POČITINIŠKI FRAGMENTI
Vznemiijeni in s prieakovanjem vsako leto razmišljamo o dopustniškib dneh. Zdaj so ti za večino izmed nas že mimo. Preži vt :j smo ji(< različno, včasih tudi drugače, kot smo si jih «*¦ mMIJin in želeli. Hoteii smo se odpočiti, si nabrati novih moči, da bi se sveži in delovno razpoloženi vrnili k vsakodnevnim opravilom. Odpotovali smo k morju, v gore; med nami pa so bili tudi taki, ki so ostali kar doma. Prebrali smo kako knjigo, si ogledali kulturno prireditev in postorili tista domača dela, ki zanje uied letom navadno ni časa. Seveda velja vse našteto predvsem za tiste, ki so zaposleni v delovnih organizarijah in jim po zakonu pripada določeno število dni dopusta. Nekoliko drugače pa je to pri kmetih in samostojnih obrtnikih. Obojih je v naši občini kar nekaj.
Da zvemo, kako naši delavd in občani preživljajo svoj letni dopust, smo jih nekaj obiskali in zapisali njihove odgovore.
NEŽKA SEČEN, admini- dejal, »pričakujem predvsem stratorka v Izolirki, je devet to, da se res odpočijemin da dni svojega letnega dopusta ne delam istih stvari kot preživela z možem in otro- doma. Trideset let že delam kom v kampu Stella Maris pri   pri    tukajšnjem    podjetju,
možnost letovanja pa sem izrabil le enkrat. Ze osem let z družino zahajamo v naselje Kačjak pri Crikvenici, kjfer ima več delovnih organizacij
Nežka Sečen
Umagu, in sicer v prikolicah podjetja, kjer je zaposlena. Za dan bivanja je prispevala 60 din. Meni, da to ni veliko. »Kuhala sem sama,« jje deja-la, »zato nisem porabila sko-raj nič več denarja, kot bi ga doma. Včasih pa je dobro, da si tudi kaj privoščiš. Škoda je le, da nismo mogli ostati na morju vsaj štirinajst dni. To se pač ne da, ker nas je veliko takih, ki želimo poceni in pri-jetno preživeti nekaj dopust-niških dni.«
Lansko leto nismo šli ni-kamor,« je povedal FRANC PORENTA,   ki   ima   svojo
Franc Porenta
električarskp delavnico v Pugljevi ulici. »Letos pa sroo prebili deset dni na Crvenem vrhu pri Savudriji, kjer ima prijatelj počitniško hišico. Zena in otroka bi tu radi ostali dalj časa, pa kaj, ko je to za-radi mojega dela nemogoče. Če hočem biti res prost, se ne smem zadrževati doma, ker me stranke slej ko prej najde-jo. Verjetno si več kot teh deset dni dopusta ne bom mogel privoščiti, morda bomo v jeseni še za nekaj dni odšli v Bohinj.«                             .
Pri podjetju Mizarstvo Moste (delovni kolektiv šteje 40 članov) so kupili v Novem gradu popolnoma oprem-Ijeno stanovanje s štirimi po-steljami, v katerem lahko preživijo sedem dopustniških dni delavci, ki to želijo, ven-dar pridejo na vrsto vsako drugo leto. Dnevni prispevek za uporabo stanovanja je 140 dinar jev. To se zdi nekaterim v podjetju predrago, pa tudi premalo udobno, saj moraš kuhati in pospravljati sam. Takega mnerija je tudi Alojz Prijatelj.  »Od dopusta«,  je
Alojz Prijatelj
počitniške domove. Letos je bilo treba odšteti na osebo 80 dinarjev dne^no. Preživeli pa smo v naselju osem dni. Preo-stale dneve letnega dopusta bom porabil za domača opra-vila, za nekaj dni pa bomo verjetno odšii še na PokJju-ko.«
Pri pranju avtomobila smo v tozdu Save Kranj Protekti-ranje   zmotili   SLILJA   BU-
Suljo Bulabašič
LABAŠIČA. Navdušeno je povedal: »Devet dni sva z ženo preživela v kampu Čikat na Malem Lošinju, kjer ima naša tovarna več prikolic. Za dan bivanja sem moral v po-
djetjn plačati 105 dinarjev, kar se mi zdi poceni. Kamp Čikat mi je zelo všeč. Tu sta čislo morje in dober zrak. Tudi prikolice imamo zelo dobro opremljene. To je res ideabio. V jeseni pa se bom odpravil v Čateške Toplice, spet v prikolico podjetja, tako da bom porabil ves dopust.«
Za REZKO in JOŽETA KOGOJA ter njunih sedem otrok, ki stanujejo v Zg. Kaš-lju 62, ni dopusta in ne počit-nic.
Živijo namreč samo od tega, kar pridelajo na zemlji. So tako rekoč šepravi kmetje. Zemlja in živina zahtevata skrb skozi vse leto. To po-poldne, ko smo se pogovarjali z njimi, je Rezka okopavala zimski radič, njen mož in pet otrok pa so pobirali krompir.
Da, najmlajša sta bila doma. »Niti ne pomislimo, da bi odšli od doma, pa čeprav samo za dan ali dva,« sta po-veuaia Kogojeva. »Delamo celo ob nedeljah. Tudi otroci ne morejo v kolonijo, čeprav bi radi šli. Pogrešali bi jih pri delu. »Nič čudnega, saj vseh šest, razen najmlajšega, pridno pomaga staršetn pri vseh opravilih. Obenem pa so tudi v šoli odlični ali prav dobri.
Očitno je, da v delovnih or-ganizacijah posvečajo precej skrbi letnemu oddihu svojih deiavcev. To smo lahko spo-znali v Izolirki, Mizarstvu Moste in tozd-j Protektiranje.
Tudi npr. v Glasu Saturnusa, glasilu tega delovnega kolektiva, sroo labko prebrali prispevek o tem, kje vse lahko letujejo njihovi delavci. Kaže, da imajo kar precej izbire. Odločajo se lahko za leto-vanje v bližini Poreča, kjer so Jim na voljo počitniške prikolice s 36 ležišči v domu, 43 pa pri zasebni-kih.
Dom v Kranjski gori so na-meravali v letošnjem letu razširi-ti, zataknilo pa se je pri finančnih sredstvib in do zacetka gradnje delavci še letujejo v »starem« domu.
Vseh želja v zvezi z dopustom seveda ni mogoče izpolniti. Ne-kateri se odlotajo za dopusl pre-pozno, spet drugi ga odpovedo tako rekoč zadnji dan, tako da prihaja do sprememb skoz vso se-zono. Na koncu pa je le ustreženo vsem, tudi tistim, ki so prijavo zamudili.
Tako v Saturnusu. Verjetno imajo tudi v drugih delovnih or-ganizacijah podobne težave z razporeditvijo delavcev v počitni-ške domove in prikolice. Prav nobenih težav s krajem in časom letovanja pa nimajo tisti, ki o do-pustu niti ne razmišljajo. Ver-jetno bi podobno kot Kogojevi odgovorili tudi drugi naši občani, ki živijo od kmetijske dejavnosti ali pa jim je ta dopolnilo k ose-murnemu delu v podjetju. Tudi drugo leto bo najbrž tako.