Cena Din T*- Stev. 196. V Ljubljani, torek 29. avgusta 1939 Leto VI Besede, ki nosijo mir ali vojno: Hendersonovo pismo Hitlerju obicga 800 besed London, 29. avg. o. Ko je snoči veleposlanik Henderson odpotoval v Berlin z letalom, so v Londonu izražali mnenje, da je sedaj izbira za vojno ali mir v rokah Adolfa Hitlerja. Henderson je takoj »o svojem prihodu v Berlin odšel v kanclerjevo palačo in mu izročil angleški odgovor, r Londonu pa pričakujejo, da bo Henderson z nemškim odgovorom še isto noč odletel nazaj v London, da bi Chamberlain popoldne v parlamentu lahko sporočil uspeh ali neuspeh zadnje angleške posredovalne akcije. Hendersona so pred kanclersko palačo sprejeli z vojaškimi častmi Berlin, 29. avg. o. Angleški veleposlanik sir Neville Henderson je prišel v nemško kanclersko palačo ob 22.35. Še poprej se je namreč ustavil v francoskem veleposlaništvu in francoskemu veje-poslanika Coulondreu dostavil prepis svojega pisma, ki ga je nesel Hitlerju. Ko je prišel pred kanclersko palačo, je bila tam postavljena častna četa z godbo in z zastavo na čelu. Angleškemu veleposlaniku so takoj izkazali izredne časti, ki sicer pri takih diplomatskih sprejemih niso običajne. Veleposlanika sta pred stopniščem kanclerske palače sprejela državni minister Meis-sner in dr. Schmid, ter ga slovesno po slavnostnem stopnišču odvedla v kabinet kanclerja Hitlerja.- V kabinetu je bil pri Hitlerju že zunanji minister von Ribbentrop. Henderson je izročil Hitlerju pismeno sporočilo angleške vlade, ki obsega točno 800 besed. Nato se je razvil razgovor med vsemi tremi, in se zaključil ob 23.40, ko je Henderson zapustil kanclersko palačo. Kratko uradno poročilo nemške vlade Berlin, 29. avg. o. Takoj po odhodu angleškega veleposlanika sira Nevilla Hendersona, je nemška vlada objavila uradno poročilo, v katerem kratko pravi, da je sir Neville Henderson izročil nemški vladi pismeno sporočilo angleške vlade. V Berlinu ni šel nocoj nikdo spat - Berlin, 29. avg. o. Ogromne množice Berlinčanov so se snoči proti osmi uri začele valiti proti Wilhelmstrasse, kjer je kanclerska palača in nemško zunanje ministrstvo. Izvedelo se je namreč, da bo angleški veleposlanik sir Neville Henderson pristal v Berlinu kmalu po 20. uri. Redkokdaj je bilo v tem delu mesta Berlina toliko ljudi, kakor ob teh urah. Veliki zvočniki so vso noč prenašali med ljudi poslednje vesti, vse se pa je zanimalo za to, kakšno pismo je prinesel Henderson in kakšna bo odločitev na podlagi tega pisma. Vso noč so se po berlinskih ulicah valile ogromne množice ljudi, ki so čakale na objavo važnih vladnih sklepov. Prav tako so tudi po stanovanjih luči gorele vso noč, znak, da ljudje niso šli spat, ampak da so čakali na to, kako se bo razpletla kriza, ki je prišla do vrhunca. Kakšna je bila vsebina pisma London, 29. avgusta, bi. V vseh angleških krogih vlada veliko zanimanje za današnjo popoldansko sejo parlamenta, na kateri bo predsednik vlade Chamberlain podal vsebino angleškega odgovora nemškemu kanclerju Hitlerju. Čeprav o vsebini odgovora angleške vlade, ki ga je v Berlin odnesel angleški veleposlanik Henderson, ni še znanega mč konkretnega, vendar dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je ta nota napisana v odločnem tonu, toda kljub temu pušča na Široko odprta vrata za nadaljne razgovore. Britanska vlada je po informacijah istih krogov odstopila od svojih prvotnih predlogov, da bi se vzpostavilo nem-ško-poljsko premirje. V svojem odgovoru angleška vlada znova poudarja, da bo ostala zvesta in da bo v celoti izpolnila vse svoje obveznosti, ki jih je dala posameznim državam. Toda kljub temu je angleška vlada prepričana, da se med Berlinom in Varšavo še vedno lahko najde mirna rešitev. Anglija je celo pripravljena posredovati v nemško-poljskem sporu, če bi bila poklicana. Ostali del odgovora se bavi s Hitlerjevimi predlogi za rešitev angleško-nemških odnoša-jev, končno pa z raznimi mednarodnimi vprašanji, ki naj bi se pretresali na prvi mednarodni konferenci. nredVrf0?’- I9' avgusta, m. Angleški odgovor na v LonrL« *e Henderson prinesel iz Berlina n i hlrflnr v*ebl,ie po informacijah dobro poučena strani pniilL8*0 “^nost Anglije, da vztraja rani Poljske. Angleška vlada pa v svojem od- govoru kljub temu poudarja, da bi bilo najboljše, če J>i se spori med Nemčijo in Poljsko na miren način poravnali. Britanska vlada je opustila prejšnjo idejo o večdnevnem premirju, ker se je prepričala, da je Nemičja ne bi hotela sprejeti. Zato predlaga neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo. Ta pogajanja naj bi se začela takoj, čim bi bilo vzpostavljeno mirno ozračje. Če pa bi neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo dovedla do mirnejšega položaja, je angleška vlada pripravljena raz- pravljati o splošnih vprašanjih, ki jih kancler Hitler omenja v svojih predlogih. Pod vprašanji, o katerih naj bi se razpravljalo, angleška vlada razumeva tudi vprašanje razorožitve, vprašanje kolonij, kakor tudi vprašanje gospodarske ureditve Evrope. Angleški krogi mislijo, da bi bila Anglija pripravljena Nemčiji pod gotovimi pogoji nuditi finančno podporo, to pa v trenutku, ko bi Nemčija izvršila preorientacijo svojega gospodarstva na mirnodobne odnošaje. Poljska se že pripravlja na vojaški napad Varšava, 29. avgusta, m. Po informacijah, ki jih je dobila poljska vlada do včeraj zvečer, je angleški veleposlanik v Berlinu Henderson izročil odgovor angleške vlade kanclerju Hitlerju, in sicer med 10 in 11 uro. Dobro poučeni krogi^ zatrjujejo, da ta odgovor angleške vlade najbrž ne bo zadovoljil nemške vlade, ker se je Anglija odločno postavila na stran Poljske, ki je pripravljena stopiti takoj v vojno, čim bi bila napadena. V Varšavi je snoči prevladovalo prepričanje, da je treba vsak trenutek pričakovati vojnega spopada, seveda če Nemčija le ne bi hotela popustiti. Isti krogi tudi zatrjujejo, da Poljska popolnoma mirno čaka na prvi vojaški napad z nasprotne strani. Poljska je končnoveljavno sklenila, da ne odstopi niti najmanjšega dela svojega ozemlja, kaj Sele eele pokrajine. V vseh varšavskih krogih se opaža, da je »vojna živcev« že dosegla svoj vrhunec ter da je vsak trenutek treba pričakovati odločitve o vojni ali o miru. Vsa Poljska se z mrzlično naglico pripravlja na vojno. V Varšavi koplje rove po ulicah in v predmestju do 20.000 ljudi. Vsa poljska meja proti Nemčiji je zaprta. Ustavljen je tudi ves železniški, telefonski in ostali promet. Poljska ima pod orožjem 2 milijona mož Varšava, 29. avg. o. Poučeni krogi izjavljajo, da ima sedaj Poljaka »branih vzdolž meje proti Nemčiji nad dva milijona mož. Slovaška vlada je objavila proglas, da so nemške čete zasedle Slovaško Bratislava, 29. avgusta, o. Snoči je predsednik slovaške vlade dr. Tiso objavil poseben proglas na slovaSki narod. Ta proglas so že ponoči prenašale vse slovaške postaje, danes ga pa v veliki obliki na prvem mestu objavljajo slovaški listi. Predsednik vlad* dr. Tiso sporoča v tem proglasu slovaškemu narodu, da. se mora Slovaška zaščititi pred tem, da bi Poljska grozila samostojnosti in neodvisnosti Slova- Današnji italijanski zelo pesimistično Rim,. 29. avgusta, o. Vsi današnji rimski jutranjiki pišejo obširno o napetem mednarodnem položaju, in pravijo, da je sedaj sta-nje ze skoraj brezupno. Listi podčrtavajo, da so milijoni mož pod orožjem in samo čakajo Povelje- Ogromne armade so zbrane ob mejah ’ Pot* Karpati, na Alpah in na Železniške, zračne, pomorske in telefonske zveze so skoraj popolnoma prekinjene med glavnimi evropskimi velesilami, kjer vse stoji s puško ob nogi. ške. Pred to nevarnostjo je treba Slovaško zaščititi in zato je v zvezi s pogodbami, ki vežejo Nemčijo in Slovaško, nemška vojska stopila na slovaška tla. Proglas zaključuje * besedami, da se bodo nemške žete borile ob strani junaških slovaških čet ramo ob rami. Slovaško ljudstvo pa naj zastopnike prijateljskega naroda najlepše sprejme. listi pišeio Zanimanje za Chamberlainov odgovor Hitlerju in za Chamberlainovo izjavo v Spodnji zbornici je povsod ogromno. »Messaggero« meni, da so možnosti za sporazum zelo majhne. »Popolo di Roma« piše, da se lahko Italija zaveda, da je vse storila in do zadnjega trenutka, da bi omogočila miren sporazum, če pa bo v kratkem mogoče izbruhnila vojna, tedaj se bo borila ob strani Nemčije za isti ideal, to je, da se poprav ijo krivice, medtem ko se bosta Anglija in Francija borili na strani Poljske za nadaljevanje teh krivie. Iz avi dr. Vladka Mačka in novega notranjega ministra Belgrad, 29. avg. m. Včeraj so novoimenovani ministri vlade narodnega sporazuma prevzeli posle v svojih resorih. Posle so prevzeli od svojih prednikov notranji minister Stanoje Mihaldžič, finančni minister dr. Šutej, pravosodni minister Laza Markovil, kmetijski minister dr. Branko Ču-brilovič, minister za telesno vzgojo ljudstva Je-vrem Tomič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavljevič, poštni minister dr. Torbar in minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andr e s. Izjava novega notranjega ministra iA * . F»«vzemu poslov v notranjem ministrstvu da * V1,00trani* minister Stanoje Mihaldžič izjavil, dn ...i j trudil, da popravi upravo ter smatra, naroda in ljudstva in svoboda države tnnnl JI °^r0. uPjavo. Od svojih organov bo zah-iavnp i«i7l0rai° imeti v P>"vi vrsti pred očmi dr-z ra*nmo«!6*6’ moraio pravilno, zanesljivo vati ~ izvaiati zakone, čuvati in spošto- vati osebnost vsakena državljana bre£ r^Uke, ... vsakega. M nem^nteresu ,e se po zakonu in v jav- Tavo Te kaznovati. Svojo kratko iz- temi besedaJi- tTs minister Mihaldžič končal s znani javnosti Z ■pofcl*c in nai’ Posli $0 dovolj znam javnosti ter ni umestno, da se vnaprej go- Angleški parlament se sestane popoldne' med tem pa se Anglija mrzlično pripravlja te,e*onski promet. Časni- London, 29. avgusta, o. Danes popoldne ob *,”SC'!a angleškega parlamenta in bo na seji Podal Chamberlain kratko izjavo o tem, kaj je angleška vlada po Hendersonu sporočila kanclerju Hitlerju v Londonu so prepričani, da bo Hen-“erson danes dopoldne pravočasno BeriTn" "T”—rc\"'lasno prihitel iz lain In Pnnese11 nemški odgovor na Chamber-' ,°vo pismo. Zato bo Chamberlainova iziava v Parlarnentu izredno važna. * v« ”ed‘em Pa se Anglija mrzlično pripravlja na možnosti. Med Anglijo in ostalimi deli sveta karji svojih poročil ne morejo več dajati po telefonu, ampak jih morajo brzojavi jati. Vsa brzojavna poročila pa so na poštah cenzurirana. Prav tako so bile slične cenzurne odredbe vpeljane v ostalih delih angleškega imperija, posebno pa v kolonijah. Nad Singapurjem je proglašeno obsedno stanje. Med Malto in Italijo je od včeraj naprej ukinjen ves potniški in poštni promet. vari, kaj hočemo in česa nočemo, temveč da to, kar storimo, dobro storimo.* Dr. Maček izjavlja Včeraj dopoldne so časnikarji stalno zasledovali podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka ter mu postavljali najrazličnejša vprašanja, s katerimi so hoteli dobiti od dr. Mačka kakšno izjavo. V hotelu »Srbski kralj< je dr. Maček na takšna vprašanja odgovoril: >Opustite besede, prišli smo, da nekaj naredimo. Vidim, da je ves Belgrad za sporazum s Hrvati. Razen tega pa vidim tudi, da od tega sporazuma srbski narod pričakuje demokratičnih svoboščin za vso Srbijo. Bodite prepričani, da bomo vse svoje sile posvetili temu, da tudi srbski narod v tem pričakovanju ne bo doživel razočaranja* Včeraj je imelo sestanek vodstvo bivše zem-Ijoradniške stranke. Na njem so člani vodstva bivših zemljoradnikov povsem odobrili vstop dr. Br. Cubriloviča v vlado narodnega sporazuma, člani izvršilnega odbora bivše demokratske stranke so prav tako imeli včeraj dopoldne in popoldne svoje zborovanje na stanovanju šefa bivše demokratske stranke Ljubomira Davidovima. Vsi govorniki so razpravljali o vprašanju ^tališča, ki ga bo bivša demokratska stranka zavzela nasproti spora ni mu, sklenjenemu s Hrvati. Konferenca demokratov se jo danes dopoldne nadaljevala ter v času, ko to poročamo, še traja. Danes ali pa jutri se bo sestal tudi bivči glavni odbor bivše narodno-radjkalne stran«? ter bo prav tako razpravljal o stališču, ki ga bo ta politična skupina zavzela do sporazuma s Hrvata Iz te skupine je prišel v vlado dr. Laza Markovič. larek upanja v današnjih londonskih listih London, 29. avg. o. Današnji londonski jutranjiki objavljajo obširna poročila o mednarodnem položaju. Zanimivo je, da so listi skoraj vsi previdno optimistični Sicer vsi listi pišejo, da je položajo silno resen, vendar pa je možen še ugoden izhod zaradi tega: 1. Sestanek med Hitlerjem in Hender-sonom ponoči je bil zelo dolg. 2 Takoj po sestanku s Hendersonom je Hitler sklical vse svoje glavne sodelavce in imel z njimi zelo dolg razgovor. Listi menijo, da bo še mogoče preprečiti spopad, ker je angleški odgovor na široko odprl vrata za pogajanja. Belgija skuša posredovati v zadnji minuti Bruselj, 29. avg. o. Belgijska vlada se je snoči nenadoma sestala na novo sejo, dasi je bila že popoldne seja kraljevske vlade. Na nočno sejo so prihiteli vsi člani vlade in je trajala vso polnoč. Takoj po seji je predsednik vlade Pieriot sprejel zaporedoma angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega in poljskega veleposlanika. Poučeni krogi so prepričani, da se je belgijska vlada odločila za posredovanje v grozečem spopadu. Roosevelt kongresu »Pax Romana«; »Motiti moramo za mir!« Washington, 29. avg. AA. Havas. Predsednik USA, Roosevelt, je poslal udeležencem kongresa >Pax Romana« poslanico. V njej pravi med drugim: Moliti moramo za mir. V duhu moramo stalno misliti na mir. Potrebno je, da gojimo vero, da bodo kljub vsemu, kar doživljamo in kar nam jemlje pogum, zmagali nasveti razuma, tako da se bo spor uredil z razumno arbitražo, ne pa z orožjem. Roosevelt bo takoj sklical kongres Washington, 29. avg. A A. Havas. Tekst za sklicanje kongresa na izredno zasedanje je pri-pravjjen. Čaka le še na Rooseveltov podpis. Predsednik USA čaka po izjavi, ki jo je sam dal, ugodnega trenutka ali ure, ko bi utegnil konflikt postati neizogiben. Splošno prepričanje je, da bo kongres na strani predsednika in da bo pomagal Franciji in Veliki Britaniji, vendar pa to, da USA nn pojde r vojno. Vsekakor bo pa razvoj v Evropi odločilnega pomena. Zdaj prevladuje vtis, da želi ameriška vlada izglasovanje nevtralnostnega za kona v smislu Bloomovega načrta, ki pa ga je. kakor je znano, predsednik Roosevelt poprej odklanjal. Sovjeti umakniti čete s poljske meje Dr. Maček odpotoval Belgrad, 29. avg. m. S snočnjim drugim brzo-vlakom je ob 11.10 odpotoval v Zagreb na sestanek hrvaških narodnih poslancev podpredsednik vlade dr. Maček. Z njim so se odpeljali tudi hrvaški ministri: dr. Andres, dr. Torbar in minister brez listnice dr. Smoljan. Na postajo sta jih pospremila ministra dr. Šutej In dr, Budisavljevič ter višje uredništvo iz predsedništva vlade in notranjega ministrstva. Varšava, 29. avg. AA. Reuter. Izvedelo se je, da so Sovjeti umaknili svoje čete s poljske meje, kjer so običajno imeli svoje garnizije, tako da Poljski s te strani ne grozi po podpisu nenapadalnega pakta med Sovjeti in Nemčijo nobena nevarnost. Atentat na Poljskem Varšava, 29. avg. o. Snoči ob 23.45 je v garderobi na postaji Tarnov ob železniški progi Krakov— Lwow eksplodirala bonvba. Sedem oseb je bilo ubitih, mnogo pa je ranjenih Postaja je deloma porušena. Oblasti so zaprle dva Nemca in več članov nemšike manjšine. Oba Nemca bi naj bila prinesla v shrambo kovček, v kaiterem je bila bomba. Nemčija je vojaško pripravljena Berlin, 29. avgusta, m. Včeraj dopoldne ob 10 »o bile vse vojaške priprave v Nemčiji končane. Berlin, 29. avgusta, m. Po mestu so objavljeni pozivi za vpoklic novih letnikov pod orožje. Ta vpoklio se nanaša na letnike 1906, 1907, 1910, 1911 in 1913. Vsi ti vojaški obvezniki se morajo javiti prvo nedeljo meseca septembra na določenih mestih. Sovjeti bodo ratificirali pogodbo z Nemčijo čez 3 dnV Moskva, 29. avgusta. AA. Havas: Moskovski vrhovni sovjet ne bo ratificiral nemško-sovjet-skega nenapadalnega pakta, preden ne sprejme zakonu o zboljšanju kmetijstva in novega vojaškega zakona, to se pravi šele čea 2 ali 3 dni, da se ne bi zdelo ratifikacija glavna točka dnevnega reda tega izrednega zasedanja sklicanega po podpisu nenapadalnega pakta med zastopniki Sovjetske Rusije in Nemčije. Po drugi strami pa izjavljajo, da ne bodo govorili o možnosti razširjanja vojaškega roka. Mobilizacija na Nizozemskem ,. .. ' avgus!a' Vsi današnji nizozemski listi objavljajo proglas o mobilizaciji in pišejo o razlogih, zakaj je bila oklicana. Na Nizozemskem so vpoklicali vse moške vojne obveznike od 18 do 33 leta. ... *e. *ov?rila po radiu nizozemska kra- ljica viijemina. V svojem govoru je opozarjala prebivalstvo, da naj bo mirno in da so bile razne vojaške odredbe objavljene samo zato, da bi lahko Nizozemska branila svojo nevtralnost. Meja med Nemčijo in Francijo zaprta Pariz, 29. avgusta, o. Od snoči od 18 dalje je zaprta meja med Francijo in Nemčijo,' Francoski vlaki vozijo samo do nemških obmejnih postaj. Prav tako je zaprta meja med Belgijo ia Nemčijo. Milijonska afera pred celjskim sodiščem Zagovarjati se mora prevaljski notar dr. Dušan Senčar z dvema posestnikoma Celje, 29. avgusta. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju, kateremu predseduje s. o. s. g- dr. Dolničar, se je pričela danes ob 8 ena najobširnejših razprav, kar jih je imelo celjsko okrožno sodišče, namreč razprava proti 51 letnemu javnemu notarju g. dr. Senčarju Dušanu iz Prevalj, 40 letnemu posestniku in lesnemu trgovcu g. Sedeju Karolu iz Prevalj, 50 letnemu lesnemu trgovcu in posestniku Veriunu Ivanu iz Crenč pri Dravogradu in 63 letnemu posestniku Krelju Matevču iz Prevalj. Državni tožilec g. dr. Rus je takoj začel z branjem 45 strani dolge obtožnice. Obtožnica navaja v glavnem, da je g. dr. Senčar Dušan 1. 1985. v Prevaljah oškodoval gospodarski kredit Ilirske rudarske družbe in spravil njen kredit v resno nevarnost s tem, da je na zboru upnikov meseca aprila 1985 pri konkurznem sodišču v Mariboru natvezil upnikom in konkurznemu sodišču, da ni niti kritja za konkurzne stroške, dočim je predlagal na okrajnem sodišču v Prevaljah za Konzumno društvo za Mežiško dolino terjatev zoper Ilirsko rudarsko družbo zaradi 114.189 din z izvršbo s prisilno upravo ter se dal postaviti za prisilnega upravitelja. V jeseni leta 1935. je natvezel tudi vknjiženi upnici Prvi hrvatski štedionici, podružnici v Mariboru, da nepremičnine Ilirske rudarske družbe niso toliko vredne, da bi prišla do kritja svoje terjatve v znesku 2,000.000 din, namesto da bi kot bivši sodni poverjenik in kot dolgoletni pravni zastopnik Ilirske rudarske družbe na osnovi zapuščinske cenitve za 1. 1921. opozoril na njeno aktivnost in dal pobudo za prostovoljno prodajo nepremičnin in za poplačilo vseh njenih upnikov. Obtožnica nadalje navaja, da sta gg. Sedej Karol in Kralj Matevž na okrajnem sodišču v Prevaljah kot sodna cenilca v izvršilni stvari Prve hrvatske štedionice zoper Ilirsko rudarsko družbo v Prevaljah podala zaradi 100.000 din pod prisego lažno izvedeniško mnenje, ker sta ocenila za javno dražbo določene nepremičnine Ilirske rudarske družbe samo na 2,538.270 din, dočim je znašala prava in resnična vrednost teh nepremičnin mnogo več. Nadalje, da je g. dr. ^Senčar Dušan kot sodni poverjenik, torej kot državni uslužbenec, overovil s svojim podpisom sodni akt, odnosno cenilni zapisnik okrajnega sodišča v Prevaljah z neresnično vsebino, da je namreč celotno nepremično premoženje Ilirske družbe vredno komaj 2,538.270 din, čeprav je kot dolgoletni pravni zastopnik IRD in kot zapuščinski poverjenik dobro vedel, da je znašala resnična in pravna vrednost mnogo več. Obtožnica obtožuje dr. Senčarja, Sedeja in Veržuna, da so v. 1. 1935-36 z nakupovanjem hranilnih knjižic Prve hrvatske štedionice do zneska 2,000.000 din za ceno 40 do 50% nominalne vrednosti porabili zase prekomerno imo-vinsko korist nad 1,000.000 din, izkoriščajoč pri tem težko stanje drugih sopogodbenikov — vlagateljev in njihovo nevednost glede varnosti hranilnih vlog. To so storili, da bi osebno prevzeli terjatve Prve hrvatske štedionice proti Ilirski družbi v znesku 2,000.000 din. Veržun Ivan je pred prisilno dražbo nepremičnin Ilirske družbe, izkoriščaje lahkomiselnost svojega sopogodbenika Cepina Antona, ker si je dal od njega izstaviti nagradno menico v znesku 40.000 din kot plačilo zato, da on osebno ni dražil hiše na Visokih pečeh in da je prepustil to Čepinu Antonu za 67.500 dinarjev. Obtožnica pribija, da je g. dr. Senčar kot sodni poverjenik v izvršilnem zastopanju okr. sodišča v Prevaljah v stvari Prve hrvatske štedionice zoper IRD zaradi 100.000 din pogazil zakon z namero, da bi sebi, Sedeju in Veržunu koristil, Ilirsko rudarsko družbo pa oškodoval. Zoper stroge predpise zakonov je namreč opustil pritegniti k cenitvi 224 ha gozdnega zemljišča z nad 36.000 kub. metrov lesa in 184 ha njiv, stavbnih parcel itd. ter 95 stavb izvedence strokovnjake, katere je določilo apelacijsko sodišče. Obtožba navaja dalje posebno težke primere, da je dr. Senčar kot javni notar in dolgoletni stalni pravni zastopnik IRD v Prevaljah, s pooblastilom prevzel nezdružljivo pravno zastopstvo Konzumnega društva za Mežiško dolino proti IRD in izposloval sodno poravnavo zaradi terjatve 250.000 din in nato predlagal izvršbe ter s tem povzročil zavezani stranki ogromne stroške. Dalje je kot prisilni upravnik Ilirske družbe pritegnil nase tudi vso oblast nad rudnikom, izločil iz vodstva ravnatelja in sodru-žabnika Flaschbergerja Ivana ter dal na prisilni dražbi v Ljubljani rudnik prodati za 130.000 din, čeprav je bil rudnik vreden najmanj 1,500.000 dinarjev. Obtožen je, da kot likvidator Ilirske družbe ni ugovarjal prenizki cenitvi nepremičnin in da dražbenemu naroku ni prisostvoval kot njen likvidator, temveč kot njen zastopnik in istočasno kot namestnik odvetnika dr. štora iz Maribora za zahtevajočo stranko PHš in povrhu še osebno kot dražitelj in izdražitelj. Končno je še pred dražbenim narokom ustanovil konzorcij iz dr. Senčarja, Sedeja Karola in Veržuna ter prevzel jamstvo za izterljivost in kritje terjatve PHŠ do 2,000.000. Zasledoval je pri tem v prvi vrsti svoje osebne in finančne interese konzorcija, čeprav je istočasno zastopal tudi interese PHŠ kot zahtevajoče stranke. Predlagal je svoj načrt, da konzorcij lahko odplača terjatev PHŠ zoper Ilir sko rudarsko družbo deloma s hranilnimi knjižicami. PHŠ je na ta načrt, iz bojazni, da sicer ne bi prišla do kritja, tudi pristala. Dr. Senčar, Sedej in Veržun so se potem z nakupom hranilnih knjižic okoristili z več kot 1,000.000, ne da bi dr. Senčar pritegnil v konzorcij tudi družabnike IRD, odnosno vsaj solastnika Flaschbergerja Ivana ter mu prepustil delež za pokritje njegove terjatve na nedvignjeni plači v znesku 321.592 din. To plačo je Flaschberger vložil v IRD, na prisilni dražbi pa njegova terjatev sploh ui prišla več do kritja. V obrazložitvi navaja obtožnica pomen IRD, njen razvoj, premoženje in uspešno delovanje do 1. 1935. Vsa stvar pa je tako zavita, da bo imelo sodišče res zelo težko delo, predno bo izreklo razsodbo. Zaslišanih bo veliko število prič. Dr. Senčarja brani odvetnik dr. Štor Janko, tožitelje pa zastopa dr. Emil Stefanovič. Ob času poročila razprava še traja. Mubljana od včeraj do danes Trpljenje hrome starke Maribor, 28. avgusta. Nečuven primer je bil prijavljen te dni mariborskemu državnemu pravdništvu. V prijavi je bilo navedeno, da se nahaja v Ščavnici stara, 62 letna hroma ženica pri svojem sinu, ki pušča svojo mater v strašni zanemarjenosti in trpljenju. Oblastvene poizvedbe so ta dogodek v celoti potrdile. 62 letna Terezija Repolusk je popolnoma hroma. Dolgo let je bolna na nogah, ki so ji nazadnje tudi odpovedale. Ne more se več niti ganiti. Nekaj let je skrbela za ubogo revo njena domovinska občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, ko pa so na občini izvedeli, da si je sin uboge starke Anton Gorgek kupil lepo posestvo na Ščavnici, so mu poslali bolno mater, naj on skrbi za njo, kakor je to njegova dolžnost. Sin pa je bolno mater nastanil v odprti šupi, ki ima le streho, poleg živinskega hleva. Tam jo je položil na voz, na katerem je le otep ovsene slame, brez vsake rjuhe ali vzglavnika. Za odejo ji je dal staro preluknjano odejo. Edino družbo ji dela tu pes čuvaj, ki je v šupi priklenjen. Muhe in mrčes gredo s psa na ubogo starko, ki se jih zaradi ohromelosti niti otepati ne more. Uta stoji tik poleg banovinske ceste, s katere dvigajo številni avtomobili neprestano oblake prahu, ki duši starko. Pogled na žensko je strašen in žalosten. Vse gre pod njo, strašno je zapuščena, okrog pa se širi nepopisen smrad. Tako leži reva tam že 14 dni ter gnije pri živem telesu. Njen sin je dejal orožnikom, da matere niti v svoj hlev ne more spraviti, ker bi mu ga zasmradila. Ravnanje s staro ženico je vzbudilo v vsej okolici splošno ogorčenje in vsa soseska zahteva, da se nesrečnica spravi v kakšno hiralnico ali bolnišnico, ker v takih razmerah pri svojem sinu ne more ostati. Mariborska občina dovolila pi^-riVo po vsem mestu Maribor, 28. avgusta. V Slovenskih goricah imajo letos obilno sadno letino. Niso toliko obrodila jabolka, kakor hruške, breskve in slive vseh vrst. Tega sadja je toliko, da se drevje kar šibi pod njim in kmetje ne vedo kam z božjim darom. Še jabolk ne morejo prodati, ker je izvoz zgodnjih vrst v Nemčijo sedaj ukinjen, hrušk pa sploh ne morejo izvažati. Ni druge pomoči, kakor mariborski tro, na katerem je sedaj od dne do dne več sadja. Mariborski trg pa je na precej skritem prostoru, tja zaidejo le gospodinje, drugi ljudje pa ne. Sadja bi se dosti več prodalo, če bi ga imeli ljudje tudi v drugih delih mesta kar pri roki, ne pa samo na trgu. Saj je sedaj sadje že tako poceni, da se dobi kilogram hrušk za dinar. Slo-venskogoriške občine so po posredovanju svojega poslanca Špindlerja naslovile na mestno občino mariborsko posebno prošnjo, da bi lahko kmetje prodajali sadje na več krajih v mestu. Mariborska občina je pokazala za te težnje sadjarjev veliko razumevanje. Danes je bila posebna komisija pod vodstvom podžupana Žebota, ki si je ogledala v mestu razne prostore, ki bi prišli v poštev za prodajo sadja. Komisija je predlagala, naj bi sadje prodajali poleg tržnega prostora še pred postajo, v Prešernovi ulici, na Trgu Svobode, pred mag dalenskim parkom ter še na nekaterih drugih širših ulicah. Povsod tu se bodo lahko ustavljali kmečki vozovi s sadjem ter se bo vršila prodaja odjemalcem. Gotovo se bo na ta način zelo dvignila potrošnja sadja v mestu, kar bo prišlo prav vsem, meščanom in sadjarjem. Močno je že kazalo včeraj za dež. Zvečer so se na nebu zgrnili gosti oblaki. Pa ni bilo prav nič hudega. Burja je na vzhodu temeljito pometala in brisala. Luna se je skraja še motala med oblačnimi grmadami, kmalu pa si je opomogla ter je posijala veselo in močno. Noč je bila prav lepa. Sele proti jutru se je nebo začelo znova oblačiti ter se je do kraja zoblačilo. Posebnega vremenskega preobrata pa nam — jk> starih izkušnjah sodeč — vsaj do prve lunine spremembe skoraj ni pričakovati. Včeraj se je nekoliko shladilo. Zdaj je vročina že v kraju. Še dva dni — oa smo v septembru. Mesto menja svoj obraz Dan za dnem smo tudi v teh časih v našem mestu priče, kako se menjava zunanji obraz mesta. Gradbena delavnost je prav živahna. Največjo pozornost prav gotovo vzbuja nova palača banke Slavije. Zdaj v poslopju teko še zadnja dela. Prav ponosno in mogočno stavbo je dobila Ljubljana s tem novim, lepim poslopjem. Središče me6ta se je zdaj skoraj že dokončno uredilo v nekakšen reprezentativni poslovni center. Na vseh koncih in krajih mesta živahno zidajo. Pa tudi na cestah je vsalk dan kaj novega. Vedno je kakšen del mesta razrit. Človeku se zdi kakor bi že kopali strelske jarke, ko jo maha mimo velikih kupov, ki leže sredi ulic. Zdaj so začeli kopati tudi v Trnovem, kjer so ob bregu izkopali plitve jarke, ki potekajo vzporedno s strugo. Mesto se na ta način kar naprej izpreminja. Kako bi pogledal star Ljubljančan, če bi jo zdajle r>o dvajsetih letih lepega dne spet prisekal v našo belo Ljubljano! Podlegel je hudim poškodbam V bolnišnico je bil pripeljan Matevž Benedičič, delavec iz Železnikov. Podrl ga je avto in mu prizadejal tako hude poškodbe, da jim je včeraj podlegel. Zdravniki mu niso mogli več rešiti življenja. Dva prsta na roki je odrezala cirkulama žaga delavcu pri Kregarju na Kodeljevem, Karlu Herfortu. V Snebrju pri Ljubljani so se igrali otroci. Uganjali pa 6o tako nerodne norčije, da je delavčevega sina zadela nesreča. Padel je ter si poškodoval nogo v kolku. France Brodar iz Dol je v tepežu močno osuval z nožem Franceta Šinkovca, kovaškega mojstra iz Moravč. Štiriletni sinček tesarskega pomočnjka iz Borovnice, France Debevec, je pogoltnil koščico. Zdravniki so ga osvobodili nerodne nadlege. Trgovka s suho robo, Pavla Pogorelec iz Sodražice, je padla z motorja in se potolkla. Vilice pri kolesu so se zlomile Alojziju Rozmanu, krojaškemu pomočniku iz Godešiča. Rozman je padel ter se potolkel. Takole ob nedeljah navadno bolniška kronika redno zabeleži več podobnih nesTeč. Ljudje 6e podajajo s kolesi in z motorji kam na deželo, na obisk ali na izlet, pa se jim že pripeti kakšna nesreča, včasih hujša, včasih lažja. Potem jih pa vzamejo v nego v bolnišnici, kjer jim naravnajo kosti, namažejo rane in jih »polepijo«. Tako je, res: vsako veselje ima navadno tudi svoje senčnate strani. Kmalu bo ljubljanski velesejem Vsako leto spomladi in je6eni oživi veliki prostor tam pod Tivolijem. Iz vse države se zgrnejo prodajalci, pa tudi iz inozemstva jih pride mnogo. Posebno dobro je obiskan zlasti jesenski velesejem, ki so mu prireditelji dali lepo zveneči naslov »Ljubljana v jeseni«. Vesel, živahen vrvež za lep čas zajame od zgodnjega jutra pa do pozne noči ta prostor. Marsikakšna kupčija 6e sklene, stari znanci se srečavajo in obujajo spomine, šolska mladina se zgrne od vse strani. Na veseličnem prostoru je vselej dobro preskrbljeno za jedačo in pijačo. Tisti, ki so si razstavne paviljone že ogledali, si zdaj ogledajo še druge »paviljone«, kjer se v enem samem navadno zadrže tako dolgo, kakor v vseh drugih na velesejmu. Dobra kapljica in okusen prigrizek jih znata zadržati. 4 tatovi - pa 80 vlomov in tatvin Maribor, 28. avgusta. Pred nekaj dnevi se je posrečilo razkrinkati družbo štirih tatov in vlomilcev, ki so že štiri leta z neverjetno predrznostjo in srečo izvrševali svoj tatinski posel v okolici Sv. Antona v Slovenskih goricah. Po njihovih delih so jih poznali v štirih okoliških farah, vendar pa je bilo dolgo časa vse prizadevanje orožnikov ^ zaman, tako spretno so znali tatovi skrivati svoj nepošten poklic. Nazadnje so se pa le izdali in vse je sedaj začudeno, ker prav pri teh ljudeh ne bi bil nihče pričakoval takšne nepoštenosti. Aretirani so bili 33 letni posestnik Ivan Kos iz Cogetincev, njegov 16 letni pastorek Alojz Zelenko, tega stric 41 letni Franc Zelenko in pa 52 letni posestnik Jernej Zinič iz Cerkvenjaka. To tatinsko tolpo je odkrila orožniška patrulja pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah pod spretnim vodstvom narednika g. Ivana Molana. Zaprti 16 letni Zelenko Alojz je že kot učenec ljudske šole kazal veliko zanimanje za tatinski posel in je moral po navodilih svojega očima Kosa Ivana zvesto in vedno sodelovati pri vseh vlomih in tatvinah štiri leta. Omenjena orožniška patrulja je že štirinajst dni pred odkritjem stalno opazovala in zasledovala to družbo in ji končno vendar prišla na sled. Do sedaj je odkritih nad osemdeset vlomov in tatvin, katere je izvršila vlomilska družba. Zanimivo je bilo, ko so vlomilce gonili orožniki k večini posestnikov, ki so bili oškodovani. Kako so pri oškodovancih ti lopovi natančno znali pokazati in obrazložiti, kje so izvršili vlom in kakšni so prostori. Tako se je celo odkrilo, da več posestnikov do tega časa niti ni vedelo, da so jih zlikovci oškodovali za razne reči, ker so tako spretno imeli napravljeno razno vlomilsko orodje, kakor n. pr. ključe, s katerimi so mirno hodili večkrat v klet nekaterih oškodovancev, ne da bi do-tični to opazili. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roke, največ seveda pijače in raznih življenjskih potrebščin, tudi obleke in razne posode niso pustili in so celo že po dnevu vlamljali. Najrajši pa so imeli, če je bilo kje kaj mastnega. Ukradli so tudi prašiče in celo teleta. Dogodil pa se je celo primer, da so lansko leto ukradli šest tednov staro tele, katero je sedaj dobil lastnik nazaj kot poldrugo leto staro telico. Jasno se vidi. kako je bila večina vlomov in tatvin dobro pripravljena in organizirana. Po odkritju te tolpe so se ljudje kar trumoma zbirali in odnašali svoje ukradene reči, ki so jih še našli pri zlikovcih. Pri odkritju te vlomilske tolpe je vztrajno pomagal orožnikom antonjevški župan g- Poljanec s svojim tajnikom, ki sta bila priči, kako so vlomilci opisovali in razkazovali svoje zločine. Zanimivo je tudi to, da je povod za izsleditev dala Roman cigana -muzikanta Kristijana Helda Ljubljana, 29. avg. Ponoči 5. septembra 1936, za časa jesenskega velesejma, so se odigrali ob Ljubljanici in Gruberjevem prekopu žalostni prizori, prepiri in prespi med cigani, ki so taborili na Kodeljevem. Drugo jutro so našli v Ljubljanici utopljenega 42-lftnf8a ci8ana Helda Kristijana, znanega muzi* T aDf h na Slavi in drugod hude poškodbe. Iz teh okolnosti je takratna sodna komisija pravimo sklepala, da gre tu za umor cigana, ki je bil po končanem boju vržen v Ljubljanico. Ljubljanska policija se je mnogo trudila, da bi pojasnila zagoneten umor cigana, ki je bil drugače prav robusten človek Zaradi suma umora tega cigana je bilo ze več ciganov zaprtih in v večmesečni kazenski preiskavi. Proti vsem pa je državno tožilstvo ustavilo kazenski progon zaradi pomanjkanja dokazov. Kakor običajno, je prišlo med cigansko družino Kristijana Helda in drugimi do hudih nasprotij. Ta nasprotja so imela za posledico, da so naposled varnostne oblasti doznale za pravega morilca. Bil je to mlad cigan, nedorasel mladenič, ki se je izdajal po dejanju pod različnimi imeni. Pred meseci je bil aretiran, ko se je vrnil iz Nemčije v našo državo. Mladi cigan je priznal zločin. Pripovedoval je kratko, kako se je bil seznanil s ciganom Heidom tam na Štajerskem, kako sta prišla v Ljubljano, kjer sta nastopala na velesejmu, in kako je prišel med cigansko družino na Kodeljevem. Usodni nad 5. septembra so on, cigan Held in še neki drugi cigani lepo popivali po gostilnah in muzicirali. Sprli so se pozneje zaradi neke mlade ciganke Pepce. Pomirili so se in nato so šli proti Kodeljevemu. Med potjo je potem nastal prepir in cigana sta si skočila v lase. Mladi, šibki cigan je pobral velik kamen in udaril nasprotnika po glavi, da se je onesvestil. Mladi cigan pravi, da on ni vrgel Helda v Ljubljanico, govore pa vse okolnosti za to, da je to storil on. Veliki senat so tvorili sodniki okrožnega «o-dišča gg; Brehh kot senatni predsednik, Gorečan, dr. Fellaber, Kokalj in dr. Pompe kot sodniki. R.izprava je bila tajna. Cigan je očitano dejanje V'l b ^nz ‘ Miadi cigan se je zagovarjal s Skoda, katero je eden od te tolpe naredil sam sebi, pa je nato hotel krivdo zvaliti na poštene ljudi. Prav ta škodoželjnost se je maščevala in mnogo pripomogla do tega, da so se zlikovci ujeli. 46 Skrivnost smrtne megle Kje je profesor? Saj je moral vendar slišati strele. Zakaj ni prišel? Poseben občutek se je prijel detektiva. Zazdelo se mu je, kakor da bi se nahajal v veliki mrtvašnici. Nekje med mijavkajočimi mačkami je hreščala papiga. Nenadoma je začel lajati nek pes. Odmevalo je grozno in strahotno. Devorny se je zdrznil. Iskati je treba! Profesorja bo že našel. Morda mu je treba še pomagati, je prepričeval samega sebe. Toda skoraj ni več dvomil o tem, da ga bo našel mrzlega in mrtvega. Obešenega ali ustreljenega, — ne, ustreljenega, to dela ropot. Morda pa zabodenega ali — umorjenega s strupenim plinom... Duri za durmi je odpiral. Povsod je prižgal luč, preiskal vse kote, odprl vsako omaro in pogledal pod vsako mizo. Ni kjer nič. Kaj so starca morda že prej odvlekli? Potem... je morda še živ. Nenadoma ga je spreletel po udih kot bi ga zadel elek triČni tok. Stal je pred vrati kopalnice. Nehote sta se njegovi roki stisnili v pest. Glej, skozi špranje pri vratih je prihajala luč, a vrata so bila zaklenjena, — od zunaj zaprta z zapahom! Hip nato je Devorny odrinil vrata. Potem je zastrmel, buljil nekaj sekund predse, a njegov razum se je branil, da bi razumel nekaj nepričakovanega in neumljivega. Tu je sedel tisti, ki ga je iskal. V prijetnem naslonjaču in ogrnjen z dragocenim večernim plaščem je sedel tam profesor, kadil cigaro in bral časopis. Zraven v banji pa se je kadila voda. Prijeten vonj po dobrem tobaku, pomešan s prav tako dobrim milom in mažami je napolnil zrak. Z zadovoljnim nasmehom je mr. Mutachora zganil časopis. »Dober večer, moj ljubi mladi prijatelj,« je dejal popolnoma mirno. »Veseli me, da vam je danes prišlo na misel, da ste me obiskali. Bi se radi kopali? Voda bo še kar zadosti topla?« Počasi se je Devorny osvobojal osuplosti. Z vzdihom olajšanja je prijel za iztegnjeno, roko in jo krepko stisnil. »Hvala Bogu, — vi ste živi!« je vzkliknil. »Mislil sem že...« nato je prekinil samega sebe: >kaj niste ničesar slišali? Ropota, strelov?« Starec je pritrdil. »Seveda sem slišal. Pravkar sem bral o angleško-ruskih trgovinskih pogajanjih, ko so počili streli. Jaz na to nič ne držim, mr. Kenntlbury! Saj vendar nima nobenega smisla. Dokler ne bodo Angleži imeli nobenih jamstev...« »Midva sva vendar govorila o strelih,« ga je prekinil detektiv. »Zakaj niste prišli vendar ven? Imate sploh pojem, kaiko izgleda vaša zgornja soba?« Profesor se je vzdignil in skomizgnij z rameni. »Ven nisem prišel, ker sem bil zaprt,« je odvrnil kratko, toda ne neprijazno. »Povrh pa bi tudi imelo malo smisla. Povejte vi sami: če vdero v vaše stanovanje roparji in hlastno iščejo gragocenost, ki tiči v vašem žepu, — kaj se boste takrat potrudili k tem ljudem? Jaz mislim, da ne!« »Kaj veste, za čem je neznanec ali pa neznanci stikali?« je vzkliknil Devomy presenečen. »Celo zelo točno,« je potrdil stari muzajoče. »Pa pojdite, bova šla navzgor. Pri dobri kavi — pripravim vam jo prav lastnoročno — se klepeta še enkrat bolj prijetno.« Stopil je naprej. Na stopnicah je nenadoma obstal in se obrnil k svojemu spremljevalcu. »Tista dragocenost, ki so jo vlomilci iskali, sedi tukaj!« je šepnil tajinstveno in s kazalcem pomenljivo pokazal proti svojemu čelu. XXIII. »Torej razumete?« je vprašal, ko sta prišla v jedilnico. Devorny je sicer zelo malo razumel, pa je pritrdilno prikimal, kar je starega vidno zadovoljilo. Poiskal je dve zaprašeni kavni skodelici, ki ju je brez posebne spretnosti lepo obrisal z brisačo. Nato je izginil. Detektiv se je vrgel na stol in se prepustil svojim mislim. Pa ni imel za to nič preveč časa, kajti kmalu nato se je vrnil profesor z mlinčkom za kavo. Zdel se je resnejši in njegovo vedenje se je nekam spremenilo. >V svoji delovni sobi sem si ogledal razdejanje,« je rekel in urno vrtil mlinček. Nenadoma se je začel hehetati. »Vi ste enemu izmed vlomilcev podarili spominček, — našel sem krvave sledove na okenski polici. Krasno, krasno! Dvakrat bi lahko pri vlomih streljal nanje, pa mi je zmanjkalo poguma. Vi imate več korajže ... korajže — da tako bi dejal...« »Pri vlomih?« je ponovil neverno Devorny. »Hočete s tem reči, da je bilo pri vas že večkrat vlomljeno.« »Da, da,« je pritrdil Mutachora hitro in naglo prešteval s prsti: »ena, dve, tri... danes je bil že četrti vlom. Zmerom mislijo butci, da bom jaz končno vendar vso stvar popisal na papirček. Se ne da nič pomagati! Tukaj sedi!« In spet je pokazal s prstom proti čelu. »Zato torej tak vaš mir danes!« je odvrnil DevOrny in zmajeval z glavo. »Videti je, da ste se že navadili na redne vlome?« Od tu in tam Predsedniku .h« k, I Z*POllitC» inOICmSkih so se V nedeljo pripeljali v Belgrad, so Belgraj- I GClaVCCV n oz d ra vil i ^nekateri"m in tlir e,e 111' Na postaji so jih I Zaradi velikega pomanjkanja delovnih moči so načelniki iz posameznih ’ ™ -Z( p[ei nle. vlade ,er nekateri podjetniki zaposljevali inozemske delavce načelniki iz posameznih ministrov. T.,„die so v brez vsaifega dovoljeflja. Zato je ^uter za delo izdal posebno uredbo, ki prepoveduje: 1. vsako najemanje delavcev v inozemstvu, tudi v protektoratu, bodisi po pooblaščencih ali potoni inseratov; 2. vsako zaposljevanje inozemcev ah oseb brez državljanstva, ne da bi dotični zaprosil za tovrstno dovoljenje pri delovnem uradu; 3. vsakršno prenakazovanje prisluženega denarja v inozemstvo brez dovoljenja deviznega urada. Nastavitev in zaposlitev inozemskih delavcev je po tem takem mogoča samo z dovoljenjem in posredovanjem delovnega urada. Obramba proti zračnim napadom Vsem hišnim posestnikom se je toplo priporočilo na] si čimprei oskrbijo vse potrebne pripomočke, ki se ra. 1° 7 obrambi proti napadom iz zraka. Vsak posestnik (e dolžan, da si nabavi ročno brizgalnico vetji sod za vodo, zaboje s peskom, posebna omela! sekire, vrvi in domačo lekarno za prvo pomoč. Zaradi pijanca na cesti se smrtno ponesrečil ,JZ Galicije pišejo: V nedeljo 6e >e smrtno ponesrečil s kolesom Linart Zaver, Lipejev iz Apač, ko se je s svojima bratoma vozil domov iz Celovca, k|er ie bil zaposlen kot krojaški pomočnik. Nesrečo ,e Z-t i V'^ n pijanec, ki se je kolesarjem nasproti prizibal na klancu pri Grabštajnu. Linart je trčil ob njega in oba sta obležala nezavestna ob cesti. Pone-| €receni kolesar je prišel kmalu zopet k zavesti in nadaljevali so vožnjo. Pri Gregorcu v Abrijah pa je Linart zopet obnemogel. Spravili so ga v posteljo, j vi*53 ie kmalu nato izdihnil. Najbrž je pri padcu dobil težko poškodbo na glavi. Lipejev Linart je bil star šele 26 let Kot pravi mladi Slovenec je bil vedno ponosen na svojo materno govorico. Kot dober pcvec je sodeloval tudi v cerkvenem zboru. Bil »Nmav čez izaro« ..... Posameznih ministrstev. Ljudje so v vzklikih dati duška svojemu zadovoljstvu, da je bil dosežen sporazum s Hrvati, prav tako pa eo navdušeno pozdravljali predsednika vlade. Enako slovesno je bil včeraj sprejet tudi podpredsednik lade dr. Maček, ki je prispel v Belgrad s petimi svojimi ministri, ki so takoj nato prevzeli svoje resorje. Vse stranke so pozdravile doseženi sporazum meri Srbi in Hrvati. Vsi poudarjajo, da pomeni sprejetje sporazuma zgodovinski dogodek za našo državo, kajti po dvajsetih letih bodo Hrvatje složno sodelovali pri državnih poslih in nosili tudi del odgovornosti. Obenem je ta dogodek dvignil ugled naše države tudi na zunaj, kajti odslej more zunanji svet računati le z edino, složno in močno •lugosiavijo. Tako piše tudi inozemsko časopisje, ki zlasti v Franciji pozdravlja sporazum v naši državi. Predsednik vlade Dra*iša Cvetkovič in podpredsednik dr. Vladko Maček sta prejela na tisoče pozdravnih brzojavk, v katerih izražajo pošiljatelji svoje veliko veselje, da je bil sj>orazum dosežen. Vsi pravijo, da je sklenjeni sporazum za toliko bolj pomemben, ker živi ves svet v silni napetosti in v strahu, če bo izbruhnila vojna. Naša država pa živi v miru na znotraj in na zunaj. Novi ban banovine hrvatske, bivši poslanec hrvaške seljarke stranke dr. Ivan Subašič je bil včeraj na Brdu in je pred knezom namestnikom Pavlom prisegel na ustavo. Takoj nato se je dr. Šubašič odpeljal v Zagreb in je danes dopoldne prevzel banske posle od dosedanjega vršilca dolž- ^da"ipSa notranjega ministra Stanoje nadaljevali so" vožnja Pri Gregorcu V Abrijah ~pa Z Mihaldzica. Dr. Subašič je star 47 let in ie bil po T:—1 -- • - h i« poklicu odvetnik. Svoječasni glavni tajnik Hrvaške seljaške stranke dr. Jurij Krnjevič, ki je vsa leta po uvedbi šestojanuarskega režima živel v tujini in sicer večinoma v Ženevi, se je pripeljal v Zagreb, da bo spet prevzel mesto glavnega tajnika stranke. Bojno zastavo je v nedeljo izročil novi torpe-dovki »Zagreb« zagrebški župan dr. Teodor Pei-čič. Slovesnost se je vršila v splitski ladjedelnici v prisotnosti poveljnika obalske komande kontraadmirala Marjaševiča, poveljnikov posameznih bojnih enot, zastopnika banovine in mestne občine v Splitu. Zagrebški župan je imel govor, v katerem je poudarjal simbolični r>omen nove zastave v enakem smislu pa je govoril tudi kontreadmiral' Marjaševič, ki je poudarjal, da pomeni dar mesta Zagreba posebno darilo za najnovejšo ladjo naše vojne mornarice. Za 50 par pri kilogramu se bo počenši s i. septembrom pocenil sladkor. Vlada je bila iz-... nedavno posebno uredbo, s katero je določila višjo odkupno ceno za sladkorno repo, ki je pri nas edina surovina, iz katere se pridobiva sladkor. Povišanje odkupne cene za sladkorno repo je bilo potrebno iz razloga, da bi dobili sadilci odnosno pridelovalci pese več veselja za sajenje in bi se na ta način dvignila tudi proizvodnja domačih sladkornih tovarn. Letos se je bilo namreč dogodilo, da smo doma pridobili premalo sladkorja in smo ga morali zato okrog 1000 vagonov kupiti v tujini. Da bi tertfll ztu . odpomoglaj je vlada izdala tudi ukrep, da se začne graditi nova državna tovarna za sladkor v Šabcu. Da pa ne bi bili kra-t1’’‘ 80 0(1 tovarn oddaljeni, prikrajšani zaradi J’ Prevoznih sredstev, se ustanavlja v Bel-gradu osrednja prodajalna za sladkor, ki bo določila enotne cene sladkorju, da bo po vsej državi enaka cena in da bo trgovec iz najbolj oddaljenega kraja dobil sladkor za isto ceno kakor tisti trgovci, ki bivajo v bližini tovarn. Obenem je bilo razglašeno, da se bo sladkor s prvim septembrom pocenil za pol dinarja pri kilogramu. Zaradi petdeset dinarjev je ubil svojega prijatelja mešetar Rista Šalovič iz Štipa. S kmetom Tomom Zajkovičem sta se dogovorila, da bo Rista prodal njegovega konja in bo zato dobil petdeset dinarjev. Rista je konja prodal, toda Toma mu dogovorjene nagrade ni hotel izročiti. Iz tega se je rodil spor. Rista je na cesti pobral kamen in z njim udaril Toma po glavi. Zaradi težke poškodbe je Toma kmalu umrl. Hrvaško narodno zastopstvo se bo zbralo da-z28rebu k zasedanju. V ta namen so se vn ,Sreb vsi hrvaški ministri z dr. Mačkom niprrnvnm bo P°da* poročilo o sporazumu, mfmstrov ^H?nU7 ter Pr.°g™mu dela hrvaških r, vladi Zagrebčani bodo vsem priredili velike manifestacije. Poslanci bodo zborovali v sabornici na Radičevem trgu, koder je bilo pred 1 leti sklenjeno, da se Hrvaška odcepi od »r-ske in priključi Jugoslaviji. " Novi podban banovine Hrvatske je vseučiliški profesor dr. Ivo Krbek ki je sodeloval kot s ro kovnjak tudi pn sestavljan u besedila sporazuma Star je 49 let. Znan je kot strokovnjak za upravno pravo, o katerem je napisal več del. Ukaz o ime novanju za podbana ga je doletel, ko se je na" hajal na Triglavu. O svoji nalogi je povedal da si je v svesti velikih težav, ki čakajo njega in bana dr. Subašiča, vendar pa je prepričan, da bodo z iskrenim delom vse izvršili, da bo ljudstvo zadovoljno. Usmiljenko sta okradla sredi belega dneva in sredi najbolj prometne zagrebške ulice dva mlada roparja. Sestra je nosila v aktovki 5000 din, da bi plačala neke račune za bolnišnico usmiljenih sester. Na ulici pa sta pristopila k njej dva moška. E,den ji je potegnil iz roke aktovko, nakar sta onadva pobegnila v 6transko ulico. Usmiljenka je *akoj prijavila rop policiji, ki je že eno uro ka- m!„j ‘zsledila oba zlikovca in ju zaprla. Oba sta ti vi»: ?a sta vendar že bila kaznovana zaradi ukradeni” hL°P0V vsa' naimani P° stokrat' VeS eni denar je dobila usmiljenka povrnjen. ie Dred "In' iJS**- Je, biI *lai> sodnega sveta, kateri Nikolu PaSič, ‘ na pet let ječe pokojnega je vedno vesel in šaljiv fant, pa so ga zato ljudje radi videli v družbi. Žalosno preminulemu fantu naj bo zemljica lahka, žalujočim pa iskreno sožalje! Ziijani bodo izgubili pašnike Izpod Dobrača pišejo: »Letos zadnjič pasemo na planinah od Šmohorja do Vrat. Vse te planine so nam končnoveljavno vzete. Že 6edaj nam je prepovedana pot preko meje, samo otroci do 10 let smejo po živino, ki pač ne zna brati prepovedi na velikih tablah, čeprav so napisane v treh jezikih. Mi pa samo od daleč gledamo, kako gradijo Italijani utrdbe in se čudimo, da' imajo ob nemški meji tudi slovenske napise. Ker Jugoslovanov nikoli ni na naše gore, veljajo ti napisi menda le nam in torej naša govorica po italijanskem mnenju le ni nemško narečje. Ko bomo leto« odgnali živino s planine, nam bo posebno hudo, in s strahon) gledamo v bodočnost, kam prihodnje leto z živino. * V Žvabeku je umrla Albina Liendl, stara komaj 28 let. Kot mlado dekle je odšla Lina na Predarlsko v tovarno, kjer si je nakopala težko pl|učno bolezen. Domov se je vrnila že težko bolna. Zanimivo je, da je na dan njenega pogreba delavstvo tovarne, v kateri je prej delala, imelo dopoldne prosto in je šlo k sv. maši, ki se |e za pokojnico opravila. Doma pa je Lini več duhovnikov in mnogo ljudstva izkazalo zadnje dobro delo krščanske ljubezni. V Št. Jakobu v Rožu so v kratkem pokopali kar dve slovenski korenini: Voričevega očeta Janeza Miklavčiča iz Gorinčič in Hajnžlovega očeta Jožeta Arnejca. Oba moža sta uživala med farani velik ugled kot dobra gospodarja, kot zavedna Slovenca in kot dejavna kristjana. V Št Lipšu v Podjuni je praznoval svojo novo mašo g. Andrej Karicelj ob ogromni udeležbi domačega ljudstva. V Pulpičah pri Žafranu je nenadoma izbruhnil požar in uničil gospodarsko poslopje z vsemi pridelki, pa tudi hišo. Nesreča je tem hujša, ker v nizki zavarovalnini ni nobenega pravega kritja. Mislijo, da je požar delo zločinca. V Celovcu je bilo odlikovanih 127 Korošcev s tako imenovanim »krvnim redom«. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Strašna smrt slaboumne žene V razburjenosti je pograbila svojega najmlajšega otroka in se z njim vrgla v Dravo Maribor, 28. avgusta. Dravograd in njegova okolica sta vsa pod vtisom strašnega dogodka, ki se je odigral v soboto okrog pol petih popoldne na obrežju in v valovih Drave. Priča temu dogodku je bila posestnica Marija Smolej. Ta ima svojo hišo na levem dravskem bregu v Dravogradu. Od tam je gledala na drugi breg reke ter je naenkrat opazila žensko ki se je plazila po strmem bregu ob Dravi poleg železniškega mostu, ki vodi iz Dravograda proti Labudu. V naročju je držala večjega dečka, ki se pa je krčevito branil, jokal in kričal. Prosil je milo: »Mama, oh mama, pusti me, saj jaz nočem v^ vodo.< V naslednjem hipu pa je ženska že prišla do brega, ki strmo in globoko pada proti reki, zavihtela se je in skočila v vodo. Nad njo in otrokom so sč zgrnili valovi deroče Drave. Nekajkrat se je žena še pojavila na površju in še tedaj je bilo videti, kako pritiska k sebi otroka, potem pa je izginila pod vodo. Bila je to 39 letna žena progovnega delavca Ivana Počivavnik z Oti-škega vrha pri Dravogradu. Pred štirimi leti je postala umobolna ter so jo poslali v norišnico na Studenec, kjer je preživela dve leti. Zdravje se ji je nekoliko vrnilo, pa so jo pred dvemi leti izpustili domov. Večkrat pa je tudi sedaj kazala znake blaznosti. Usodno pa je vplivalo sedaj nanjo odkritje, da je njen 12 letni sin izvršil neke tatvine, zaradi katerih so prišli v soboto na njen dom orožniki ter izvršili preiskavo. Ko so našli pokradene reči ter se je na ta način dokazala krivda mladega nepridiprava, je bila mati vsa iz sebe. Pograbila je svojega najmlajšega, 6 letnega sinčka, katerega je imela najrajši, ter zbežala z njim proti Dravi, ki je dober kilometer oddaljena od njenega doma. Vso pot je tekla, otrok pa je moral zaslutiti strašno namero matere, pa se je začel braniti in prositi mater, naj ne gre z njim v vodo. Toda mati je ostala neizprosna ter je skupaj z otrokom pobegnila v strašno smrt. športne vesti Nikola PnSič-. * "u“ na pet Icl jece ponujaš« Stevanovič ie bifn Se^ •živi v JaS°dini- AIeks.a nrm sodišča u« pred?toj»ik kragujevskega okrajnega bodica, ko se je bil pred 40 leti dogodil atentat na kralja Milana ObFenoviča v Belgradu. ^ ^L-^.nP srhUp e^-,e pri a,entatu vse prva- nm, i P Sil n A, rad'l f!a je tistl- kl Je pomagal obsoditi Pašiča "a lečo. Pozneje se je posvetil odvetniškemu po-zaftlužl1 toliko, da je spravil h kruhu V0Jih sest otrok. Danes je star 85 let. nr,n/^f=*n0C0* 16 sk''ca* Predsednik Jugoslovanske ZZT iT i?V,eze udr' Andrejevič plenarno sejo našem T* ° razpravljali o položaju v ? Športu. Predsednik dr. Andre-po političnem3' asnikariem izjavil, da bo sedaj Mo ^rav ^,^P?aJZUmu me<1 Hrvati in Srbi Paškem nofromot * do sporazuma v jugoslovanskem nogometnem športu. ložaja^e mednarodnej:a političnega po- stvo k bi lT , 3?0. evr°Psko veslaško prven-Am L a! l° blti 06 l- do 3. septembra 1939 torej letosaTpUloh ne0Pbkoeea ves,aškeea prvenstva )p dnirivršiU skok v višino Person (Švedska) 15:10.6’ na m -Sellersman (Nemčii®) iav ^Zanirn!? at,e‘sJko Prvenstvo je bilo 362 pri- svetovni reiMM-^16’ da se ie znameniti finski in Maki nriiavil «er V teku na dol0e Proge Taisto ZlfTJ1' fmo.7'a .‘ek na 10.000 m. Maki bo skušal svoj svetovni rekord v tej panogi izboljšati ^0-009 N°aTeP" 1 icrra,ni- Nieeov rekord je 30.02.2. Na tem prvenstvu je bilo navzočih 50 tu-jih časnikarjev. Na uršulinski meščanski *oU v Mekinjah so poprali izpiti 30. m 31. avgusta ob 9 dopoldne. — Vpisovanje jc 1., 2. in 3. septembra od 8—12 in od 14—18. K vpisovanju naj prineso učenke zadnje iol-sko spričevalo in s 5 din kolkovano, točno izpolnjeno prijavo. Učenke, ki se vpišejo na novo, naj prilože tudi krstni list. Otvoritvena služba božja bo 11. septembra ob 8 zjutraj. Takoj nato 6e bo začel pouK. Gojenke morajo biti v zavodu 10. septembra do 17. Od 2. do 11. sept. Ljubljanski velesejem VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA isemenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje. Čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe. gobe, zdravilna zelišča kmetijski stroji). Gospodinjska razstava, akvariji industrija, obrt. LEPO ZABAVIŠČE — VELIK VARIETE. Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. — Številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah. Kmetijske gospodinjska šola v Marijanišču V začetku novembra se začne osemintrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajaj 10 mesecev. Učenike stanujeijo v zavodu, ki je Pod vodstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeelovje, računstvo, sloven-ščino, kemijo, knjigovodstvo, živiloznanatvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedeljstvo. Praktično »o učenke vežlbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tikanju, pranju in likanju, mlekarstvu in siraetvu, v vrtnarstvu itd. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo ostati na zavodu dve leti, da poglobijo in epopolnijo evoje praktično in teoretsko znanje. Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 din. Sprejeta učenka naj vzame seboj obleko in perilo ter obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh. štiri prevleke za blazino, štiri brisače, štiri eervijete, odejo in koc. Perilo je lahko ie domačega platna. Dekleta, ki hočejo, vstopiti v šolo morajo: 1. dovršiti 16. leto, biti zdrave in moralno neopo-rečene; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3. izvesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno izjavo a) učenke, da 6e bo ravnala po hišnem redu, b) staršev ali varuha, da poravnajo stroške žolanja. V 1. letnik kmetijeko-gospodinjskega seminarja se bo letos sprejelo 10 učenk. FVošnjd za sprejem se naj pridajo sledeče priloge: 1. Spričevalo o zaključnem izpitu nižje gimnazije ali meščanske šole; 2. spričevalo s prav dobrim uspehom dovršene celoletne kmetiako - gospodinjske Sole; 3. potrdilo, da so starši kmetovalci; 4. Zdravniško spričevalo; 5. obvezno izjavo kakor zgoraj točka 4. S temi podatki in prilogami opremljene lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj ee pošljejo na vodstvo Kmet. gospodinske šole v w«riianiš*u v Ljubljani, vsai do 30. sept. 1938 Krai Barometer-sko stanje Temperatura v C11 Relativna < vlaera v % 1 at C a Si 3- Veter ( Ljubljana 7639 26-4 14-2 83 6 NE, Maribor 763-6 254 14-0 90 10 NVV, 2*0 dež Zagreb 7626 24-0 13 0 90 0 0 — — Belgrad 762 6 25-0 160 90 1 C — — Sarajevo 7624 21-0 15-0 90 7 0 — — Vis 760-3 23-0 15-0 80 0 NW> — — Splil 7596 31-0 190 50 3 NE, — — Kumboi 758-0 23-0 180 70 5 NW; — — Rab 761-1 26-0 17-0 60 5 N, — Oubrovim 758 6 300 19-0 90 3 NW, — — Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost m precej toplo vreme. Krajevne nevihte s kratkimi nalivi. Koledar Danes, torek, 29. avgusta: Janez Obglavljen oreda, 30. avgusta: Roza Limanska. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43: mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. ’ Na državni realni gimnaziji v Kočevja bo vpisovanje za I. razred dne 1. septembra od 8 * ,rune6tl ie treba seboj zadnje šolsko iz- pričevalo o položenem sprejemnem iapitu, krstni iiflt m potrdilo davčne uprave za odmero šolnine. — Dne 2. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, dne 4. septembra pa ,V- 1J\ VL razreda. Vnanji petošolci in seMo&olci bodo deležni popolne oskrbe za zniža-oeno; Dn® 5- septembra se bodo vpisovali di-jaifi z drugih zavodov in zamudniki. Ljubljansko Narodno gledališče bo vnrizorilo za časa jesenskega velesejma v drami rn v operi serijo predstav. Drama bo vprizorila tri m j. uspelejse veseloigre minule sezone, in sicer: Ne- nfar®VIDeno u,TO’ Yeli'ko skušnjave in Upniki, na plan. Prva dramska predslava bo v nedeljo dne .i. feptemhra. Operni repertoar bo zasedel sedem večerov, m sicer bo prva prdstava že v soboto -• septembra na dan otvoritve jesenske velesejm-hke razstave. 5. septembra pa bo v operi slav-nostna predstava v proslavo rojstnega dne Ni. dela- paliS ra IL Na eP°redu naslednja Lr p, • anf nevesta- Ero. Traviata, Trubadur ^ na izvirno slovensko simfonično fn P^i ^ R ega, se operete: Vse za šalo a«eh v l£r° oelen0- P^^prodaja vstopnic bo zaflela v sobo,o 2. septembra dopoldne ob 10 v opero o m gil e d a lii§5u. kmciSki ‘abor < ie stanovska prl- W^nsk™C. St1n°rkc maniiestacija in č S J? s1anovske misl> ob sevemi meji kakor Se ^ septembra t L po sporedu, Wc?b,avl,en- ~ 0krai"a Kmečka zveza Lenart v Slov. goricah. r ,. ^etoostnc-Z]godovinsko društvo v Ljubljani pri- lovo Odb H v aVgUSta izlet v Cerklje in Vele-sovo. Odhod s Kongresnega trga ob 2 popoldne Pri- SL"£,:bStT‘a£o,ik^'k &wk» “»■■ t 1 NvJ^ro J5°*cvnikc’v bomo dne 3. septembra t. L vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav ma oštevilni, vendar odločno proti vojni. Toda mogočnejši VS‘ r°d°liubi na tabor' da bo «,as žin> kultu^a kra}|evega rojstnega dne. Vsa narodna, J » ’ telesno-vzgojna, humanitarna in c» •Polnitev grajskih Janc, ki po načrtih mojstra rlečnika postajalo vedno bolj mogočne in slikovite, ie mestna občina pravkar razpisala težaška, zidarska, zelezobetonska in kanalizacijska dela za zgra-ditev monumentalnega stebrišča na južni strani. Stebrišče bo nosilo ploščad, od koder bo najlepši po-pV*? nf Ju?no stran n»«sta in vse Ljubljansko barje stebriščem bo pa proštoma terasa, ki bo pač najbolj sončna v vsej Ljubljani m zato v prvih pomladanskih dnevih silno privlačna zlasti za bolj priletne obiskovalce Gradu, predvsem pa seveda za razposajeni drobiž. Odpiranje ponudb bo 7. septembra t. 1. * 50. rojstni dan obhaja danes v krogu svoje ožje rodbine poznani polic, uradnrk Janko Benedičič, vodja polic, ekspoziture na ljubljanskem glavnem kolodvoru Želimo našemu zvestemu tovarišu in prijatelju k 50 letnici vse najboljše z željo, da bi ostal v naši sredi še mnogo let zdrav in čil kakor je danes Objave ljubljanskega velesejma Na,marljivejše živalce so čebelice. Njihove delo m življenje je organizirano tako, da človel' kar strmi ob pogledu nanj. Čebele so dloveku do bre prijateljice, saj mu nabirajo med in vosek obenem pa opravljajo važno delo v rastlinske;, carstvu, kjer pomagajo rastlinam do oploditve Po čebelarstvu smo Slovenci med na.jnapredue. sim1 narodi loda to nas ne sme premotiti, dr bi oslali pr. doseženih uspehih. Kdor napreduje nazaduje! Tega se morajo dobro zavedati tu naši čebelam » tisti, ki jim nalaga dolžno^ skrbeti za napredek tiažega čebelarstva. Prirr nje čebelarskih razstav «pada jalovo med r-važnejše posle na tem polju. Uprava Ijubljan-ga velesejma posveta tudi čebelarstvu vso p zornost m tako bomo imeli na letoan je=en velesejemski prireditvi, ki bo od ‘> do 11 sei ssr^s1 <*» i. ‘ ^ P/T, m feWanki pribor, žive o bele, vzorne čebelnjake v miniaturi, polno ga' kareje voska, stiskalnico, kotel, zb - V0?e ; ft^TiK< je pravi izraz da nasnjega oasa, ki zahteva veliko kuhinjo, kj«'1 prebije gospodinja večji del svojega časa. kje’ ima pod nadzorstvom ovoje otroke, kjer se vr.: obed, večerja in običajno delo. Enosobna in dvo sobna stanovanja morajo imeti veliko kuhinjo Lojze Pajtler: BEG IZ TUOSKE LEGIOE Tolažilo me je pri vsem tem edino lo, da so vsi sotrpini prišli 6em na novo n da nobeden novinec ni nič boljše oprali, kakor sem jaz. Prva dva, tri dni je kapo ral vsakega aučil, kolikor je mogel. Tisti, ki »o imeli :e več zaporra, so pa dobili delo, pri katerem jih je le malokrat motil. Zato pa >e imel dovolj časa, da je mučil novince. Od tistega dne, ko sem začel s tova-•išem tolči kamenje, eem imel tudi hrane dovolj. Celo vino sem dobil, kadar je bil Kaporal zunaj zapora, eeveda če sem se ■. 6tražo prej zmenil. Stražniki so bili sami prejinji tovariši legionarji iz garnizije, Ti so na« vedno obvestili, kdaj je kaporal zapustil zapor, da smo potem lahko malo počivali. Kaporal sc je izvrstno počutil v svoji službi. Umrl bi bil, če bi mu odkazali kakšno drugo delo. Poseben užitek je imel, mučiti uboge jetnike in jih poniževati. Igral je velikega gospoda, večjega kot marsikateri seržant. Kadar se j« zbralo pri njem kaj drugih podčastnikov, da bi igrali karte, smo si jetniki oddahnili. Toda, Bog ne prizadeni, da bi aas bil on videl počivati pri delu. Na svoji koži smo tudi čutili, ali je imel kaj sreče pri igri ali n*. Če je posebno veliko izgubil, smo drugi dan hudo trpeli. Če pa je veliko dobil, smo dobili celo vina. On sam je dobival na dan dva bidona (4 litre) vina in Se mu je nosil sluga iz skladišča, nazaj pa je prilil vode. Tako krščeno vino so potem pili legionarji. Kadar se je kaporal napil, je jetnike gonil ko pse. Po cele ure so morali tekati z nahrbtnikom v krogu. Če je opazil, da ima kdo že krvav hrbet, ga je Se vseeno z brcami naganjal naprej, dokler se ni zgrudil. Nato ga je zvlekel v prazno celico. Kdo od jetnikov mu je moraj že od praga pljuskniti vedro vode v obraz, tako, da je po telesu ves posinel. Potem sta ga dva legionarja odnesla v njegovo celico, če ni mogel hoditi sam. Kaporal se je rad bahal s svojo postavo. Vsak večer je nategoval gumijasto pripravo im si z njo uril svoje ogromne kite. Nosil je s seboj vedno polno časopisnih odrezkov, ki so poročali o njegovih zmagah na športnih tekmah. Zapor sam po sebi ne bi bil tako hud, če bi ne bil ta kaporal tako vražji. Kakor 6em pozneje opazil — in tudi sam poizkusil v Colomb-Becharju, — je bil pa ta kaporal še precej dober. Sicer pa, ka- I-kor pravijo vsi legionarji, določajo komandanti nalašč take za vodje zaporov, 11 ’ «e posebno odlikujejo P° surovosti in 4. J osti«. Ko sem bil ravno dvajset dni v za-oru m zopet pri svojih kamnih, me je aporal nenadno poklical in mi ukazal, naj zberem svoje reči (gornjo obleko eem pustil v celici) in naj grem z drugim ka-poralom, katerega mi j® Pokazal. Tako sem zaključil svoj prvi beg in prvi zapor v legiji. Začelo se j« novo razdobje mojega legionarenja. Najprej me je ta drugi kaporal odvedel v skladišče, kjer so bile spravljene moje stvari. Te sem jih P*ed begom pustil v sobi in so jih spravili v moji odsotnosti v skladišče. Stopila sva skozi široka vrat«, v obširno dvorano, ki j* imela ob stenah visoke S o lice, naložene z vso mogočo opremo, fametal mi je moje stvari v^ odejo, ki sem jo pobral in odšel z svojo prejšnjo sobo. Ker so tem časom na vajah, sem časa, da sem svoje stvari zložil. Ko so se legionarji vrnili opoldne v vojašnice, so me začudeno gledali, kako da sem dobil tako malo zapora. Saj sem vendar pobegnili Začeli so me spraševati o podrobnostih s bega, pa sem ji® 1« prav malo povedal. Tudi popoldne nisem šel na vaje, ker sem imel prosto. Zato sem si lahko opral in zaiil obleko, ki je še prav klavrno izgledala. Ni čuda, po tolikih skušnjah. Drugo jutro pa sem že šel z drugimi vred na ekserciranje. Precej sem bil zamudil. Ko je seržant op*eil, da ne znam nič, mi ie dal enega starejših legionarjev, Nemca, naj bi me' vadii samega, čisto ločeno od drugih. Med vajami mi je Nemec pravil, da že vsi vedo, kakšen je bil moj beg in kako sem se zagovarjal. Rus, ki je bil meni za tolmača, je moral vse razbobnati. Videl sem pa od zdaj naprej, da mi skoraj nikdar ni nihče več rekel žal besede. Vsakdo je hotel biti dober tovariš. Celo kaporal je vedno z le/po besedo rekel, kaj naj delam. Opazil 6em tudi, da je marsikatero napako pri zlaganju obleke ali prt pospravljanju postelje spregledal. Komu drugemu bi bil vse prevrnil, ali pa ga še kaznoval z »Vso opravo« zvečer. _ Prvi beg iz Legije je torej rodil tudi nekaj dobrih posledic k srečil V tem času sem dobil od doma tudi slovar in slovnico, tako da sem se lahko ob prostem času učil francoščine. Poleg mene je spal Francoz, ki mi je ob vsaki priliki rad razložil, česar nisem razumel. Tako sem z vedno večjo lahkoto razumeval povelja, ki so mi bila dana. Bili pa so nekateri fantje že dve leti v Legiji, pa niso razumeli prav ničesar drugega ko povelja, ki so jih slišali vsak dan najmanj stokrat. Na ekserciru smo se vadili največ s puško: kako jo deneš na ramo in drugo, kakor je podobno v vsaki vojski. Marš je bil enkrat z nahrbtnikom, drugič brez. Pohodi pa so bili vsakokrat daljši, tako da smo zadnje dneve vaj naredili tudi 75 kilometrov v enem dnevu in to v bojni opravi, ki je tehtala 35 kil. Tudi telovadili 6mo in to na travniku zunaj mesta. Razen kopalnih hlač 6mo morali vse drugo odložiti in smo morali teči. Tek na tri ali štiri kilometre tja in nazaj in to v decembru in januarju mesecu, ko je zelo mraz, posebno zjutraj, ni bil šala. Zato se je marsikdo prav nevarno prehladil. Ko smo se vrnili v vojašnico, smo skoraj vsi kašljali — v Afriki. Strelišče smo imeli zunaj Saide med dvema hriboma, kjer je bil zelo pripraven teren. Streljali smo 6 puškami ie s puško mitTaliezo ter 6 težkimi strojnicami. Vadili smo 6e tudi v izstreljavanju ročnih granat. Pred streljanjem so poleg nas položili določeno število nabojev. Po končanem streljanju je moral vsakdo posebej oddati enako število praznih patronov-čaur. če pa kakšno čauro zgubil, kar se je zelo lahko zgodilo, si bil občutno kaznovan. Naša plača je znašala vsakih Štirinajst dni 3.50 franka. Razen tega smo dobili 35 frankov vsakih 14 dni izplačanih od ' druge nagrade 500 frankov. Tretijo nagrado po 500 frankov pa prejme V6ak legionar vedno, preden zapusti Legijo. »Slovenski donu izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/III. Telefon 1(K)1 do 4005. Uprava: Knn)*ari«va ulica «. »Slovenski flonu •■»»■J« bansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - ladaiateli: in*. Joie Sodi« - lTr«rf„ik- Mirko Javom.U - 3. septembra bodo v Belgradu dozdaj naivečje avtomobilske dirke na Balkanu Dirkalni avtomobil Mercedes-Benz v boju za »veliko nagrado Francije leta 1938« Letošnji 3. september bo najpomembnejši dan za avtomobilizem na Balkanu. Na dirkalni progi okoli Kalemegdana bodo ta dan Belgrajčani in Številni drugi lahko videli najbolj znane in najbolj priznane avtomobilske dirkače iz vse Evrope. Kazen najboljših jugoslovanskih vozačev in našega mladega kadra avtomobilskega športa bo občinstvo na lej dirkalni progi imelo priliko videti tudi letošnjega evropskega prvaka Langa, znana Francoza Mazauda in Grignana, Nemca Ca-racciola. Italijana Nuvolaria, Nemca Brauchitscha in Mtillerja ter druge številne bolgarske, poljske, romunske in belgijske dirkače. Te dirke, ki se prvič prirejajo v tako velikem obsegu v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, ne bodo dale samo )>obude za razvoj avtomobilizma, pač pa bodo številnemu občinstvu tudi nudile priliko, kol do zdaj na filmskem platnu, videti fantastične brzine in nji ^razburljivejše trenutke, ko bodo dirkači drveli limo s hitrostjo nad 100 km na uro. Pričakujejo, da bodo takšne tekme v Belgradu vsako leto 2e preteklo leto, ko je nekaj desettisočev Belgrajčanov opazovalo z največjo napetostjo dirko jugoslovanskih vozačev, ko je zanimanje za avtomobilizem dosegli) svoj vrhunec, se je rodila mi--:el, da bi tudi naša prestolnica organizirala mednarodne avtomobilske dirke, pri katerih bi občinstvo videlo tudi celo vrsto dirkalnih avtov in najboljše dirkače iz Evrope. Takoj je bil tudi ustanovljen organizacijski odbor, v katerega so stopili zastopnika »Politike« in »Avtokluba«, in Italijanski avtomobilski dirkač Nuvolari tako 6e je pripravljalno delo začelo. Nek zastopnik »Politike« je bil večkrat na avotornobil6kib dirkah v inozemstvu ter je tako imel priliko priti v stik z najboljšimi avtomobilskimi dirkači Evrope. Obljubili so mu tudi, da bodo prišli v Belgrad. Edinstvena proga okoli Kalemegdana Proga okoli Kalemegdana, ki je bila izbrana kot najugodnejša za takšne dirke, bo tako prvič postala pozorišče. na katerem bodo nastopili najboljši evropski dirkači in dirkalni avtomobili najboljših svetovnih znamk. Verjetno je, da bodo na tej izredni progi odslej nastopali dirkači evropskega slovesa in da bo proga okoli Kalemegdana postala mednarodno dirkališče za evropske avtomobiliste. Organizator vseh evropskih dirk, največji strokovnjak za avtomobilizem Diinnemann, je to dejstvo potrdil. Za avtomobilski šport bo na ta način tudi Balkan prava atrakcija. Proga okoli Kalemegdana predstavlja težaven, obenem pa nenavadno posrečen krog za takš-ne dirke. To je proga, ki je mnogo lepša od one v Monte Carlu. Belgrajska proga je dolga 2794 m, nekaj metrov daljša kot pa mednarodna avtomobilska proga v Pau-u. Proga v Belgradu pa je mnogo zanimivejša za gledalce, ker jim nudi lepši pregled nad vsem tekovanjem. Belgrad je e temi dirkami posebno letos mnogo pridobil. Prvič zaradi večje udeležbe tujih dirkačev, drugič pa s tem, da letos ni bilo avtomobilskih dirk na Monte Carlu. Tako se bo zanimanje strokovnjakov in ljubiteljev avtomobilskega športa v tem delu Evrope letos preneslo na dirkalno progo v Belgradu. Pokrovitelj - kralj Peter II. Priprave za te dirke bodo v najkrajšem času končane. Velika moralna podpora najuglednejših osebnosti, a predvsem našega kralja Petra II., ki je prevzel pokroviteljstvo nad temi dirkami, je mnogo pomagala, da vse pripravljalno delo poteka brez večjih težav. Na vsej progi okoli Kalemegdana je pot temeljito popravljena. Belgrajska občina je žrtvovala tri milijone dinarjev samo za popravilo ceste. Prvič so’ zdaj posvetili z vso resnostjo pozornost na vprašanje motorizacije v naši državi. Ni dvoma, da je to vprašanje tesno v zvezi z narodno obrambo države. Tudi avtomobilske dirke v Belgradu bodo v tem pogledu služiile kot odlično propagandno sredstvo in kot manifestacija za avtomobilski šport in motorizacijo naše države. Kralj Peter ne bo samo kot pokrovitelj, pač pa tudi kot dober avtomobilist in ljubitelj motorizma, osebno prisostvoval dirkam Razen avtomobilskih dirk bodo na isti progi tudi velike motociklistične dirke Najboljši jugoslovanski motociklisti s svojimi novimi dirkalnimi motornimi kolesi, kakor tudi številni tuji dirkači, bodo izvedli obsežen spored tekmovanja. Preteklo leto »e je ob dirkalni progi v Belgradu, ki nd bila niti tako dobro urejena in zavarovana, nabralo približno 75.000 gledalcev. Ža Razstava sira na jesenskem ljubljanskem velesejmu, ki bo odprt 2. septembra. letos pričakujejo, da bo to število še dokaj večje, najmanj dvakrat tolikšno. Zanimanje občinstva iz notranjosti države za svojevrstne dirkalne avtomobile Nuvolaria. Caracciole, Mullerja in evropskega prvaka Langa je nenavadno veliko. Ti priljubljeni dirkači imajo svoje občudovalce tudi v Jugoslaviji. Res je, da jih je to občinstvo gledalo do zdaj samo na filmskem platnu in spremljalo z vso napetostjo njihove vratolomne vožnje, pa se je kljub temu nad njimi navdušilo. Prvič jih bo zdaj imelo priliko videti pred seboj. Organizatorji teh dirk s sodelovanjem društva »Putnik« pripravljajo večje število posebnih vlakov, ki bodo vozili v Belgrad. Iz Ljubljane. Zagreba, Novega Sada. Subotice, Niša. Skoplja, Sarajeva in iz drugih krajev se bo pripeljalo v Belgrad na te dirke na tisoče in tisoče gledalcev. Ljubljanski »Putnik« organizira za to priliko dvodnevni izlet v Belgrad. Udeleženci bodo morali plačati le 145 din, čeprav bodo potovali z brzovlakom. Izjemno nizke cene bodo gotovo pripomogle k temu, da bo obisk res obilen. Le na ta način bodo avtomobilske dirke v Belgradu v vsakem oziru uspele. To pa pomeni za našo državo in za naš motorizem nenavadno mnogo. Le na ta način pa si moremo zagotoviti zavidanja vredno mesto v mednarodnem avtomobilskem športu. V kolikor se bo uresničilo upanje, da Belgrad, kakor Pau in Monte Carlo, postane središče avtomobilskega športa s svojo izredno progo, v toliko bo sloves naše države večji v očeh Evrope. Ženska - krvnik Pri tej besedi bo morda vzdihnil kak zakonski mož: Oh, saj moja žena je tudi bolj rablju podobna«. Vendar tu ni mišljena taka žena, ampak žena, ki je dobesedno rabelj. V znani ameriški jetnišnici Sing-Sing je težko zbolel krvnik in rabili so nadomestila. Ker je tudi tam mnogo brezposelnih, se je prijavilo kar čez 300 oseb, ki 60 bile pripravljene, da bi spravljale ljudi na drugi svet. Med njimi je bilo tudi pet žensk. In zgodilo se je, da je to mesto dobila ženska, gospodična Elliot. Pravi, da je s svojim mestom kar zadovoljna in da ji ni nič nerodno, spuščati električni tok v nesrečne obsojence, češ sjužba je služba. Kakor se zdi, je onstran »luže< še večja stiska za košček kruha. Pri nas najbrž le ni ženske, ki bi sprejela tak odvraten posel. Urad za izgublfene živali Po svetu imajo ljudje marsikaj. Imajo tudi urad za izgubljene živali, predvsem pa za izgubljene pse, ker živimo pač v taki dobi, ko je ta <Žetveronožec mnogokrat bolj cenjen kakort pa človek. V gotovem oziru lahko rečemo tej dobi tudi »pasja doba«, in se ne bomo ravno mnogo zmotili. Ta urad je ustanovil človek, ki je imel svojega psa zelo rad. Pes se mu je nekoč izgubil in se je vrnil šele čez tri mesece. Ta dogodek je pasjemu ljubitelju vzbudil misel, da bi bilo dobro ustanoviti zavod za iskanje izgubljenih psov, ki ne bi bil samo človekoljubna ustanova, ampak bi tudi nesel, ker je mnogo takih, ki za_ psa radi posežejo, če je treba, tudi globoko v žep. Kdor torej izgubi psa, gre v ta urad in napiše na list točno vse pasje »osebne« podatke in čaka, da psa najdejo abi pa tudi ne. Iskanje namreč nima vedno zaželenega uspeha in se včasih konča tudi »katastrofalno«. Dobra stran tega urada pa je tudi ta. da živ^U pbvaruje lakote« in Slabega ravnanja, ki izgubljenega potepenca kaj rndo doleti na takih njegovih podvigih. Pisan drobiž 0 nemško-sovjetskem gospodarskem sporazumu so se zdaj izvedele sledeče podrobnosti: Nemški kredit v znesku 200 milijonov .mark bo v prvem letu porabljen samo do višine 120 milijonov mark. V podrobnostih je določeno, da bo Sovjetska Rusija naročila poleg tovarniških strojev tudi potrebne stroje za rudnike in pristanišča, za kemično industrijo ir za ureditev laboratorijev. Končno bodo izvršili montažo teh strojev z nemškim orodjem in nemškim osebiem. Kar se tiče sovjetskega blaga, ki bo poslano v emčijo, gre tu za poljedelske in gozdne proizvode, surovine, polizdelke obrtniških proizvodov ter za izvoz nafte. Včeraj zjutraj je bila končno potegnjena iz mona in privlečena do obale podmornica »Thetis«. * °vi;er?šn'ih “^ifestacijah članov stranke pu-ščičashh križev v Budimpešti ie policija izdala uradno poročdo, ki pravi, da se fe ob navzočnosti poslanca te stranke zbralo kakih 200 do 300 članov stranke puščičastih križev pred italijanskim poslaništvom in vzklikalo Mussoliniju in Hitlerju, zatem pa organiziralo politično manifestacijo. Podobne manifestacije so bile tudi po drugih delih mesta. Policija je razgnala manifestante in prijela 66 oseb, proti katerim je uvedena preiskava. * Norveški ministrski svet je izda! ukrep, s katerim se uvajajo dovoljenja za izvoz vsega blaga, izvzecnši rib, železne rude in žvepla. * AmeriSce tovarne protiletalskih topov so začele z množinsko proizvodnjo topov najnovejših modelov zaradi tega, da lahko izvrše vsa domača in tuja naročila. Programi Radio Ljubljana Torek, i9. avgusta: 12 Znane koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 13.45 Poročila — 13 Napoved- — 13.20 Kmečki trio — 14 Napovedi — lfl Najpo>vedi. poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nae. ura. Ob 90 letnici južne železnice (Ludvik Mrzel, Lju-bljana) — 20 Rossini: Viljem Teli, fantazija (plošče) — 20.10 Tujci — na£i gostje (g. prof. E. Bojo) — 20.90 Koncert lahko glasbe izvaja Radijski orkester, vmes poje plesne pesmice g. Mirko Premelč — '.22 Napovedi, poročila — 22.15 Mojstri harmonike (plošče). -.»SjToda, 3«. avgusta: 12 Vesel drobiž (plošče) — JrftJPoročila — 13 NaiKjvedj — 13.20 Komorni zvoki Napovedi — 18.3 Mladinska ura: Okrajni I™* (e- Miroslav Zor) - 16.45 Kozaške „rtatpo«lušajmo oitraše (iplo. slovafflsk^plasbe ^Radijskl^ort^*t&^^~i4*Napovedi*^ 19 Napovedi, poročila _ 19.30 D««* Ininut JXve -19.40 Nac. ura: Spomini Save Telekij^Veljko Petr^ vič) - 20 Po domače (plošče) — 20.10 SlovsnSčina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) - 20.30 Dvospevi- ga. mja v e molu — 22 Naipovedi. poročila — 22.Is Veseli zvoki (Radijski orkester).