža tam ob Soči! —
Zamislil sem se v čas, ko je tekla tudi po teh hercegpvskih tleh slovenska, kri. L. 1878. so sc pod generalom Jovanovičcm boriii kranjski in štajerski lovci. Stotnik Medved jc padel prvi pri Stolcu. Zdaj pa se bori Slovencc s Ilercegovccm proti Ita-Ijanu — oba za skupno domovino Avstrijo in za rodno zemljo. Ko je prepeljal vlak Ivanovo d 1 a n i n o smo bili na hercegovskih tleh. Ko smo prevozili divje romantično sotesko med Bradino in Konjico. smo pozdravili zeleno N e t e i. v o, Potem jc šla vožnia dalje ob tej reki, ki me ie živo
spominjala naše Soče, saj je tudi ona bistra hči planin. Čudno to; pred meseci sem sc vozil ob Adiži — mislil sem pa na Sočo; zdaj sem se vozil ob Neretvi in deklamiral sopotniku; Krasna si bistra hči planin .. t
Gledala sva skozi okno in se divila ljudstvu v narodni noši, ki je lepša od bo-senske. Spomnil sem se, da se je pred leti tudi pri nas začelo delati na to, da bi se mecl ljudstvom vpellala zopet narodna noša. Škoda bi bilo, ako bi sc la akcija ne nadaljevala. Vozil sem se v teh zadnjih! dveh letih po Štajerski, Tirolski, Hrvaški, zdaj po Bosni in Hercegovini — povsod ljudstvo v narodnih nošah, samo pri nas na Kranjskem hodijo ljudje v dragih, pa zelo spakedranih oblekah. Noša ljudi daje pečal zemlji.
Jablanica — čez dolino G 1 o g o š-nico — Grabovica — še naprej —
Mo s t a r.
Večer jc bil. Vsi smo hiteli v kolodvorsko restavracijo, ker le malo je bilo časa za večerjo.
Ponoči sem se vozil čez spodnji del Hercegovine, ki je sam kamen.
Julro je bilo, ko sem v Z e t e n i k i pozdravil morje.
Ta dan je bil moj god — obhajal sem ga v B o k i K o t o r s k i. Morje!	P.
raslo v sraotreno učinkovalno streljanje na naše zvezne poti, privezani baloni so zopet neprestano stali na obzorju. Že nekaj dni ni minulo niti četrt ure, ne da bi eden, dva letalca, velikokrat cela bro-dovja ne križarila nad nami. Časih mečejo bombe. Predvsem pa poizvedujejo. Tako sc čimdalje tembolj innože znamenja bližajoče se bitke in od 4. oktobra dalje so vse naše postojanke v Primorju in na Kraški planoti pod težkim artiljerijskim ognjem.
Običajno italijanska artiljerija dopoldne molči. Njihovi opazovalci imajo solnce proti sebi. Sedaj pa neprestano svira dalje. Njeni francoski topovi pošiljajo granato za granato v kraje daleč za fronto. Jarko stoje udari, časih so ti udarni oblaki rumeni kakor žafran — to so nove plinske granate, ki že osem dni delajo peklo na soški višini še hujše. Kdor vdihava te pline, je izgubljen, ako nima varnostne krinke. In obenem s plinskimi granatami vrše na naše vojake neprestano izstrelki vseh kalibrov. Že noč je bila napolnjena z brezkončnim bobnenjem; toda dopoldne se je gromenjc polagoma zgostilo v bobneči ogenj. Samo na nae čisto ozki odsek so sesuli v dveh urah dvajsetti-boč granat. Ne samo vagone, marveč cele vlake municije so bruhali njihovi topovi.
Nenadoma udari vi doneče, hitro za-
Eored padajoče posamne tidarce, ki tresejo neposredno pred nas, težko, enotno iumenje; četrt ure ni mogoče razločiti nobenega topovskega strela več kajti ognjeni vihar iz stotin in stotin topov se je sldenil sedaj v en sam strašen orkan. Zliva se severno od našega odseka. Takoj nato je razmeroma tiho in nenadoma še enkrat orkan, toda drugače in kakor iz druge smeri. Generalštabovec nad nami pravi: »Sedaj bobnamo mi. Očividno so Italijani severno udrli. Pripravljamo protinapad.«
Zvečer smo na višjem poveljstvu. Na-!e prvo vprašanje je: *Kaj je bilo z bob-nečim ognjem?« Generalštabovec je imel prav; dopoldne so bili udrli Italijani severno od nas v najsprednejšo postojanko. Takoj nato jih je protinapad vrgel ven. Bilo je pri Opatjemselu. Že četrta in peta, soška bitka sta bili Opatjeselo, ki je ležalo tedaj za doberdobsko fronto, popolnoma porušili in tudi sosedne kraje ob dolski soteski, Cotiči in Devetaki so odslej razvaline, danes leži Opatjeselo v naši fronti in oba nasprotnika se borita med strahotnimi po-drtinami. Tudi tu je zopet odločila naša pehota. Poveljujoči general pravi kratko o njej: »Svetniki so to, na kolena pred njimi!« In čez hip pravi: »Mi vsi vemo, zakaj se borimo. Za nami leži Trst.«
Italijani napenjajo vse sile.
' '/ Major Morath piše v »Berliner Tag-blaf^u« dne 6. t. m.: Italijani so pričeli napenjati na vseh bojiščih vse sile. »Secolo« z dne 24. septembra vzbuja v posebnem članku mnenje, da je v širših krogih Italije, vztrastlo spoštovanje do avstrijske armade, in poudarja se, da je avstrijska obrambena črta nepremagljiva. Sedmo ponesrečeno laško ofenzivo označuje z besedami: Štiri dni in štiri noči neprestano se je bila najtežja in najbolj krvava bitka cele vojne. Tudi »Agenzia Štefani« opravičuje ponesrečno laško ofenzivo v posebni noti. Posebno se tolažijo Lahi z novo, osmo ofenzivo, ki se bije v teh dneh, kakor pravijo, s čisto svežimi četami in s pomnoženo artiljerijo in uporabo municije. V ta napad stavijo Lahi velike upe. Toda zanimivo je, cla poizkušajo Italijani svojo srečo zadnje dni tudi na drugih bojiščih, posebno na Tirolskem.
Ustanovitelj zbora alpinov umrl,
Lugano, 6. oktobra. Generalni poročnik v pokoju Giuseppe Perruchetti, ki je bil še pred kratkim časom svetovalec ar-madnega vodstva in ki se je udejstvoval kot vojaško-politični pisatelj, je umrl. Perruchetti je bil ustanovitelj zbora alpinov.
Braševo zopei v nal roki.
v
Zadnje dni so biii Rumuni kar zaporedoma poraženi. Zavezniške čete so južno mejo Sedmograškega osvobodile od gore Sigleu do Persanskega gorovja, torej v zračni črti 230 km. Do sobote je bilo zopet pridobljenega nad 1200 kms od Rumunov zasedega ozemlja. Južno obmejno gorovje je na najvažnejših točkah tudi že v naših rokah. Tako n. pr. Sigleu, odkoder sedaj naše čete lahko ogrožajo v Surduški in Vulkanski prelaz vržene rumunske čete. Sigleu (1685 m) leži zahodno od Vulkanskega prelaza. Prelaz Rdečega stolpa je popolnoma v naših rokah, pravtako sosednje višine s Surulom vred. Ta gora (2288 m) leži 15 km vzhodno od omenjenega prelaza; čez nio vodi gorska pot. Omeniti je treba, da so naše čete pridobile na prostoru tudi pri Oršovi-
Najvažnejše operacijsko pozorišče * zadnjih dni je bil prostor v kotu reke Alu-te med Fogarasom in Braševom kakor tudi Črta ob reki Homorod. Naše čete so si po hudih bojih priborile izhod iz »Gozda duhov« in s krepkim napadom iztrgale Rumunom Braševo. Sedaj se bo pokazalo, če sc bo delom sovražnih sil posrečilo, da sc bodo združile s skupino 2. rumunske armade, ki se bori vzhodno od reke Homorod. Zdi se skoro, da je 2. rumunska armada razkosana. Ali se bo mogla zopet združiti? Ali ji bije ura usode? Njena usoda je zato važno, ker bi bila rumunska severna armada potem osamljena. Pa tudi to, dosedaj še nedotaknjeno rumunsko armado, so pričeli naši krepko napadati. Najnovejše generalštabno poročilo nam pove, da so se v gorah Gorgeny rumunske čete že umaknile pred avstrijskimi četami generala Arza.
Z veliko previdnostjo pripravljena in odločno izvedena protiofenziva Avstrijcev in Nemcev je Rumune zapletla v vrsto krvavih in izredno izgubepolnih bitk in bojev, ki so se vsi končali z uspehom zaveznikov. Smo pa še pred važnejšimi dogodki, Glavni naš udarec je sedaj namenjen Rumunom. Rumunija bo, upamo, kmalu plačana za svoje izdajstvo. To bo pričetek konca intrig četverosporazuma.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7, oktobra. Uradno: Naše čete so pri Oršovi zopet pridobile na prostoru.
Južno od Haiszega (Hotzing) so izgubili Rumuni mejno goro Sigleu, v Fogaraš-kem gorovju pa Surul.
Avstrijska in nemška krdela so prekoračila »Gozd duhov« in gorovje Persana, kjer so med zasledovanjem zrušila slab rumunski odpor.
Sovražnika smo vrgli na več točkah tudi na erdeljski vzhodni bojni črti. Dunaj, 8. oktobra. Uradno: Avstrijske in nemške čete so vdrle v Braševo (Brasso Kronstadt); druga krdela so dosegla dolino Oltu, vzhodno od »Gozda duhov«. Ogrski domobranski hu-zarji so zasedli Szekelyudvarhely (Oder-kellen). Tudi v Gorgeny gorah se je umaknil sovražnik avstrijskim četam generala pl. Arz.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. oktobra. Veliki glavni stan: Zvezne čete so na celi vzhodni bojni črti napredovale. Ojstro so pritiskale na sovražnika, ki se je umikal skozi »Gozd duhov. Zadnje sovražne čete so vrgle.
Pri obrambi rumunskih napadov na obeh straneh prelaza Rdečega stolpa smo ujeli 2 častnika in 138 mož.
Južno od Oršove smo iztrgali Rumunom Sigleu.
Pri Oršovi smo zopet pridobili na prostoru.
V Dobrudži.
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
Sovražnik je napadel na več mestih med Donavo in Črnim morjem; odbili smo ga.
Berlin, 8. oktobra. Veliki glavni stan: Rumuni se umikajo na celi vzhodni bojni črti. Zvezne čete so izsilile izstop iz »Gozda duhov« v Oltu dolino in v Burzen-deželo; s krepko svežimi napadi so vrgli sovražnika dalje.
Braševo (Kronstadt) je vzeto.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena.
Na bojni črti noben'h dogodkov. Skupine naših letal so napadle z bombami kolodvorske naprave severnozahodno od Bukarešta.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO,
Sofija, 7. oktobra. Uradno: Ob Donavi mestoma pehotni ogenj med nasproti si stoječimi stražami. V Dobrudži je ponovil sovražnik večkrat tako podnevi kakor ponoči svoje napore, da prebije naše postojanke na črti Kara-badza—Zofular—Amcača—Perveli, a smo ga vselej odbili z velikimi izgubami zanj in ga prisilili, da se je moral zopet umak-I niti v svoje prvotne postojanke. Nekaj mož smo ujeli. Na ostalem delu bojne črte živahen topovski ogenj in boji med prednjimi stražami. Na obali Črnega morja je obstreljevala križarka »Rostislav« mesto Mangalia; a obstreljevana po našem topništvu se je morala zopet umakniti ua visoko morje,
XXX
Delo našega donavskega brodovja. Dunaj, 7. oktobra. (K. u.) Višje ar-madno poveljstvo javlja:
Dne 1. oktobra smo dognali, da gradi sovražnik pri Rjahovu most. Dopcl-dne so se odpeljali poizvedovalni čolni, katerim je sledil en oddelek monitorjev; naši so prodrli sovražno obstreljevalno črto pri /f.imnici in pri Giurgiu, kjer so pričeli obstreljevali most. Drugi dan
so se pripeljali šo drugI monitorji; opoldne se je posrečilo kljub rumunske-mu zapiralnemu ognju, min in torpedov, da smo most z ognjem ln z našimi minami tako pokvarili, da ni bil več za rabo. Poleg tega Je brodovje obstreljevalo sovražnika na severnem bregu. Ponoči so ostali poizvedovalni čolni blizu mostu, kjer so preprečili, da ga Rumuni niso mogli več popraviti, V torek, 3, oktobra se je pričel sovražnik umikati, ker ni mogel mostu za daljne pre-hote več rabiti. Enote brodovja so trajno križarile nad prehodnim mostom in so zadale Rumunom z ognjem za njih hrbtom in na krilu težke izgube. Ponoči od 4. na 5. oktobra јв zaplenilo brodovje v pristanišču Giurgiu 4 ladje vla-čllnice s premogom. Poizkus rumunskih monitorjev priti na pomoč, je preprečil zapiralni ogenj nemških baterij nad Silistro.
Višji poveljnik vojne skupine, maršal pl. Mackensen je hrabremu v vojski preizkušenemu c. in kr. donavskemu brodovju izrazil svoje posebno priznanje na njegovih izvrstnih zaslugah.
Naši letalci nad Bukareštom.
Berlin, 7. oktobra. »Rečj« poroča iz Bukarešta: Dne 28. septembra so pripluli ob belem dnevu nad Bukarešt letala vrste »golob«. Ker je bilo vreme posebno lepo in življenje na cestah zelo živahno, jo obstreljevanje z bombami uspelo. Dne 29. septembra so pripluli zopet »golobi«, ki so vrgli veliko bomb v mesto; umaknili so se po močnem obstreljevanju s strani rumunske obrambe proti jugu.
švedska sodba o položaju na rumun-skem bojišču.
Lvov, 7. oktobra. (K. u.) Vojaški so-trudnik lista »Svenska Dagebladet« piše o ponesrečenem prehodu Rumunov čez Donavo: Odločitve ni mogoče doseči z vdarcem v zrak, kakršnega so napravili Rumuni pri Rjahovu. Nasproti takemu sovražniku,, ki ne zna boljše presojati položaja, je lahko Mackensen precej miren. Prehod čez Donavo res ni mogel vrniti časti tistemu rumunske-mu vojnemu vodstvu, ki so ga že prejšnji dogodki osramotili.
XXX
Rumunske grozovitosti.
Solija, 7. oktobra. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agentura javlja: Nova grozodejstva romunskih čet, ki so po svojem prehodu čez Donavo pomorili skoraj vse prebivalstvo, ki je ostalo v vaseh v okolišu Rjahovega, in so razdejale domove mirnega prebivalstva, kjer so sc nahajale pretežno ženske, otroci in starci, vzbuja v vseh civilnih in vojaških krogih živahno ogorčenje. Časopisje, ki zvesto tolmači čustva narodovega ogorčenja, silovito žigosa rumunsko barbarstvo in zahteva vojno brez milosti proti morilcem in požigal-cem. Danes dopoldne je odpotovala skupina časnikarjev na prizorišče grozodejstev, da uvede preiskavo o zločinih, ki jih je sporočil generalni štab.
XXX
Poveljnik Bolgarov v Dobrudži
Baselj, »Baseler Nachrichten« javljajo iz Bazlja: »Kambana« poroča, da poveljuje bolgarskim čctain v Dobrudži general
Tošev.
Povišanje generalisima bolgarske armade.
Sofija, 7. oktobra. (Kor. ur,) Bolgarska brzojavna agentura: Povodom obletnice, ko je bil imenovan generalni major Žekov za generalisima, ga je kralj Ferdinand v priznanje njegovih vojaških čednosti povišal za generalnega poročnika,
70.000 Srbov proti Bolgarom.
:>Az Est« poroča, da se v Macedoniji bojuje proti Bolgarom 60 do 70 tisoč Srbov.
Izgube Rusov in Rumunov.
Stockholm, 7. oktobra. Neki zastopnik »Rdečega križa«, ki se je vrnil iz Do-brudže, poroča, da po Donavi ruske in rumunske ladje neprestano vozijo ranjence, Vsak dan je ranjenih približno 2000 mož.
Sporazum nevoljen na Rumune.
Genf, 6. oktobra. Pariško časopisje beleži govorice o nameravanem odstopu rumunskega generala Iliesca. Bonnct Rouge« pravi: Neugoden položaj Rumunije je razljutil sporazum, ker je Rumunija potratila dragocenih pet tednov za svoje motilno prodiranje v Transsilvaniji.
Rumunija zaplenila blago Nemcev in Avstrijcev.
Berlin, 7. oktobra. »Lokalanzeiger. poroča iz Stockholrna; Vse blago iz Nemčije in iz Avstrije, ki se nahaja na račun Bolgarije ali Turčije v Rumuniji, je vlada zaplenila in ga bo razprodala.
Premoženje rumunskega kralja v Nemčiji zaplenjeno.
Baselj, 7. oktobra. Iz Bukarešta se poroča »Basler Nachrichten::; Jndependan-
cc Roumaine« javlja, da je imela rumunska kraljevska rodbina naloženo celo svoje premoženje pri berlinski diskontni družbi in pri Nemški banki, katero je zdaj Nemčija zaplenila.
teka ofenziva v žagali.
Nek vojni poročevalec piše: Rusko vojno vodstvo je sedaj zajedeno proti Kovlu, Lvovu, Korosmezo in Dornava-tri. Ruska ofenziva je v zagati, iz katere se ne more rešiti, tudi ne priti naprej. Za armado je pogosto nesreča, če ima e n e g a čisto zmožnega podvojsko-vodjo. Rusija tiči danes na Brusilovu, Brusilovu osebna Častihlepnost bo carsko napadalno moč uničila. Nam bo to prav dobro prišlo. Avstrija bo vzdržala Brusilove ambicije. Vse, kar potem pride, je stvar bodočnosti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. oktobra. Uradno:
V Galiciji so se vneli ponovno med Narajovko fn Zloto Lipo in v prostoru zahodno od Brzezanov ljuti boji.
Sovražnik je zopet popolnoma podlegel, le en prednji jarek je vzel.
S presenetljivim napadom so avstrijske čete zopet priborile neko višino, ki so jo bile izgubile s presenetljivim napadom 30. septembra.
Severno od tam nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba' pl. Hofer, fml.
Dunaj, 8. oktobra. Uradno:
Na ruski bojni črti nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štabas pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROdILO.
Berlin, 7. oktobra. Veliki glavni stan:
Število dne 5. oktobra pri Batkovu ob Seretu ujetih Rusov se je pomnožilo nad 300.
Krvavo smo zopet odbili napade Rusov, ki so jih nadaljevali včeraj zjutraj na obeh straneh Zlote Lipe.
Popustili smo malo predpostojanko južno od Mieczysczowa.
Južno od Brzezanov smo zopet vzeli z naskokom višino, katero je bil zasedel sovražnik 30. septembra.
Bojna Črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Berlin, 8. oktobra. Veliki glavni stan;
Poročalo se ni nič važnega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 6. oktobra. Uradno:
Na gališkem bojišču je sovražnik 4. t. m. zopet s premočnimi silami napadel ljuto naše čete. Kakor prejšnje, so tudi ta napad naše čete na vseh delih bojne črte popolnoma odbile. Izgube sovražnika so bile težke. Ujeli smo 300 mož,
Carigrad, 7. oktobra. Uradno: Zahodno od Zlote Lipe so ponovili Rusi 6. oktobra svoj napad. Z ozirom na junaški odpor naših čet se je ta napad tudi izjalovil s skrajno težkimi izgubami za sovražnika. Število ujetnikov v boju 5. oktobra se je povišalo na 400 mož, med njimi 2 častnika.
X X
X
Rusko uradno poročio.
G. oktobra. Od Vladimira Volinskć-ga do Bolsaka (?) se nadaljujeo trdovratni boji. Naše čete so se večkrat polastile sovražne postojanko na Bregu Bistrice. Pri Bohorodczanih smo razkropili nekaj prednjih sovražnih straž in smo ujeli nekaj mož.
V Dobrudži napreduje rusko rumunska armada dalje. Mi smo vzeli šest, Rumuni sedem topov. Na Vzhodnem morju se je moralo ob napadu vodnih letal 3. t. m. izkrcati eno sovražno letalo; vzeli smo je pri otoku Rhno v zalivu Riga.
Povodom popolnoma posrečene (?) trdovratne ofenzive angleške in francoske armade proti črti Peronne-Ba-paume je presvitli vrhovni poveljnik brzojavno častita! predsedniku francoske ljudovlade. Brzojavka angleškemu kralju se jc objavila po Reuterju 30. septembra. Brzojavka predsedniku francoske ljudovlade slove: Prosim Vas, gospod predsednik, blagovolite sprejeti izraz mojega veselja in moje radosti ob velikem uspehu francoskih armad ob Somme. Nikolaj.« Predsednik francosko ljudovlade je odgovoril: Vašemu Veličanstvu se naiprisrčnejšo zahvaljujem za Vašo čestitko, ki jo francoska armada najtoplejše čuti. Prosim, naznanite v odgovoru hrabri ruski armadi, da se ž njo raduje Poincarć.«
XXX
Iz bukovinske fronte.
Gora Mesticancstie, čez katero pelje v številnih serpentinah državna ccsta iz Kiinpolunga v Dornavatro, je sedaj ena davnih ruskih napadalnih točk. Štaierci in
bukovinski črnovojniki in oddelki prostovoljcev drže zahodno stran. Njim na čelu stoji nek vrl podpolkovnik iz starega gro-fovskega rodu. Tu v gorovju daleč na okoli ni videti strelskih jarkov, zasede in votline jih nadomestujejo v mali vojski,
Brusilove težave.
Pariz, 7. oktobra. »Le Journal« poroča iz Petrograda: General Brusilov je naletel na gališki bojni črti na največje težave. Posebno Brzezany povzroča Brusi-lovu velike skrbi, ker mu je bilo zapovedano, da mora za vsako ceno prodreti do Zlote Lipe. Dosedanji žrtve na tej bojni črti so zelo znatne.
Angleška sodba o Hmdenburgovih načrtih.
Bern, 7. oktobra. Polkovnik Reping-. ton piše v »Times«: Naj namerava že Hindenburg karkoli, ne more mu biti vseeno, kaj se godi na. zahodnem, bojišču. Najbrže bo vrgel Hindenburg kmalu nove divizije na vzhodno bojišče in skupno z Macken-senom ljuto napadel Rumunijo. Drzen Mackensenov nastop je od tega odvisen, kakršno vlogo mu je namenil Hindenburg in koliko ojačenj mu more poslati. Kljub temu se bo odločila vojska na zahodnem bojišču.
Kaj vse vejo Angleži.
Rotterdam, 7. oktobra. »Daily Mail« javlja iz Petrograda: Hindenburg se pripravlja, da bo končal Brusilovo ofenzivo. Posebno med Kovlom in Lvovom so priprave Nemcev mogočne; tam pričakujejo glavne boje,
Rusi se zanašajo na Balkan.
London, 7. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda 5. t. m.: Občinstvo so poluradno posvarili, naj ne. pričakuje hitrega razvoja dogodkov v Vo-liniji in v vzhodni Galiciji. Vojskovati se morajo tam za vsak meter. Če hi to zahtevala korist skupnosti na drugih bojiščih, bi Rusi brezobzirno ne glede na izgube, odločno nadaljevali boje v Voliniji, v Galiciji in v gozdnih Karpatih, a upa se na ekorajšen odločilni uspeh na Balkanu.
Previdna pomoč Rusije Rumuniji.
Genf, 7. oktobra. »Echo de Pariš« poroča iz Petrograda: Rusija pričakuje sovražno ofenzivo v Voliniji, vsled česar je bila dosedanja pomoč Rusov Rumuniji izvedena v zelo previdnem obsegu,
x X X .
Nemški cesar na ruski fronti.
Berlin, 6. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov đrad javlja: Cesar je včeraj v Kovlu sprejel poročilo krajevnega vrhovnega poveljnika armadne skupine pl. Linsingena o položaju in zadnjih bojih. Pozdravil je odposlanstvo krdel imenovane armadne skupine. Danes cesar pregleduje čete v okolišu Vladimira Volinskega, da tudi tam izreče svojo in domovine zahvalo četam, ki so se zadnji čas udeleževale zmagovitih bojev proti ruskim napadom.
Berlin, 7. oktobra. (Kor. urad.) Wolff poroča: Cesar Viljem, katerega so spremljali višji poveljnik na vzhodu, princ Leopold Bavarski, poveljnika neke vojne skupine, generalni polkovnik pl, Tersztyan-szki in armadni poveljnik general konjenice von der Marvvitz, je pozdravil na vzhodnem bojišču pomorjanski pešpolk Princ Moric Anhalt Desavski št. 42, ki je odbil desetkratno rusko premoč v bojih pri Svi-niunih 20. in 21, t. m. in izvedel naskok pri Koritnici. Cesar se je zahvalil Pomorjan-cem, ki so se tako na zahodu kakor na vzhodu vedno izvrstno vojskovali in delali čast zmagovalcu pri Leuthenu. Cesar je imenoval generala konjenice von der Mar-witz v priznanje slavnih činov njegovih čet pod krepkim njegovim vodstvom na dosedanjem njegovem Mestu za generalnega pobočnika. Ko je popoldne cesar poslušal predavanje generala Litzmanna o položaju na bojni črti njegovih čet, je prišel danes zjutraj k 2. c. in kr. armadi, kateri poveljuje generalni polkovnik pl. Bohm-Erntolli. Cesar Viljem se je posebno razveselil, ker je zopet videl dele svojega c. in kr., pešpolka št. 34, ki je prestal težke, zmagovite boje. Cesar je izrazil hrabrim avstrijskim in nemškim četam, ki so sc še zadnje dni v starem zvestem orožnem bratstvu vojskovale za skupno dobro stvar in zmagale, svojo in zahvalo nemškega naroda. Poveljniku generalnemu polkovniku Bohm-Er-molliju jc izročil red Pour le merite. Cesar jc' obiskal tudi generala pl, Ebena, kateremu je tudi izročil red Pour le merite. Na vrhu 410 pri Pluhovu je ccsar poslušal poročilo o bojnem položaju iu si ogledal dele lovskih bataljonov kakor tudi 195. in 197. pehotno divizijo. Tudi tem četam sc je zahvaljeval cesar, ker so se vrlo držale v težkih boiih in je opozarjal na orožno bratstvo, ki se je posebno izkazalo med zmagami na Erdeljskem. Popoldne je zapustil ccsar čez Lvov bojno črto.
Lvov, 7. oktobra. (K. u.) Cesar Viljem se jc peljal danes ob7. uri 30 minut zjutraj med Vožnjo na vzhodno bojišče sko«i Lvov. Ker je bil vsak oficielni sprejem odpovedan, sfta prišla na kolodvor lo mestni poveljnik generalni major pl. Rimi in nemški generalni konzul
Heinze. Ob 7. uri 58 minut jc nadaljeval cesar svojo vožnjo na bojišče.
Nemški letalski napad. 4
Berlin, 7. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Nemška povodna letala so 5. oktobra napadla večje ruske, močno oborožene transportne parnike v Črnem morju vzhodno Tuzle in dosegla zadetke na krovu parnikov. Druga nemška povodna letala so uspešno metala bombe na sovražne municijske kolone in konjico y severni Dobrudži.
Boli v MacedonljL
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 7. oktobra. Uradno:
S protinapadom smo odbili napad sovražnika pri kraju Dolno Dupeni na vzhodnem bregu Prespa jezera. Ponovne napade, ki jih je izvedel sovražnik z velikimi silami na bojni črti Gradešniška železniška proga Florina— Bitolj, smo krvavo in z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Poizkusi sovražne pehote, da bi prekoračila pri vasi Skočivar Črno, so se izjalovili.
V dolini Moglenica so se zrušili vsi sovražni napadi na višini Požar in Rja-hovo. Na obeh straneh Vardarja zelo slabo delovanje topništva. Na vznožju Be-lašice planine je mirno. Na bojni črti ob Strumi smo razkropili dve pehotni stotniji in en eskadron konjenice, ki so poizkušali napredovati proti kraju Elizan. Ob egejski obali živahno križarijo sovražne ladje. Neko sovražno brodovje je obstreljevalo brez uspeha višine v okolici Orfana.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. oktobra. Veliki glavni stan:
Izvzemši malih brezuspešnih sunkov se je zrušil močan sovražni napad zahod no od železnice Bitolj—Florina pred bolgarskimi postojankami.
Dedeagač so obstreljevali z morja brez posebnega uspeha.
Berlin, 8. oktobra. Veliki glavni stan:
Na mnogih mestih med Prespa jeze rom in Vardarjem živahni topovski boji. Na obeh straneh želesnice Bitolj—Florina smo odb;li osamljene sovražne napade.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo z Balkana,
7. oktobra. Angleži so odbili ljute protinapade Bolgarov in zasedli Nevoljen Pri Dutkovskem jezeru so pričeli Italijani napadati. Srbska ofenziva se razvija na višinah Vetrenika in Stopola. Prednji oddelki so dosegli dolino Belavoda. Pri Črni in zahodno od tam je živahno delovalo topništvo. Francozi so zasedli German ob Prespa jezeru.
Angleško uradno poročilo z Balkana.
7. oktobra. Bojna črta ob Strumi: Zasedli smo vasi Agomah, Komarjan, Hiri-stino, Kamilo, Cupuluk in Cilisan.
Mackensen Macedoncem.
Curih, 8. oktobra. Švicarska brzojavna agentura javlja z grške meje: Maršal Mackensen je ukazal razdeliti sledeči oklic v grški Macedoniji, ki se peča z vojaškim položajem na mejah Grške in se konča takole: Tudi v bodoče nismo nameravali prekoračiti vaših meja, a sovražnik nas sili na to, da bi nas razbil. Armada sporazuma se ne ozira ne na vaše življenje in ne na vaše premoženje. Ničesar ne zahtevamo od vas. Med vami in nami, ki nas je prisilila vojska, da prekoračimo vaše meje, ni nobenega sovraštva in nobene zahrbtnosti. Kadar bomo končali svoje delo, bomo zopet zapustili grško zemljo. Čuvali bomo vašo lastnino in vaše premoženje. Ne bojte se najmanjše nasilnosti. Zaupajte nam, nobenemu Grku se ne bo skrivil niti las.
Italijani v Sanii Quaranta.
Lugano, 8. oktobra. V grškem pristanišču mesta Santi Quaranta izkrcane italijanske čete štejejo eno brigado.
Grška kriza.
Pariz, 7. oktobra. (K. u.) »Temps« javlja iz Aten: Kljub temu, da je bilo pričakovati odstopa kabineta, sc jc vendar z ozirom na bodoče dogodke sprejel z neugodnim počutkom, ki se je le Še povečal zaradi posvetovanj poslanikov četverozveze. Poslaniki so se baje posvetovali o ukrepih, ki naj bi jim zagotavljali popolno svobodo dejanja in bi pre-. prečili vsak hrupni ugovor. Ali naj se sestavi čist poslovni kabinet, ali pa s soudeležbo venizelovske večine političen kabinet. — Po brzojavnih vesteh s Krete, je sestavila provizorična vlada vojni svet in določila stroge kazni za vojaške ubežnike.
Pariz, 7. oktobra. (Kor. ur.) »Temps« piše povodom odstopa grškega kabineta: V Atenah ni več nikakršne vlade. Edina vlada, ki posluje na Grškem, je
ona, ki jo sestavljajo Venizelos, Kon-duriotis in Danglis in ki bo v kratkem imela svoj sedež v Solunu.
Bern, 7. oktobra. (K. u.) Francozi sodijo, da bo grška ministrska kriza dolgo trajala. Večina grškega časopisja sodi, da kriza nc bo ispremenila smeri zunanje politike. Daljo javljajo Francozi: Kalogeropulos jc izjavil, da med kraljem in odstopivšo grško vlado ni bilo nobenih protislovij glede na splošna politična vprašanja.
Kdo bo novi mož?
Atene, 7. oktobra. Agence Havas: Zagotavlja se, da bo poslanec Stefano, bivši minister in bivši ravnatelj kraljevega političnega kabineta, sestavil novo vlado.
Eerlin, 7. oktobra. Kakor poroča »Voss. Ztg.«, bo Draguihisu poverjena sestava novega grškega kabineta.
Lugpno, 8. oktobra. (K. u.) Italijanski listi poročajo iz Londona, da malo upajo na sestavo takozvanega narodnega ministrstva na Grškem. Diamandikis je po posvetu s kraljem odklonil mesto ministra, tudi drugi Venizelist Thatsos, ki ga je kralj pozval, je odklonil vstop v vlado. Trdi se, da bo postal mogoče ministrski predsednik 80letni general Vassos, ki se je odlikoval v grško-turški krečanski vojski. Časopisje sporazuma sc zopet jezi nad intenzivno oolitično propagando v korist osrednjima velesilama, ki jo vodi mesto barona pi. Schenka Nemec Enslem z vsemi sredstvi z uspehom in zahteva, naj se odločno nastopi, da ne bo ogrožena varnost armade v Solunu. Zahtevajo, naj nastopijo vojaki sporazuma proti te propagandi. Poročilo »Agenzia Štefani« iz Pariza o seji komisije francoske zbornice za zunanje stvari trdi, da se že taki protiukrepi pripravljajo. »Giornale d'Ilalia« trdi, da je sedež Venicelove začasne vlade na otoku Sam. Ladjo, na kateri se je vozil Venizelos, so, kakor poroča »Evening Niews«, težko zadeli turški topovi. .
XXX
Nov ultimat?
Lugano, 8. oktobra. Iz Aten se poroča z dne 5. t. m.: Danes poteče ultimat ententinih poslanikov grški vladi. Poslaniki nameravajo sedaj izročiti nov ultimat, ki določa odredbo proti rezervistom.
Kaj zopet zahteva sporazum.
Curih, 8. oktobra. Agence Havas poroča: Sporazum v Atenah ne zahteva več aktivnega nastopa Grške, marveč le gotovost orientske ententine čete, s tem, da se izroči uradna oblast sporazumu.
Francozi proti grškemu kralju.
Pichon zahteva v »Petit Journalu« ukrepe proti kralju Konštantinu, češ da zdaj ne more ukreniti prave odločbe. Sporazum mora uvesti zato začasno kuratelo nad kraljem.
Grški vpoklici.
Curih, 8. oktobra. Iz Aten poročajo: Kraljevi odlok odreja vpoklic vseh v letih 1877 do 1883. rojenih, oproščenih, katere je zdravstvena komisija spoznala za sposobne in so rojeni v letih 1879 do 1883, vseh v grško državno zvezo vstopivših letnikov 1877 do 1894, mornariških delavcev letnikov 1877 do 1878 in vseh tistih, ki niso služili ali služili manj kot 3 mesece in pripadajo letnikom 1877 do 1895. Vpoklicane bodo uvrstili v prvi in drugi armadni zbor.
Revolucionarna vlada na Kreti.
Proko Soluna sc poroča iz Kaneje: Revolucionarna vlada, katere vodstvo je v rokah Venizelosa, Konduriotisa in Danglisa, se je popolnoma uredila v Ka-rieji, kjer izhaja uradni list. provizorič-ne vlade, v katerem se objavljajo manifesti politične in vojaško naravi. Ta uradni list tudi napoveduje, da so v kratkem skliče v Kanejo ali Solun 31. maja razpuščena grška zbornica. Poslanci razpuščene zbornice se pozovejo, da pridejo k tem sejam. Vendar pa ni upati, da bi se večje število poslancev odzvalo temu pozivu. — Položaj na Kreti pa menda še vedno ni jasen. Provizorična vlada ni mogla razširiti svoje oblasti daleč preko obrežnih krajev. V notranjosti otoka se vrše šc vedno boji med revolucijonarji in kraljevimi pristaši. Venizelosa in oba soregenta čuvajo straže, ker se boje' napadov.
Iz grške mornarice. — Novi izgredi na Patrasu.
• »Matin« javlja iz Soluna: Posadke tor-pedovke »Daphne« in križark »Hydra« in »Psara« sc hočejo pridružiti Venizclu. — »Petit Parisien« poroča, cla so izbruhnili na Patrasu novi izgredi proti venizelistom.
Odpadli grški častniki.
»Basler Nachrichtcn« poročajo iz Aten: Kakor javlja list »Patris«, so sc pridružili prekuciji sledeči častniki: admiral Kundu-riotis, generali Zimbrakakis, Zaraskevo-pulos, Korokas, Lapathitis in 2 polkovnika,
12 podpolkovnikov, 28 majorjev, *7 stotnikov, 89 poročnikov, 74 podporočnikov, 11 mornariških častnikov; skupno torej 53 višjih in 249 subalternih častnikov.
3ia ca Ssmii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. oktobra. Veliki glavni stan;
Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta.
Ob Somme se nadaljuje velika topovska bitka, ki se je razvila tudi na bojno črto severno od Ancre; posebno ljuta je postala južno od Somme na obeh straneh Vermandovillera,
Naš zapiralni ogenj je med Ancre in Somme skoraj popolnoma zavrl sovražne napade in v prvem nastopu rešil sovražni sunek na čete generalov pl. Bohm in pl. Garnier med Les Boeuis in Bouchavesnes. Razvil se je kratek boj v bližini južno zahodno od Saiily s slabimi oddelki, ki so predrli do naše črte.
Nastop sovražnika iz bojne črte De niecourt—Vermandoviller šn Lihons in francoski nanad proti odseku generala pl. Kathena se je razvil pri Vermandovillersu v ljute pobližnje boje, ki so se odločili na korist hrabrih naših šlezijsk'h polkov, na katerih vztrajnem' odporu so se izjalovili že meseca julija v tej pokrajini vsi napori Francozov, V ostalem so se tudi tu raz-blnrli sovražni naskakovalni valovi v zapiralnem ognju.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8, oktebra. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Nov angleško-francoski prebijalni poizkus med Ancre in Somme se je izjalovil; nanj je opozarjalo trajno povišanje sovražnega delovanja s topovi v zadnjih dneh. Armada generala pl. Belovva je žilavo v težkem boju zdržala velikanski sunek in ga je v celoti, večkrat v boju moža z možem ali s protinapadom, odbila. Le v Le Sars in v dele naše postojanke severnovzhodno od Les Boeuis kakor tudi med Morvalom in gozdom Saint Pierre Vaast je vdrl sovražnik. Južno od Somme je zadušil zapiralni ogenj francoske napadalne poizkuse pred nemškimi črtami na obeh straneh Vermandovillersa.
Obrambni topovi so v zračnem bojii sestrelili pet sovražnih letal.	nr
Stotnik Bolke je premagal svojega 30i sovražnika.	'
Prvi generalni kvartirni mojstćK:
pl. Ludendorff.	r 5 *
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 7. oktobra ob 3. popoldneh Noe je bila razmeroma mirna. Nekaj medsebojnih obstreljevanj na različnih iočkah^boj-ne črte.
Zračna vojska. Nemški letalci so Vrgli 25 bomb na Belfort. Ubit ni bil nihče^ško-da je neznatna. Tekom včerajšnjegapdnć so francoski letalci živahno delovali." Vršili so se štirje boji, v katerih sta bi№ Sestreljeni dve sovražni letali.	*'r Ad Rumunija.
Angleško uradno poročilo.
7, oktobra popoldne. Sovražne napade na naše nove postojanke v Eaucourt Г Ab-bage smo odbili. Presenetljivo in uspešno smo napadli sovražne strelske jarke v odseku Loos—Armentieres.
Nastop Francozov in Angležev ob Somme,
Berlin, 7. oktobra. »Voss. Ztg.« javlja: Francozi in Angleži so nastopili dozdaj ob Somme z 90. divizijami: 1,500.000 mož, polovica teh čet ni več sposobna za boj.
Francoskim vojakom upada pogum.
Kolin, 6. oktobra. (Kor. ur.) » Kolnische Zeitung« objavlja sledeči zanimivi opis nekega ujetega profesorja iz nekega učiteljišča o duhu francoske vojske: Francija je pač najbolj razočarana v tej vojski, ker se je izjalovila ofenziva v mesecu juliju. Nikdar še niso bili vojaki 51. rezervne divizije, pri kateri je služil, tako poparjeni, kakor so bili zdaj. Vsako upanje na dober konec vojske se je izgubilo. Pred zadnjimi napadi predstojniki niso ničesar več obetali, ker bi jim nc bil nihče več veroval. O razmerju Francozov nasproti Angležem je rekel profesor.; Angleži so zelo osovraženi. V Calaisu, Abcville itd. nastopajo kot gospodje. Zemljo, katero so zasedli, smatrajo za angleško lastnino. Angleški vojaki kupujejo skoraj izključno v angleških trgovinah, ki .so jim sledile. Radi njih nastopa in obnašanja jih Francozi sovražijo. Hujskajoče časopisje izgublja vedno bolj na vplivu.
Nastop Portugalske v vojski s tremi divizijami.
Lugano, Portugalski poslanik v Rimu j je izjavil, da so pripravljene tri divizije odriniti na francosko bojno črto.
Iz francoske zbornice.
Bern, 7. oktobra. (Kor, ur.) Francoska zbornica je razpravljala v svoji včerajšnji
seji o več interpelacijah glede na nepri-like novačenj v Franciji. Rasprava se je odgodila, ne da bi bila vlada kaj odgovorila.
Redmont o stališču Irske.
Rolterdam, 7. oktobra. (Kor. ur.) >Ni-euwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona, da je govoril včeraj v Waterforu voditelj irske narodne stranke Redmont, ki se je britko pritoževal nad vlado in izjavil, da se ne bo več udeleževal zaupnih pogajanj. Stališče Irske nasproti vojski se ni izpremenilo. Dežela ne bo ničesar pod-vzela, kar bi zaviralo zmagoviti konec vojske, a velikansko bedo bi povzročilo na Irskem, če bi v deželi uvedli službeno dolžnost. Vsaka vas v deželi bi se je branila. Prostovoljna novačenja niso zaspala. Od vstaje sem se je prijavilo še 6000 mož v vojaško službo; a ker se je zagrozilo, da bodo uvedli službeno dolžnost, so prostovoljne prijave prenehale.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 6. oktobra. Uradno:
Felahie bojišče: Presenetljivi ogenj sovražnika na obeh bregovih proti Fella-hie bojišča smo prisilili, da je moral utihniti. Dognali smo, da je izgubil sovražnik vsled našega presenetljivega napada 27. septembra nad 300 mož.
Perzijsko bojišče. Na levem bregu praske.
KavkaŠko bojišče. Na desnem krilu smo napredovali v odseku Ognot in smo ujeli nekaj mož. V središču spopadi patrulj z za nas ugodnim uspehom. Na posameznih točkah smo odbili sovražne napade na gotove dele naše bojne črte s krvavimi izgubami za sovražnika; ob tej priliki smo ujeli več sovražnikov. — Na ostalih bojnih črtah nobenga važnega dogodka.
Carigrad, 7. oktobra. Uradno: Kavkaško bojišče.
Splošno manjši boji med poizvedovalnimi oddelki in slab topovski in pehotni ogenj.
Državni preofirai v Mesiniji.
Evropd beže.
Lugano, 7. oktobra. (Kor. ur.) Pariški *New York Herald« javlja iz Adena: Lig Jasu je ujet v Harrarju. Njegovi pristaši so vzeli Dirdano in prerezali železnico. Vsi Evropci so iz bojazni, da ne bi nemiri po-ojstrfli položaja, bežali na morsko obal,
Lahi zahtevajo nastop Anglije.
Lugano, 7, oktobra. Italija mora pri-inati, da v Harraru zaprti Lig Jasu ni bil brez boja pahnjen s prestola. Njegovi pristaši so zasedli Dirdano; zdi se, da proti-revolucija napreduje. Italija zahteva nujno, naj Anglija v Abesiniji vojaško nastopi.
Nb morju.
Kristianija, 8. oktobra. Norveško poslaništvo v Parizu brzojavlja, da je bil pred Brestom potopljen norveški parnik Risholm iz Cremstadta.
Malno, 8. oktobra. (K. u.) Nizozemska jadrnica »Egberdina« je pred Fal-»tenbo zadela na mino.
Angleži zaplenjujejo nizozemsko pošto.
Amsterdam, 8. oktobra. (K. u.) Parnik »Ophir« je moral med vožnjo iz Rotterdama v Batavijo izkrcati svojo pošto v Kirkwallu.
Ob potopu vojne ladje »Admiral Charner« izgubilo 427 mož življenje.
Bern, 8. oktobra. (Kor. ur.) Toulouško civilno sodišče uradno javlja, da je izgubilo življenje ob potopu bojne ladje »Admiral Charner« dne 8. februarja ob sirijski obali 427 častnikov in mornarjev.
Argieiske in Irancoske kmarke hite na Ledeno morje.
Kristianija, 8. cktobra. (Kor. ur.) Iz Vardo se poroča: Na Severnem morju je bil 3. oktobra potopljen parnik *Fancy iz Tonsberga. Moštvo so izkrcali v Aleksan-drovsku. — > Finmarkens Amtstidende-poroča, da se vozi veliko angleških križark na Ledeno morje, veliko angleških in francoskih vojnih ladij sc že nahaja v Belem morju.
шт\ pohorski m „u 53" v /imeriKf-
Berlin, 8. septembra. Zastopnik Wolf-fovega urada poroča iz Newporta:
Fodmorski čoln »U 53« je priplul iz \Vilhelmshavna sem; ocean je prevozil v 17 dneh; v pristanišče ga jc spremil ameriški podmorski čoln »D 3«. Poveljnik Rose je obiokal admirala Knigitte in poveljnika mornariške postaje, katera jc obvestil, da se bo zvečer zopet odpeljal. Dve uri po dohodu je »U 53« zopet zapustil pristanišče. Kakor poizve Woliiov urad z mc-rodaine strani, gre za U-čcIn Njegovega Veličanstva, ki se ie med križarjenjem čez
Atlantski ocean pripeljal, v navedeno pristanišče Združenih držav. Ameriško pristanišče je navedeni podmorski čoln zapustil, ne da bi bil izpopolnil svoje kurivo aH drugo blago.
Washingion, 8. oktobra. (Kor. ur.) Reu- ; ter: Angleški veleposlanik je obiskal državni oddelek, kjer jc baje ugovarjal, ker prihajajo nemški podmorski čolni v neko ameriško pristanišče.
Siiizeo poročila.
Propaganda za nevtralnost Španske.
Madrid, 7. oktobra. (Kor. ur.) Propaganda za nevtralnost sc vedno bolj širi. V celi Španski so ustanovili že 2540 odborov, ki se zavzemajo za nevtralnost Španske,
Mirovne govorice na newyorški borzi.
London, 7. oktobra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Newyorka: Govoriti sc je pričelo o miru, kar je vplivalo na borzo. Veliko bankirjev sodi, da so se govorice zato raztrosile, da bi omajali vrednost vojnih papirjev.
Ameriška sanitetna misija.
Bern, 7. oktobra. (Kor. urad,) »Petit Journal« poroča, da je došla v Aleksan-drijo ameriška križarka »Desmanes« z ameriškim poslaništvom na krovu, ki naj bi razdelilo zdravila kristjanom v Siriji.
V Budimpešti gorel »Kraljevski mlin«.
Budimpešta, 8. oktobra. (K. u.) V »Kraljevskem mlinu« je izbruhnil danes zjutraj požar, ki je uničil streho in tretje nadstropje obsežnih skladišč. Kaj je povzročilo požar in koliko je škode, še ni znano. Upepeljeno skladišče je bilo zavarovano za 436.000 kron.
Strašna železniška nesreča na progi Schneidemiihl—Berlin. — 11 popotnikov mrtvih, 15 ranjenih.
Berlin, 8. oktobra. (Kor. ur.) Pri kilometru 1387 železniške proge Scheidemiihl-Berlin je zavozil danes ponoči ob 4. uri D-vlak 24 na tam stoječi predvlak D 24. 11 popotnikov je mrtvih, 15 ranjenih, med njimi 4 težko. Razbitih je več voz.
Trgovci in cene za moko v LMani.
Od srede 11. t. m. naprej bodo prodajali za tekoči teden nakazano moko:
V	I, krušnem okraju: Na štev. 1—600 Ravhekar, Pred Škofijo 20; 601—1200 Šo-ber, Vodnikov trg 2; 1201—1800 Jerman, Poljanska cesta 5; 1801—2400 Fridrich, Poljanska cesta 33; 2401—3000 Mehle, Ambrožev trg 2; 3001 naprej Špenko, Kopitarjeva ulica 1, in sicer kilogram moke št. 0 po 1 K IS vin.
V	II, krušnem okraju: Na štev. 1—1700 Zorman, Stari trg 34; 1701—2300 Držaj, Sv, Florjana ulica 25; 2301—3300 Zore, Sv. Florjana ulica 20; 3301—4100 Tome, Karlovska cesta 14; 4101—4800 Ševar, Sv. Jakoba trg; 4801 naprej Vreček, Mestni trg 24, in sicer kilogram moke št. 0 po 1 K 18 vin.
V	III. krušnem okraju: Na štev. 1 do 1600 Jelačin, Rimska cesta 1; 1601—2600 Jelačin, Krakovski nasip; 2601 —3400 Žetko, Emonska cesta 10; 340! naprej Velkavrh, Rimska cesta 3, in sicer kilogram moke št. 1 po 98 vin.
V	IV. krušnem okraju: Na štev. 1 do 1000 Leskovec & Meden, Jurčičev trg; 1001—2000 Elbert, Kongresni trg 14; 2001 do 2800 Ješe, Rimska cesta 8; 2801—3800 Stacul, Šelenburgova ulica 4; 3881 naprej Fajdiga, Križevniški trg, in sicer kilogram moke štev. 0 po 1 K 18 vin.
V	V. krušnem okraju: Na štev. 1—600 Polak, Sv. Petra cesta 7; 601—1.200 Fabjan, Prešernova ulica 14; 1201—1800 Krivec, Dunajska cesta 4; 1.801—2400 Planinšek, Dunajska cesta 22; 2401—3000 Holzer, Dunajska cesta 10; 3001—3600 Crummer, Sodna ulica 12; 3601—4200 Stupica, Sodna ulica 7; 4201—5400 Sark, Marije Terezije cesta 13; 5401 naprej Zore, Dunajska cesta 36. in sicer kilogram moke št. 0 po 1 K 18 vin.
V	VI. krušnem okraju: Na št. 1—1000
Jerše, Sv. Petra cesta 12; 1001—1800 Mencinger, Sv. Petra cesta 42; 1801—3300 Mencinger, Resljcva cesta 3; 3301—3900 Oman, Radeckega cesta 2; 3901 naprej Simončič, Sv. Petra cesta 44. in sicer kilogram moke št. 1 po 98 vin.
V	VIL krušnem okraju: Na št. 1—300 Suva, Zgornja Šiška; 301—600 Jelačin, Zgornja Šiška; 601—1.100 Pogačar, Zgornja Š-iska: 1101—2100 Zorman, Spodnja Šiška št. 91; 2101—3100 Simončič, Spodnja Šiška 2: 3101—3600 Bcrga.nl, Spodnja Šiška št. 63; 3601—4200 Pretnar, Spodnja Šiška št. 34; 4201 —4800 Glavič, Spodnja Šiška 23; 4801—5800 Pintar, Spodnja Šiška 26; 5801 cio 6800 Košir, Spodnja Šiška 166; 6801 naprej Skubic, Spodnja Šiška 199, in sicer kilogram moke št, \ po 98 vin.
V	VIII, krušnem okraju: Na štev. 1 do 2400 Šarabon Zaloška cesta 1; 2401—3000 Šarabon, Martinova cesta 14; 3001—4000 Mencinger, Martinov i cesta 13; 4001—4600 P.rajcr, Martinova cetta: 4601—5200 Ku-tiovnik, Zaloška cestr. (Novi Udmat); 5201
cio 5800 Troha, Zaloška cesta (Novi Ud- i mat); 5801—6800 Zorman, Zaloška cesta (Novi Udmat); 6801 naprej Sušnik, Zaloška cesta 21, in sicer kilogram moke št. 1 po '93 vin.
V	IX. krušnem okraju: Na štev, 1 do 1000 Klemene, Dolenjska cesta 13; 1001 do 2000 Marenče, Dolenjska cesta 20; 2001 naprej Fojkar, Dolenjska cesta 21, in sicer kilogram moke št. 1 po 98 vin.
V	X. krušnem okraju: Na štev. 1—800 Robežnik, Vič; 801—1600 Marn, Glince 141; 1601—2300 Javornik, Glince 136; 2301 do 3000 Jelačin, Glince 3; 3001—3700 Bartel, Rožna dolina 110; 3701—4400 Končan, Rožna dolina 191; 4401 naprej Jeločnik, Rožna dolina 148, in sicer 1 kilogram moke št. 1 po 98 vin.
Na katere odrezkeje prodajati moko,. Za tekoči teden nakazano moko jc prodajati izključno le na levih deset odrezkov močnih izkaznic.
Koliko se dobi moke tekoči teden. Od 11. t. m. se dobi na vsakih levih deset odrezkov Ц kilograma moke.
Vojaški pozdravi.
(4./1.1 1915); inf. Račko Josip, 153, črnovoj. baon, 3, s., St. Jurij, 1873, mrtev (12.—13. 7. 1916); inf. Senckovič Florijan, 58. pp., '.s., Radgona. 1891, mrtev (6 6. 1915); inf. Viz-jak Mihael, 36. dom. pp., 6. s., Celje, 1S83, mrtev (21.—31./7 1916). — V tepl seznamu so priobčenc tudi izgube 17. pešpolka. .— Mrtve 17, pešpolka, katerih je "103; smo že svoječasno ob ' '*.......
iskrene pozdrave vsem domačim, priatcljerc m znancem pošiljajo: Ivan Praznik iz Velikih Lašč; poddesetnik Štefan Novak iz Vižmarij n. Ljubljano; Albin Koprivnikar iz Litije; Anton Novak, Novo mesto; Ciril Zupančič, Ljubliana; Franc Svetlin in Franc Pogačar, Domžale; Ignacij Zorman, Kranj; Ivan Šlibar, Podnarf; Ivan Kraljič, Vel. Liplcn; Alojzij Golobic, Novo mesto; Anton Cuzi, Križi-Krško; Anton Štavar, Zagorje, Notr.; Janez Kališ-nik, Sp. Dravograd; Jožef Srebol, Št. Peter; Just Uršič, Gorjansko; Franc Požar, Povir; Alojzij Šu-steršič, Dutovlje; Rafael Polšak, Vipava. — Kranjski fantje pri gorski bateriji pošiljajo vsem rojakom prisrčne pozdrave; Alojzij Gasboda iz Brusnic; Ivan Tomic iz Straže; Ivan Pečarič iz Metlike; Jakob Fras s Štajerskega; Anton Bratelič, Divača. — Prisrčne pozdrave vsem bralccm in bralkam »Slovenca« pošiljajo slovenski telefonisti; Iv. Brelih; Luka Cvetnič; Franc Urh. — Srčne pozdrave vsem slovenskim družinam, fantom in dekletam pošiljajo z bojnih pečin: narednik Franc Beljaj; četovodja Fr. Petrič; četovodja Lorenc Struker; desetnika Josip Srakar in Matija Goste; poddesetniki; Alojzij Mar-kelj, Josip Štempihar in Rudolf Zupančič; pešci Maks Horvat, Josip Springcr in Mihael Kocjan. — Staršem, bratom in sestram, prijateljem in znancem pošiljajo pozdrave prostovoljni strelci: Škarabot Emil, enolet. prostov. desetnik; Helne, desetnik; Eiletz, enolet. prostov. četovodja; Pire, desetnik; Podržaj, desetnik; Lindič, desetnik; Klanšček, desetnik; Šubic, poddesetnik; strelci: Zugelj, Kobilca, Klopčič (Šiška), Erjavec (Št. Vid). — Mnogo pozdravov iz Lublina pošiljata vsem čitateljem . Slovenca«: Anton Conta, Ivan Jerina. — Srčne pozdrave pošiljajo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem »Slovenčevim« čitateljem, ter naznanjajo, da so zdravi in pogumni: Jakob Vodnik, Horjulj; Franc Erkljavec, Rudnik; Josip Curl, Doinice; Franc Maj-dič, Litija; Franc Koren, Kobarid. — Z ostrih pečin, na katerih kljubujemo viharjem in Lahu, pošiljamo vesele pozdrave beli Ljubljani: Jakob Pavlič, Domžale; Josip Maček; Franc Goljevšček; Martin Bizjak; Franc Skapin; Martin Planko iz Kalobja; Ignacij Gradišar. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo slovenski trdnjavski topničarji iz Boke Kotorske vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa našim nezabnim ženam, otrokom, staršem, bratom in sestram in vsem sorodnikom, ki nas zmirom kličejo domov. Živio! Andrej Koren, desetnik, Podgorje v Istri; Josip Doročič, četovodja; Alojzij Drašček, četovodja, oba iz Solkana. — Srčne pozdrave vsem domačim in celi domovini pošiljata iz svoje luknje na bojišču: Četovodja Ivan Arhar iz Zapuž in desetnik Primož Šumi. — Med grmenjem topov sc spominjamo svojih dragih družin ter jim pošiljamo mnogo srčnih pozdravov: desetnik Jernej I.uzar, Anton Turk, Jakob Hafner, Jakob Zevnik, Franc Strnad, Franc Bučar, Viljem Deryanc, Alojzij Smet, Anton Nagode, Ivan Malinšek, Jožef Dorej. Vene. Nanut, Avgust Tcrkaj, Ivan Črnic, Alojzij Rupnik, četovodja Franc Skubic, desetnika Smerdel in Jožef Pogorele, Jožef Junkar, Franc Zagorc, Franc Metelko, Franc Lahovič. — Najlepše pozdrave z ogrske meje pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam: F. Mrvec, C. Budin, M. Slavič. — Vsem slovenskim dekletam in rojakom pošiljajo iskrene pozdrave slovenski havbičarji: ognjičar Ivan Koren; Alojzij Golja, Tolmin; Franc Ukmar. Kopriva; Fran Mohorčič, Manče pri Vipavi. — Zbrani v veseli družbi v podzemskem stanovališču pošiljajo pozdrave vsem zavednim Slovencem in Slovenkam: Ivan Podržaj, enolet. prostov, četovodja; Ivan Ko-lar, Daniel Zupane, Ivan Plešnar, desetniki; Franc Langerholz, Fr. Planinec, J. ICobctič, K. Flajnik, poddesetniki; pešci: Mušič Anton, Duhovnik Lojze, Muc Fr., Šimenc Anton, Gostinčar Fr., Kern Jos., Drolc Ig., Grabnar Ciril, Narobe Vinko. Galič Iv., Petač Lojze, Andrcjak Jože, Bizovičar Miha, Mar-kun J.. Postržin iv„ Šavor Martin, Kimovcc Matevž, Prezelj Alojzij, Kuznva Jure, Rozman Jure, Bukovec Jos., Mašič Jure, Avbclj Vinko, Mihelčič Anton, Golob Iv.. Kokalj B., Sever Lojze in cnolei. prostov. Rupret Štefan. — Vsem tovarišem v domovini in vsem .'Slovenčevim«: bralcem pošiljajo srčno pozdrave slovenski saperji: J. Kaplan, Joško Vavpotič, Joško Kožuh, Venceslav Bele, Alojzij Kosit, Štajerc Divjak Pavel, Zakonjšek Blaž, Ivan Vodeb, Turnšek Štefan, Andrej Ukar, Peter Cigoj. _ Vsem Slo'.encerii in. Slovenkam v domovini pošiljajo iskrene pozdrave slovenski strojničarji: četovodja Ivan Uranič, Zagorje; desetnik Franc Fi-sler, Tržišče; desetnik Alojzij Hočevar, Ribnica; poddesetnik Brc.gar Ivan, Trbovlje; poddesetnik Sonlajs Franc, Raka; Mrak Franc, Kranj; Aioizij Demšar, Škofja Loka; Žganjar Janez, Dobrepolje; Ivan Kramaršič, Jurkavas; Janko Ino. Zagorje; Franc Osredkar, Polhovgradec; Franc Prevodnik, Škofja Loka.	(Dalje sledi.)
Urodiil izkazi izpD.
Iz seznama izgub št. 471.
Poročnik Darovič Josip, 3. bos. bere. pp., 19. s., Prečna, 1885, mrtev (6./3. 1915); , lovec Ccrar Anton, 7. lov. baon, Hotič, I i8%, mrtev; inf. Cvetan Ivan, 5. dom. pp., 35. traršslot., Celje, 1896, mrtev (5.—6, 6 1916); inf. Dittmann Aioizij, 27. črnovoj. pp., 2. s., Kočevje, 1877, ujet; kolesar Ma-eor Lovrenc, prost, koles, bnon, Gradec, Trst, 1896, ujet; četovodja Novak Ivan, 7. J lov. baon, Šniihel-Stooiče, 18S7, mrtev
eviie novice;';:
-j- Odlikovanja. Vojno dekoracijo k vitežkemu križcu Franc Josipovega reda je dobil vojni superior Ivan Klobovs; .*—-Vdrugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje polkovm zdravnik dr. Matej Justin, pri • ga m. bolnici št. 8. — Najvišje pohvalno priznanje "so dobili: polkovnik 17. pp. Hugo Ventour pl. Thurmau, poročniki 17. pp. Matija Grabner, Adolf Lackncr in Ernest Oppacher in vojni ku-rat 17. pp. dr. Franc Kulovec. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil vojaški kapelnik 97. ppj Franc Žita. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik evid. oskrb. skladišča, v Gradcu Ivan Kavčič, narednik Matija Mi-klavčič, nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Franc Lozar. — Cesarski železni polumesec sta dobila predmojstra Franc Orožen in Ciril Šušmelj, — Cesarsko oto-mansko iftihar kolajno je dobil ognjičar 2. gor. top. p. Josip Šinkovec. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili r ka-. det Geršak Anton in tit. predmojster Bav-dek Karel, oba pri 3. gor. top. p. in narednik brzojavnega polka Torkar Ivan", —• Najvišje pohvaino priznanje so dobili; stotnik črnovoj," želez, stražne stotnije Josip Černc. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil štabni narednik 26. dom. p. Anton Potočnik.
-f- Koledar Katoi, tisk. društva za leto Ш7, se prične jutri razpošiljati p. n. društvenim članom. Po možnosti se jo oziralo na želje, izražene na dopisnicah. Vsakemu p. n. rednemu članu smo priložili položnico za obnovitev članarine. Ako se v kakem slučaju ne rabi več za tekoči letnik, naj so izvoli prihraniti za pozneje. P. n. ljubljanskim članom dostavimo koledar po slugi.
Za vojnega kurata .sta imenovana frančiškan Anton Klasinc in duhovnik lavantinske škofije Ivan Bogovič.
—	Novi tirolski deželni glavam. Kakor se čuje, bo za novega tirolskega deželnega glavarja imenovan poslanec Schraffl.
—	Padla častnika. Praporščak Kanduč Valentin, 6. bos.-herc. lovski baon; poročnik Stark Hugon, 17. pp.
Organizacija prehranjevalnega urada na Dunaju se z vso vnemo vrši. Novi urad bo po vsej priliki začel delovati žc sredi oktobra. Imel bo štiri posiovne skupine, katerih vsaka bo imela svojega načelnika^ Dalje mu bo dodeljenih 12 ministerialnih komisarjev, ki bodo potovali po posameznih avstrijskih pokrajinah in vzdrževali na eni strani zvezo med deželnimi mesti in ministrstvom, na drugi pa zvezo med deželnimi mesti in okrajnimi glavarstvi. Dalje bodo morali paziti na vsakokratno stanje oskrbe in nemudoma naznanjati ministrstvu vse nedostatke. Razen tega se znatno pomnoži osobje pri političnih oblasteh prve instance. Ti organi bodo imeli podobne naloge v okrajih, kakor ministe-rialni komisarji v posameznih deželah. Njihova naloga bo predvsem nadzorovanje in izvršitev obstoječih odredb in poročanje med občinami in okrajnimi glavarstvi, Imenovali se bodo odseki, ki bodo imeli izvršilno oblast.
—	Razpis ustanov. Za leto 1916. sc bodo podelile sledeče Karol baron Wurz-bachove cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintarjevca v občini Šmartin-г-ki pri Litiji, Te ustanove oddaja g. Alfonz baron Wurzbach, in sicer one zaLjubljan-čane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanove za.Kamničane, Homčane in Javšane po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmoj-stra ali narednika nizdol, ki so lepevega vedenja in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zgla-silo .zadostno število c, in kr. vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži-iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se vadi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti, V obeh slučajih jc dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr, političnem oblastvu potrjenimi spričevali neoiaade.iše-vanost prosilcev. Prošnje naj vložijo prosilci iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa vsak pri županstvu svoje občine, in sicer najkasneje do 15. novembra 1916. — Od deželnega odbora krnnislf^rfa
—	Nemškega vojnega posojila so podpisali, kakor je doslej razvidno, 10 milijard 590 milijonov,
—	Umrla je na Dunaju soproga cesarjevega telesnega zdravnika dr. Kerzla Lui-za pl. Kerzl roj, Habich,
—	Poštni uradi sprejemajo pretrgane bankovce. Kakor poročajo nemški listi, morajo do nadaljnega poštni uradi sprejemati pretrgane dvokronske bankovce, t. j. po 1 K in 50 vin.
—	Nov vlak na kamniški železnici. Če se bo obpesel, bo doslej vozil vsako nedeljo in praznik nov vlak iz Kamnika v Ljubljano." Iz Kamnika odhaja ob 7. uri 20 minut zvečer, v Ljubljano pride, če ne bo običajne zamude, okrog tri četrt na 9. uro zvečer.
—	Smrt za domovino. Na laški fronti je umrl kamniški rojak Janez Grčar. Pokopali so ga 28. m. m. v Rihenbergu. Hudo prizadeti družini naše sožalje.
—	Brezmesni dnevi. Na Dunaju so zadnji petek v skoro tisoč gospodinjstvih izvedene preiskave dognale, da se je v zelo veliko slučajih kljub prepovedi in visokim kaznim uživalo meso. Krivci bodo strogo kaznovani. Preiskave se nadaljujejo,
—	Pozdravi iz ruskega ujetništva. Prejeli smo naslednje tri dopisnice: Slavno uredništvo! Sprejmite naše goreče, srčne pozdrave iz daljne Rusije Vi in cela naša mila Slovenija! Hvala Bogu, mi smo vsi zdravi in želimo enako tudi Vam vsem. Delamo na železnici, Pisali smo že večkrat, a odgovora še nismo prejeli nobenega, dasi smo že 14 mesecev tukaj. Še enkrat mnogo srčnih in iskrenih pozdravov! Josip Paškulin, tiskar, Št. Andrež-Gorica; Mirko Gregorič, Bukovica - Gorica, sedaj vojna ujetnika: Rusija, Nikolajevska železna. doroga, štacija Čudovo, Kontora: F. K. Borziaka. — Slavno uredništvo: Mnogo srčnih pozdravov iz ruskega ujetništva slovenska rojaka: Franc Butul iz županije Kreda okraj Tolmin in Leopold Koler iz Idrije, vojna ujetnika na Ruskem: Post u. Forstei Gorodišče, gubernija Penza. — Oglašamo se iz ruskega ujetništva in pozdravljamo vse fante in dekleta iz Reške doline: Zidar Jože, Skok Jože, Rolih Anton, vsi trije iz Topolca, občina Trnovo; Škrlj Jakob iz Zarečice in Prime Alojzij iz Dobrepolj. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Jerala vulgo Arnežov iz Pivke pri Naklem. Piše, da je zdrav. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Kovačič Franc, Gorjanc Alojzij in Mavrič Mihael, vsi iz Kanalskega okraja. Iz Kranjske so pa v ujetništvu: Fojkar Josip, Ljubljana; Kranjc Jernej, Radohova vas 43; Gerbec Andrej in Koštrin Julij, Idrija; Žgur Ivan in Cof Ivan iz Ljubljane; Cetin Anton, Mer-lak Anton, Tič Valentin, Zaje Jožef, Zupančič Anton; Toplak Konrad, Ptuj; Breznik Leopold, Maribor. — V ruskem ujetništvu se nahaja zdrav Anton Ipavec, doma iz Anhovega št. 10 pri Gorici, ki je bil ujet v Przemyslu.
—	Za notarja v Šoštanju je imenovan notarski kandidat Jožef Hiris.
—	Sodnijska vest. Za deželnosodna svetnika sta imenovana okr. sodnika dr. Gustav Rostock in dr. Franc Bicek, oba v Mariboru.
—	Tri ustanove za invalide in hiralce po 60 K so razpisane pri deželnem odboru kranjskem tudi za vojake iz Kamnika, Homca in Jarš.
—	Padel je na italijanskem bojišču zadet ravno v srce Miha Lumpert. sin upravnika ori bajnofški graščini.-
—	Obesila se je v Celovcu tobačna delavka Neža Sadjak, ker ji je neka trgovka s sadjem zagrozila, da jo bo tožila radi razžaljenja časti.
—	Cene pivu so se na Bavarskem znižale vsled vladne odredbe. Zanimivo je, da so na Bavarskem zasegli pokrovce kozarcev za pivo.
—	Vlak Je povozil v Zagrebu ta-mošnjega načelnika državnega kolodvora Jurija Bastiča. Vlak ga je popolnoma razmesaril.
Državno policijo dobi Plzen z okolico.
Za podržavljenje časniških oglasov Je napisalo zadnji čas zopet več člankov nekaj revij v Nemčiji.
Primorske novice.
Cesar in goriški deželni odbor. Goriški glavar je dobil naslednje pismo: Viso-kočastiti gospod deželni glavar! Izpolnjujoč predobrotno javljeno mi željo, sem predložil Njegovemu c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu častitke in blagoslovne želje, katere ste izrazili, velečastiti gospod, povodom Najvišjega godu v imenu deželnega odbora poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. Njegovo Veličanstvo so te častitke kakor tudi zagotovilo neomajne in zaupanja polne udanosti po vojni tako težko prizadetih dežela zelo ganile in blagovolilo mi jc najmilostljivejše naročiti, da izrazim Vam, velečastiti gospod, in deželnemu odboru Najvišje njegovo najodkrito-srčnejšo zahvalo za lojalno naznanilo. Ko imam čast, da s tem izvršujem to Najvišje
povelje, prosim, velečastiti gospod, blagovolite sprejeti zagotovilo mojega najodlič-nejšega velespoštovanja. — Baron pl. Schiessl 1. r.
Laško časopisje in dr, Faidutti. Priobčili smo tozadevno po »L' Ecu del Llto-rale« notico o dr. Faiduttiju in laškemu časopisju iz kraljestva, K temu dostavljamo v boljše razumevanje dejstva: 1, Dr. Faidutti je rojen v slovenski Benečiji, slovenskih staršev, v s 1 o v e n -s k i občini Št. Lenard. In slovensko Benečijo -smatramo kot neločljiv del Avstrije " .	— 2, »L' Eco del Lito-rale« je pozabil povedati, da je dr. Faidutti avstrijski državljan potom ob-čanstva slovenske občine Štandrež pri Gorici. — 3. Da je Faidutti slovenskega rodu, iz slovenske Benečije in avstrijski državljan — občan slovenske goriške občine Štandrež, je tvorilo tudi podlago in motiv, da so ga slovenski volilci slovenskih goriških občin podpirali in spravili v deželni in državni zbor.
Begunci iz Primorskega, pozorl V Novem mestu in bližnji okolici je prenapolnjeno z begunci. Tudi najmanjše ga in najpriprostejšega stanovanja tudi za drag denar ni mogoče dobiti. Da se begunci sitnostim in znatnim stroškom izognejo, priporoča se, da bcgunci v prihodnje ne prihajajo v Novo mesto. Nasvetuje se jim; da se podajo ali na Krko, ali v Zagradec, ali v Žužemberk, ali na Dvor, — za vse te kraje služi železniška postaja Zatičina — ali v Do-brniče, želez, postaja Vel. Loka, ta postaja tudi lahko za Žužemberk in Dvor, ali v Semič, ali v Cernomelj, ali v Gradac, ali v Metliko — vsi ti kraji imajo želez, postaje. — Ti kraji dosedaj še niso prenapolnjeni z begunci. Toliko v vednost. — Posredovalnica za goriške begunce v Novem mestu, dne 7. oktobra 1916. Jos. Kovač, preclsed. namestnik.
Z ozirom na ponovne prošnje daje pomožni odbor za begunce z juga v vednost, da v smislu mmisterijalnih odredb ni v položaju ukreniti potrebnih korakov za vrnitev beguncev iz Primorskega v domovino, toliko časa, dokler ne bo izdano splošno dovoljenje za vrnitev v domovino.
Smrtna kosa. Umrl je dne 2. oktobra v Malem Lošinju g. Ambrož H a -r a Č i č , c. kr. šolski svetnik, poslanec v deželnem zboru istrskem, vitez Fran Josipovega reda itd. — Umrl je dne 24. septembra za težkimi ranami, dobljenimi pri ponesrečenju v bližini italijanske fronte v službi domovine vsem dobro znani prvi slovenski dirkač kolesarskega društva »Balkan«, Josip Benko iz Trsta, v najlepši mladeniš-ki dobi 24 le.t — Umrla, je v Trstu 15-letna Avrelija Peric.
Tragična smrt. 38 letna Frančiška Skvarča iz Rovt nad Logatcem, kuharica v hiši Scaramanga, vračajoča se 5. t, m. proti 8. uri zvečer od državnega kolodvora v Trstu, kamor je bila spremila svojo znanko iz Sežane, zgrešila je v temi pot in zašla v morje. Tam blizu stoječi vojak na straži, ki je to opazil, je ljudi alarmiral. Potegnili so jo vun iz morja. Toda ves trud, da jo oživijo, je bil zaman. Bila je že mrtva. — Iz kapele sv. Justa, kjer je ležala na mrtvaškem odru, vršil se je v soboto pogreb v cerkev sv, Jakoba in potem na pokopališče k sv. Ani. Lepo število Članic Marijinega doma je spremilo svojo sosestro na tej zadnji poti. Bilo je dekle vesele narave, toda verno in pošteno. Pokoj njeni duši!
Umrl je v Pulju c. in kr. višji štabni orožarski mojster Ivan Kral.
Uiilonske novice.
lj V darovnih dneh je vrgel skupiček vseh v Ljubljani prodanih znakov okroglo 10.000 K, kar je spričo danih razmer prav lepa vsota. V tednu Rdečega križa je stala Kranjska po svojem donesku med avstrijskimi kronovinami na drugem mestu. To je najboljši dokaz domoljubne požrtvovalnosti našega ljudstva.
lj Plemstvo je podelil cesar vdovi pred sovražnikom padlega poveljnika 55, pes-polka polkovnika Alojzija Velkavrha — gospej Leopoldini V e 1 k a v r h in njenima hčerkama Aleksandri in Nadini Verka-vrh s častno označbo »pl.« in pridevkom »T y s z k o w i c e«.
lj Umrl je v Ljubljani okrožni zdravnik g. dr. Rudolf R e p i č, star 53 let.
lj Darovi za begunko Karohno šuster-šič. Našemu uredništvu so dop: '-dalje: g. Terezija Arko, Zapotok o-Jra-žici, 27 K; g. župnik Lovro Juvautič, sedaj v Tacnu, 5 K; g. Fran Miklavčič 20 K; ga. Marija Meršnik, Sp. Šiška, 2 K; g. Ivan Brezovar, duhovnik v p., Šmartno, p. Lit., 10 K; dve neimenovani kuharici 20 K; neimenovana gospa 1 K; g. Ivan Drcinelj, naduč., Polica, 2 K; neimenovana gospodična 10 K; g. Iv, Hutter, katehet. Cclo-vec, 10 K; g, Justa Gašperčič, Vodeln, 5 K; g. I. Demšar, Češnjica, 12 K; ga. M. V. v
Dobu, 12 K; g. Amalija Golf v Srednji vasi 10 K 6 vin.; g. Anton Jezeršek, strojarski pomočnik, Vrhnika, 3 K; g. A. Pfaj-far, Dražgoše, 5 K; g. in gdč, Fabijan v Ljubljani, 20 K; g. Mat. Bučar 1 K; trgovina Žibert, Ljubljana, 20 K; neimenovani iz Dekani 21 K; g. Eliza Krančič, Celje, 4 K; N. N., Idrijo., 10 K; ga. Franja Lavti-žar, Ljubljana, 4 K; 7. stotnija c. kr, 27. do-mobr. polka 46 K 20 vin.; g. Marija Bevk, Legna 3 pri Trstu, 5 K; g. Karol Debenjak pri poveljstvu 7. kav. div., 15 K; Neimenovana 3 K; Jakob Tomazin v Pulju 3 K.
lj Smrt v službi domovine. Na ruskem bojišču v neki vojaški bolnišnici je umrl rač. podčastnik Janko V e r -bič, kontorist pri tvrdki I. C. M a y e r, bivši oskrbnik graščino Thal. Pokopan je pri ruski cerkvi v Karazinu. Njegov poveljnik je pisal občespoštovani njegovi rodbini ginljivo pismo, v katerem izraža žalost vseh tovarišev, da pri vseh priljubljenemu mlademu možu ni bilo mogoče ohraniti življenja. Naj-blažji mu spomin! Ob tej priliki bodi še omenjeno, da pokojnik ni istoveten z onim narednikom Verbičem, čegar naglo smrt smo javili v sobotni številki.
lj Padel je dne 2. oktobra na sedmo-graškem bojišču gojenec Misijonske družbe v Ljubljani Franc C s e h, rodom ogrski Slovenec. Pokopan je v Csernabesnyo na rumunski meji.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Csurar, pešec. — Marija Ogrin, gostja, 57 let. — Suzana Škerjanec, prodajalka, 17 let. — Ivan Bodlaj, železniški uslužbenec, 46 let. — Josip Vatovec, vrtnar. 76 let. — Ivan Biirger, četovodja. — Marija Gerdcn, gostja, 63 let. — Ivan Pokelšek, delavec, hiralec, 58 let. — Marjeta Ostruška, bra-njevka, 79 let. — Marija Rabič, krojačeva žena, hiralka, 42 let. — Nada Antonija Podlogar, hči mestnega tržnega stražnika, 4 mesece.
lj Posnemanja vredno, K podjet-jim, ki v sedanjih težkih časih ne pozabljajo svojih nastavljencev, spadajo tudi tovarne barv A. Zanki sinovi, podružnica v Ljubljani. Dne 30. septembra dobili so vsi nastavljenci z delavstvom vred v tem letu že ponovno dvojno mesečno doklado.
lj Utesnitev porabe mesa in masti. Iz-nova se je dognalo, da nekateri obrtniki in zasebne stranke tozadevne naredbe ne izpolnjujejo, ali pa vsaj pomanjkljivo. Brezmesni dnevi so ponedeljek, sredo in petek, brezmastni pa sobota. Kdor se teh točno ne bi držal, bode prvič kaznovan na 30 ali 50 K globe, v ponovnem slučaju pa še enkrat toliko. Hkrati se mu lahko odvzame tudi obrtna pravica. Revizija se bode vršila, odnosno se že vrši po organih c. kr. policije pri obrtnikih, kakor tudi pri zasebnih strankah in kdor bode zasačen, ga brezpogojno zadene kazen.
lj Oddaja krompirja za III. okraj se vrši v sredo dne 11. t. m. in v četrtek dne 12. t. m. Natančni razpored se objavi jutri.
lj Poročil se je v nedeljo, 8. t. m., na Brezjah obče znani posestnik in dimnikarski mojster, domačin iz ljubljanskega sv. Petra predmestja, sin umrlega spoštovanega in priljubljenega bivšega ravnatelja gasilnega društva ljubljanskega, ki je bil odlikovan od cesarja z zlatim križcem in svetinjo za 35letno prostovoljno službovanje na polju gasilstva, g. Mirko Strice 1 j. Poročil je gdčno. Marico P r e -s i n g e r iz Vranskega, Novemu paru žele prijatelji obilo sreče!
lj Na jutrišnji koncert »Glasbene Matice« opozarjamo s srčno željo, da bi ga naše občinstvo mnogobrojno posetilo in če možno napolnilo Unionsko dvorano, saj se koncert vrši v blag namen podpirati naše ljubljene prezaslužne bolne in invalidne vojake ter vdove in sirote naših padlih junakov, Poleg čuta dobrodelnosti pa bo vsak obiskovalec imel tudi velik osoben umetniški užitek naslajati se na najčistejši glasbi, ki ga za nekaj časa dvigne v višje sfere estetične lepote in miline. Mojstra Tkalčič in Gruss bosta zadovoljila in navdušila vse občinstvo. Spored obseza ve-lezanimive skladbe, ki stoje na višku sedanje violončelske in klavirske literature.
lj Vpokcjen je skladiščni mojster na tukajšnjem glavnem kolodvoru, g. Ivan P i p p. Bil je vljuden mož napram svojim souslužbencem, zvest služabnik napram svojemu gospodarju in nasproti strankam nadvse postrežljiv. Da bi dolgo užival zasluženo pokojnino!
lj Dimn'karsko obrt po pokojnem dimnikarskem mojstru g. Ivanu Blažiču bo izvrševala naprej po zanesljivih osebah njegova soproga gospa Antonija Blažič, Opozarjamo na dotični inserat v današnji številki.
lj Prstan je prodajal. Žr davni znanec kazenskega sodišča Makso Potočnik ni bil nikoli kaj prida in se še se-daj ni spreobrnil. Fant je moral z drugimi vred k vojakom, odkoder je sedaj prišel na kratek dopust. Pretekli četrtek jc prišel v neko gostilno na Martinovi rostj, tam nekaj pil. pri tem pa ' tudi hotel prodati nekemu vpokojcnc-
mu železničarju prstan. Med pogajanjem ga je tako znal premotiti, da jo poleg prstana tudi železničarjeva listnica, v kateri je bilo 180 K, ostala v njegovem žepu, katero je ta pogrešil še-le po Potočnikovem odhodu. Okra-denec je zadevo naznanil policiji in tudi sam takoj začel iskati prodajalca dragega prstana, katerega pa isti dan nikoder ni mogel izslediti. Ko je šel drugi dan po Pogačarjevem trgu, j« slučajno naletel na Potočnika in ga seveda izročil stražniku, da ga je areto-val. Pri sobi pa ni že imel več, kakor 80 vinarjev, drugo pa je bodisi že prej zapravil, ali pa kje skril. Zagovarjal se bode pred vojaškim sodiščem.
lj V Zadružni tiskarni na Starem trgu se sprejme 14 do 15 let star deček iz krščanske rodbine kot učenec, dobrega zdravja, ki je dovršil vsaj en ali dva razreda srednje šole.
lj Pozor na sodavičarske steklenice. Vsled velike izgube in vedno dražjih soda-vičarskih steklenic, primorana je imenovana zadruga ponovno ponoviti svojo prošnjo do odjemalcev, da se vračajo vse izposojene steklenice. Po, na novo vpeljanih knjigah bo razvidna'vsaka pomanjkljivost in vsak odjemalec bo dolžan vse manjkajoče steklenice plačati, ter se bodo zaračunale sifonke po 5 kron, pokalice po 60 vin. in patent, steklenice po 50 vin. Načelstvo zadruge izdelovalcev sodavode na Kranjskem.
lj Komu je kaj znanega? Pred magistratom je nabita slika 17 letne Roze Azaria, ki je 8. septembra t. 1. iz nekega hotela na Dunaju od sorodnikov neznano-kam izginila. Navcdenka je doma iz Drino-polja, židovske vere ter je imela s seboj 2000 K denarja. Rekla je, da bode šla v kak samostan, a se domneva, da je postala žrtev kakega hudodelstva. Kdor bi pove« dal kake podatke, ki bi vodili na njen sled, dobi 2000 K nagrade.
lj C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem, Deželni urad Ljubljana. Kakor poroča trgovska in in obrtniška zbornica v Reki ie tamkaj veliko pomanjkanje dežnikarjev. Vojni invalidi, ki so izvežbani v izdelovanju dežnikov, bi imeli dober zaslužek. Zglasiti sc je pri c. kr. posredovalnici, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne šole Gorupova ulica 10, 1. nad., vrata 33. Uradne ure od 9—11 in od 3—5.
WiisoR(iva ic ia za mir.
Ogrska borilka za ženske pravice gospa Rosica Schwimmer trdi, da Wilson hoče pred novo volitvijo predsednika še pred 3. novembrom nekaj izrednega storiti za mir, ker ve, da bo le tako izvoljen. V ta namen da je poklical ameriške poslanike iz Londona, Pariza in Berlina v Was-hington.
Pri obolenju žensk, katere trpe več ali manj na zaprtju, je svetovati, da vporabljajo naravno »Franc Jožefa« grenčico. Tajni svetnik prof. Scanconi baron pl. Lichtenfels, glavni zastopnik novodobnega zdravljenja žensk je preizkusil Franc Jožefa vodo na kralj, uni-verzni kliniki v VVtirzburgu v zelo veliko slučajih brez izjeme kot tiho, zanesljivo in brc« bolečin učinkujočo.
dobi, kdor preskrbi takoj ali za 1. november stanovanje, 2—4 sobe s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »40 kron.«	2369
pridno, poštenih starčev, sprejme takoj trgovina Jos. Kranjc Loka, p. Zid. Mostu.
Ženska srednje starosti, zmožna tudi
nemščine v govoru __V!
in pisavi, — išče
primerne
Gre tudi za hišnico. Naslov se izve v upravi lista pod številko 2385.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam so kupujejo po najvišjih dnevni ti cenah
2383
Za
OREHOVE
ter javorove, j'esenove, češnjeve in raacesnove
plačajo vedno najviSje cene ln sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANGELO,
žaga, Seeltach pri Beljaku, poprej Ljubljana
Proda se:
molzna krava,
3«	v starosti 3 let, 9 let,
K (I li 11 18 mescev, barve: liU11i1 rdeče, bele. Več se izve na Poljanski cesti 55-
NAZNANILO!
Velecenj. gg. hišnim posestnikom tem potom vlj. naznanjam, da bodem svojo dimnikarsko obrt še nadalje vodila ter se bode ista izvrševala pod zanesljivimi osebami.
Obenem se zahvaljujem za veliko naklonjenost, izkazano mojemu pokojnemu soprogu ter prosim, da ohranijo isto zaupanje nadalje tudi meni.
Velespoštovanjem
ANTONIJA BLAŽIČ
vdova dimniharsk. mojstra
Ljubljana, Sv. Petra c. 49.
SLOVENSKE
NABOPMl PESMI
ZA CITRE m PETJE
priredil in izdal podpisani. Izšla sta v drugi predelani izdaji I. in II. zvezek. Zvezki so po 2 K 40 v. III. in IV. zvezki so še po dve kroni V. in VI. zvezek sta pripravljena in izideta kmalu. Ker mi je v Primorskej šlo nad 50 K čez ramo, ne morem pošiljati brez denarja. Povzetje je drago! Najbolj praktično je da pošljete denar naprej, pa dobite zvezke poštnine prosto.
Priporočam se: iv. KIFERLE v Ljubljani, Krojaška ul. 8., II.
Zanesljiva poštena
vešča manufakturo in specerije, želi službe, najraje v mestu. Naslov v upravništvu „Slovenca" pod štev. 2336
Spretnega
2343
Naprodaj je približno '/2 milijona na roko izdelanih
zidak
pri opekarni Ssebach pri Beljaku. Vprašanja na pivovarno G6ss, del. dr. Goss pri Leobnu.
kakor tudi
cresnjgve, timšetig, Jsi
knpnjem po mlmll gnsvnl ceni.
leii
15
1839
Ponudbe na naslov: Jjj, Rfllf, ЦрМИ!	lOS&a CBSte Jt. ?.
steno
ali stenografiji®
sprejme v svojo pisarno DR. MATEJ PRETNER, odvetnik v TRSTU, ulica dei Forni številka 15.
Ob рошшкат mleka i
Sladni čaj znamka SLABIN
je najbolj zdrava in najcenejša
s hrana m doienfke.
S Sladinom so lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe Ema pl. Trnkoczy, soproge lekarnama v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin najtopleje priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczyjuv Ljubljani poleg rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczjr: Schonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckvplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
Mirko Stricelj - Marica Stricelj roj. Presinger
poročena.
'	- .■ t . i •	-• v ' •
Brezje - Ljubljana 8. oktobra 1916.
Marifa Brodnik, branjevka, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njih iskrenoljubljena, dobra teta, gospa
Marjeta Ostruška roj. Perko
branjevka
dne 6. t. m. ob pol 4. uri zjutraj, po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice so vrši v torek dne 10. oktobra 1916 ob 2 h pop. iz hiše žalosti Kongresni trg št. 10 na dolenjski kolodvor, od koder se truplo dobre rajnice prepelje na pokopališče v Dobrepolje k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani ter v farni cerkvi v Dobrepoljah.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za mnoge dokaze sočutja povodom težke bolezni in smrti svojega nepozabnega soproga
LEOPOLDA barona 1ЛЕСНТЕНВЕШ
kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu se najprisrčnejše in iskreno zahvaljuje
Marija H!ppo!yta baronica LlechtenSsrg.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1916.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naša iskrenoljubljena soproga, ozir. mati. stara mati in tašča gospa
tkW£ 8
trgovka in gostilničarka
danes v nedeljo, dne 8. oktobra ob četrt na 4 zjutraj, po težki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v C.', letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v torek, dne 10. t. m. ob 11, uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
TRŽIČ, dne 8. oktobra 1916.
m №
i
Mici Lpw!ckl, Fanl Vari, Nika Med.ca, Ana Dobrin,
hčere.
Karel Ruecb, soprog.
Lao Lfiw!ckl, c, kr. adj.de/. vlade. Ivan Vari, rev. c. kr. državne, žel. Ivan Medica, nadknjigovodja. Andrej Dobrin, zetje.
Kari, Franci. FricI Lewicki, Nadina, Miran. Ivko Vari, Vnnda, Lidija Med ca, Hilda, Eta, Š eii Dobrin, vnuki in vnukinje.
ШЋ I ip i

tssass: w
гШ Ш
resebna oznanila se ne bodo izdala.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Ana dr. Repičeva naznanja v im?nu svojih hčerk Jele, Mile in Zdenke ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
• V
@
okrožni fo železniški zdravnik v št. Vidu pri Zatlčnf.
dne 7. oktobra t. 1. ob 10. uri zvečer po kratki mučni bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 10. oktobra 1916 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv, Kri'u,
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1916.
Se dobi v
vseh lekamsh S K-1'-
influenci.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo n&j jemlje Sir o lin ?
t. Vsa!*, ki trpi na trajnem kašl,u	. | 3. Vad uši j i v i, katerim Sirolin inafno
.2.	\ П. s"kro'fužni otroci,pri Itaferih učinkujeSirolin
ki s Sirolinom o zdrave.
olehča naduho.
■ikaferih učinV<u|ec t ugodnim vspehom na splošni počufak